01 Javna Uprava Predavanja (2013)

JAVNA UPRAVA
Prof. dr Slobodan Dujić

JAVNA UPRAVA
Vsebina predmeta:
po učbeniku Prof. dr Gregorja Viranta “Pravna ureditev javne uprave”

(Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2004):
• javna uprava, država in pravo

• pravne osebe javnega prava
• vlada
• državna uprava
• + paradržavna uprava
• lokalna samouprava
• javne službe
• javno pooblastilo
• pravo javnih uslužbencev
• nadzor nad delovanjem javne uprave (ne, je vsebina predmeta “UP”)
Prof. dr. Slobodan Dujić 2

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
RAZVOJ
JAVNE
UPRAVE

Javna uprava
Razvoj upravnih sistemov
ANTIKA
SREDNJI VEK
ZGODOVINSKO-
PREDDRŽAVNO
OBDOBJE
RAZVOJNI
ASPEKTI
NOVI VEK
SODOBNA
DRŽAVA
JAVNA UPRAVA
RAZVOJ
 Faze razvoja:
• prehod iz patrimonialne v policijsko državo (upravne reforme v Franciji
in nemčiji v 17. stoletju – okorog 1660; plačevanje uradnikov iz državne
blagajne)
• kameralistika (iz pojma “camera” – urad, pisarna; 18. stoletje; poudarek
na policiji ali javnih financah; opisovanje policijskih postopkov)
• Prof. Lorenz von Stein (19. stoletje; začetek znanstvenega preučevanja
uprave – ustanovitelj znanosti o javni upravi; osamosvojitev upravnega
prava. Rechtstaadt)
• Duguit (konec 19. stoletja; “Preobrazbe javnega prava”, javne službe; )
• Velika Britanija (enotnost – ni posebnega upravnega prava; teoretik
Dicey: ni potrebe po posebnem upravnem pravu !)
• ugotovitev, da upravo ni mogoče obravnavati zgolj kot normativno
disciplino (upravno pravo); vključevanje organizacijskih, socioloških,
poslovnih in drugih aspektov;
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
RAZVOJ
 Faze razvoja:
• Weber:
• osvetlitev odnosov med upravo in politiko: uprava je sredstvo v
rokah politike in je ni mogoče obravnavati kot samostojen faktor
oblasti
• ampak: oblast se izvaja preko uprave, kar upravi daje veliko
moč …
• značilnosti birokratske organizacije:
• delitev dela in specializacija nalog
• hierarhični piramidalni sistem delovnih mest v birokratski organizaciji
• delo je stalni poklic, ki zahteva določena znanja in spretnosti
• delo se opravlja po določenih pravilih in postopkih (ni samovolje)
• razmerja v organizaciji so brezosebna in službena
• poudarek poslovanja je na pisni dokumentaciji …
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
POJEM
ORGANIZACIJE
IN
JAVNA UPRAVA
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
ELEMENTI ORGANIZACIJE
 Elementi (katere koli) organizacije:
• cilji (predpisi, strategije)

• ljudje (vrste zaposlenih v JU)
• sredstva (proračun !)
• samostojnost (relativna, strokovna avtonomija!)
• notranja organizacija (struktura)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
UPRAVLJANJE - RAVNI
upravljanje nasploh v principu poteka na dveh ravneh:
1. institucionalna – določa cilje
2. instrumentalna – določa načine doseganja ciljev in

jih izvršuje

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
UPRAVLJANJE IN UPRAVA
• upravljanje: širši pojem –
določanje ciljev in odločanje o tem,
kako jih doseči (v vseh organizacijah)
• institucionalna raven: določanje ciljev organizacije, ter
instrumentalna raven: odločanje o načinu doseganja ciljev
organizacije)
• uprava: ožji pojem (del procesa upravljanja,

strokovno-tehnični nivo)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNA UPRAVA
JAVNO UPRAVLJANJE IN JAVNA UPRAVA
 javno upravljanje - odločanje v javnih zadevah zaradi zadovoljevanja
javnih potreb:
 država: zadovoljevanje vseh javnih potreb
 občina: zadovoljevanje lokalnih potreb
 javna uprava: uprava v javnih zadevah (del procesa javnega
upravljanja, ki poteka na instrumentalni oziroma operativno-strokovni
ravni)
 javni interes: gre za cilje in potrebe javnopravnih skupnosti
 proces javnega upravljanja poteka v javnopravnih skupnostih
(država, občina itd.) oziroma v javnopravnih organizacijah (npr.
ministrstvo, javni zavod itd.).

Javna uprava
JAVNO UPRAVLJANJE -
SPLOŠNO
predstavniško telo vlada

(parlament)
politične stranke
UPRAVA
LJUDSTVO
(volivci)
JAVNA UPRAVA
JAVNO UPRAVLJANJE - TRI RAVNI
1. politična funkcija/raven:
• odločanje o ciljih
2. izvršilno-upravna funkcija/raven:
• odločanje o sredstvih
3. operativno-strokovna funkcija/raven:
• uporaba sredstev za dosego cilja

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
POJEM JAVNEGA UPRAVLJANJA

aksiološke
premise parlament
vlada
faktološke
in kavzalne
uprava
premise
- javne
službe
- nosilci jav.
pooblastil
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
DRUŽBENE TEORIJE
- VPLIV NA RAZVOJ DRŽAVE -

Javna uprava
ZGODOVINA RAZVOJA
ORGANIZACIJE DRŽAVE
Tri izjemno pomembne družbene teorije za
razumevanje problemov organizacije državne
oblasti in konstrukcije delovanja državnega
mehanizma v celoti:
1. teorija o družbeni pogodbi;

2. teorija o suverenosti ljudstva, ter
3. teorija o delitvi oblasti
…
Te teorije bistveno vplivajo na procese javnega
upravljanja v družbeni skupnosti …
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
RAZVOJ DRŽAVE
 elementi države: teritorij (ozemlje), prebivalstvo, oblast
 razvoj države do danes:

• absolutistična država
• liberalna država (“nočni čuvaj”)
• servisna država (javne službe, širitev sfere države)
• socialna država – država “blaginje” (the “Welfare State” -
država prevzema odgovornost za blaginjo svojih državljanov
– nad nivojem minimalnega preživetja)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
PRAVNE OSEBE
JAVNEGA PRAVA
IN JAVNI SEKTOR

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
OD SPLOŠNEGA POJMA UPRAVE K POJMU

PRAVNIH OSEB JAVNEGA PRAVA
Osebe javnega prava:
1. ustanovijo se za izvajanje javnih nalog (nalog, ki so v
javnem interesu)
2. financirajo se iz javnih sredstev
3. so pod posebnim pravnim režimom (npr. javni

uslužbenci, plače, javna naročila, nadzor)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA

a) teritorialne
• država (najširša pravna oseba javnega prava)
• lokalne skupnosti (samoupravne lokalne skupnosti)
b) specializirane
• javni zavodi
• javni skladi
• javne agencije
• zbornice, komisije, državne univerze itd. (z obveznim
članstvom): gospodarske in poklicne itd.

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SISTEMA

JAVNE UPRAVE
• državna uprava
• paradržavne organizacije na centralni ravni (specializirane paradržavne organizacije)
• lokalna samouprava
• paradržavne organizacije na lokalni ravni (specializirane paradržavne organizacije)
• javne službe (gospodarske ter negospodarske javne službe)
• nosilci javnih pooblastil (različni subjekti javnega in zasebnega prava, tudi javne
službe izvajajo javna pooblastila)
Funkcionalno je javna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni

(izvršilni) ravni
Organizacijsko je javna uprava skupek organov, ki vršijo funkcijo javnega upravljanja.

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
POJEM JAVNEGA SEKTORJA

- širši pojem od pojma “javna uprava” (vključuje tudi ta pojem)
- organizacijska definicija: vse osebe javnega prava
- javnofinančna definicija: neposredni in posredni
proračunski uporabniki
- funkcionalna definicija: vsi subjekti, ki opravljajo dejavnosti
javnega pomena
- ekonomska definicija: vsi subjekti, katerih ustanovitelj ali
pretežni lastnik je država / lokalna skupnost

Javna uprava
JAVNI IN DRUGI SEKTORJI - 2

Javna uprava
JAVNI SEKTOR - ZNAČILNOSTI
• neprofitnost
• monopol
• varstvo javne koristi
• javno financiranje (proračun idr.)
• trajnost
• profesionalizacija, specializacija, strokovnost
• sistematičnost in hierarhičnost
• regulacija:
• upravno pravo kot dela javnega prava

Javna uprava
INSTITUCIONALNA STRUKTURA
JAVNEGA SEKTORJA U SLOVENIJI

Javna uprava
ORGANIZACIJSKE OBLIKE - POZITIVNOPRAVNO

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
TRENDI IN TENDENCE
V RAZVOJU
JAVNEGA UPRAVLJANJA

Javna uprava
RAZVOJA DRŽAVE IN UPRAVE
JAVNA UPRAVA
Trendi oz. tendence v dosedanjem razvoju

države in upravnih sistemov:
• diferenciacija (od nekdanje povsem enostavne
strukture do današnje visoko kompleksne strukture
državnega mehanizma)
• rast (širitev)
• zmanjševanje vloge prisile
• profesionalizacija
• (plus) stalno prilagajanje in modernizacija

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
ORGANIZACIJSKI
SEGMENTI
SISTEMA
JAVNE UPRAVE
Javna uprava
JAVNA UPRAVA KOT SISTEM
(upravljanje v javnih zadevah)
državna
uprava
para-držav.
izvajalci JAVNA organ.
jav. poob. UPRAVA
javne
lokalna službe
samoupr.
Upravni sistemi-sistem javne 30

uprave Prof. dr. Slobodan Dujić
JAVNA UPRAVA
VLADA

Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
POLOŽAJ VLADE IN DRŽAVNE UPRAVE V
SISTEMU ORGANIZACIJE DRŽAVNE OBLASTI
 predsedniški sistem (ZDA, najbolj “čista” delitev oblasti)

 polpredsedniški sistem (Francija – problem “kohabitacije”)
 parlamentarni sistem (kooperacija in medsebojno
omejevanje bolj kot “čista” delitev)
 skupščinski sistem (Švica, nekdanja SFRJ – enotnost
oblasti)

Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
POLOŽAJ VLADE IN DRŽAVNE UPRAVE V
SISTEMU ORGANIZACIJE DRŽAVNE OBLASTI
Organi državne oblasti:
teorija o delitvi oblasti (dualistični, trialistični, ali kvadrialistični koncept); ZDA –

stroga delitev, parlamentarni sistem – veliko več sodelovanja in soodvisnost
najbolj znana “Montesquieujeva” delitev: zakonodajna, izvršilna in sodna oblast
zakonodajni organ (enodomni, dvodomni, prava ali navidezna dvodomnost itd.)
izvršilna veja (monocefalna – “enoglava”, ali bicefalna – “dvoglava”)
sodna veja (redna in specializirana sodišča, posebne sodobne oblike – ustavno

sodstvo, “računska” sod. itd.)

