Javna uprava

Lokalna samouprava

izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik

Lokalna samouprava
Opredelitev pojma
• lokalne skupnosti predstavljajo posebno vrsto družbenih
skupin (teritorialne skupine) - temeljni razpoznavni znak je
teritorij.
• lokalne skupnosti imajo mnogofunkcionalen značaj – v njih se
opravljajo številne in mnogovrstne dejavnosti.
• bistveni elementi lokalne skupnosti:
• prebivalci (ljudje), ki prebivajo na nekem območju,
• ozemlje oz. teritorij,
• integriranost, povezanost v skupnost – kar pogojuje oz.
označuje:
• dejstvo naselitve (bivanja, življenja) na določenem teritoriju,
• skupni interesi in potrebe oziroma skupne dejavnosti ljudi, ki pogojujejo
medsebojne odnose in aktivnosti ljudi,
• zavest o pripadnosti skupnosti.
Lokalna samouprava
Lokalna skupnost, samoupravna lokalna
skupnost
• lokalna skupnost – sociološki pojem
• samoupravna lokalna skupnost – ustanopravna kategorija
(pravni pojem)
• pri opredelitvi pojma samoupravna lokalna skupnost je
odločilem pravni element, ki pomeni, da mora biti sprejeta
pravna norma državnega organa, na osnovi katere dobi neko
območje status samoupravne lokalne enote in s tem s
pravom urejen položaj (pravice in obveznosti) v pravnem in
političnem sistemu države.
• samoupravna lokalna skupnost – posebna organizacijska
tvorba v okviru katere delujejo posebej oblikovani organi z
izvoljenimi predstavniki.
• oblikovanje samoupravnih lokalnih skupnosti je predmet
politične odločitve, ki v praksi povečini ne sledi načelom
racionalne organiziranosti države in njenih teritorialnih
skupnosti.
• samoupravna lokalna skupnostje lokalna skupnost (enota), ki
ima pravno določen položaj oz. status, to je s pravom
določen krog pravic in obveznosti.
• temeljna samoupravna lokalna skupnost v slovenski pravni
 ureditvi je občina, ki opravlja zadeve lokalnega pomena oz.
lokalne zadeve (tiste, ki so ozko povezane z življenjem ljudi na
določenem območju), predvsem na komunalnem in
socialnem območju.

Lokalna samouprava
Lokalna skupnost, samoupravna lokalna
skupnost
• za delovanje samoupravne lokalne skupnosti veljajo posebna
(pravna) pravila, ki se izvršujejo samostojno, z neodvisnim
odločanjem.
• o ustanovitvi (praviloma) odloča zakonodajni organ.
• zakonski pogoji in postopki za ustanovitev so od države do
države različni.
• bistvo samouprave temelji na ideji, da naj bi vsak posameznik
in vsaka družbena skupina samostojno odločala o lastnih
zadevah.
• zadeve, ki jih opravljajo samoupravne lokalne skupnosti se
delijo na:
• izvirne zadeve (naloge),
• prenesene zadeve (naloge) državne uprave.
• iz Ustave RS izhaja, da je za opredelitev javnih zadev, ki sodijo
v pristojnost občine, odločilno:
 • da morajo biti po svoji naravi »lokalne zadeve«,
• da gre za zadeve, ki morajo biti primerne zato, da jih občina
samostojno ureja,
• da gre za zadeve, ki zadevajo le prebivalce občine.

Lokalna samouprava
Lokalna skupnost, samoupravna lokalna
skupnost
• izvirne zadeve:
• predstavljajo subjektivno pravico samoupravne lokalne
skupnosti, ki je zagotovljena in zavarovana z zakonom.
• država vzpostavlja le nadzor nad zakonitostjo delovanja (ne pa
tudi primernostjo).
• v primeru nezakonitega državnega poseganja v to pravico ima
samoupravna lokalna skupnost na razpolago pravna sredstva za
zavarovanje svojih pravic.
• prenesene zadeve:
• samoupravna lokalna skupnost jih opravlja v imenu in v
interesu države.
• država usmetja opravljanje teh nalog.
• država ima pravico nadzora zakonitosti in primernosti
opravljanja.
Lokalna samouprava
Pojem lokalne samouprave
• lokalna samouprava označuje pravico in sposobnost lokalnih
oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del
javnih zadev v lastni pristojnosti in v korist lokalnega
prebivalstva.
• splošna značilnost – v ideji participacije prebivalstva pri
odločanju o zadovoljevanju svojih potreb.
• glavni substrat – opravljanje javnih zadev, t.j. predvsem tistih
lokalnih javnih zadev, katerih uresničevanje je posebej
pomembno oziroma nujno za normalno življenje ljudi v
lokalni skupnosti.
• za lokalno samoupravo je značilno:
• da predstavlja način upravljanja (samostojnega, neodvisnega)
skupnih družbenih (javnih) zadev,
• da se dogaja v lokalni skupnosti (enoti),
• da je bistveni element, da prebivalci lokalne skupnosti sami
volijo (izbirajo) svoje predstavnike oziroma organe,
• da ima samoupravna lokalna skupnost oziroma njeni organi
svoje pristojnosti, ki so takšne narave, da se lahko z njimi
dejansko vpliva na življenje in razvoj v njej,
• da ima lokalna samouprava z državnimi predpisi opredeljen
pravni status, ki vključuje tudi lastnost pravne osebe.
Lokalna samouprava
Lokalna samouprava v sistemu državne
oblasti
• suverena je samo država, lokalna samouprava pa deluje v
okviru z zakonom določenih pristojnosti, pooblastil, ukrepov.
• lokalna samouprava ima zgolj toliko pravic kolikor ji jih
priznava država.
• v odnosu do državne uprave ima lokalna samouprava
določeno stopnjo samostojnosti in neodvisnosti.
• lokalna samouprava je odraz vertikalne delitve (upravne)
oblasti.
Problem območja in velikosti samoupravnih
lokalnih skupnosti:
• velikost in območje je eno temeljnih in osrednjih vprašanj ob
ustanavljanju oz. spreminjanju teritorialnega obsega
samoupravne lokalne skupnosti.
• za uspešno uresničevanje lokalne samouprave je bistveno
zagotoviti stabilno strukturo samoupravnih lokalnih skupnosti,
ki omogoča učinkovito opravljanje izvirnih in prenesenih zadev.
• v EU obstajajo raznoliki sistemi samoupravnih lokalnih
skupnosti (z izrazito velikimi samoupravnimi lokalnimi
skupnostmi (Velika Britanija, Litva, Danska, Nizozemska ..) in
 majhnimi lokalnimi skupnostmi (češka, Ciper, Francija, Slovaška,
Madžarska …)

Lokalna samouprava
Problem območja in velikost
samoupravnih lokalnih skupnosti
• dejavniki, ki vplivajo na velikost samoupravnih lokalnih
skupnosti, se navajajo:
• zgodovinski, ekonomski, politični, geografski, tehnološki,
ideološki.
• na teritorialno in prebivalstveno razsežnost samoupravnih
lokalnih skupnosti vplivajo:
• vloga, položaj, naloge samoupravne lokalne skupnosti,
• stališča glede demokratičnih možnosti vplivanja,
• zgodovinski razvoj, tradicija, način življenja in povezovanja ljudi,
• pripravljenost in želja prebivalcev posameznih območij za
aktivno vključitev v samoupravne organe,
• geografska lociranost posameznega območja in značilnosti
(konfiguracija) ozemlja,
• zaokroženost posameznega območja v gospodarskem smislu,
• splošna raven razvoja in standarda prebivalstva,
• zagotovljena materialna in finančna osnova za delovanje
lokalne samouprave,
 • mreža in razvitost prometnih komunikacij,
• struktura (izobrazbena, kvalifikacijska, demografska,
zaposlitvena itn.) prebivalcev nekega območja,
• zahteve po racionalizaciji upravnega delovanja,
• zahteve po kakovostnem lokalnem managementu,
• razvoj in sodobne oblike izvajanja javnih služb in opravljanja
drugih dejavnosti,
• človekove potrebe, interesi, dejavnost, sodelovanje, medosebni
odnosi,
• stališča in usmeritve političnih strank ter obstoj širših
samoupravnih lokalnih skupnosti.

