Ustava Zakonodaja Slovenscina

Odgovori na vpraanja
Strokovni izpit
USTAVA RS
odgovori na vpraanja strokovni izpit
1. Kdaj je bila sprejeta Ustava RS; kateri pravni dokuenti so narekovali njen spreje;
ali je bila !e kdaj spreenjena in kdaj; postopek za spreebo ustave.
Slovenija je postala samostojna drava 25. junija 1991 s sprejetjem Temeljne ustavne listine o
samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem ustavnim aktom ki je iz!odi"e
slovenskega ustavnega sistema je Slovenija na svojem ozemlju pravno vzpostavila vr!ovno
in enotno oblast in prekinila svojo povezavo s takratno S#R $ugoslavijo.
%ne 2&. de'embra 1991 je bila nato sprejeta (stava Republike Slovenije )(stava RS* ki je
iz!ajajo" iz Temeljne ustavne listine kot vr!ovni pravni akt nove drave dolo"ila temelje
nove dravne oblasti ter poloaja posameznikov Republiki Sloveniji.
(stava je bila e spremenjena in si'er+
dodan je bil novi &.a "len t.i. ,vropski "len )v za"etku leta 2--&*
(stavni zakon o sprememba! 121. 1.-. in 1.&. "lena (stave RS )2/. -0. 2--0*
(stavni zakon o spremembi .&. "lena (stave RS )2&. -0. 2--.*
(stavni zakon o spremembi 5-. "lena (stave RS )2&. -0. 2--.*
(stavni zakon o sprememba! 1. poglavja ter ./. in 02. "lena (stave RS )-/. -&. 2--&*
(stavni zakon o dopolnitvi 2-. "lena (stave RS )20. -/. 2---*
(stavni zakon o spremembi 02. "lena (stave RS )1.. -/. 199/*
Spreminjanje Ustave RS:
3a spremembo ustave sta predpisani dve obvezni in ena neobvezna 4aza.
predlog za za"etek postopka za spremembo ustave+ la!ko da 2- poslan'ev %3 vlada
ali najmanj &- --- volil'ev. 5redlog za za"etek postopka za spremembo ustave je
sprejet "e ga podpre
&
2
ve"ina navzo"i! poslan'ev. %3 mora biti seveda sklep"en.
sprejem ustavne spremembe potem ko je v prvi 4azi predlog sprejet v drugi 4azi %3
odlo"i o spremembi ustave tako da sprejme akt o spremembi z
&
2
ve"ino glasov vse!
poslan'ev.
potrditev spremembe ustave ustava predvideva nadaljevanje postopka v tretji 4azi v
kateri se voliv'i izrekajo o spremembi ustave vendar to ni obvezna sestavina
postopka. %3 mora predlagalno spremembo ustave predloiti v sprejem voliv'em na
re4erendum "e to za!teva najmanj &- poslan'ev. Re4erendum mora %3 razpisati v /
dne! po vloitvi za!teve poslan'ev. Sprememba ustave je na re4erendumu sprejeta "e
zanjo glasuje ve"ina voliv'ev ki so sodelovali pod pogojem da se glasovanja udelei
ve"ina vse! voliv'ev. %3 je vezan na izid re4erenduma in 2 leti po njegovi izvedbi ne
more sprejeti akta o spremembi ustave ki bi bil v nasprotju z izidom re4erenduma.
2
". Teeljna ustavna listina o saostojnosti in neodvisnosti RS.
Republika skup"ina jo je sprejela 25.0.1991 )25. junij dravni praznik dan dravnosti*.
6a pravni ravni je vzpostavila RS kot samostojno in neodvisno dravo ter s tem izvedla tudi
deklarirano pravno4ormalno od'epitev od jugoslovanske 4edera'ije.
S temeljno ustavno listino je+
RS razglaena kot samostojna in neodvisna drava za katero prene!a veljati
ustava S#R$
RS prevzema vse pravi'e in dolnosti ki so bile z ustavo RS in ustavo S#R$
prenesene na organe S#R$
%ravne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane dravne meje
dosedanje S#R$ z Republiko 7vstrijo z Republiko 1talijo in Republiko
8adarsko v delu v katerem te drave mejijo na Republiko Slovenijo ter meja
med Republiko Slovenijo in Republiko 9rvako v okviru dosedanje S#R$.