Javna uprava
Javna uprava
- nekdanja SRS: Izvršni svet Skupščine SRS

- organizacija državne oblasti: skupščinski
- sistem…
- organizacijski princip: enotnost oblasti

- politični sistem: enopartijski,
- gospodarski sistem: socializem, družbena
- lastnina, socialistično samoupravljanje …
Prof. dr. Slobodan Dujić

Modernizacija javne uprave
Javna uprava
- RS: Vlada (ustavni status „sui generis“)

- organizacija državne oblasti: parlamentarni
sistem (vpliv skupščinskega sistema …)
- organizacijski princip: delitev oblasti
- politični sistem: pluralen,

- gospodarski sistem: kapitalizem …privat. last.

VLADA
JAVNA UPRAVA
USTAVNA UREDITEV VLADE – SLO
(člen 110)
 vlado sestavljajo predsednik vlade in

ministri
 vlada in posamezni ministri so v okviru
svojih pristojnosti samostojni in
odgovorni državnemu zboru

Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
USTAVNA UREDITEV ORGANIZACIJE VLADE

(člen 114)
 predsednik vlade skrbi za enotnost politične in upravne

usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov
 ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak

minister pa za delo svojega ministrstva oz. “resorja”

Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
USTAVNA UREDITEV VLADE – (člen 116, 117, 118)
 NEZAUPNICA (KONSTRUKTIVNA)
 ZAUPNICA
 INTERPELACIJA (o delu vlade ali posameznega
ministra)
 OBTOŽBA ZOPER PREDSEDNIKA VLADE ALI
MINISTRE (DZ pred US - impeachment)

Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
Vlada – funkcije:
 politično – predlagalna (zakoni, proračun,
nacionalni programi, ključne javne politike)
 politično – izvršilna (skrb za izvrševanje zakonov
in drugih aktov parlamenta-neposredno
izvrševanje: državna uprava)
 upravna funkcija (je vrh sistema državne uprave,
usmerja in nadzira delovanje državne uprave)

Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
Vlada – naloge:
 vodi, usmerja in usklajuje izvajanje politike države (določa DZ)
 zagotavlja izvajanje zakonov, drugih predpisov in aktov DZ;
 sprejema in predlaga politične, pravne, ekonomske, finančne,
organizacijske in druge ukrepe na posameznih področjih
 predlaga DZ v sprejem zakone, druge predpise in splošne akte
ter določitev politike za posamezna družbena področja
 zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo
 upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem Republike
Slovenije

Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
Vlada – naloge:
 vodi in usmerja državno upravo (prek ministrov)
 nadzoruje delo ministrstev (+ politične usmeritve za

izvajanje politike, za izvrševanje predpisov, usklajevanje dela
ministrstev)
 ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest
v državni upravi (+ delovni čas, organizacijski, kadrovski in
drugi ukrepi za delo vlade, ministrov in uprave)
 odloča v sporih o pristojnosti med ministrstvi ter med

ministrstvi in nosilci javnih pooblastil
Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
Vlada – naloge:
 izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo
Republiki Sloveniji kot ustanovitelju
zavodov, gospodarskih družb in drugih
organizacij
 sodeluje pri delu Državnega zbora pri
sprejemanju zakonov ali drugih predpisov
 daje mnenje k zakonu ali drugemu predpisu,
ki ga ni sama predložila
Javna uprava
SLOVENIJA – UPRAVNI PROCES IN NIVOJI ODLOČANJA

Javna uprava
ORGANIZACIJSKE OBLIKE SLOVENSKE JAVNE UPRAVE

Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
Sestava vlade
 dejavniki, ki vplivajo na organizacijo vlade
(število obvladljivo, rezultat političnih pogajanj,
sodobni trendi)
 predsednik vlade: močna politična vloga –
zagotavlja enotnost vlade, je šef stranke, ki na
volitvah dobi večino)
 resorni ministri (11 + 1 brez resorja)
 vladne službe in njihova reorganizacija

Javna uprava
VLADA RS
– finance
- notranje zadeve
- obramba
– zunanje zadeve
– pravosodje in javna uprava
– gospodarski razvoj in tehnologija
– infrastruktura in prostor
– izobraževanje, znanost, kultura in šport
– delo, družina in socialne zadeve
– kmetijstvo in okolje
– zdravje

Javna uprava
Nadzor nad izvrševanjem
ZUP/ZDU/UUP

Javna uprava
SLOVENSKA UPRAVA – VLADNE SLUŽBE
SAMO 8 VLADNIH SLUŽB OD 2012:
- Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu
- Urad vlade za komuniciranje
- Protokol Republike Slovenije
- Urad za makroekonomske analize in razvoj
- Statistični urad Republike Slovenije
- Služba vlade za zakonodajo
- Urad za varovanje tajnih podatkov
- Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
V LETU 2012 UKINITEV:
- Urada Vlade RS za enake možnosti (ZDU);
- Urada Vlade RS za verske skupnosti (ZDU);
- Urada Vlade RS za narodnosti (ZDU);
- Službe Vlade RS za podnebne spremembe (ZDU);
- Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (ZoVl);
- Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve (ZoVl);

Javna uprava
Zakon o Vladi RS vladne službe (13)
Zakon o
Zakon o lokalni Zakon o inšpekcijskem
samoupravi državni upravi nadzoru
direktorati (50)
ministrstva (15)
organi v sestavi (42)
inšpektorati
občine (210) Zakon o javnih agencijah
javne agencije
upravne enote (58)
Zakon o (javnih) zavodih
javni zavodi
Zakon o javnih skladih

Prof. dr. Slobodan Dujić javni
49 skladi
Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
Vlada – pravni akti:
uredbe
odločbe
sklepi
poslovnik

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
DRŽAVNA UPRAVA

Javna uprava
DRŽAVNA UPRAVA KOT DEL
SISTEMA JAVNE UPRAVE
državna
uprava
para-držav.
jav. poob. UPRAVA
javne
lokalna službe
samoupr.
Javna uprava 52
DRŽAVNA UPRAVA KOT NOTRANJE
STRUKTURIRAN MAKRO-SISTEM
JAVNA
UPRAVA
VADA
EKONOMIJA
MINISTRST
VLADNE -VA
DRŽAVNA
NEVLAD. SLUŽBE UPRAVA
ORGANIZ. ORG. V
upravne SEST. MIN.
DRUŽBA
enote
Javna uprava 53
DRŽAVNA UPRAVA
JAVNA UPRAVA
RAZLIČNI ASPEKTI POJMA UPRAVE
avtoritativna in neavtoritativna uprava
državna in “nedržavna uprava”
neposredna in posredna uprava

Javna uprava
DRŽAVNA UPRAVA
JAVNA UPRAVA
Funkcije državne uprave:
• regulatorna funkcija (priprava predpisov, izvrševanje predpisov …)
• servisna funkcija (zagotavljanje opravljanja javnih služb);
• razvojna funkcija (uprava sama ali pa preko drugih oseb javnega prava
spodbuja, pospešuje in usmerja družbeni razvoj),

Javna uprava
DRŽAVNA UPRAVA
JAVNA UPRAVA
Naloge državne uprave po zakonu:
 za vlado pripravlja predloge zakonov, podzakonskih predpisov in
drugih aktov ter druga gradiva
 druga strokovna pomoč vladi pri oblikovanju politik
 izvršuje zakone in druge predpise
 izdaja predpise in posamične akte ter interne akte
 vstopa v imenu in za račun Republike Slovenije v civilnopravna razmerja
 opravlja materialna dejanja
 opravlja inšpekcijski nadzor
 spremlja stanje družbe na področjih, za katera je pristojna
 vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidence
 spodbuja oziroma usmerja družbeni razvoj
 zagotavlja opravljanje javnih služb
 odloča u upravnem postopku na prvi in drugi stopnji

Javna uprava
DRŽAVNA UPRAVA
JAVNA UPRAVA
Pojem državne uprave zajema:

• vlado kot vrh izvršilne oblasti in vrh upravnega sistema države (in kot
organ, ki v okviru svojih ustavnih pooblastil samostojno določa in izvaja
politiko države)
• upravo v ožjem pomenu (na izvedbeni ravni neposredno skrbi, da se

sprejete odločitve uresničujejo), ki obsega različne državne upravne organe:
- ministrstva
- organe v sestavi ministrstev
- samostojne upravne organizacije (v Sloveniji te oblike ni)
- upravne enote (oz. upravne okraje – posebne upravno-teritorialne
strukture upravne dekoncentracije)

Javna uprava
– DRŽAVNA UPRAVA

Javna uprava

Javna uprava
DRŽAVNA UPRAVA
JAVNA UPRAVA
 2,0 mio prebivalstvo
 160.000 zaposleni v javnem sektorju
 17,6% aktivnega prebivalstva dela v javnem sektorju
 42,000 zaposleni v državni upravi: ministrstva, državni upravni
organi, upravne enote)
 2.000 drugi državni organi
 3.000 občinska (samo)uprava
 6.000 nedržavna uprava
 državna uprava:
 11 ministrstev (+ 1 ministra brez resorja, 50 direktoratov)
 42 organov v sestavi ministrstev
 8 vladnih služb
 58 upravnih enot
 lokalne skupnosti:
 212 občin
Javna uprava
JAVNA UPRAVA –
normativni vidiki
 Zakon o državni upravi DRŽAVNA UPRAVA
 Zakon o inšpekcijskem nadzoru
 Zakon o javnih agencijah

 Zakon o javnih skladih POSREDNA UPRAVA
 Zakon o (javnih) zavodih (NEDRŽAVNA UPRAVA)
 Zakon o lokalni samoupravi LOKALNA SAMOUPRAVA

 Zakon o javnih uslužbencih HRM v javni upravi
 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju
 Zakon o splošnem upravnem postopku
 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu
 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja
 Zakon o javnih financah Prof. dr. Slobodan Dujić 61
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
NOTRANJA ORGANIZACIJA
ORGANOV DRŽAVNE
UPRAVE
(mikro-organizacija drž. upr.)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
NOTRANJA ORGANIZACIJA DRŽAVNE UPRAVE