Lokalna samouprava
Pravni element samoupravne lokalne
skupnosti
• lokalna samouprava je pravnosistemska institucija odločanja
o lastnih zadevah v lokalni skupnosti.
• lokalna samouprava je ustavna in zakonska kategorija – v
sodobnih ustavah je zapisana predvsem načelna ustavna
garancija lokalne samouprave, razčlenitve pa vsebujejo
zakoni in njihovi izvedbeni predpisi.
• posebna značilnost samoupravnih lokalnih skupnosti v
sodobnih pravnih ureditvah je normodajna (pravodajna)
 pristojnost.
• državni nadzor nad samoupravnimi lokalnimi skupnostmi
mora biti objektiven in učinkovit.
• državni organi praviloma nadzorujejo zakonitost dela organov
samoupravnih lokalnih skupnosti - lahko pa tudi
strokovnost in primernost ter smostrnost porabe
javnofinančnih sredstev, ki jih troši samoupravna lokalna
skupnost.

Lokalna samouprava
Lokalna samouprava kot oblika
decentralizirane državne ureditve
• v sodobni državi je na določenih področjih njenega delovanja
nujen centralizem (npr. nemoteno življenje in povezanost
vseh delov družbe pogojuje visoko stopnjo decentralizacije),
za uresničevanje lokalne samouprave pa je pomembna
decentralizacija (teritorialna, fiskalna, politična, upravna).
• razlika med posameznimi vrstami centralizacije in
decentralizacije je v tem:
• ali ima neka ožja skupnost (enota) status pravne osebe
in kakšna je njena konkretna vsebina,
• kakšen je obseg lokalnih zadev in nalog, ki jih
 uresničujejo lokalne skupnosti, ter kako in v kakšnem
obsegu so zagotovljena finančna in druga sredstva,
• kakšna kontrolna in nadzorna pooblastila imajo centralni
(državni) organi v razmerju do lokalnih,
• ali lokalno prebivalstvo samo odloča o izbiri oz. sestavi
organov samoupravnih lokalnih skupnosti.

Lokalna samouprava
Ustavna ureditev lokalne samouprave
»V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava.«
(9. člen Ustave RS)

uresničevanje lokalne samouprave

»Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v
občinah in drugih lokalnih skupnostih.«
(138. člen Ustave RS)

občina
»Občina je samoupravna lokalna skupnost, katere
območje obsega naselje ali več naselij, ki so povezana
s skupnimi potrebami in interesi prebivalci.
Občina se ustanovi z zakonom po poprej opravljenem
referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na
 določenem območju. Zakon tudi določi območje
občine.«
(139. člen Ustave RS)

Lokalna samouprava
Ustavna ureditev lokalne samouprave
delovno področje lokalnih skupnosti
V pristojnost občine spadajo zadeve, ki jih občina lahko
ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce
občine.
Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje
posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to
zagotovi tudi potrebna sredstva.
V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla
država, opravljajo državni organi tudi nadzor nad
primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(140. člen Ustave RS)

mestna občina
Mesto lahko dobi po postopku ob pogojih, ki jih določa
zakon, status mestne občine.
Mestna občina opravlja kot svoje tudi z zakonom
določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo
na razvoj mest.
(141. člen Ustave RS)

Lokalna samouprava
Ustavna ureditev lokalne samouprave
 dohodki občine
Občina se financira iz lastnih virov.
Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne
morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog,
država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili
zagotavlja dodatna sredstva.
(142. člen Ustave RS)

pokrajina
Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja
lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene
zadeve regionalnega pomena.

Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi

tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme
državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih
poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti
zagotovljeno sodelovanje občin.

Država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje

posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim
za to zagotoviti potrebna sredstva
(143. člen Ustave RS)

Lokalna samouprava
Ustavna ureditev lokalne samouprave
nadzor državnih organov
Državni organi nadzorujejo zakonitost dela lokalnih skupnosti.
(144. člen Ustave RS)
Zakonska ureditev lokalne samouprave
• Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/
• določa temeljna načela za ureditev samoupravnih lokalnih
skupnosti.
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/
• ureja volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v
svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.
• Zakon o financiranju občin /ZFO-1/
• ureja financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in
zakonom opravljajo občine.
• Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij
/ZUODNO/
• Evropska listina lokalne samouprave (ratificirana 1996)

Lokalna samouprava
Upravno teritorialna členitev Slovenije

Lokalna samouprava
Upravno teritorialna členitev Slovenije

Lokalna samouprava
Ustanovitev občine in spremembe območij
občine
• občina se ustanovi z zakonom po poprej opravljenem
referendumu:
 • ima naravo posvetovalnega referenduma, s katerim se ugotovi
volja prebivalcev. Referendum se obvezno izpelje, rezultati pa
za državni zbor niso obvezni oz. ne preprečujejo drugačne
odločitve.
• pogoji za ustanovitev občine – občina mora biti sposobna
zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in
izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom.
• imeti mora najmanj 5.000 prebivalcev (ob ustanovitvi lahko ima
občina manj kot 5.000 prebivalcev, če gre za ustanovitev nove
občine z združitvijo dveh ali več občin.
Vrste občin
• mestne občine:
• se ustanovijo zaradi enotnega prostorskega in
urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb
in planiranja razvoja v mestu
• je gosto in strjeno naselje ali več naselij, povezanih v enoten
prostorski organizem in mestno okolico, ki jo povezujejo
dnevna migracija prebivalstva.
• status mestne občine lahko dobi mesto, če ima najmanj
20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest.
• ima posebne pristojnosti (varstvo okolja, srednješolsko
izobraževanje ...)

Lokalna samouprava
Vrste občin
• občine s posebnim statusom
• lahko se podeli občini, kadar je izražen poseben interes
države za ohranitev in razvoj posameznih območij (gorska,
 obmejna, narodnostno mešana, ekološko degradirana in
razvojno šibka območja)
• država jim namenja posebna sredstva za razvoj
• v Sloveniji trenutno ni občine s posebnim statusom

Ožji deli občine

• krajevne, vaške in četrtne skupnosti
• o notranji členitvi občine odloča občinski svet s statutom
• organ ožjega dela občine je svet, katerega število članov
določi občinski svet, izvolijo pa ga volivci, ki imajo stalno
prebivališče na območju ožjega dela občine
• svet ožjega dela: ima predsednika: opravlja naloge, ki se
pretežno nanašajo na prebivalce ožjega dela občine ...
• če s statutom niso ustanovljeni ožji deli občine ali če ožji
deli nimajo sveta lahko občinski svet ustanovi odbore
(krajevne, vaške, četrtne)
• občina lahko na ožje dele prenaša izvajanje nalog, ki se
nanašajo npr. na lokalne javne službe, vzdrževanje cest ...

Lokalna samouprava
Naloge občin
• v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina
lahko ureja samostojno in zadevajo samo prebivalce občine.