$e izre'no zagotovljeno varstvo "lovekovi! pravi' in temeljni! svobo"in vsem
osebam na ozemlju Republike Slovenije e posebej italijanski in madarski
narodni skupnosti.
&
#. $gradba ustave RS % delitev po vsebinski& sklopi&
(stava vsebuje preambulo in normativni del+
'reabula se opira na temeljno ustavno listino o samostojnosti RS. 8ed temeljna iz!odi"a
uvr"a+
temeljne "lovekove pravi'e in svobo"ine
pravi'o slovenskega naroda do samoodlo"be in
ve"stoletni boj Sloven'ev za narodno osamosvojitev.
(orativni del obsega 1/. "lenov razvr"eni! v 1- poglavij )vsako poglavje je otevil"eno
in naslovljeno*+
Splone dolobe
lovekove pravice in temeljne svoboine
Gospodarska in socialna razmerja
Dravna ureditev
Dravni zbor
Dravno svet
Predsednik republike
Vlada
Uprava
Obramba drave
Dravno toilstvo
Odvetnitvo in notariat
Samouprava
Lokalna samouprava
Druga samouprava
Javne inance
Ustavnost in zakonitost
Ustavno sodie
!ostopek za spremembo ustave
!re"odne in konne dolobe
.
.. (a)ela pravne dr!ave.
sodni nadzor nad pravilnostjo delovanja dravnih organov,
neodvisnost sodstva,
spotovanje splono priznanih lovekovih pravic in temeljnih svobo in,
pravi nost,
varnost ter
na elo delitve oblasti.
Drugi len ustave doloa, da je Slovenija pravna drava. Za pravno teorijo
predstavlja pravna
drava predvsem vladavino zakona in zagotovitev temeljnih lovekovih
pravic in svoboin.
V politini teoriji pomeni pravna drava predvsem vzpostavitev delitve in
medsebojne uravnoteenosti posameznih vej dravne oblasti.
ojem pravne drave je sinonim za sklop pravnih norm !nael in pravil" in
pravnih
institucij, ki zagotavljajo, da je delovanje dravnih organov vezano na
pravne predpise ter da je predvidljivo in ga je mogoe nadzirati. #re torej
za dravo, v kateri $vlada pravo$ in v kateri dravni organi ne smejo
postopati arbitrarno !samovoljno". V %ormalnem smislu to predvsem
pomeni, da so pravni akti sprejeti po vnaprej predpisanih postopkih, da ti
akti zavezujejo ne le dravljane, pa pa tudi vse dravne organe !dravna
oblast je torej tudi sama pravno urejena oziroma podrejena pravu", da je
pravo v vseh pogledih predvidljivo in zanesljivo !naelo pravne varnosti
oziroma zaupanja v pravo", da so pravni subjekti obravnavani
enakopravno oziroma nediskriminatorno ter da nenazadnje drava v vseh
pogledih zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti
Vsebinsko pa pravna drava predvsem pomeni, da pravo tei k
zagotavljanju pravinosti, da ustava in drugi pravni akti zagotavljajo
lovekove pravice in svoboine ter da so posamezniki in drugi pravni
subjekti pravno varovani pred nedopustnimi posegi drave.
ojem pravne drave zajema poleg navedenega e tevilna druga
!pod"naela, ki so se v
vestoletnem zgodovinskem razvoju uveljavila v zahodni pravni kulturi.
#re za !pod"naela, kot so naelo delitve oblasti, naelo vezanosti izvrilne
in sodne veje oblasti na zakon, naelo
javnosti prava, naelo neodvisnosti sodnikov in sodstva, prepoved
povratne veljave pravnih
predpisov in drugo.
5
*. 'renos izvrevanja dela suvereni& pravi+ na ednarodne organiza+ije in vstop v
obrabno zvezo.
&.a len ustave omogoa Sloveniji prenos izvrevanja dela suverenih
pravic na mednarodne organizacije, v prvi vrsti na '(.
9krati pa &.a len ustave izrecno uredi tudi monost vstopa Slovenije v
obrambno
zvezo z drugimi dravami !v slednjem primeru je bila miljena predvsem
prikljuitev Slovenije zvezi )*+,".
#.a )len,
Slovenija la!ko z mednarodno pogodbo ki jo rati4i'ira dravni zbor z dvotretjinsko ve"ino
glasov vse! poslan'ev prenese izvrevanje dela suvereni! pravi' na mednarodne
organiza'ije ki temeljijo na spotovanju "lovekovi! pravi' in temeljni! svobo"in
demokra'ije in na"el pravne drave ter vstopi v obrambno zvezo z dravami ki temeljijo na
spotovanju te! vrednot.
