4 ORGANIZACIJA IZVRŠILNE OBLASTI IN DRŽAVNE UPRAVE

1. Kaj je vlada?
Vlada je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije.
Vlada je politični in nestrokovni organ državne uprave., je nekakšen vmesnik med
zakonodajnim organom in državno upravo. Kot vrh izvršilne oblasti izvaja politično-
izvršilno funkcijo. Po ustavi je vlada eden izmed nosilcev zakonodajne iniciative
(pobude) – ima predlagalno funkcijo.
Vlada je odgovorna Državnemu zboru

2. Katere so naloge vlade?

Vlada vodi, usmerja in uskljajuje izvajanje politike držae ter zagotavlja izvajanje
zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Državnega zbora.

- Vlada skrbi za izvrševanje zakonov , proračuna

- Predlaga v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe,(odločitve
sprejema Državni zbor)
- Tretja funkcija vlade je upravna: usmerja državno upravo prek ministrov, nadzoruje delo
ministrstev, jim daje smernice za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov in drugih
splošnih aktov ter skrbi, da ministrstva usklajeno izvršujejo svoje naloge. Vlada torej opravlja
funkcijo političnega usmerjanja in koordinacijo državne uprave.

3. Kdo imenuje predsednika vlade?

Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu
zboru kandidata za predsednika vlade, ki ga na tajnem glasovanju izvoli državni zbor z
večino glasov vseh poslancev. V primeru neizvolitve, ustava določa poseben postopek za
izvolitev predsednika vlade.
 4. Kdo imenuje ministre?
Ministre imenuje Državni zbor, na predlog predsednika vlade.
Na predlog predsednika vlade državni zbor imenuje in razrešuje ministre, ki se pred
izvolitvijo predstavijo pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjajo na njena
vprašanja.

5. Kako dela vlada?

Na sejah vlade - redne seje vlade + dopisne seje vlade. Redna seja vlade je sklepčna, če je na
seji prisotna večina članov vlade, ter z večino sprejema tudi odločitve. Seje vlade skliče in
vodi PV.
6. Kdo je prisoten na sejah vlade?
PV, ministri, generalna sekretarka vlade, vodja kabineta predsednika vlade, , direktor službe
vlade za zakonodajo in drugi vabljeni. (če je min zadržan pride državni sekretar)
7. Kaj so delovna telesa vlade: odbori in komisije, svet vlade za ….strateški svet, vladne službe

4. Katere pravne akte (splošne in posamične) izdaja vlada?

Izdajanje zakonov je v pristojnosti zakonodajne veje oblasti, vlada pa lahko izadaja le
podzakonske akte oziroma upravne predpise.
Vlada in uprava lahko izdajata splošne in posamične pravne akte (upravne odločbe)
Splošni: uredbe, pravilniki, odloki, sklepi
5. Kaj je Institut nezaupnice vladi?
Je mehanizem parlamenta, s katerim lahko doseže prenehanje funkcije vladi. Vlada pa ima za
protiutež institut vprašanja zaupnice.
6. Kaj je interpelacija?
Razprava o delu vlade ali ministra. Konča se z glasovanjem o razrešitvi PV ali ministra.
8. Kaj je ustavna obtožba? Je obtožba, ki jo vloži Državni zbor zoper predsednika vlade
ali ministre pred ustavnim sodiščem. Predmet obtožbe je kršenje ustave ali zakonov
9. Kaj so poslanska vprašanja? Točka dnevnega reda na rednih sejah Državnega zbora.
4. Kaj so ministrstva?
Organizacijska oblika državne uprave, ki so organizirana po resornem principu (področju), ki
ga vodi minister, ki odloča o vseh zadevah iz prisonosti ministrstva. Pomaga mu državni
sekretar, ki je funkcionar (imenuje ga vlada na predlog ministra).
Generalni sekretar skrbi za organizacijo ministrstva.
V ministrstvu se imenujejo tudi generalni direktorji, ki vodijo upravno in strokovno delo na
direktoratu.
5. Katere so notranje organizacijske enote v organih državne uprave?
Notranja organizacija ministrstev
kabinet, direktorat, sekretariat, urad, sektor, oddelek, center, služba, glavna pisarna,
območna enota, izpostava, referat, krajevni urad, diplomatsko predstavništvo in konzulat.
5. Katere pravne akte izdaja ministrstvo?
Pravilnike
……………………………………………………………………..
4. Kaj so (upravni) organi v sestavi ministrstev?
Upravni organi v sestavi spadajo v notranjo organizacijo ministrstva v širšem pomenu,
vendar imajo status upravnega organa.

Ustanovijo se za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih

nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb.

Če na prvi stopnji odloča organ v sestavi, potem o pravnih sredstvih zoper te upravne akte na
drugi stopnji odloča resorno ministrstvo.
Organi v sestavi: Inšpektorat, upravA, urad, inšpektorat, direkcija in agencija.

Organe v sestavi vodijo direktorji, ki so imenovani v skladu z 82. čl. zakona o javnih uslužbencih.
Predstojniki nekaterih največjih organov v sestavi (več kot 200 zaposlenih) se imenujejo generalni
direktorji. Imenuje jih vlada na predlog ministra, v katerega sestavi je organ. Niso funkcionarji,
posebno poimenovanje za predstojnike inšpektoratov. To so glavni inšpektorji. Predstojniki organov
v sestavi so v skladu z ZDU in zakonom o javnih uslužbencih uradniki in so imenovani za pet let.

5. Kaj je upravna enota?

Upravne enote so ustanovljene za opravljanje nalog državne uprave in

so organizirane po teritorialnem principu. So upravni organi, ki odločajo o upravnih stvareh na I. stopnji v upravnih
zadevah iz državne pristojnosti. UE vodi načelnik, ki ga imenuje vlada na predlog ministra za javno upravo. 
6. Kdo vodi upravno enoto?
UE vodi načelnik, ki ga imenuje vlada na predlog ministra za javno upravo. Naloge: Je predstojnik organa. Zelo
pomembna pristojnost načelnika je izdajanje odločb v upravnem postopku na prvi stopnji. Načelnik
nadalje predstavlja upravno enoto, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja
opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne vsem notranjim organizacijskim enotam, skrbi za
sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote in opravlja druge naloge v zvezi z
delovanjem upravne enote.

7. Kakšne so pristojnosti upravne enote?

Praviloma torej na prvi stopnji odloča upravna enota, o pritožbi pa odloča resorno ministrstvo.

V kolikor odloča na prvi stopnji ministrstvo odloča o pritožbi vlada ali pa pritožba ni dopustna in je
možno vložiti tožbo na pristojno sodišče.