• država lahko z zakonom na občino prenese opravljanje

posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi
dodatna sredstva. V zadevah, ki jih na organe lokalne
skupnosti prenese država, opravljajo državni organi nadzor
 nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

• naloge in pristojnosti občine:

• lastne (izvirne) (katalog pristojnosti občin)
• prenesene

Lokalna samouprava
Organi občine
• občinski svet:
• šteje od 7 do 45 članov,
• sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
• sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
• sprejema občinski proračun in zaključni račun,
• daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
• imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij
in odborov občinskega sveta,
• nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede
izvrševanja odločitev občinskega sveta,
• daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje
in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne
enote,
• odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z
zakonom drugače določeno,
• imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih
dobrin,
• odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.

Lokalna samouprava
Organi občine
• občinski svet:
• člani se volijo:
• po večinskem sistemu (načelu večinske volitve), če šteje občinski svet manj
kot 12 članov (po večinskem sistemu se volijo tudi člani občinskega sveta iz
vrst italijanske in madžarske narodne skupnosti, pa tudi predstavniki romske
skupnosti). kandidate lahko določijo politične stranke v občini in volivci v
volilni enoti (najmanj 15 volivcev s podpisovanjem)
• po proporcionalnem sistemu (načelu proporcionalne volitve), če šteje
občinski svet več kot 12 članov. kandidate lahko določijo liste kandidatov za
člane občinskega sveta, politične stranke in volivci v volilni enoti (najmanj 15
volivcev s podpisovanjem)

• za volitve se v občini lahko oblikujejo volilne enote na

način, da se en član občinskega sveta voli na približno
enako število prebivalcev.

Lokalna samouprava
Organi občine
• občinski svet:
• člani se volijo:
• po večinskem sistemu (načelu večinske volitve), če šteje občinski svet manj
kot 12 članov (po večinskem sistemu se volijo tudi člani občinskega sveta iz
vrst italijanske in madžarske narodne skupnosti, pa tudi predstavniki romske
skupnosti). kandidate lahko določijo politične stranke v občini in volivci v
volilni enoti (najmanj 15 volivcev s podpisovanjem)
• po proporcionalnem sistemu (načelu proporcionalne volitve), če šteje
občinski svet več kot 12 članov. kandidate lahko določijo liste kandidatov za
člane občinskega sveta, politične stranke in volivci v volilni enoti (najmanj 15
volivcev s podpisovanjem)
• za volitve se v občini lahko oblikujejo volilne enote na
način, da se en član občinskega sveta voli na približno
 enako število prebivalcev.
• redne volitve v občinske svete razpiše predsednik
Državnega zbora, opravijo pa se vsaka štiri leta
• volitve v občinske svete vodijo in izvajajo
občinske volilne komisije (imenuje jo občinski
svet), za glasovanje na voliščih pa skrbijo volilni
odbori (imenuje jih volilna komisija)
• rezultate volitev ugotovi občinska volilna
komisija (ugotavljanje odvisno od sistema
volitev)

Lokalna samouprava
Organi občine
• občinski svet:
• ureja svoje delo s statutom in poslovnikom
• predstavlja ga župan, ki tudi sklicuje in vodi seje
občinskega sveta
• veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov
občinskega sveta, odločitve pa sprejema z večino
opredeljenih glasov navzočih članov
• ima komisije in odbore predpisane z zakoni (npr. volilna
komisija, komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja; štab civilne zaščite...) in tiste, ki jih sam
imenuje kot svoja posvetovalna telesa
• župan
• mandat traja štiri leta
 • župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče
na neposrednih in tajnih volitvah po dvokrožnem
večinskem volilnem sistemu
• pravico voliti in biti voljen za župana ima vsak občan, ki
ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet
• župana lahko kandidirajo politične stranke in volivci
• funkcija župana ni združljiva npr. s funkcijo člana
občinskega sveta, članstvom v občinskem nadzornem
odboru, s položajem načelnika upravne enote ...

Lokalna samouprava
Organi občine
• podžupan:
• občina mora imeti najmanj enega podžupana, ki ga imenuje
in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta;
• pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti;
• nadomešča župana v času njegove odsotnosti ali
zadržanosti;
• v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev.

• nadzorni odbor občine:

• opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
• nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih
sredstev;
• nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev;
 • izdela poročilo in o kršitvah obvešča pristojne organe.

Lokalna samouprava
Organi občine
• občinska uprava:
• opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti:
• gospodarske javne službe (oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne
komunalne vode, ravnanje s komunalnimi odpadki, vzdrževanje občinskih
cest, čiščenje javnih površin, pokopališka dejavnost ...);
• negospodarske javne službe (vzgoja in izobraževanje, izobraževanje odraslih,
zdravstvena dejavnost na primarni ravni, knjižnična dejavnost ...);
• ustanovi jo občinski svet na predlog župana s
splošnim aktom s katerim se določijo njene naloge in
notranja organizacija;
• delo občinske uprave vodi tajnik oz. direktor
občinske uprave, ki ga imenuje župan;
• občinska uprava odloča o upravnih zadevah na prvi
stopnji, zoper njene odločbe pa je dovoljena pritožba
na župana, proti dokončnim upravnim odločitvam
župana pa je predviden upravni spor o katerem
odloča upravno sodišče;
• dve ali več občin (občinski sveti) lahko skupaj
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske
uprave ali skupno občinsko upravo za opravljanje
posameznih nalog. delo skupne občinske uprave
 sofinancira država;
• opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja
zadeve iz svoje pristojnosti;
• za opravljanje nadzorstva lahko občina ustanovi
občinsko inšpekcijo, neposredno pa nadzorstvo
opravljajo občinski inšpektorji. V okvir nadzora nad
izvajanjem (občinskih) predpisov spadajo tudi naloge
redarstva.

Lokalna samouprava
Občinski predpisi
• statut:
• v njem občina določa temeljna načela za organizacijo in
delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov,
način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in
druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon;
• poslovnik:
• ureja organizacijo in način dela občinskega sveta ter postopek
za sprejemanje odlokov in drugih splošnih aktov;
• odlok:
• najpogostejši pravni akt občine. Z odloki občinski svet na
splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja
organe občinske uprave in določa njihovo notranjo organizacijo
in delovno področje, ustanavlja organizacije na področju
izvajanja javnih služb ...
• proračun:
• v proračunu občina za vsako proračunsko leto predvidi prihodke
 in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke občine;
• občinski svet lahko sprejme še: odredbe, navodila, pravilnike.

Lokalna samouprava
Neposredne oblike sodelovanja občanov pri
odločanju
• neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju
so:
• zbor občanov,
• referendum in
• ljudska iniciativa.

• zbor občanov
• občani na zboru občanov obravnavajo posamezne zadeve,
oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali
odločajo o posameznih vprašanjih;
• skliče ga župan po potrebi za vso občino ali njen del, mora pa ga
sklicati če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali
če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oz.
njenem delu.

Lokalna samouprava
Neposredne oblike sodelovanja občanov pri
odločanju
• referendum:
• na referendumu se lahko občani odločajo o vprašanjih, ki so
 vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve;
• referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ali njegove
posamezne določbe;
• referendum lahko razpiše občinski svet na predlog župana ali
člana občinskega sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon
ali statut občine;
• pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo
pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev je na
referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali (pri glasovanju o samoprispevku večina vseh volivcev);
• ZLS pozna tudi svetovalni referendum, s katerim občinski svet
ugotovi voljo občanov pred odločanjem o posameznem
vprašanju. Odločitev na takem referendumu (pravno) ne
zavezuje občinskih organov.