Ta organizacija se regulira z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji
delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih
organih (uredba vzpostavlja ustrezne kriterije s katerimi se doseže medsebojna
primerljivost organizacijskih enot med ministrstvi, hkrati pa tudi preprečevanje
pretirane razdrobljenosti notranje organizacije).
V državni upravi so relevantne naslednje organizacijske enote:

• direktorat: organizira se za izvajanje upravnih nalog na zaokroženem
delovnem področju v ministrstvu;
• sektor: vmesna organizacijska enota med direktoratom in oddelkom
• oddelek: najmanj 5 zaposlenih oseb.
Izjemoma se (za zaokroženo delovno področje) lahko ustanovi tudi urad.
Javna uprava
DRŽAVNA UPRAVA
IN VODENJE MINISTRSTVA
MINISTER
DRŽAVNI
SEKRETAR
GENERALNI GENERALNI GENERALNI GENERALNI

DIREKTOR DIREKTOR DIREKTOR SEKRETAR
(GENERAL.)
DIREKTORAT DIREKTORAT DIREKTORAT DIREKTOR
SEKRETARIAT
ORGAN V
SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SLUŽBA SLUŽBA SLUŽBA
SESTAVI

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
 mikro organizacija (“notranja organizacija”)

SLOVENSKA JAVNA UPRAVA – NOTRANJE
ORGANIZACIJSKE ENOTE V DRŽAVNI UPRAVI

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
MINISTRSTVA

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
MINISTER
• ministrstva so monokratično oz. individualno vodeni organi
• vodi jih minister, ki odloča o vseh zadevah iz pristojnosti ministrstva
• minister kot član vlade skupaj s predsednikom vlade in drugimi ministri

uresničuje politiko in izvaja pooblastila, ki jih ima vlada, kot šef
ministrstva pa vodi svoj resor
Minister torej ima dvojno vlogo, saj je na eni strani član vlade, na drugi strani
pa je predstojnik vsem zaposlenim v ministrstvu.

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
USTAVNA UREDITEV IMENOVANJA MINISTROV

(člen 112)
 ministre imenuje in razrešuje državni zbor

na predlog predsednika vlade
Predlagani minister se mora pred

imenovanjem predstaviti pristojni komisiji
državnega zbora in odgovarjati na njena
vprašanja (hearing).

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
USTAVNA UREDITEV IMENOVANJA MINISTROV (člen

120)
 organizacijo uprave, njene pristojnosti in način

imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon
Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru

in na podlagi ustave in zakonov.
Proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev

javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic
in zakonitih interesov državljanov in organizacij.

Javna uprava
VLADA
JAVNA UPRAVA
IN VODENJE MINISTRSTVA
MINISTER
(1) DRŽAVNI
ministrstvo
SEKRETAR
GENERALNI GENERALNI GENERALNI GENERALNI

DIREKTOR DIREKTOR DIREKTOR SEKRETAR
(GENERAL.)
DIREKTORAT DIREKTORAT DIREKTORAT DIREKTOR
SEKRETARIAT
ORGAN V
SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR SLUŽBA SLUŽBA SLUŽBA
SESTAVI

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
MINISTRSTVO
• ministrstva so temeljna organizacijska oblika državne uprave
(ustanovijo se po t.i. resornem principu, kar pomeni, da ministrstvo
pokriva eno ali več med seboj povezanih upravnih področij)
• med posameznimi ministrstvi so razdeljena vsa delovna

področja, za katere skrbi državna uprava (naloge okvirno določa
ZDU-
1, podrobneje pa jih določi z uredbo vlada o organih v sestavi
ministrstev, principe notranje organizacije državne uprave pa določa
posebna uredba o skupnih temeljih za notranjo organizacijo in
sistematizacijo delovnih mest v organih državne uprave.

Javna uprava
Javna uprava
Ministrstva (11 + 1 „brez r.“) – kontigentnost !
 “državotvorna”: MNZ, MZZ, MO, MF, MPiJ, (5)

 “gospodarska”: gospodarstvo, kmetijstvo
gozdarstvo in prehrana …
 “socialna” oziroma “družbena”: šolstvo , kultura,
zdravje, delo družina …

Javna uprava
Javna uprava
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

(naloge s področja javne uprave - 2012):
 sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja;
 sistem javnih uslužbencev in plačni sistema v javnem sektorju;
 elektronsko poslovanje;
 dostop do informacij javnega značaja;
 delovanje nevladnih organizacij;
 sistemsko urejanje gospodarskih javnih služb;
 sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države;
 naloge na področju lokalne samouprave (ukinitev Službe za LS)…

Javna uprava
Javna uprava
Zakon o Vladi in Zakon o državni upravi – 2012:

ukinitev nekaterih upravnih organov):
 Urad Vlade RS za enake možnosti (ZDU);
 Urad Vlade RS za verske skupnosti (ZDU);
 Urad Vlade RS za narodnosti (ZDU);
 Služba Vlade RS za podnebne spremembe (ZDU);
 Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (ZoVl);
 Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve (ZoVl);

JAVNA UPRAVA
ORGANI V SESTAVI
MINISTRSTEV
(makro-organizacija drž. upr.)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
SPREMEMBE MAKRO - ORGANIZACIJE

DRŽAVNE UPRAVE
• vlada kot vrh izvršilne veje oblasti po novem torej sama določa
organizacijo državne uprave
• upošteva ustavno načelo delitve oblasti (v primeru ustanavljanja

organov v sestavi je pred tem makro- organizacijo posameznih
ministrstev določal zakonodajalec)
• organe v sestavi torej po ZDU-1 z uredbo določa vlada na predlog

resornega ministra (s tem je vladi zagotovljena potrebna fleksibilnost
pri prilagajanju organizacije družbenim spremembam).
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
ORGANI V SESTAVI MINISTRSTVA

• organe v sestavi ministrstev na podlagi zakona določa Uredba
o organih v sestavi ministrstva
• pred sprejemom ZDU-1 so se organi v sestavi ustanavljali z
zakonom - to je bil Zakon o organizaciji in delovnem področju
ministrstev

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
Organi v sestavi ministrstev

 ustanovitev organa v sestavi: z uredbo vlade
 pogoji za ustanovitev: obseg in povezanost nalog
 poimenovanje: uprava, urad, inšpektorat ...
 samostojnost: predstojnik, finančni načrt, kadrovski
načrt, strokovna samostojnost
 razmerje do ministrstva: priprava proračuna in
kadrovskega načrta, usmerjanje in nadzor, obvezna
navodila ministra
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
Organi v sestavi ministrstev

 uprave: ………………………….11
 uradi: ……………………………9
 inšpektorati: …………………..13
 agencije: ………………………....4
 direkcije:…………………………..1
 ostalo: ……………………………..4
(arhiv, policija, generalštab, SOVA)

Javna uprava
Nadzor nad izvrševanjem
ZUP/ZDU/UUP

Javna uprava
Zap. Ime in organizacijska oblika Zap. Ime in organizacijska oblika
št. št.
1. Tržni inšpektorat RS
15. Davčna uprava RS
2. Inšpektorat RS za delo
16. Veterinarska uprava RS
3. Zdravstveni inšpektorat RS
17. Uprava RS za varstvo pred sevanji
4. Prometni inšpektorat RS
18. Urad RS za meroslovje
5. Inšpektorat RS za okolje in prostor
19. Urad za nadzor prirejanja iger na srečo
6. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami 20. Uprava RS za jedrsko varnost
7. Inšpektorat RS za šolstvo in šport 21. Agencija za pošto in elektronske komunikacije

RS
8. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in
22. Upravna inšpekcija
hrano
23. Urad RS za kemikalije
9. Inšpektorat RS za kulturo in medije
24. Sektor proračunske inšpekcije
10. Inšpektorat RS za notranje zadeve
25. Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev
11. Inšpektorat za obrambo
26. Sektor za letalsko inšpekcijo
12. Inšpektorat RS za elektronske komunikacije,
elektronsko podpisovanje in pošto
13. Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo
14. Carinska uprava RS

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
TERITORIALNA
ORGANIZACIJA
UPRAVE

Javna uprava
SLOVENIJA – OBČINE IN UPRAVNE ENOTE

Javna uprava
Območje upravne enote Mozirje

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
 upravni sistem (“teritorialna organizacija”)

Uprava za javna plačila opravlja svoje poslovanje prek Urada UJP in prek 12
območnih enot.

Javna uprava
UPRAVNA TERITORIALIZACIJA
JAVNA UPRAVA
NAČINI TERITORIALNE ORGANIZACIJE

UPRAVE
 splošni upravni okraji – vse naloge državne uprave na teritoriju
so umeščene v upravne okraje – t.j. upravne organe prve stopnje,
ki se organizirajo teritorialno (“vse pod eno streho”)
 funkcionalni okraji - izpostave – vse naloge državne uprave na
teritoriju so umeščene v izpostave centralnih upravnih organov –
vsak določi z aktom o svoji notranji organizaciji svoje
“funkcionalne okraje”
 “mešani model” – kombinacija upravnih in teritorialnih okrajev –
sedaj v Sloveniji
 prenos nekaterih nalog na organe lokalne samouprave
(“enotirni sistem”)
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
 razlogi za teritorialno organiziranost

(teritorialno dekoncentracijo):
• približevanje upravnih storitev državljanom
• večstopenjsko upravno odločanje
 katere upravne naloge je torej treba
teritorialno organizirati ? Vodilo bi moralo biti
načelo subsidiarnosti !

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
PRAVNE PODLAGE ZA DOLOČITEV UPRAVNIH ENOT

• organizacija državne uprave in oblikovanje njene teritorialne strukture je v
pristojnosti vlade - Uredba o teritorialnem obsegu upravnih
enot
• Pravilnik o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah
(ko je potrebno stalno dislocirano opravljanje nalog, se organizira in ustanovi
krajevni urad) - krajevni urad se organizira kot notranja organizacijska enota
upravne enote ali njenega oddelka za občo upravo
na drugi strani:
• akti o notranji organizaciji in sistemizaciji (teritorialna struktura organov, ki
imajo svoje izpostave in se nahajajo izven strukture UE - DURS, CURS,
GURS, policija itd.).