5red rati4ika'ijo mednarodne pogodbe iz prejnjega odstavka la!ko dravni zbor razpie
re4erendum. 5redlog je na re4erendumu sprejet "e zanj glasuje ve"ina voliv'ev ki so veljavno
glasovali. %ravni zbor je vezan na izid re4erenduma. :e je bil re4erendum izveden glede
zakona o rati4ika'iji take mednarodne pogodbe re4erenduma ni dopustno razpisati.
5ravni akti in odlo"itve sprejeti v okviru mednarodni! organiza'ij na katere Slovenija
prenese izvrevanje dela suvereni! pravi' se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno
ureditvijo te! organiza'ij.
; postopki! sprejemanja pravni! aktov in odlo"itev v mednarodni! organiza'ija! na katere
Slovenija prenese izvrevanje dela suvereni! pravi' vlada sproti obve"a dravni zbor o
predlogi! taki! aktov in odlo"itev ter o svoji dejavnosti. %ravni zbor la!ko o tem sprejema
stali"a vlada pa ji! upoteva pri svojem delovanju. Razmerja med dravnim zborom in vlado
iz tega odstavka podrobneje ureja zakon ki se sprejme z dvotretjinsko ve"ino glasov navzo"i!
poslan'ev.
0
-. .r!avni siboli/ uradni jezik.
Grb Slovenije ima obliko "ita. ; sredini "ita je na modri podlagi lik Triglava v beli
barvi pod njim sta dve valoviti modri "rti ki ponazarjata morje in reke nad njim pa
so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate esterokrake zvezde.
<"it je ob strani'a! rde"e obrobljen. =rb se oblikuje po dolo"enem geometrijskem in
barvnem pravilu.
#astava Slovenije je belo>modro>rde"a slovenska narodna zastava z grbom Slovenije.
Razmerje med irino in dolino zastave je ena proti dve. ?arve zastave gredo po
vrstnem redu+ bela modra rde"a. ;saka barva zavzema po irini tretjino prostora
zastave.
=rb je v levem gornjem delu zastave tako da sega z eno polovi'o v belo polje z drugo pa v
modro.
$imna Slovenije je 3dravlji'a. )/. kiti'a*
Uradni jezik je jezik katerega raba je v javni! ustanova! in olstvu zapisana v ustavi ali
uzakonjena. ; Sloveniji je na ozemlju 'elotne drave uradni jezik sloven"ina v ob"ina! kjer
ivi italijanska ali madarska manjina pa poleg nje e italijan"ina oz. madar"ina.
/
/. na)elo ustavnosti in zakonitosti; pravi+a do pravnega sredstva
> zagotavlja skladnost zakonov predpisov in drugi! sploni! aktov z ustavo in zakoni.
3akoni podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z
ustavo@
3akoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi na"eli mednarodnega prava
in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami ki ji! je rati4i'iral dravni zbor
podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi rati4i'iranimi
mednarodnimi pogodbami@
podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo in
zakoni@
posami"ni akti in dejanja dravni! organov organov lokalni! skupnosti in
nosil'ev javni! pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem
predpisu@
predpisi morajo biti objavljeni preden za"nejo veljati@ predpis za"ne veljati
petnajsti dan po objavi "e ni v njem druga"e dolo"eno@
dravni predpisi se objavljajo v dravnem uradnem listu predpisi lokalni!
skupnosti pa v uradnem glasilu ki ga same dolo"ijo@
zakoni drugi predpisi in sploni akti ne morejo imeti u"inka nazaj )samo
zakon la!ko to dolo"i "e to za!teva javna korist in "e se s tem ne posega v
pridobljene pravi'e*.
A skladnosti navedeni! pravni! aktov odlo"a (stavno sodi"e RS.
Pravica do pravnega sredstva:
;sakomur je zagotovljena pravi'a do pritobe ali drugega pravnega sredstva proti odlo"bam
sodi" in drugi! dravni! organov organov lokalni! skupnosti in nosil'ev javni! pooblastil s
katerimi ti odlo"ajo o njegovi! pravi'a! dolnosti! ali pravni! interesi!.
2
0. (a)elo delitve oblasti.
