7 JAVNE SLUŽBE

1. Kaj je javna služba?

Javna služba je neka dejavnost, ki je koristna za splošni in javni interes.Torej, javna služba je
dejavnost, ki zagotavlja javne dobrine tako v obliki storitev kakor tudi v obliki blaga in drugih, družbi
potrebnih stvari.

Za izvajanje in delovanje javne službe je odgovorna država oziroma lokalna oblast. Javne službe so
izvzete iz tržne sfere in je postavljena v javno sfero. Zanjo velja poseben javnopravni režim.

Vključene so v pojem javne uprave, ker pri svoji dejavnosti izvajajo pooblastila, ki jih je naje prenesla
država.

2. Kakšne vrste javnih služb poznamo?

7.3 Gospodarske javne službe

GJ službe zagotavljajo javne dobrine kot proizvode in storitve, katerih trajno izvajanje v javnem
interesu zagotavlja Republika Slovenija in občine zaradi zagotavljanja eksistenčnih potreb, če jih ne
zagotavlja zasebni sektor.

Gospodarske javne službe kot smo že prej ugotovili, se ustanavljajo na področju prometa in zvez,
energije, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z nravnim bogastvom, varstva
okolja ter na področju gospodarske infrastrukture. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje
dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Javne dobrine, ne glede na to ali se ustvarjajo v
javnih zavodih ali javnih podjetjih, morajo biti pod enakimi pogoji dostopne vsakomur.

Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti,

zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, varstva invalidov, kulture in športa, socialnega
zavarovanja in drugih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička.
 3. V kakšni obliki se upravljajo gospodarske javne službe? (4. vrste)
Obvezne gospodarske javne službe se določijo z zakonom, način opravljanja pa predpiše vlada
RS. Gospodarske javne službe se zagotavljajo v obliki:
• samostojnega ali nesamostojnega režijskega obrata, če gre za majhen obseg in bi bilo
neracionalno ustanavljati javno podjetje,
• javnega gospodarskega zavoda, če se ena ali več gospodarskih dejavnosti ne more ali ne bo
opravljala kot pridobitna dejavnost oziroma gre za neprofitno dejavnost in njihovo izvajanje
zahteva samostojno organizacijo izven uprave ali lokalnih služb,
• javnega podjetja, če gre za večji obseg ali za monopolno dejavnost in jo je mogoče
opravljati kot profitno,
• koncesionirane gospodarske javne službe, ki jo opravlja koncesionar v svojem imenu in za
svoj račun na podlagi pooblastila koncendenta,
• in v obliki vlaganj javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

4. Kateri so organi zavoda?

Organi zavoda so:

• svet – je organ upravljanja, sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja, delavce v ter
uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Člani sveta se izvolijo za določeno mandatno
obdobje,
• direktor – je poslovodni organ zadolžen za organizacijo in vodenje zavoda; predstavlja in
zastopa zavod ter odgovarja za zakonitost dela; običajno ga na podlagi javnega razpisa
imenuje in razrešuje ustanovitelj, njegov mandat pa traja štiri leta,
• strokovni vodja – vodi strokovno delo zavoda, če je tako določeno z zakonom ali z aktom o
ustanovitvi; imenuje ga svet zavoda in zanj se smiselno uporabljajo določila o imenovanju
direktorja,
• strokovni svet – je kolegijski strokovni organ, katerega oblikovanje in naloge se določajo s
statutom ali aktom o ustanovitvi; obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in
odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, ki jih ima po statutu.

Ustanovitelj skrbi za financiranje delovanja zavoda. Vir sredstev so tudi plačila storitev,
izkupiček od prodaje blaga in storitev na trgu in drugi. Zavodi se lahko povezujejo v
skupnost zavodov za opravljanje skupnih zadev in v zbornice ali druga splošna združenja, če
tako določa zakon.