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
RAZLOGI ZA OBSTOJ TERITORIALNIH ENOT
UPRAVE (UPRAVNIH OKRAJEV)
• teritorialna organizacija državne uprave pomeni prostorsko
razporeditev državne uprave
• zagotavlja racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog
• vseh oziroma pretežnega dela javnih nalog ni mogoče opravljati

preko centralnih organov (ministrstev in njihovih organov v sestavi)
• državna uprava mora s svojimi funkcijami enakomerno pokriti

celotno državno ozemlje države - zato mora biti organizirana tudi po
teritorialnem principu

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
NALOGE UPRAVNIH ENOT

• UE kot teritorialni organi državne uprave izvajajo dekoncentrirane
naloge državne uprave na svojem območju
• UE na prvi stopnji odločajo o upravnih stvareh iz državne pristojnosti
• UE so ustanovljene za dekoncentrirano opravljanje nalog praviloma za vsa
ministrstva oziroma za vse upravne naloge
• vsako ministrstvo ne določi svoje posebne teritorialne organiziranosti
(funkcionalni upravni okraji) - izjeme, ki so danes uveljavljene v posebnih
zakonih, so npr. področja obrambe, davčne in geodetske službe, tudi
različni inšpektorati

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
VSEBINA NALOG UPRAVNIH ENOT
Upravne enote pokrivajo naslednja področja:
- upravne notranje zadeve (državljanstvo, orožje, tujci, društva, register
prebivalstva, matične knjige, vozniška dovoljenja, potne listine, registracije
vozil, javni shodi in javne prireditve itd.)
- varstvo okolja, urejanje prostora in gradbene zadeve (gradbena in
uporabna dovoljenja, določitve gradbenih parcel, odmere nadomestil za
degradacijo in uzurpacijo prostora, razlastitve nepremičnin itd.)
- gospodarske dejavnosti (izdajanje dovoljenj za opravljanje nekaterih
gospodarskih dejavnosti, obratovalni čas gostiln itd.)
- kmetijstvo (naloge v zvezi s prometom kmetijskih zemljišč itd.)
- premoženjskopravne zadeve in
- negospodarske dejavnosti (zdravstvo, šport, kultura)
Javna uprava
JAVNA UPRAVA

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
SLABOSTI OBSTOJEČE UPRAVNE

TERITORIALIZACIJE
- mešanje teritorialnega in funkcionalnega načela organizacije
(vzporedno s splošnimi teritorialnimi UE delujejo izpostave
Davčne uprave RS, Geodetske uprave RS, uprave inšpektoratov in
Ministrstva za obrambo, policijske uprave, pri čemer so neusklajeni
število in območja teh izpostav)
- preveliko število UE (problem ustrezne koordinacije delovanja UE)
- območne enote in izpostave so različno geografsko razporejene

Javna uprava

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
PARADRŽAVNE
ORGANIZACIJE

Javna uprava
PARA-DRŽAVNE ORGANIZACIJE KOT
DEL SISTEMA JAVNE UPRAVE
državna
uprava
para-držav.
jav. poob. UPRAVA
javne
lokalna službe
samoupr.
Uprav. sist.-Paradržavne organ. 97

PARA-DRŽAVNE ORGANIZACIJE KOT DEL
FUNKCIONALNEGA SISTEMA JAVNE
UPRAVE
DRŽAVNA
UPRAVA
JAVNE
AGENCIJE JAVNE
JAVNI SLUŽBE
PARA-DRŽ. SKLADI
KOMISIJE
ORGAN.
JAVNI
ZBORNICE ZAVODI
LOKALNA IZVAJALCI
(javne)
SAMOUPR. JAV. POOBL.
Uprav. sist.-Paradržavne organ. 98
PARADŽAVNE ORGANIZACIJE
JAVNA UPRAVA
SPLOŠNO
- država postaja vse bolj strukturirana: iz nekdaj klasične strukture, ki jo je v
izvršilnem delu predstavljala predvsem državna uprava, se je razširila na nove
organizacijske oblike, ki v veliki meri prevzemajo izvrševanje njenih nalog;
- posameznik danes več ne vstopa zgolj v razmerja z organi državne uprave

in z drugimi državnimi organi, temveč tudi v številna razmerja z drugimi
organizacijami (osebe javnega prava, ali pa kot osebe zasebnega prava
izvršujejo javna pooblastila oz. izvajajo določene funkcije uprave);
- paradržavne organizacije postopno prevzemajo številne upravne funkcije

(prenos nalog izven državne uprave povečuje prilagodljivost uporabnikom)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
SPLOŠNO
Osebe javnega prava (paradržavne organizacije) niso organizacijski del
državne uprave, vendar so na državo tesno funkcionalno vezani – npr. tako da:
a) jih država ustanovi s svojim aktom
b) se financirajo iz državnega proračuna
c) država izvršuje ustanoviteljske pravice
d) izvajajo dejavnosti v javnem interesu.
Gre za t.i. paradržavne organizacije (Para-governmental Organisations), oziroma

specializirane osebe javnega prava (agencije, skladi, komisije, zavodi ipd.)
Bistveno je, da so organizacijsko izven sistema državne uprave (tako npr.

Agencija Republike Slovenije za zavarovalni nadzor ni v sestavi državne uprave,
ampak je pravna oseba javnega prava).

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
SPLOŠNO
Dekoncentracija upravnega sistema s prenosom nalog na paradržavne
subjekte, se izvaja zaradi:
(1) zagotovitve menedžerske samostojnosti, fleksibilnejšega in

učinkovitejšega izvajanje upravnih nalog
(2) odmika izvajanja upravnih nalog od dnevne politike in zmanjšanje vpliva na
odločanje (kadar je posebej poudarjena potreba po upoštevanju zgolj
strokovnih parametrov pri odločanju – regulatorna telesa - agencije)
(3) približanje upravnih storitev njihovim uporabnikom
(4) zagotovitve možnosti samoregulacije (avtonomno odločanje določenih
subjektov civilne družbe o določenih zadevah, ki se jih tičejo - zbornice) in
(5) zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za izvajanje upravnih nalog
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNE
AGENCIJE

Javna uprava

Javna uprava
Zakon o Vladi RS vladne službe (22-17)
Zakon o
direktorati (50)
ministrstva (15)
inšpektorati (12 od 45)
javne agencije
upravne enote (58)
Geodetska uprava RS javni zavodi
Davčna uprava RS
inšpekcije Zakon o javnih skladih
104 skladi
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNE AGENCIJE
Izraz “agencija” se uporablja za:
a) organe v sestavi ministrstev
b) javne agencije – paradržavne institucije izven neposrednega
sistema državne uprave (zlasti regulatorne agencije)
c) zmedo pa še povečuje uporaba tega izraza tudi za številne
organizacije zasebnega sektorja – npr. nepremičninske
agencije, potovalne agencije …)
Pojavljajo se na centralnem državnem in na lokalnem nivoju.

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
Značilnosti:
• krčenje funkcij uprave - opozorilo: ločiti te agencije in
agencije, ki so organi v sestavi ministrstev (gospodarska
promocija, kmetijski trgi, okolje, zdravila)
• pravna subjektiviteta: obvezen vpis v sodni register in
obvezna je objava v Uradnem listu RS oz. v službenem
glasilu lokalne skupnosti
• sedež: obvezno mora biti v RS
• naziv: v nazivu mora biti izraz “javna agencija”

Javna uprava
JAVNE AGENCIJE
regulatorne razvojne strokovne
Javna agencija se ustanovi za opravljanje regulatornih, razvojnih ali

strokovnih nalog v javnem interesu, če zanje z zakonom ni
predvidena druga statusna oblika (Zakon, člen 2)

Javna uprava
JAVNE AGENCIJE
Za ustanovitev javne agencije ustanovitelj
mora imeti podlago v posebnem
zakonu, ki daje podlago za ustanovitev
javne agencije (Zakon, člen 2, 6)
Javna agencija v skladu z zakonom dobi

javno pooblastilo za (Zakon, člen 2)
izdajanje opravljanje
izdajanje predpisov konkretnih aktov oblastnih dejanj
(npr. odločb)

Javna uprava
JAVNE AGENCIJE
Kriteriji za ustanovitev javne agencije –

(Zakon, člen 4)
bolj učinkovito opravljanje nalog kot v DU
če se (zlasti) lahko financira z upravnimi taksami
ni potreben stalen politični nadzor

Javna agencija se vedno ustanovi na del. podr. nekega ministrstva
ali več ministrstev.

Javna uprava
JAVNE AGENCIJE
NORMATIVNA UREDITEV
USTANOVITELJI
Republika Samoupravna
Slovenija lokalna skupnost oz.
(država) zveza lok. sk.
za državo: za lok. skup.:

organ, ki ga določi splošni akt
Vlada Republike Slovenije
lokalne skupnosti

Javna uprava
JAVNE AGENCIJE
NORMATIVNA UREDITEV
ORGANI
direktor svet javne agencije
Člani sveta ne morejo biti:

Imenuje ga ustanovitelj na – zaposleni v tej javni agenciji,
predlog Sveta agencije (obvezen – funkcionarji v izvršilni veji oblasti in
javni natečaj) – osebe, za katere obstaja možnost konflikta interesov
npr. prejemniki sredstev
Javna uprava
JAVNE AGENCIJE
MINISTRSTVO
ZA
KULTURO
službeni in upravni
nadzor ministrstva
ministrica
nad agencijo
Majda Širca
JAK
SVET AGENCIJE
DIREKTORICA
Barbara Koželj Matjaž Kmecl
(odgovarja ministrici) Miha Kovač
Ana Železnik
Lenart Rihar
Jani Virk
Miriam Drev
komisija komisija komisija komisija

za knjižno in revijalno za knjižno in revijalno za literarne prireditve za mednarodno promocijo
produkcijo za produkcijo za in razvijanje bralne slovenskega leposlovja in
LEPOSLOVJE ZNANOST kulture znanstvene publicistike

Javna uprava
JAVNE AGENCIJE
FINANCIRANJE
proračun prodaja storitev drugi prihodki

in blaga
Če javna agencija opravlja storitve za posameznike in pravne osebe

proti plačilu, izda tarifo, s katero določi višino plačil za storitve, ki
jih opravlja javna agencija. Tarifa je splošni akt Agencije, ki se
objavi v službenem glasilu (Zakon, člen 40). Nadzor nad javno
agencijo opravlja računsko sodišče (čl.47).

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNE AGENCIJE
Javne agencije v RS so:
- JAK (najnovejša - od 1.1.2009)

- Agencija za energijo - Agencija za zavarovalni nadzor
- Agencija za javnopravne evidence in storitve - Agencija za trg vrednostnih papirjev
- Agencija za pošto in elektronske komunikacije - Javna agencija za regionalni razvoj
- Agencija za radioaktivne odpadke - Javna agencija za železniški promet
- Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije - Javna agencija za tehnološki razvoj
in tuje investicij - Javna agencija za raziskovalno dej.