)a temelju tretjega lena ustave poteka izvrevanje oblasti praviloma v
posredni obliki, tj. preko izvoljenih in drugih dravnih organov, ki delujejo
po naelu delitve dravne oblasti. V tem pogledu so dravljani praviloma
dejavni le obasno in posredno !volitve", seveda pa lahko, kot reeno, v
doloenih primerih sprejemajo oblastne odloitve tudi neposredno !npr.
zakonodajni re%erendum".
Delitev oblasti pomeni, da je dravna oblast razdeljena na zakonodajno,
izvrilno in
sodno vejo.
Drava sicer e vedno deluje kot organizacijska celota, vendar pa se njene
temeljne naloge delijo med razline organe.
Zakonodajno vejo oblasti predstavljata v Sloveniji dravni zbor in
dravni svet. !oba organa tvorita parlament -epublike Slovenije".
.zvrilno vejo oblasti predstavljata vlada !ki je hkrati vrh upravne
oblasti v dravi" in predsednik republike.
Sodno vejo oblasti pa predstavljajo redna in specializirana sodia,
na elu katerih je vrhovno sodie.
/istvo naela delitve oblasti je v prepreevanju monopola politinega
odloanja in s tem tudi
najrazlinejih zlorab, ki jih taken monopol prinaa.
9
1. Organiza+ija dr!avne oblasti
Dravna oblast je razdeljena na zakonodajno, izvrilno in
sodno vejo.
Drava sicer e vedno deluje kot organizacijska celota, vendar pa se njene
temeljne naloge delijo med razline organe.
Zakonodajno vejo oblasti predstavljata v Sloveniji dravni zbor in
dravni svet. !oba organa tvorita parlament -epublike Slovenije".
.zvrilno vejo oblasti predstavljata vlada !ki je hkrati vrh upravne
oblasti v dravi" in predsednik republike 0 Vlada -S 1 (prava.
Sodno vejo oblasti pa predstavljajo redna in specializirana sodia,
na elu katerih je vrhovno sodie.
/istvo naela delitve oblasti je v prepreevanju monopola politinega
odloanja in s tem tudi
najrazlinejih zlorab, ki jih taken monopol prinaa.
1-
1-. sestava in pristojnosti dr!avnega zbora; poslan+i in poslanska iuniteta; zasedanja
dr!avnega zbora; andatna doba dr!avnega zbora; odlo)anje v dr!avne zboru;
predsednik dr!avnega zbora.
sestava in volitve:
%ravni zbor sestavljajo poslan'i dravljanov Slovenije in teje 9- poslan'ev. ; dravni zbor
se vedno izvoli po en poslane' italijanske in madarske narodne skupnosti.
;olilni sistem ureja zakon ki ga sprejme dravni zbor z 2B& ve"ino glasov vse! poslan'ev.
mandatna doba dravne%a zbora:
%ravni zbor se voli za tiri leta.
:e bi se mandatna doba dravnega zbora iztekla med vojno ali v "asu trajanja izrednega
stanja prene!a njegov mandat est mese'ev po prene!anju vojne ali izrednega stanja la!ko
pa tudi prej "e sam tako sklene.
;olitve v dravni zbor razpie predsednik republike. 6ov dravni zbor se izvoli najprej dva
mese'a in najkasneje 15 dni pred potekom tiri! let od prve seje prejnjega dravnega zbora.
:e se dravni zbor razpusti se izvoli nov najkasneje dva mese'a po razpustu prejnjega.
!oslanci:
5oslan'i so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakrnakoli navodila. 3akon dolo"a
kdo ne sme biti izvoljen za poslan'a.
!oslanska imuniteta:
5oslane' dravnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas ki ga je izrekel na seja!
dravnega zbora ali njegovi! delovni! teles. 5oslane' ne sme biti priprt niti se zoper njega "e
se skli'uje na imuniteto ne sme za"eti kazenski postopek brez dovoljenja dravnega zbora
razen "e je bil zaloten pri kaznivem dejanju za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.
!redsednik dravne%a zbora:
%ravni zbor ima predsednika ki ga izvoli z ve"ino glasov vse! poslan'ev. )#ran'e Cukjati*
#asedanja dravne%a zbora:
%ravni zbor dela na redni! in izredni! seja!. Redne in izredne seje skli'uje predsednik
dravnega zbora@ izredno sejo mora skli'ati "e to za!teva najmanj "etrtina poslan'ev
dravnega zbora ali predsednik republike.