Lokalna samouprava
Neposredne oblike sodelovanja občanov pri
odločanju
• ljudska iniciativa:
• najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
• organ, na katerega je naslovljena zahteva, je dolžan v roku, ki ga
določi statut občine, najkasneje pa v treh mesecih odločiti o
zahtevi.
Nadzor državnih organov
• področje urejata Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ in Zakon
o državni upravi /ZDU-1/.
• državni organi (vlada in ministrstva) zagotavljajo ustrezno
sodelovanje, medsebojno pomoč in strokovno pomoč
organom občin, nadzorstvo pa se nanaša na zakonitost dela
občin (v zadevah, ki jih na občine prenese država, pa
opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in
strokovnostjo dela).

Lokalna samouprava
Nadzor nad zakonitostjo splošnih aktov

Lokalna samouprava
Nadzor nad
delom lokalne
samouprave
•po zakonu ima
država možnost
ukrepati tudi v
primeru, če občina
ne opravlja svojih
nalog.
•če občina ne izvaja
nalog iz svoje
izvirne pristojnosti,
jo pristojno
ministrstvo na to
opozori in ji
predlaga način
izpolnitve naloge
ter določi rok. v
primeru, da občina
naloge ne izpolni in
bi lahko nastale
škodljive posledice
za življenje in
zdravje ljudi, za
naravo oz.
življenjsko okolje ali
premoženje, mora
pristojno
ministrstvo občini
naložiti izvedbo
 naloge z odločbo -
če občina tudi
odločbe ne izvrši, jo
izvrši ministrstvo v
skladu z zakonom,
ki ureja upravno
odločbo.
•državni zbor lahko,
v primerih
določenih z
zakonom, na
predlog vlade
razpusti občinski
svet in razreši
župana. V primeru
razpustitve
občinskega sveta
državni zbor razpiše
predčasne volitve
občinskega sveta,
če razreši župana
pa tudi nadomestne
volitve župana (v
tem primeru
imenuje državni
zbor začasnega
upravitelja):
•občinski svet se
lahko predčasno
razpusti:
•če ne izvršuje
odločb ustavnega
sodišča, ki mu
nalagajo z ustavo
in zakonom
skladno ravnanje,
•če v letu, za
katerega ni bil
sprejet proračun,
tudi za prihodnje
leto ne sprejme v
skladu z zakonom
predloženega in
pripravljenega
proračuna, ki bi
lahko začel veljati
ob začetku leta,
 •če se v
posameznem
koledarskem letu
po najmanj
trikratnem sklicu
sploh ne sestane
na sklepčni seji.
•župan se lahko
predčasno razreši:
•če ne izvršuje
 odločb ustavnega
sodišča ali
pravnomočnih
odločb sodišča,
pristojnega za
upravne spore, ki
mu nalagajo z
ustavo in zakonom
skladno delovanje.
Lokalna samouprava
Premoženje in financiranje občin
• občine se financirajo iz:
• lastnih davčnih virov (npr. davek na nepremičnine, davek na
vodna plovila, davek na promet nepremičnin, davek na
dediščine in darila ...);
• drugih lastnih virov (npr. globe, takse, koncesnine …);
• odstopljenih virov (prihodki iz dohodnine in drugih davkov, ki
so v skladu z zakonom prihodek državnega proračuna).
• občina financira lokalne zadeve javnega pomena iz lastnih
virov, sredstev države in zadolževanja.
• obstoječi model financiranja lokalnih skupnosti (občin) v
Sloveniji v svoji osnovi sestavljajo tri modelske funkcije.
Funkcija izračuna primerne porabe i-te občine, funkcija
lastnih prihodkov i-te občine in funkcija finančne izravnave,
ki pripada i-ti občini. Slednja predstavlja diferenco med
prvima dvema funkcijama, to je funkcijo izračuna primerne
porabe za i-to občino in med funkcijo lastnih prihodkov i-te
občine.

Lokalna samouprava
Sodelovanje in povezovanje občin
• zakonodaja določa več oblik sodelovanja in povezovanja:
• ustanavljanje skupnih organov, skladov, javnih zavodov,
javnih podjetij in tudi povezovanje v (interesne) zveze in
združenja občin.
• interesna zveza občin
• ustanovita dve ali več občin zaradi skupnega urejanja in
izvajanja namenskih upravnih nalog zaradi izvajanja skupnih
razvojnih in investicijskih programov.
 • ustanovi se z ustanovitvenim aktom, ki se objavi v Uradnem
listu RS.
• ima status osebe javnega prava katere temeljni organ je
svet, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
• združenje občin
• občine se povezujejo v združenja z namenom predstavljanja
in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja svojih interesov.
• je pravna oseba javnega prava, s pravicami, obveznostmi in
odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi.
• predstavlja interese svojih članic pred državnimi organi,
kadar ti oblikujejo ali sprejemajo zakone ali druge predpise,
s katerimi se določajo naloge, pravice, obveznosti in
odgovornosti občin, ali se s predpisi kako drugače posega v
njihove koristi.
• pridobi lastnost reprezentativnosti, ko je včlanjenih najmanj
30% občin (odločbo izda ministrstvo, pristojno za lokalno
samoupravo).

Lokalna samouprava
Politična decentralizacija
• Ustava RS:

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo

izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti
na zakonodajno, izvršilno in sodno.
(3. člen Ustave RS)
 volilna pravica
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti
voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji
imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in
žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe
lokalnih skupnosti.
(43. člen Ustave RS)

Lokalna samouprava
Politična decentralizacija
• Evropska listina lokalne samouprave /MELLS/:

• 3. člen MELLS (Pojem lokalne samouprave):

Lokalna samouprava označuje pravico in sposobnost lokalnih
oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del
javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega
prebivalstva.
To pravico uresničujejo sveti ali skupščine, ki jih sestavljajo
člani, izvoljeni s svobodnim in tajnim glasovanjem na podlagi
neposredne, enakopravne in splošne volilne pravice, in imajo
lahko izvršilne organe, ki so jim odgovorni.

• 7. člen MELLS (Pogoji za izvajanje nalog na lokalni

ravni):
Pogoji za delovanje krajevno izvoljenih predstavnikov naj
zagotavljajo svobodno opravljanje njihovih funkcij.
 Omogočajo naj ustrezno denarno povračilo stroškov, ki jih
imajo pri opravljanju svoje funkcije, kot tudi, kjer je to
primerno, nadomestilo za izgubljeni zaslužek ali plačilo za
opravljeno delo in ustrezno socialno varstvo.
Vse funkcije in dejavnosti, za katere se šteje, da so
nezdružljive z delovanjem izvoljenega v lokalni samoupravi,
so določene z zakonom ali temeljnimi pravnimi načeli.

Lokalna samouprava
Politična decentralizacija
• Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/:
• 11. člen ZLS:
Občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave
preko svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in
tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne
pravice.
• 18. člen ZLS:
Organ ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo volilni
upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela
občine. Način izvolitev ožjega dela občine določa zakon.
• 37. člen ZLS:
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne
pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volilno pravico
imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
• 37.a člen ZLS:
• članu občinskega sveta, županu in podžupanu kot
članu občinskega sveta preneha mandat:
• če izgubi volilno pravico,
• če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
 • če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno
kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
• če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, župana in podžupana,
• če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana ali
podžupana,
• če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če
v enem mesecu po potrditvi ne preneha opravljati
funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in
podžupana.

Lokalna samouprava
Politična decentralizacija
• Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/:
• 41. člen ZLS:
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna
doba članov občinskega sveta se začne s potekom
mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve
seje novo izvoljenega sveta.