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNE AGENCIJE - PROBLEMI
- avtonomija nosilcev javnih pooblastil ne sme biti neomejena
- tudi agencije oz. njihovo delo je treba nadzorovati
Pretirana avtonomija javnopravnih subjektov povzroči:

- odsotnost demokratične kontrole (komu so odgovorne ?) nad delom
agencij
- zmanjša transparentnost njihovega delovanja
- agencije pretvori v dejanske oblikovalce politike (kar ni njihova
primarna vloga).

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNI
ZAVODI

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
NEGOSODARSKE JAVNE SLUŽBE
- Zakon o zavodih (lex generalis);
- posamezne negospodarske dejavnosti so kot normativno urejene v
posameznih področnih zakonih:
- Zakon o socialnem varstvu,
- Zakon o zdravstveni dejavnosti,
- Zakon o športu,
- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo,
- Zakon o knjižničarstvu,
- Zakon o varstvu kulturne dediščine,
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
- Zakon o osnovni šoli
- Zakon o vrtcih
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNI ZAVODI
- praviloma gre za samostojne pravne osebe javnega prava
- gre za specializirane osebe javnega prava (nekdanje “družbene dejavnosti”)

- ustanovijo se za opravljanje dejavnosti:
a) vzgoje in izobraževanja
b) znanosti
c) kulture
d) športa
e) zdravstva
f) socialnega, otroškega in invalidskega varstva
g) socialnega zavarovanja
- in drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
Organizacijske oblike javnih zavodov:

• šole
• vrtci
• zdravstveni domovi
• bolnice
• gledališča itd.

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
Struktura organov upravljanja javnih zavodov:
• direktor (v šolah: ravnatelj)

• strokovni vodja (vodja strokovnega dela)
• svet zavoda (predstavniki ustanovitelja,
predstavniki zaposlenih, predstavniki uporabnikov).
Naloge: izdajajo odločbe, vodijo postopke, odločajo
o pravicah in obveznostih,… skratka opravljajo
tipično uradniško delo.

Javna uprava
Organigram
JAVNA UPRAVA

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNI ZAVODI
- ustanovijo se za opravljanje javnih služb (izjemoma tudi za druge dejavnosti)
- nekateri javni zavodi so ustanovljeni za izvajanje javnih pooblastil in po načinu

delovanja spominjajo na upravne organe:
a) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (vodi evidence s področja
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vodi upravne postopke in izdaja
odločbe o pravicah iz tega zavarovanja)
b) centri za socialno delo (odločajo o številnih zadevah s področja zakonske
zveze, družinskih razmerij med zakoncema glede otrok, posvojitve, rejništva,
skrbništva)
c) Zavod za gozdove (izdaja odločbe na upravnem področju gospodarjenja z
gozdovi - odločbe o dovoljenem poseku, o sanitarni sečnji itd.

Javna uprava

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNI
SKLADI

Javna uprava
JAVNI SKLADI
Javni sklad je v bistvu namensko

premoženje, oziroma premoženje,
ki ga javnopravna skupnost nameni
za določen namen – javni interes
(npr. gradnja stanovanj, razvoj
znanosti in umetnosti, ipd.).

Javna uprava

Javna uprava
Zakon o
direktorati (50)
ministrstva (15)
inšpektorati
javne agencije
upravne enote (58)
Davčna uprava RS
127 skladi
Javna uprava
JAVNI SKLADI
NORMATIVNA UREDITEV
• Zakon o javnih skladih (Ul. RS, št. 22/2000)

• Definicija: “javni sklad je pravna oseba javnega
prava, ki upravlja in razpolaga s
premoženjem, ki ga je Republika Slovenija ali
samoupravna lokalna skupnost namenila za
zagotavljanje javnega interesa.” (čl. 1)

Javna uprava
JAVNI SKLADI
NORMATIVNA UREDITEV
USTANOVITELJI
Republika
Slovenija Samoupravna
(država) lokalna skupnost
za državo: za lok. skup.:

Svet samoupravne lokalne
Vlada Republike Slovenije
skupnosti (oz. občine)

Javna uprava
JAVNI SKLADI
NORMATIVNA UREDITEV
 ustanovitelj – torej država ali lokalna
skupnost – ne odgovarja za obveznosti
sklada (čl. 1)
finančni nepremičninski javna ustanova

Javna uprava
JAVNI SKLADI
NORMATIVNA UREDITEV
finančni nepremičninski javna ustanova
nameni
vzpodbujanje razvoja poslovanje z nepre- nagrade, štipendije,

-krediti, poroštva, ipd. mičninami druge vpodbude

Javna uprava
JAVNI SKLADI
NORMATIVNA UREDITEV
ORGANI
uprava
(direktor) nadzorni svet
največ 3-članska predsednik in največ 6

(imenuje ustanov. – javni članov (imenuje ustanov.-5 let)
natečaj, za največ 4 leta) -predsed. je po funkciji minister
- oziroma župan

Javna uprava
JAVNI SKLADI
Nadzorni svet
Direktor
Sektor za
Sektor za Sektor za uvajanje spremljanje
Finančni sektor
upravljanje sklada projektov realizacije
projektov

Javna uprava
JAVNI SKLADI
NORMATIVNA UREDITEV
• ustanovitveni akt sklada določa glavna vprašanja (namen, sedež,
organe itd.)
• sklad mora sprejeti splošne pogoje poslovanja (npr. merila
pridobitve in porabe posojil, pravice strank itd.)
• v nazivu sklada mora biti oznaka “javni sklad”
• sedež je v RS
• vpis v sodni register je obvezen – pridobitev pravne sposobnosti
• vpisana mora biti vrednost namenskega premoženja (min. 15 mil. SIT)
• člani organov so ministri, župani, lahko pa tudi višji upravni delavci (ne
morejo pa biti člani zaposleni v javnem sektorju)
• za zaposlene veljajo predpisi, ki urejajo položaj javnih
uslužbencev (pred tem so prehodno veljali predpisi o položaju
zaposlenih v javnih zavodih)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNI SKLADI
Javni skladi v Republiki Sloveniji:
- Ekološko-razvojni sklad
- Javni jamstveni in preživninski sklad
- Javni sklad za podjetništvo
- Javni sklad za regionalni razvoj
- Sklad RS za razvoj
- Stanovanjski sklad
- Sklad RS za sukcesijo
- Filmski sklad
- Sklad za razgradnjo JEK

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
ZBORNICE

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
Vrste zbornic
1. zbornica, ki povezuje (skoraj) vse gospodarske
subjekte - GZS … (transformacija !)
2. zbornice, ki povezujejo subjekte glede na
dejavnost – Obrtna zbornica, Zbornica
zasebnega varovanja …
3. poklicne zbornice, ki združujejo posameznike
z določenim poklicem - Zdravniška zbornica,
Lekarniška zbornica, Odvetniška zbornica,
Detektivska zbornica, Notarska zbornica …

Javna uprava
ZBORNICE
JAVNE ZASEBNE
obvezno prostovoljno
članstvo članstvo

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNOPRAVNE ZBORNICE
- so oblika paradržavnih organizacij
- v posameznih državah so zbornice urejene na različne načine (dva poglavitna
modela: model prostovoljnega interesnega povezovanja in model obveznega
članstva - v teoriji sta znana tudi kot "zasebnopravni model" in "javnopravni
model")
- za javnopravni model je značilno, da:
a) zbornice ustanovi država
b) članstvo v pa je obvezno za vse subjekte dejavnosti
c) dejavnost javnopravnih zbornic se običajno financira iz posebnega vira, ki
ima obliko članarine ali posebnega davka (višino predpiše država ali zbornica
sama)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
 zbornica je pravna oseba…

 lahko pridobi (na podlagi posebnega zakona)
javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog…
 financira se s članarine in s svojih storitev
pretežno za člane, ki pa bi morale biti v načelu
neprofitne…

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNE
SLUŽBE

Javna uprava
JAVNE SLUŽBE KOT DEL SISTEMA
JAVNE UPRAVE
državna
uprava
para-držav.
jav. poob. UPRAVA
javne
lokalna službe
samoupr.
Upravni sistemi-Sistem javnih 142

služb Prof. dr. Slobodan Dujić
JAVNE SLUŽBE KOT DEL SISTEMA
JAVNE UPRAVE
DRŽAVNA
UPRAVA
JAVNO
PODJETJE PARADRŽ.
DRŽAVLJANI GOSPOD. ORGANIZ.
VLAGANJE JAVNE JAV. ZAV.

JAV. KAO. SLUŽBE
LOKALNA REŽIJSKI
SAMOUPR. OBRAT
KONCESIJA IZVAJALCI
JAV.
POOBL.
Upravni sistemi-Sistem javnih 143
služb Prof. dr. Slobodan Dujić
JAVNA UPRAVA
Javne službe
 po spremembi družbenega in
godpodarskega sistema je bilo treba na novo
definirati pojme javni sektor, javne službe,
javno dobro …
 iz sistema prejšnje družbene lastnine je
prišlo do podržavljenja in privatizacije javnih
služb…
 javne službe sodijo v t.i. servisno funkcijo
javne uprave…
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
Javne službe
= dejavnost, ki zagotavlja javne storitve in dobrine

= dejavnost posebnega družbenega pomena
= dejavnost, ki se opravlja v javnopravnem režimu;
država/občina zaradi varstva javne koristi določi
• ceno
• pogoje za izvajanje dejavnosti
• razmerja med izvajalci in uporabniki (dostopnost in kontrahirna
dolžnost)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNE SLUŽBE - POJEM
• IZVAJAJO SE V JAVNEM INTERESU

• POSEBEN JAVNO-PRAVNI REŽIM (upravno pravo)
• JAVNE SLUŽBE DELUJEJO V T.I. JAVNEM SEKTORJU
• DOSTOPNE MORAJO BITI VSEM POD ENAKIMI POGOJI;
• ZA ZAGOTAVLJANJE “JAVNIH SERVISOV” ODGOVORNA
DRŽAVA ALI LOKALNA SKUPNOST (“teritorialne osebe
javnega prava)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNE SLUŽBE – REŽIM IN MERILA

