Ustavno pravo- delitev parlamentarne avtonomije

3.1 Regulativna avtonomija Državnega zbora

Gre za avtonomijo pri sprejemanju pravil Državnega zbora za svoje delovanje in poslovanje.
94. člen Ustave Republike Slovenija določa, da ima Državni zbor poslovnik, tj. pravni akt
podoben zakonu, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev, iz tega je
lepo razvidno, da jim Ustava dovoljuje, da si lahko pravila določajo sami (na njih torej ne
vpliva noben drug državni subjekt), vendar pa morajo biti ta skladna z njenimi določbami,
njihova pravila so zato najprej preverjena s strani ustavnega sodišča, sodišču je to dovoljeno
na podlagi prve alinee prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču 1. Poslovnik
temeljna ustavna načela podrobneje razčlenjuje, ureja konstituiranje parlamenta, organe
parlamenta, delovna telesa, poslanske skupine, seje parlamenta in delovnih teles, akte,
zakonodajne in druge postopke ter razmerja do drugih organov. Nekaj posameznih zadev
urejajo tudi zakoni npr. Zakon o volitvah v državni zbor, Zakon o poslancih, Zakon o vladi, o
ustavnem sodišču in o referendumu. Kar v poslovniku ni urejeno, se lahko uredi z odlokom ali
drugim aktom, ki pa mora biti skladen s poslovnikom.2

3.2 Upravna avtonomija

Gre za samostojno odločanje o parlamentarni službi. Delo sodobnega parlamenta praviloma
poteka na plenarnih sejah, v parlamentarnih odborih in v političnih oziroma poslanskih
skupinah. Parlament je kolegijski državni organ. Sestavlja ga po nekaj sto članov, zato je
njegovo delovanje bolj zapleteno od delovanja nekaterih manj številčnih organov. Svoje
naloge lahko uspešno opravlja le, če je dobro organiziran. Pri organizaciji je potrebno
upoštevati njegove funkcije, razmerja do drugih državnih organov in pa njegovo sestavo ter
položaj članov. Zaradi vsega tega je nujno, da je organizacija natančno urejena, kar omogoča
nemoteno delovanje in preprečuje konflikte. Parlament za uspešno izvajanje svojih funkcij
nujno potrebuje ustrezne službe za zagotavljanje strokovne, administrativne in tehnične
podpore. Pravno podlago za organizacijo in delovanje teh služb predstavlja poslovnik.
Organizacija teh služb spada pod upravno avtonomijo parlamenta. Upravna avtonomija
državnega zbora je zagotovljena z ustrezno zakonodajo. Zakon o poslancih v 32. členu
določa, da državni zbor določi organizacijo in delovanje služb državnega zbora, državni zbor
ima torej pravico do samoodločanja o teh zadevah, v tej pravici se izraža upravna
avtonomija.3

1
Zakon o US
2
Povzeto po http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_veliscek-jozica.pdf
3
Povzeto po knjigi Parlamentarna avtonomija notranji in zunanji vidiki
3.3 Finančna avtonomija
To vrsto avtonomije sestavljata proračunska avtonomija in pa avtonomija parlamentarnega
premoženja. Ta vrsta avtonomije mu omogoča samostojno, neodvisno in nemoteno delovanje
v razmerju do vlade, ta na pripravo proračuna ne vpliva. Državni zbor lahko tako samostojno
oblikuje svoje potrebe in odloča o razpoloženih sredstvih, pri tem pa mora upoštevati načelo
samoomejevanja. Med njegove naloge sodi tudi predstavljanje obsega in namena porabe
proračunskih sredstev in sicer tako, da javno objavlja svoj del proračuna ter o porabi tudi
razpravlja na sejah. Pomembno je, da njegov proračun krije stroške za delo parlamenta v vseh
njegovih funkcijah. Nadzor izvajanja proračuna izvaja Računsko sodišče.4

3.4 Varnostna avtonomija parlamenta

Temeljni pogoj za nemoteno delovanje parlamenta je varnost same stavbe in poslancev. Pri
varnostni avtonomiji gre za zagotavljanje varnosti s strani parlamenta samega ali njegovih
organov. Načina varovanja mora biti tak, da hkrati omogoča odprtost parlamenta
državljanom, turistom, novinarjem… v različne konflikte in kršitve notranjega reda se ne sme
vmešavati izvršilna oblast, policisti torej ne sodijo v parlament, namesto njih imajo za
vzpostavljanje reda posebne uslužbence oz. organe.5 V tradicionalnih demokracijah je del
parlamentarne avtonomije tudi to, da varnost parlamenta in poslancev zagotavlja njihovo
lastno osebje, v novejših demokracijah pa navadno kar policija.6

4
Povzeto po http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_veliscek-jozica.pdf
5
Povzeto po knjigi Parlamentarna avtonomija notranji in zunanji vidiki
6 Primerjalne podatke o organiziranosti varovanja parlamentov sta zbrali Katarina Kralj in Tatjana Krašovec (K.
Kralj in T. Krašovec, Varovanje parlamenta in njegovega predsednika, v: Zbornik Raziskovalnega sektorja
Državnega zbora 1998/1999).