• 42. člen ZLS:

Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče,
na neposrednih tajnih volitvah. Mandatna doba župana
traja 4 leta. Mandatna doba župana se začne s potekom
mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve
 seje novo izvoljenega sveta.

Lokalna samouprava
Politična decentralizacija
• Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/:
• 90.b člen ZLS:
Občinski svet se lahko predčasno razpusti, če:
• ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom
skladno ravnanje,
• v letu, za katero ni sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v
skladu z zakonom predloženega in pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel
veljati ob začetku leta ali
• če se v posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh ne
sestane na sklepčni seji.
Župana se lahko predčasno razreši, če:
• ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča,
pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno
ravnanje.

Lokalna samouprava
Politična decentralizacija
• Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/:
• 90.c člen ZLS:
O razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana
odloča državni zbor na predlog vlade.
Preden izda sklep o razpustitvi občinskega sveta oz. župana
mora državni zbor opozoriti občinski svet oziroma župana na
njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati kako naj v
primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če občinski svet
 oziroma župan ravna v skladu z opozorilom, državni zbor
postopek o razpustitvi oziroma razrešitvi s sklepom ustavi.
Državni zbor razpusti občinski svet oziroma razreši župana,
če ugotovi, da razlogi niso odpravljeni, da so bili uporabljeni
vsi milejši zakoniti ukrepi in je predčasna razpustitev
občinskega sveta oziroma razrešitev župana v danem
primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev lokalne
samouprave v občini.
Občinski svet oziroma župan lahko v tridesetih dneh po
prejemu vloži zahtevo za presojo ustavnosti sklepa
državnega zbora. Če zahteva ni vložena v roku oziroma, če ji
ni ugodeno, je občinski svet razpuščen oziroma župan
razrešen z dnem objave odločitve državnega zbora oziroma
ustavnega sodišča.

Lokalna samouprava
Politična decentralizacija
• Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/:
• 90.č člen ZLS:
Če je občinski svet razpuščen, opravlja nujne naloge iz njegove
pristojnosti v času do izvolitve novega občinskega sveta župan.
Župan mora svoje odločitve predložiti v potrditev
novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na
prvi seji.
Če je razrešen župan, opravlja nujne naloge iz njegove
pristojnosti do izvolitve novega župana podžupan oziroma
član občinskega sveta, ki je v skladu z ZLS določen za začasno
opravljanje funkcije župana, če je ta predčasno razrešen.
V primeru hkratne razpustitve občinskega sveta in razrešitve
župana imenuje vlada začasnega upravitelja, ki do izvolitve
 novih občinskih organov opravlja nujne naloge. Začasni
upravitelj mora svoje odločitve predložiti v potrditev
novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na
prvi seji. Za začasnega upravitelja ni mogoče imenovati osebe,
ki opravlja funkcijo ali delo, ki je nezdružljivo s funkcijo člana
občinskega sveta in župana.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Ureja volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v
svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

Volitve v občinske svete:

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima:
• vsak državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let
starosti,
• državljan druge države članice EU, ki je na dan glasovanja
dopolnil 18 let starosti in ima dovoljenje za stalno prebivanje in
prijavljeno stalno prebivališče v RS oz potrdilo o prijavi
prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v RS,
• za člana – predstavnika italijanske oz. madžarske narodne
skupnosti – pripadniki narodne skupnosti,
• za člana – predstavnika romske skupnosti – pripadniki romske
skupnosti.
Pravico voliti člana občinskega sveta ima:
• tujec (18 let starosti), ki ima dovoljenje za stalno prebivanje in
prijavljeno stalno prebivališče v RS.
Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Volilni sistem:
• večinski sistem (če šteje občinski svet manj kot 12 članov) (člani
občinskega sveta – pripadniki italijanske in madžarske narodne
skupnosti ter pripadniki romske skupnosti),
• proporcionalni sistem (če šteje občinski svet 12 ali več članov).

Večinske volitve:
Glasuje se o posameznih članih. Volivec lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni
enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.
Če se v volilni enoti voli en član in sta dva kandidata dobila enako
največjo število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb. Če se v
volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva
kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število
glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Proporcionalne volitve:
Glasuje se o listah kandidatov v volilni enoti. Volivec lahko
glasuje samo za eno listo. Volivec lahko da enemu
kandidatu z liste preferenčni glas.
 Če se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni
enoti, se mandati dodelijo listam kandidatov po zaporedju
najvišjih količnikov, ki se delijo tako, da se število glasov za
vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila
članov občinskega sveta (D‘Hontov sistem). Z liste
kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor
mandatov je dobila lista.
Če se glasuje o listah kandidatov po volilnih enotah, se
število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti,
ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno
število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni
enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v
volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo.
Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik
vsebovan v številu glasov za listo.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Volilne enote:
Za večinske volitve članov občinskega sveta se v občini oblikujejo
volilne enote. Če občinski svet ne šteje več kot 7 članov, se lahko
vsi člani občinskega sveta volijo v eni volilni enoti.
Volilne enote se oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta
voli na približno enako število prebivalcev. Če je območje občine
razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, obsega volilna
enota območje ene ali več takih skupnosti ali dela take skupnosti.
Če območje občine ni razdeljeno na ožje dele, obsega volilna
 enota območje enega ali več naselij ali dela naselja.
Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti voli en član
občinskega sveta. Če je to smotrno zaradi oblikovanja volilnih
enot, se lahko v volilni enoti voli tudi več članov občinskega sveta,
vendar ne več kot trije.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Volilne enote:
Za proporcionalne volitve članov občinskega sveta se
v občini lahko oblikujejo volilne enote (oblikujejo se
tako, da se v volilni enoti voli najmanj pet članov
občinskega sveta). Če občina ni razdeljena na volilne
enote, se za volilno enoto šteje občine.
Volilna enota za volitve članov občinskega sveta –
predstavnikov italijanske oziroma madžarske
narodne skupnosti ter volilna enota za volitve članov
občinskega sveta – predstavnikov romske skupnosti
je območje občine.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
 Splošne volitve:
• splošne volitve so redne in predčasne. Redne
volitve se opravijo vsako četrto leto, predčasne
volitve v občinske svete se opravijo, če se občinski
svet razpusti ali če hkrati odstopi večina članov
občinskega sveta pred potekom štiriletne
mandatne dobe.
• redne volitve razpiše predsednik Državnega zbora
RS, predčasne občinska volilna komisija.
• v aktu o razpisu volitev (objavi se v Uradnem listu
RS) se določi dan razpisa in dan glasovanja. Z
dnem, ki je določen kot dan razpisa volitev,
začnejo teči roki za volilna opravila.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Nadomestne volitve:
• se opravijo, če članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na
večinskih volitvah.
• se opravijo, če članu občinskega svta preneha mandat
mannj kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe
občinskega sveta, razen če občinski svet odloči drugače. Na
nadomestnih volitvah se član občinskega sveta izvoli za čas
do izteka mandatne dobe občinskega sveta.
• razpiše jih občinska volilna komisija najpozneje v 15 dneh
 po ugotovitvi občinskega sveta o prenehanju mandata.