•TAKŠNE SLUŽBE DOLOČA ZAKON
• IZVZETJE IZ SPLOŠNEGA CIVILNO-PRAVNEGA REŽIMA
• ODSOTNOST TRŽNIH ZAKONITOSTI
• NUJNOST TRAJNEGA OPRAVLJANJA TEH DEJAVNOSTI
ZA NORMALNO DELOVANJE DRUŽBENE SKUPNOSTI
• KROG UPORABNIKOV JE NEMOGOČE NATANČNO
DOLOČITI (NPR. GLEDE UPORABE JAVNE RAZSVETLJAVE, CEST IPD.)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
 kolektivne dobrine (npr. javna razsvetljava)

 obvezna uporaba (npr. odvoz smeti)
 naravni monopol (npr. energetika)
 univerzalna storitev … (npr. telekomunikacije, delna
privatizacija ….)
 zelo visoki fiksni stroški izgradnje …
 liberalizacija: telekomunikacije, energetika, železnice…
 država ostaja v dejavnosti kot regulator trga (ali pa
ustanovi javne agencije)

Javna uprava
JAVNE
SLUŽBE
GOSPODARSKE NEGOSPODARSKE
1. režijski obrat
2. javni gospodarski
zavod 1. javni zavodi
3. koncesija 2. koncesije
4. javno podjetje (pravne osebe
5. javno zasebno zasebnega prav)
partnerstvo

Javna uprava
VRSTE JAVNIH SLUŽB
• NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE (“družbene
dejavnosti”) - šolstvo, zdravstvo, soc. varstvo, kultura, ipd.
- ponavadi se izvajajo NEMONOPOLNO (s temi dejavnostmi
se lahko ukvarja vsakdo, ki izpolnjuje določene pogoje);
- ponavadi se financirajo iz proračuna (javnih sredstev)
• GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE (DRŽAVNE-LOKALNE)

- infrastrukturne dejavnosti splošnega družbenega pomena
- ponavadi se izvajajo MONOPOLNO – s temi dejavnostmi se
v principu lahko ukvarjajo samo javne službe, ki so za to
ustanovljene (do liberalizacije oz. demonopolizacije)
- ponavadi se financirajo iz plačil uporabnikov (takse ipd.)
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
GOSPODARSKE
JAVNE
SLUŽBE

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
Pravni okvir-GJS
 Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)

 Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP)
 Zakon o varstvu okolja (ZVO -1)
 uredbe Vlade Republike Slovenije
 pravilniki ministrstev

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Zakon o gospodarskih javnih službah (Ul. RS, št. 32/93) -
opredelitev:
“Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne

javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in
nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja
Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost
zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni
mogoče zagotavljati na trgu”.

Javna uprava
JAVNA UPRAVA

Zakon o gospodarskih javnih službah – področja izvajanja
gospodarskih javnih služb …
… varstvo okolja (ravnanje z odpadki, oskrba s pitno vodo,
komunalne in odpadne vode …)
- komunalne dejavnosti (oskrba s plinom – izbirna j.s.);
- energetika (premogovništvo, jedrska energ., nafta-plin,
elektrogospodarstvo, toplovod); MONOPOLI !
- telekomunikacije (govorna telefonija, telex, RTV Slo)
- poštne storitve (prenos pisem do 1000 g)
- železniški, cestni transport (npr. mestni potn. promet);
- gospodarjenja s stavbnimi zemljišči (pridobivanje in razpol.)
- pokopališka in pogrebna dejavnost (tudi urejanje pokopališč)
Javna uprava
GOSPODARSKE
JAVNE
SLUŽBE
DRŽAVNE LOKALNE
OBVEZNE IZBIRNE OBVEZNE IZBIRNE
1. režijski obrat 1. režijski obrat 1. režijski obrat 1. režijski obrat

2. javni gospodarski 2. javni gospodarski 2. javni gospodarski 2. javni gospodarski
zavod zavod zavod zavod
3. koncesija 3. koncesija 3. koncesija 3. koncesija
4. javno podjetje 4. javno podjetje 4. javno podjetje 4. javno podjetje
5. javno zasebno 5. javno zasebno 5. javno zasebno 5. javno zasebno
partnerstvo partnerstvo partnerstvo partnerstvo

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
Zakon o gospodarskih javnih službah (Ul. RS,

št. 32/93) – oblike izvajanja gjs:
režijski obrat koncesije

(manjši obseg dej.) (osebam zaseb.pr.)
vlaganje javnega
javni gospodarski zavod
kapitala v osebe
zaseb. prava
javno podjetje
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
DRŽAVNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VARSTVA OKOLJA (primer)
ZVO-1, 148. člen določa:

Obvezne državne gospodarske javne službe varstva
okolja so:
1. ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje,
2. sežiganje komunalnih odpadkov,
3. ravnanje z živalskimi odpadki,
4. zbiranje in odstranjevanje drugih odpadkov,
5. izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih
vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije,
varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.
Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javnih služb so
infrastruktura državnega pomena…

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE
SLUŽBE (primer)
OBVEZNE
• OSKRBA S PITNO VODO
• ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE
ODPADNE VODE
• ZBIRANJE IN ODSTRANJEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
• UREJANJE IN ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN
IZBIRNE:
• oskrba s plinom iz omrežja
• oskrba s toplotno energijo iz omrežja
• javni prevoz

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNO
PODJETJE

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNO PODJETJE …
…je najpomembnejša pravno-organizacijska oblika v kateri se
izvajajo dejavnosti GOSPODARSKIH javnih služb ….
Delujejo lahko:
• bodisi kot samostojna javna podjetja;
• bodisi kot povezana javna podjeja – npr. JAVNI HOLDING
LJUBLJANA (krovna organizacijska oblika, ki združuje javna
podjetja z različnih področij javne gospodarske dejavnosti)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., družba za izvajanje

strokovnih in razvojnih nalog na področju
gospodarskih javnih služb
je ustanovitelj
Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.

Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o.
Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o.
Javno podjetje Ljubljanske tržnice d.o.o.
Snaga Javno podjetje d.o.o.
Parkirišča Javno podjetje d.o.o.
Žale Javno podjetje, d.o.o.

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
KONCESIJA

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
POSTOPEK PODELITVE KONCESIJE
1. akt o načinu izvajanja javne službe =

javnopravni akt (zakon/uredba/odlok)
2. koncesijski akt (uredba/odlok)
3. javni razpis (smiselna raba ZJN…) Faze
4. odločba o izbiri (po ZUP)

5. pogodba (“upravna”)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
NEGOSPODARSKE
JAVNE SLUŽBE

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
Dejansko stanje
1495 javnih zavodov s prek 111.000 zaposlenimi
Opravljajo različne naloge in storitve predvsem na področjih

izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, raziskovanja
itd.
Delujejo tudi na področju izvajanja povsem upravnih nalog (Zavod za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje,
Zavod za zaposlovanje itd.).

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNA
POOBLASTILA

Javna uprava
IZVAJALCI JAVNIH POOBLASTIL KOT
državna
uprava
para-držav.
jav. poob. UPRAVA
javne
lokalna službe
samoupr.
Upravni sist.-Nosilci jav. pooblast. 167

IZVAJALCI JAVNIH POOBLASTIL KOT
DRŽAVNA
UPRAVA
PRAVNE
OSEBE PARADRŽ.
FIZIČNE ORGANIZ.
prav. oseb. IZVAJALCI OSEBE

zaseb. pr. JAV. POOBL.
pr. osebe
JAVNE LOKALNA
jav. prava
SLUŽBE SAMOUPR.
Upravni sist.-Nosilci jav. pooblast. 168
IZVAJALCI JAVNIH POOBLASTIL
JAVNO POOBLASTILO
PRENOS NEKATERIH NALOG
DRŽAVNE UPRAVE NA
PARADRŽAVNE INSTITUCIJE
javne
agencije
DRŽAVNA
UPRAVA
javni
skladi
pravne osebe
in zavodi zbornice
posamezniki (ZPIZ, ZZZRS,
ZŠ,Prof.
ZG, dr. ZZ)
Slobodan Dujić 169
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNO POOBLASTILO
• gre za avtoritativno ali redkeje ne-avtoritativno upravno nalogo iz

pristojnosti upravnega organa
• cilj: večja učinkovitost in smotrnost pri izvajanju upravnih nalog
• vsebina: izdajanje abstraktnih in konkretnih upravnih aktov ter opravljanje
materialnih dejanj, ne more pa biti predmet prenosa inšpekcijsko nadzorstvo v
celoti, ampak so lahko predmet prenosa le posamezna strokovna dela za
izvajanje nadzorstva (prejšnja ureditev)
• status imetnikov j.p.: imajo enake pravice in dolžnosti, kot jih določa zakon za
upravo
• ministrstva, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih
aktov, ki jih izdajajo izvajalci javnih služb, katerih ustanovitelj je vlada

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNO POOBLASTILO
• 121. člen Ustave RS: »z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne
ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih
nalog državne uprave.«
• javno pooblastilo je pooblastilo posameznikom in organizacijam, ki niso
državni organi, da izvršujejo funkcije oz. naloge uprave (torej: nedržavna
organizacija izvršuje nalogo državne uprave) …
• podelitev javnega pooblastila je oblika upravne dekoncentracije, kjer se
pristojnosti izvrševanja zaradi zagotavljanja upravne racionalnosti izvajajo
izven državne uprave
• če zakon dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več
fizičnih oziroma pravnih oseb, se izbira opravi na javnem natečaju …

Javna uprava
JAVNO POOBLASTILO
JAVNA UPRAVA
• Zakoni, ki vsebujejo določbe o javnih pooblastilih: oz. o “nosilcih javnih

pooblastil”, ki so pri izvrševanju javnega pooblastila izenačeni z organi
državne uprave:
- Zakon o državni uprav (členi: 15, 72, 73 in 81);

- Zakon o lokalni samoupravi (členi: 50 b člen);
- ZUP (členi: 1, 3, itd.);
- Zakon o inšpekcijskem nadzorstvu (člen: 26);
- Zakon o javnih agencijah (27. člen: omenjene so samo regulatorne j.a.);
- Zakon o varnosti cestnega prometa;
- Zakon o varnosti na smučiščih (22. in 23. čl.);
- Zakon o vodah (179. člen – vodovarstveni nadzorniki);