Če preneha mandat članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen

na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta
za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil
izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je
prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih
mesecih od potrditve mandata.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Volilni organi:
• volitve občinske svete vodijo in izvajajo občinske volilne
komisije. Določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev opravlja
tudi Republiška volilna komisija.
• glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori. Za vsako volišče se
imenuje najmanj en volilni odbor.
• občinsko volilno komisijo in volilne komisije volilnih enot
imenuje občinski svet, volilne odbore pa občinska volilna
komisija.
Volilna komisija, volilna komisija volilne enote:
• sestavljajo jo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Predsednik in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov
ali drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani in njihovi
namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih
organizacij občanov v občini ter občanov.
Volilni odbor:
• sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi
 namestniki. Imenujejo se izmed občanov, ki imajo stalno
prebivališče v občini.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Republiška volilna komisija:
• skrbi za enotno uporabo določb ZLV, ki se nanašajo na volilne
posotopke,
• daje občinskim volilnim komisijam strokovna navodila v zvezi z
izvajanjem ZLV,
• predpiše obrazce za izvrševanje ZLV,
• določa enotne standarde za volilni material.

Občinska volilna komisija:

• skrbi za zakonitost volitev v občinski svet,
• potrjuje posamične kandidature oz. liste kandidatov in sestavlja
sezname kandidatov oz. list kandidatov,
• določa volišča,
• imenuje volilne odbore,
• ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri član občinskega
sveta so izvoljeni, …

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Volilna komisija volilne enote:
 • opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z
volitvami,
• ugotavlja izid glasovanja v volilni enoti.
Volilni odbor:
• vodi glasovanje na volišču,
• ugotavlja izid glasovanja na volišču.
Predstavniki in zaupniki kandidatov in list kandidatov:
• pri delu občinske volilne komisije so lahko navzoči predstavniki
kandidatov in list kandidatov,
• pri delu volilnih odborov in volilnih komisij volilnih enot so
lahko navzoči zaupniki kandidatov in list kandidatov.
• določi jih predlagatelj kandidata oziroma liste ob predložitvi
kandidature oziroma liste kandidatov občinski volilni komisiji.
• zaupnik kandidata oz. liste kandidatov je lahko samo oseba, ki
je vpisana v evidenco volilne pravice v občini.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Kandidiranje za večinske volitve:
• kandidate za člane občinskega sveta določijo politične stranke v
občini in volivci v volilni enoti,
• kandidate za člane občinskega sveta – predstavnike italijanske
oz. madžarske narodne skupnosti, določijo volivci – pripadniki
narodne skupnosti v občini s podpisi najmanj 15 volivcev,
• kandidate za člane občinskega sveta – predstavnike romske
skupnosti določijo volivci – pripadniki romske skupnosti v občini
s podpisi najmanj 15 volivcev ali organ društvene organizacije
Romov v občini.
 • vsaka politična stranka v občini lahko določi kandidate za člane
občinskega sveta v vsaki volilni enoti. V posamezni volilni enoti
lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega
sveta se voli v volilni enoti.
• volivci določajo kandidate s podpisovanjem (potrebno število
podpisov – najmanj 1% od števila volivcev v volilni enoti, ki so
glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne
manj kot 15).

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Kandidiranje za proporcionalne volitve:
• liste kandidatov določijo politične stranke v občini in
volivci v volilni enoti.
• na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov,
kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.
• vsaka politična stranka v občini lahko določi po eno listo
kandidatov v vsaki volilni enoti.
• listo kandidatov v volilni enoti lahko določi s
podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno
prebivališče v volilni enoti (najmanj 1% od števila
volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih
volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot 15 in ne več
kot 100. Vsaka skupina lahko določi le eno listo
kandidatov.
Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Kandidiranje:
• kandidat mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v
kateri kandidira za člana občinskega sveta.
• vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo
na eni listi kandidatov.
• za vsako kandidatudo je potrebno pisno soglasje
kandidata – soglasje je nepreklicno.
• kadar se v volilni enoti določi več kot enega kandidata za
člana občinskega sveta, morajo biti kandidati določeni
tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40%
kandidatur – kandidati morajo biti na prvi polovici liste
razporejeni izmenično po spolu.
• kandidature oz. liste kandidatov se predložijo občinski
volilni komisiji najpozneje petindvajseti dan pred
glasovanjem.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Glasovanje na voliščih:
• volišča določi občinska volilna komisija.
• občinska volilna komisija obvesti volivce o dnevu
 glasovanja in o volišču, kjer so vpisani v volilni imenik.
• volivci, ki so na dan glasovanja odsotni lahko glasujejo
predčasno na posebnem volišču na sedežu občinske
volilne komisije.
• volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na
volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo
pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo
občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem
glasovanja.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Ugotavljanje volilnih izidov:
• volilna komisija volilne enote oz. občinska volilna
komisija ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni
kandiati in kateri kandidati so izvoljeni.
• pri ugotavljanju volilnega izida proporcionalnih volitev
volilna komisija ugotovi, koliko mandatov pripada
posamezni listi in kateri kandidati s posameznih list
kandidatov so izvoljeni.
• izid glasovanja po pošti ugotavlja občinska volilna
komisija.
• občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu volitev
v občini in ga pošlje županu najpozneje šesti dan po
dnevu glasovanja.
• občinska volilna komisija izda izvoljenim kandidatom za
 člane občinskega sveta potrdilo o izvolitvi.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Naknadne in ponovne volitve:
• naknadne volitve se opravijo če v volilni enoti ali na
posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan,
ki je določen za glasovanje. Razpiše jih občinska volilna
komisija v 30 dneh od dneva, ki je bil določen za
glasovanje.
• ponovne volitve se opravijo, če občinska volilna komisija
zaradi nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na
izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču in odredi
ponovne volitve.
Varstvo volilne pravice:
• o ugovorih odloča občinska volilna komisija, o ugovorih
zoper odločitve občinske volilne komisije odloča
upravno sodišče.

Lokalna samouprava
Lokalne volitve
• Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/:
Volitve županov:
• pravico voliti župana ima vsak volivec, ki ima volilno pravico
 pri volitvah v občinski svet. Pravico biti voljen za župana ima
vsak državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let
starosti.
• redne volitve županov se opravijo hkrati z rednimi volitvami
v občinske svete. Razpiše jih predsednik Državnega zbora
RS.
• nadomestne volitve župana se opravijo, če župan preneha
mandat pred potekom mandatne dobe.
• župana lahko kandidirajo politične stranke ali skupina
volivcev (potrebno števijo podpisov najmanj 2% od števila
volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih
rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več
kot 2500.
• za župana je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih
glasov.
• če noben kandidat ne dobi večine glasov, se opravi drug
krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.

Lokalna samouprava
Fiskalna decentralizacija
• pojem lokalne samouprave se pojavlja s pojmom
decentralizacija (teritorialna, fiskalna, upravna,
politična), ki je tesno povezan z omejevanjem oblasti.
• lokalna samouprava je pravno-sistemska institucija
odločanja o lastnih zadevah v lokalni skupnosti.
• značilnosti lokalne samouprave:
• predstavlja način upravljanja (samostojnega,
neodvisnega odločanja) skupnih družbenih (javnih)
 zadev;
• dogaja se v lokalni skupnosti (enoti);
• prebivalci lokalne skupnosti sami volijo (izbirajo) svoje
predstavnike oz. organe;
• samoupravna lokalne skupnosti ima svoje pristojnosti;
• ima opredeljen pravni status, ki vključuje tudi lastnost
osebe javnega prava itn.

Lokalna samouprava
Fiskalna decentralizacija
• napačna vertikalna davčna struktura ima resne
posledice za optimalno alokacijo proizvodnih virov in
povzroča motnje v delovanju ekonomskega sistema –
izogibati se je potebno nekoristnemu obdavčenju
• za decentralizirane enote so najprimernejši t.i.
»resident-based« oz. na destinaciji temelječi davki, ki
obdavčijo produkcijske faktorje ali proizvode ter
storitve tam, kjer je njihovo prebivališče, kot pa t.i.
»source-based« davčni viri, ki temeljijo na mestu
zaposlitve ekonomske enote oz. mestu njene
potrošnje.
• naslednji finančni vir decentraliziranih enot so viri, ki
jih v obliki subvencij nižjemu nivoju upravljanja dodeli
višji nivo upravljanja – lump sum financiranje.
• ob tem se zastavlja vprašanje učinkovite porabe tako
 dodeljenih sredstev in tudi vprašanje morebitne
korupcije in drugih anomalij, ki sovpadajo z učinkom
“letečega papirčka”, ki pravi, da se denar zaustavi tam
kamor pade.
• za uspešno izvedbo fiskalne decentralizacije v praksi je
potrebno oblikovati nekaj nivojev decentraliziranih
enot:
• zaokrožena območja, ki obsegajo mestna središča, kjer se
odvija večina ekonomske dinamike, in predmestja, kjer živijo
ustvarjalci te ekonomske dinamike,
• zaokrožena območja, ki obsegajo zaključne ecelote,
• nivo manjših lokalnih skupnosti, ki omogočajo svojim
prebivalcem oblikovati njim lastne skupine potreb, ki jih nato v
lokalni skupnosti lažje zadovoljujejo.

Lokalna samouprava
Fiskalna decentralizacija
• pasti decentralizacije:
• decentralizacija in prevelika regulacija,
• decentralizacija in drobljenje internega tržišča,
• decentralizacija in korupcija,
• decentralizacija in ustrezna struktura virov ter nalog
nižjih nivojev oblasti,
• decentralizacija in makroekonoska koordinacija,
• decentralizacija in (ne)transparentnost.
• da bi dosegli osnovni namen fiskalne decentralizacije
mora biti decentralizirana fiskalna enota avtonomna na
 področju financiranja. Imeti mora dovolj raznoliko
paleto finančnih virov, s katerimi lahko pokriva stroške,
ki nastajajo pri dobavi lokalnih javnih dobrin.

Lokalna samouprava
Fiskalna decentralizacija
• osnovni finančni viri:
• lastni davki, ki jih predpisuje decentralizirana enota
sama oz. so predpisani z zakonom in jih uporabljajo vse
decentralizirane enote,
• davčni viri, ki si jih decentralizirana enota deli z državo
(t.i. odstopljeni davki),
• nedavčni prihodki različnih oblik (takse, pristojbine,
subvencije, ostali lastni prihodki)
• zadolževanje.
• pri oblikovanju ustrezne vertikalne davčne strukture je
izrednega pomena, da se upoštevajo karektiristike
lokalne skupnosti, ki so tudi davčna baza in pogojujejo
višino zbranih sredstev. Pomembno je, da ima lokalna
skupnost tudi možnost predpisovanja t.i. lastnih
davkov, ki jih oblikuje na podlagi informacij o svojih
prebivalcih, njihovem premoženju, moralnih enotah,
ekonomski moči, navadah, potrebah itn.

Lokalna samouprava
Fiskalna decentralizacija
• po teoriji fiskalne decentralizacije je odgovornost za
distrubucijo, enako kot odgovornost za stabilnost
primarno dodeljena centralni oblasti:
• samo centralna oblast je v položaju, da prerazporeja finančna
sredstva od bogatejših na revnejše lokalne skupnosti,
• različni programi redistribucije finančnih sredstev med
lokalnimi skupnostmi lahko ustvarjajo vrsto problemov ob
pogoju, da so produktivni faktorji visoko mobilni. Omenjeno
pomeni, da se lahko rezidenti ingospodarski subjekti selijo iz
revnejših lokalnih skupnosti v bogatejše,
• lokalne skupnosti stremijo k zbiranju javnih prihodkov po virih,
ki so progresivni in enostavni.
• vloga decentraliziranih enot pri funkciji delitve
javnofinančnih sredstev (alokacijska funkcija) pa je
precejšnja predvsem, ker ni mogoče poenotiti javnih
storitev v vsej lokalnih skupnostih.

Lokalna samouprava
Fiskalna decentralizacija
• za vzpostavitev primerne vertikalne davčne strukture je
pomembno, da so:
• progresivni davki centralizirani,
• davki primerni za ekonomsko stabilizacijo centralizirani,
• davki, katerih davčni predmet ni enak centralizirani,
• davki na mobilne faktorje centralizirani,
• davki na nepremične faktorje decentralizirani,
• davki na dobiček in takse razporejeni po vseh nivojih.
• pri uvedbi novih davčnih virov za financiranje
decentraliziranih enot pa je potrebno upoštevati še:
• učinkovitost in davčno administriranje,
• fiskalne potrebe decentralizirane enote.

Lokalna samouprava
Mednarodna primerjava sistemov
fiskalne decentralizacije v EU
Stopnja fiskalne decentraliziranosti EU-28 glede na
vrednost konceptualnega indeksa fiskalne
decentralizacije (KIFD)

Lokalna samouprava
Mednarodna primerjava sistemov
fiskalne decentralizacije v EU

Lokalna samouprava
Viri financiranja lokalnih skupnosti v
Republiki Sloveniji
• z ustanovitvijo samoupravnih lokalnih skupnosti v letu
1995 je dokončno prenehala obstajati družbena
lastnina, s katero so razpolagale prejšnje občine kot
 družbenopolitične skupnosti.
• začel se je proces preoblikovanja občinske lastnine.
• zakon o lokalni samoupravi je dal občinam položaj oseb
javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja (stvarno,
finančno premoženje).
• v skladu z določilom 142. člena Ustave RS se občine
financirajo iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše
razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja
svojih nalog, pa mora država v skladu z zakonsko
določenimi načeli in merili zagotoviti dodatna sredstva.

Lokalna samouprava
Viri financiranja lokalnih skupnosti v
Republiki Sloveniji
• ustavna izhodišča in zahteve, ki naj jih izpolni učinkovit
finančni sistem za delovanje učinkovite lokalne
samouprave je v zagotavljanju zadostnih lastnih virov,
ki bodo zagotavljali stabilno podlago za dolgoročen
razvoj lokalnega okolja.
• izhajajoč iz Ustave RS, veljavnega Zakona o financiranju
občin in določilih Evrospke listine lokalne samouprave
je pri oblikovanju sistema financiranja potrebno
upoštevati naslednja načela:
• načelo ustreznosti – lokalne skupnosti morajo imeti ustrezne
 lastne finančne vire, s katerimi razpolagajo v okviru svojih
poolastil,
• načelo sorazmernosti – finančni viri morajo biti v sorazmerju z
nalogami, ki jim jih določa ustava in zakon,
• načelo samofinanciranja – vsaj del finančnih virov lokalnih
skupnosti mora izvirati iz lastnih davkov in drugih dajatev,
katerih višino lokalne skupnosti določajo same,
• načelo prožnosti – finančni viri morajo biti dovolj raznovrstni in
prilagodljivi, da lahko sledijo gibanju stroškov,
• načelo izravnave – država mora zagotoviti ustrezne
instrumente za izenačenost med lokalnimi skupnostmi pri
financiranju lokalnih zadev,
• načelo sodelovanja – lokalne skupnosti morajo na primeren
način sodelovati pri načinu dodeljevanja prerazporejenih virov,
• načelo samostojnosti – sredstva, ki jih država dodeli lokalnim
skupnostim naj ne bodo strogo namenska za financiranje
določenih projektov,
• načelo zadolževanja – lokalne skupnosti morajo imeti za
najemanje posojil za večje naložbe v mejah zakona dostop do
domačega trga kapitala.