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNO POOBLASTILO
15. člen ZDU:
(javne agencije in drugi nosilci javnih pooblastil)
…
Z zakonom ali na podlagi zakona lahko v primerih iz prvega odstavka

tega člena javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog pridobijo tudi
druge osebe javnega prava, posamezniki in pravne osebe zasebnega
prava.
Če zakon dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več
fizičnih oziroma pravnih oseb, se izbira opravi na javnem natečaju.
Pri izvajanju javnih pooblastil imajo nosilci javnih pooblastil pravice in
dolžnosti uprave, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
PODROČJA PODELJEVANJA JAVNIH POOBLASTIL
1. Zakon o lokalni samoupravi (50. b člen): občinski sveti z

občinskim predpisom lahko podeljujejo javna pooblastila za
opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne občinske
pristojnosti fizičnim in pravnim osebam, ki imajo pri izvajanju
javnega pooblastila pravice in dolžnosti občinske uprave
3. Zakon o splošnem upravnem postopku (podelitev javnega

pooblastila za vodenje postopka in odločanja v upravnih zadevah)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNO POOBLASTILO
Nosilci javnih pooblastil so torej lahko:
a) pravne osebe in
b) fizične osebe
Ti subjekti lahko fizične osebe in pravne osebe javnega in zasebnega
prava (upravne naloge se torej lahko opravljajo neposredno
javnopravno (preko oseb javnega prava) ali pa preko subjektov
zasebnega prava – t.i. navidezna privatizacija upravnih funkcij – npr.
registracija vozil, tehnični pregledi – tudi v tem primeru v režimu javnega
prava).
Nosilci javnih pooblastil imajo enake pravice in obveznosti kot organi
državne uprave in so organizacijsko izven sistema državne uprave,
funkcionalno pa njen del.
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNO POOBLASTILO
Različne oblike:
- upravna javna pooblastila (tri pojavne oblike);

- javna pooblastila za opravljanje neoblastnih nalog državne uprave
(ne,. »Leistungsverwaltung«), na podlagi katerih delujejo javni zavodi na
področju šolstva, zdravstva, …. in je zato vse njihovo delovanje izvrševanje
javnega pooblastila (»öffentliche Aufgabe«). Javno pooblastilo takim
zavodom je namreč pooblastilo za opravljanje javne službe nasproti
uporabnikom …

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNO POOBLASTILO
PROMET – izvedba tehničnih pregledov, registracija vozila, izdaja prometnega
dovoljenja, pregled delovanja tahografa, usposabljanje za izpit iz prve pomoči,
kontrolni zdravstveni pregledi,
SOCIALNO VARSTVO – določanje skrbništva, oddaja v rejništvo, oddaja v
posvojitev, odločanje o socialni pomoči, odločanje o otroškem dodatku, odločanje
o očetovskem dopustu,
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE – odločanje o pravici do
pokojnine, odločanje o pravici do invalidnine, usklajevanje razlik v ravneh
pokojnin, določanje višine prejemkov,
GEODETSKA DEJAVNOST – parcelacija, določitev meje, geodetski posnetki,
geomehanske raziskave, sestave javnih listin,
ZASEBNO VAROVANJE – varovanje oseb, varovanje objektov (zasebnih
prostorov, uradnih prostorov,..), varovanje javnih zbiranj (koncerti, prireditve,
zborovanja) …
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNO POOBLASTILO
Vsaka podelitev javnega pooblastila nujno obsega najmanj dva
elementa:
(1) določitev vsebine javnega pooblastila, torej katere upravne naloge se

zaupajo kot javno pooblastilo (to mora določiti zakon, ker se urejanje
pristojnosti uprave obvezno določa z zakonom) in
(2) določitev nosilca javnega pooblastila, torej kateri osebi se zaupajo (tudi z
zakonom, če pa to ni urejeno z zakonom, zadošča, da zakon podrobno
določi:
a) pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila,
b) organ, ki določi konkretnega nosilca in
c) postopek, po katerem se izvede podelitev javnega pooblastila

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
VSEBINA JAVNIH POOBLASTIL

V sklopu izvajanja oblastnih nalog javno pooblastilo lahko
obsega:
1. izdajanje splošnih upravnih aktov (predpisov – samo,
če to zakon izrecno predvideva – torej, ni spontanih
predpisov)
2. izdajanje posamičnih upravnih aktov oziroma
odločanje v posamičnih stvareh in
3. opravljanje materialnih dejanj

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
RAZLOGI ZA PODELITEV JAVNIH POOBLASTIL
- omogočanje učinkovitejšega in smotrnejšega opravljanja

upravnih nalog (15. člen ZDU)
- dejstvo, da se opravljanje upravnih nalog lahko v celoti ali
pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili
uporabnikov
- potreba po samoregulaciji na določenih področjih (npr.
odvetništvo, gospodarska združenja – zbornični sistem, ipd.)
- če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni
primeren stalni neposreden nadzor nad opravljanjem nalog

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
REZULTAT PODELITVE JAVNIH POOBLASTIL
Prenos upravnih nalog na posameznika ali pravno osebo zasebnega prava

pomeni navidezno privatizacijo oz. PRIVATIZACIJO IZVAJANJA nalog,
katere namen je zlati zagotoviti izvajanje upravnih nalog pod ugodnejšimi
pogoji (npr. koncesija).

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNIH POOBLASTIL
- ta vprašanja sistematično ureja ZDU;
- nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih pravnih aktov, izdanih za
izvrševanje javnih pooblastil, opravlja resorno ministrstvo
- o pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega
pooblastila, odloča stvarno pristojno ministrstvo
- ministrstvo, pristojno za upravo, opravlja pri nosilcih javnih
pooblastil t.i. upravno inšpekcijo (nadzorstvo nad izvajanjem predpisov
o notranji organizaciji, poslovnem času, uradnih urah, poslovanju z
dokumentarnim gradivom, kakovosti poslovanja in poslovanja s strankami)

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
PROBLEM
S pravnim instrumentom javnih pooblastil se:
- lahko zmanjša demokratičen nadzor nad izvajanjem

upravnih nalog (sredstva demokratičnega nadzora javnosti oz.
volivcev so namenjena zlasti nadzoru izvršilne oblasti in na
nosilce javnih pooblastil praviloma ne segajo)
- sicer ni videti nobenih omejitev glede obsega, vrste ali števila
upravnih nalog, ki se lahko zaupajo kot javno pooblastilo

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
LOKALNA
SAMOUPRAVA

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA KOT DEL
SISTEMA JAVNE UPRAVE
državna
uprava
para-držav.
jav. poob. UPRAVA
javne
lokalna službe
samoupr.
Upravni sistemi-Sistem lok. sam. 185

LOKALNA SAMOUPRAVA KOT DEL
FUNKCIONALNEGA SISTEMA JAVNE
UPRAVE
DRŽAVNA GOSPODAR-
UPRAVA STVO
OBČINA
DRŽAVLJANI
PARADRŽ.
POKRAJINA
SAMOUPR. LOKALNA ORGANIZ.
NAROD. SK.. SAMOUPR.
KRAJEVNA
MESTNA SKUPNOST
JAVNE IZVAJALCI
SLUŽBE OBČINA JAV. POOBL.
Upravni sistemi-Sistem lok. sam. 186
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
Pravna ureditev-ustava
• v Sloveniji je zagotovljena lokalna

samouprava (člen 9)
• prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno
samoupravo v občinah in drugih lokalnih
skupnostih (člen 138)

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
• občina je samoupravna lokalna skupnost
• območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so

povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev
• občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem

referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na
določenem območju - zakon tudi določi območje občine (Člen
139).

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
• v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina
lahko ureja samostojno (zadevajo samo prebivalce občine)
• po predhodnem soglasju občine lahko država z zakonom
prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne
pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva.
• v zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla

država, opravljajo državni organi tudi nadzor nad
primernostjo in strokovnostjo njihovega dela
Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
 občina se financira iz lastnih virov
 občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne

morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog,
država v skladu z zakonsko določenimi načeli in
merili zagotovi dodatna sredstva (Člen 142)

Javna uprava
Zakon o
direktorati (50)
ministrstva (15)
inšpektorati (12 od 45)
javne agencije (9)
upravne enote (58)
Davčna uprava RS
191 skladi
Javna uprava
– LOKALNA SAMOUPRAVA

Javna uprava
LOKALNA DEMOKRACIJA

Javna uprava
Javna uprava
Javna uprava
Javna uprava
SLOVENIJA – ŠTEVILO OBČIN IN ŠTEVILO UPRAVNIH
ENOT

Javna uprava
Območje upravne enote Mozirje

Javna uprava
SLOVENIJA – MESTNE OBČINE IN “NAVADNE” OBČINE

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
ZNAČILNOSTI LOKALNE SAMOUPRAVE
Država lokalni samoupravi prizna pravico, da:
 po svojih lastnih organih

 za svoj račun
 v svojem imenu in
 samostojno …
… vendar pod določenim nadzorstvom države …
… opravljajo številne aktivnosti, ki se nanašajo na zadovoljevanje

interesov in potreb lokalnega prebivalstva

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
 nosilke lokalne samouprave so lokalne skupnosti
 najožje lokalne skupnosti so občine (tu se na najnižji ravni

pojavljajo določene potrebe prebivalstva, ki jih je mogoče
reševati le skupno
 prebivalci imajo skupen interes, da se zagotavljajo tiste splošne
razmere, ki omogočajo družbeno življenje na tem območju, npr.:
- preskrba z vodo
- plinom
- elektriko
- ureditev kanalizacije, itd.

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
 širše lokalne skupnosti pa so vmesni prostor med državo in
občino
 širše lokalne skupnosti se v različnih državah imenujejo različno:

- province
- pokrajine
- departmaji
- okrožja
- grofije itd.