Lokalna samouprava
Viri financiranja lokalnih skupnosti v
Republiki Sloveniji
• občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev
samostojno opravlja zlasti naslednje naloge:
• upravlja občinsko premoženje,
• omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z
zakonom opravlja naloge na področju gostinstva, turizma in
 kmetijstva,
• načrtuje prostorski razvoj občine,
• ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje
najemnega socialnega sklada stanovanj,
• ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
• pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo
osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene,
invalide, ostarele,
• skrbi za varstvo okolja,
• ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte,
• ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih,
• pospešuje vzgojno-izboraževalno, informacijsko
dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem
območju,

Lokalna samouprava
Viri financiranja lokalnih skupnosti v
Republiki Sloveniji
• občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev
samostojno opravlja zlasti naslednje naloge:
• pospešuje razvoj športa,
• pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostop
do kulturnih programov, zagotavlja splošno izobraževalno
knjižnično dejavnost, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju,
• gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti,
rekreacijske in druge javne površine,
• ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva,
• organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v
 občini,
• skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
• organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
• organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
• določa prekrške itn.

Lokalna samouprava
Ugotavljanje in financiranje primerne
porabe
• obstoječi model financiranja občin v Sloveniji
sestavljajo tri modelske funkcije:
• funkcija primerne porabe,
• funkcija lastnih prihodkov,
• funkcija finančne izravnave.
• naloge, ki se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe
so naloge:
• zagotavljanja negospodarskih javnih služb,
• zagtavljanja gospodarskih javnih služb,
• urejanje občinske prometne infrastrukture in zagotavljanje
varnosti prometa,
• požarno varstvo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
• prostorske ureditve občinskega pomena, varstvo okolja in
ohranjanje narave,
• plačilo stanarin in stanovanjskih stroškov,
• delovanje občinskih organov,
• opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
Lokalna samouprava
Ugotavljanje in financiranje primerne
porabe
• povprečni stroški za financiranje navedenih nalog se
ugotovijo z upoštevanjem podatkov o tekočih prihodkih
in tekočih transferih za te naloge, ki jih občine
sporočajo ministrstvu, pristojnemu za finance, kot
povprečnina, izračunana po metodologiji, ki jo po
predhodnem usklajevanju z občinami ugotovi vlada z
uredbo.
• povprečnino izračuna ministrstvo za finance, na podlagi
posredovanih podatkov za pretekla štiri leta, pri čemer
upošteva vsakokratno inflacijo, inflacijo pred letom in v
letu, za katero se upošteva povprečnina. Izračunana
povprečnina za leto 2019 znaša 573,50 EUR na
prebivalca.
• povprečnina je podlagala za izračun primerne porabe
občine, ki ga za posamezno leto izračuna ministrstvo za
finance.

Lokalna samouprava
Ugotavljanje in financiranje primerne
porabe
• v enačbi za izračun primerne porabe se poleg povprečnine in
števila prebivalcev občine upoštevajo še podatki:
• o površini,
• dolžini občinskih cest (lokalnih cest in javnih poti),
• številu prebivalcev, mlajših od 6 let,
• številu prebivalcev, starejših od 6 let in mlajših od 15 let,
• številu prebivalcev starejših od 65 let in mlajših od 75 let,
• številu prebivalcev starejših od 75 let.

• količniki izračunani iz podatkov posamezne občine vplivajo na

39% njene primerne porabe: od tega 6% površina; 13%
dolžina občinskih cest; 12% število prebivalcev, mlajših od 6
let; 4% število prebivalcev starejših od 6 let in mlajših od 15
let; 1,5% število prebivalcev, starejših od 65 let in mlajših od
75 let; 2,5% število prebivalcev starejših od 75 let. 61% pa je
odvisnih od povprečnine in števila prebivalcev.

Lokalna samouprava
Ugotavljanje in financiranje primerne
porabe
• če je izračunan primerni obseg sredstev za več kot 15% višji
od izračunane primerne porabe, se presežek nad 15%
zmanjša za 50% (robin hood model).
• za financiranje primerne porabe pripada občini 70%
prihodkov od 54% dohodnine vplačane v predpreteklem letu.
• prihodki od preostalih 30% občinskih prihodkov od 54%
dohodnine pa so sredstva za t.i. solidarnostno izravnavo.
Slednja pripada občinam katerih prihodki od navedenih 70%
 so nižji od njihovega primernega obsega sredstev, in sicer v
višini razlike med prihodki od navedenih 70% pripadajoče
dohodnine in primernim obsegom sredstev.
• če navedena sredstva občini ne zadostujejo za pokrivanje
primerne porabe so občine upravičene do dodatne
solidarnostne izravnave.

Lokalna samouprava
Ugotavljanje in financiranje primerne
porabe
• ob funkciji primerne porabe in funkciji lastnih prihodkov je
posebej pomembna funkcija finančne izravnave, po kateri se
občini, ki v posameznem proračunskem letu ne more
financirati primerne porabe, iz državnega proračuna dodeli
finančna izravnava v višini razlike med primerno porabo
občine in navedenimi prihodki občine.
Davčni prihodki
• V skladu s 53. členom Zakona o lokalni samoupravi
/ZLS/ - občini pripadajo za financiranje lokalnih zadev
javnega pomena naslednji prihodki:
• davek od premoženja,
• davek na dediščine in darila,
• davek na dobitke od iger na srečo,
• davek na promet nepremičnin,
• drugi davki, določeni z zakonom.
• Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ pa v 6. členu
 določa, da so viri financiranja občin prihodki
občinskega proračuna od:
• davka na nepremičnine,
• davka na vodna plovila,
• davka na promet nepremičnin,
• davka na dediščine in darila,
• davka na dobitke od klasičnih iger na srečo.
• drugega davka, če je tako določeno z zakonom, ki davek ureja.

Lokalna samouprava
Zadolževanje
• med viri financiranja smo našteli tudi zadolževanje.
• občina se lahko zadolžuje v skladu z Zakonom o javnih
financah /ZJF/, če ni z Zakonom o financiranju občin /ZFO-1/
drugače določeno (10. člen ZFO-1).
• Zakon o javnih financah /ZJF/ v 85. členu določa, da se občina
lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra,
pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa ZFO-1.
• posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni
dalo soglasja, so nični. Na tem mestu naj opomnimo, da se
občina lahko likvidnostno zadolži, če se zaradi
neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračun
ne more uravnovesiti. Pri tem pa Zakon o javnih financah
/ZJF/ določa, da se lahko občina likvidnostno zadolži največ
do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna.
Lokalna samouprava
Zadolževanje
• občina mora o zadolževanju in odplačilih glavnic dolgov
poročati ministrstvu, pristojnemu za finance, na način in v
rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
• pomembno je tudi določilo, da se občina v obdobju
začasnega financiranja lahko zadolži le do višine, ki je
potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga v tekočem
proračunskem letu (85. člen ZJF).
• občina se za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem
proračunskem letu zadolži samo s črpanjem posojil doma, za
investicije, predvidene v občinskem proračunu.
• Občina mora pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in
odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, pridobiti
soglasje ministra, pristojnega za finance. Način, postopke in
roke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.

Literatura in viri
• Avbelj, M. (ur.) (2019) Komentar Ustave Republike Slovenije
(Nova Gorica: Nova univerza).
• Brezovnik, B., Trpin, G. & Pličanič, S. (2019) Sistem javne
uprave (Ljubljana: Pravna fakulteta Ljubljana).

Ustava Republike Slovenije in zakoni, ki urejajo področje

državne uprave, javnih služb in lokalne samouprave v Republiki
Sloveniji.