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
PRISTOJNOSTI
Pristojnosti organov LS so lahko:
a) izvirne (originarne) ali

b) prenesene (delegirane)
Izvirne pristojnosti so izraz lokalne samouprave oziroma so rezultat

decentralizacije

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
PRENESENE PRISTOJNOSTI OBČINE
- so rezultat procesa dekoncentracije funkcij državne uprave (na občinske
organe se prenese izvrševanje zakonov in podzakonskih predpisov
- motiv za tak prenos je večja racionalnost: država izkoristi obstoj lokalnih
skupnosti in njihovih organov tako, da jim naloži tudi izvajanje nalog, ki bi jih
sicer izvajala državna uprava
- gre npr. za področja:

- urejanja javnega primestnega prometa
- obratovalnega časa gostinskih lokalov
- izvajanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov
- izvajanje nalog na področju geodetske službe
- zagotavljanje javne mreže gimnazij, srednjih in poklicnih šol
- zagotavljanje javne zdravstvene službe na sekundarni ravni
Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
NAJPOGOSTEJŠE IZVIRNE PRISTOJNOSTI OBČINE
So:
A) na področju negospodarskih dejavnosti:
- zdravstvo
- šolstvo in
- socialno varstvo
B) na področju gospodarskih javnih služb:

- varstvo okolja
- promet in
- komunalne dejavnosti

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
Pravna ureditev - Zakon o lokalni
samoupravi – pravni akti občine:
• statut (sprejme Svet z 2/3 večino)
• odlok
• odredbe
• pravilniki
• navodila (Člen 64 in 65).
• o zadevah iz svoje pristojnosti organi občine odločajo s

posamičnimi upravnimi akti
Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
NADZOR NAD LOKALNO SAMOUPRAVO
 zakonitost dela organov lokalnih skupnosti nadzorujejo državni organi
(144. člen ustave)
 ministrstva, vsako na svojem področju, pri opravljanju nadzorstva nad

zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti, nadzorujejo zakonitost
splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajajo organi lokalnih skupnosti v
zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti
 v zadevah, ki jih na organe lokalne skupnosti prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo tudi nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
POKRAJINE

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
POKRAJINE – de lege ferenda
 dosedanji ustavni koncept ni omogočal hkratnega nastanka mreže
pokrajin na celotnem območju države
 za izvedbo decentralizacije in prenosa nalog navzdol, mora država z
zakonom ustanoviti pokrajine istočasno za celotno ozemlje države
 Državni zbor je 27. 6. 2006 sprejel Odlok o razglasitvi ustavnega
zakona o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave,
Pokrajine se sedaj ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi
njihovo območje, sedež in ime (zakon se sprejme z dvotretjinsko
večino glasov navzočih poslancev, v postopku njegovega sprejema pa
mora biti zagotovljeno sodelovanje občin)
Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
 z ustavnimi spremembami bo tudi Slovenija dobila notranjo upravljavsko
razčlenitev države, kot jo poznajo v večini evropskih držav
 s tem se bo odprla pot za proces decentralizacije javne uprave
 pokrajine bodo postale nosilec razvoja v prostoru, v katerem danes ni
institucionalnega nosilca, razen tega pa bodo tudi izvajalec nujnih javnih
dejavnosti na tem nivoju
Ustanovitev pokrajin je tudi eden ključnih korakov k uresničevanju skladnega

regionalnega razvoja.

Javna uprava
LOKALNA SAMOUPRAVA
JAVNA UPRAVA
Zakon o lokalni samoupravi določa, da država lahko z zakonom prenese določene
zadeve v izvirno pristojnost pokrajine, predvsem s področij:
 varstva okolja (varstvo tal, zraka, vodni viri, morje, odlagališča odpadkov,
hidrogeološko varstvo, odpadne vode in drugo)
 urejanja prostora
 varstva kulturne dediščine
 uveljavljanja pravic in položaja narodnih skupnosti
 socialne politike
 prometa in zvez (ceste, železnice, prevozi, telekomunikacije in drugo)
 oskrbe z energijo
 služb za širše območje na področju zdravstva, socialnega varstva,
šolstva in poklicnega usposabljanja
 kmetijstva in ribolova
 turizma in gostinstva.
Javna uprava
JAVNA UPRAVA
JAVNI
USLUŽBENCI

Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
 20 mio prebivalstvo
 cca. 150.000 zaposleni v javnem sektorju (javni zavodi – cca. 100.000)
 17,6% aktivnega prebivalstva dela v javnem sektorju
 33,500 zaposleni v javni upravi (državna uprava: ministrstva,
državni upravni organi, upravne enote)
 2.000 drugi državni organi
 3.000 občinska (samo)uprava
 6.000 nedržavna uprava (samo nekateri)
 Državna uprava:
 15 ministrstev (+ 3 ministri brez listnice, 50 direktoratov)
 42 organov v sestavi ministrstev
 17 vladnih služb
 58 upravnih enot
 Lokalne skupnosti:
 210 občin
Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
ZAKON O JAVNIH USLUŽBENCIH
Za koga velja ZJU ?
• prvi del: širši javni sektor

• drugi del: državni organi in uprave
lokalnih skupnosti

Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
Kateri pravni akti urejajo sistem javnih

uslužbencev v državnih organih in občinskih
upravah, njihove pravice in obveznosti?
• ZDR
• ZJU – 1. del + ZSPJS
• ZJU – 2. del
• področni zakoni
• vladne uredbe
• splošni akti organov
Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
ZJU - NOVOSTI
• decentralizacija kadrovskega odločanja
• ločitev političnih funkcij od uradniških položajev
• pregleden sistem delovnih mest in nazivov
• kadrovski načrti
• javni natečaj
• kadrovske evidence in interni trg dela
• delovno razmerje za določen čas (projekti, kabineti)
• obvezni strokovni izpiti
• napredovanje, vezano na delovno uspešnost
• odpoved iz poslovnega razloga in zaradi nesposobnosti
• okrepitev socialnega partnerstva

Javna uprava
SLOVENSKA JAVNA UPRAVA – OPREDELITEV POJMA
“DELOVNO RAZMERJE”

Javna uprava
“DELODAJALEC”

Javna uprava
“DELOJEMALEC”

Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI – SLOVENSKI MODEL

Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
Zaposlovanje
postopek
• a) notranja seznanitev, interni natečaj (opcija) =
premestitev
• b) javni natečaj (UDM) ali objava (STDM)
• javni natečaj – odločba o izbiri – imenovanje v
naziv – pogodba o zaposlitvi
• objava – pogodba o zaposlitvi

Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
Položaji
• kaj je položaj ?
• pogoji za položaj
• poseben režim zaposlovanja za “top
management”

Javna uprava
IZBOR - VRHUNSKI UPRAVNI
MENEDŽMENT
kandidati “shortlist”
natečajna
minister
J
komisija
uradniški svet
predsednik
vladni predstavniki uradniki sindikati
republike
Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
Kaj je naziv ?
• osebni status uradnika

• pogoji: izobrazba, delovne izkušnje, strokovni
izpit
• napredovanje v višji naziv (povezava z
ocenjevanjem)

Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI – SLOVENSKI MODEL

Javna uprava
GIBANJE ZAPOSLENIH V DRŽAVNI
UPRAVI 1991-2004
Število zaposlenih v upravi od 1991 do 2004
20000
18000
16000
14000
12000 Civilni del
10000
8000 Skupaj MNZ in MO
6000
4000
2000
0
s
91
92
93
94
95
96
97
98
99
00
01
02
03
04
ne
19
19
19
19
19
19
19
19
19
20
20
20
20
20
da
Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
Razlogi za povečanje upr. aparata:

a) objektivni:
• osamosvojitev
• prevzem nalog občin
• vključevanje v EU (Schengen ...)

Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
Razlogi za povečanje:
b) subjektivni:
• ni bilo sistematičnega upravljanja s
kadrovskimi viri
• kadrovski načrt kot zbir želja, brez
kontrole in upoštevanja finančnih
možnosti

Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
Obvezni NOVI instrumenti HRM
• izbirni postopki
• letni pogovor s sodelavcem
• ocenjevanje delovne uspešnosti
• načrt usposabljanja in izpopolnjevanja
ter izobraževanja

Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
Prenehanje delovnega razmerja

• sporazumno
• odpoved (roki: 4, 3, 2 meseca)
• disciplinski ukrep
• nesposobnost
• poslovni razlog

Javna uprava
JAVNI USLUŽBENCI
JAVNA UPRAVA
Sankcije v primeru nezakonitosti in

nadzor
• inšpekcija za delo
• inšpekcija za sistem javnih uslužbencev
• računsko sodišče
• sankcije

Javna uprava
“PLAČA”

Javna uprava
JAVNA UPRAVA
KONEC

Javna uprava

01 Javna Uprava Predavanja (2013)

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

01 Javna Uprava Predavanja (2013)

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

JAVNA UPRAVA

Prof. dr Slobodan Dujić

po učbeniku Prof. dr Gregorja Viranta “Pravna ureditev javne uprave”

• javna uprava, država in pravo

Prof. dr. Slobodan Dujić 2

Prof. dr. Slobodan Dujić 3

 Elementi (katere koli) organizacije:

• cilji (predpisi, strategije)

Prof. dr. Slobodan Dujić 8

upravljanje nasploh v principu poteka na dveh ravneh:

1. institucionalna – določa cilje

2. instrumentalna – določa načine doseganja ciljev in

Prof. dr. Slobodan Dujić 9

• uprava: ožji pojem (del procesa upravljanja,

Prof. dr. Slobodan Dujić 10

Prof. dr. Slobodan Dujić 11

predstavniško telo vlada

JAVNO UPRAVLJANJE - TRI RAVNI

Prof. dr. Slobodan Dujić 13

POJEM JAVNEGA UPRAVLJANJA

Prof. dr. Slobodan Dujić 15

1. teorija o družbeni pogodbi;

 elementi države: teritorij (ozemlje), prebivalstvo, oblast

 razvoj države do danes:

Prof. dr. Slobodan Dujić 17

Prof. dr. Slobodan Dujić 18

OD SPLOŠNEGA POJMA UPRAVE K POJMU

2. financirajo se iz javnih sredstev

3. so pod posebnim pravnim režimom (npr. javni

Prof. dr. Slobodan Dujić 19

PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA

Prof. dr. Slobodan Dujić 20

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SISTEMA

Funkcionalno je javna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni

Organizacijsko je javna uprava skupek organov, ki vršijo funkcijo javnega upravljanja.

Prof. dr. Slobodan Dujić 21

POJEM JAVNEGA SEKTORJA

Prof. dr. Slobodan Dujić 22

Prof. dr. Slobodan Dujić 23

Prof. dr. Slobodan Dujić 24

Prof. dr. Slobodan Dujić 25

Prof. dr. Slobodan Dujić 26

Prof. dr. Slobodan Dujić 27

Trendi oz. tendence v dosedanjem razvoju

Prof. dr. Slobodan Dujić 28

Upravni sistemi-sistem javne 30

Prof. dr. Slobodan Dujić 31

 predsedniški sistem (ZDA, najbolj “čista” delitev oblasti)

Prof. dr. Slobodan Dujić 32

teorija o delitvi oblasti (dualistični, trialistični, ali kvadrialistični koncept); ZDA –

najbolj znana “Montesquieujeva” delitev: zakonodajna, izvršilna in sodna oblast

zakonodajni organ (enodomni, dvodomni, prava ali navidezna dvodomnost itd.)

izvršilna veja (monocefalna – “enoglava”, ali bicefalna – “dvoglava”)

sodna veja (redna in specializirana sodišča, posebne sodobne oblike – ustavno

Prof. dr. Slobodan Dujić 33

- nekdanja SRS: Izvršni svet Skupščine SRS

- organizacijski princip: enotnost oblasti

Prof. dr. Slobodan Dujić

- RS: Vlada (ustavni status „sui generis“)

- politični sistem: pluralen,

Prof. dr. Slobodan Dujić

 vlado sestavljajo predsednik vlade in

Prof. dr. Slobodan Dujić 36

USTAVNA UREDITEV ORGANIZACIJE VLADE