&dloanje:
%ravni zbor sklepa "e je na seji navzo"a ve"ina poslan'ev.
!ristojnosti dravne%a zbora:
Adlo"a o spremembi ustave in jo razglaa
Sprejema zakone zaklju"ni ra"un in prora"un
Rati4i'ira mednarodne pogodbe
Sprejema druge akte )deklara'ije resolu'ije priporo"ila*
Razoisuje re4erendum
;oli predsednika vlade in imenuje ministre
;oli sodnike in "lane ra"unskega sodi"a
Adlo"a o zaupni'i in nezaupni'i vladi.
11
11. $akonodajni re2erendu.
%ravni zbor la!ko o vpraanji! ki se urejajo z zakonom razpie re4erendum. %ravni zbor
je vezan na izid re4erenduma.
%ravni zbor la!ko razpie re4erendum iz prejnjega odstavka na svojo pobudo mora pa ga
razpisati "e to za!teva najmanj tretjina poslan'ev dravni svet ali tirideset tiso" voliv'ev.
5ravi'o glasovanja na re4erendumu imajo vsi dravljani ki imajo volilno pravi'o.
5redlog je na re4erendumu sprejet "e zanj glasuje ve"ina voliv'ev ki so glasovali.
Re4erendum se ureja z zakonom ki ga sprejme dravni zbor z dvotretjinsko ve"ino glasov
navzo"i! poslan'ev.
12. Razglasitev zakona.
3akone razglaa predsednik republike najkasneje 2 dni po nji!ovem sprejemu.
%ravni svet la!ko v sedmi! dne! od sprejetja zakona in e pred njegovo razglasitvijo
za!teva da dravni zbor o njem e enkrat odlo"a. 5ri ponovnem odlo"anju mora za sprejem
zakona glasovati ve"ina vse! poslan'ev razen "e ustava za sprejem obravnavanega zakona
predvideva ve"je tevilo glasov. 5onovna odlo"itev dravnega zbora je dokon"na.
1#. $akonska in+iativa; zakonodajni postopek.
zakonska iniciativa:
3akone la!ko predlaga vlada ali vsak poslane'. 3akon la!ko predloi tudi najmanj pet tiso"
voliv'ev.
zakonodajni postopek:
%ravni zbor sprejema zakone v ve" 4aznem postopku "e ni s poslovnikom druga"e
dolo"eno.
12
13. 'arlaentarna preiskava.
%ravni zbor la!ko odredi preiskavo o zadeva! javnega pomena mora pa to storiti na za!tevo
tretjine poslan'ev dravnega zbora ali na za!tevo dravnega sveta. ; ta namen imenuje
komisijo ki ima v zadeva! poizvedovanja in preu"evanja smiselno enaka pooblastila kakor
pravosodni organi.
1*. 'oslovnik dr!avnega zbora.
%ravni zbor ima poslovnik ki ga sprejme z dvotretjinsko ve"ino glasov navzo"i! poslan'ev.
5oslovnik je sploni pravni akt ki ureja notranjo organiza'ijo in postopek dela dolo"enega
organa. 6a"in dela in poslovanja dravnega zbora ter uresni"evanje pravi' poslank in
poslan'ev ureja poslovnik.
5ravi'a dravnega zbora da sam sprejema svoj poslovnik je dolo"ena e v ustavi )9.."len*
ki dolo"a tudi da se poslovnik sprejema z dvotretjinsko ve"ino navzo"i! poslan'ev@ z ve"ino
torej ki je dosti za!tevneja od ve"ine ki je potrebna za sprejem ve"ine zakonov.

5osebnosti pri sprejemanju poslovnika ki pa ji! si'er poslovnik posebej ne ureja iz!ajajo pa
iz posebne narave tega akta se nanaajo predvsem na pravi'e predlagati predlog poslovnika
vlaganja amandmajev in podobno. Te! pooblastil ne morejo imeti niti vlada niti volil'i ki
si'er imajo pravi'o do zakonske ini'iative.
1-. Varu& )lovekovi& pravi+.
3a varovanje "lovekovi! pravi' in temeljni! svobo"in v razmerju do dravni! organov
organov lokalne samouprave in nosil'ev javni! pooblastil se z zakonom dolo"i varu! pravi'
dravljanov.
3 zakonom se la!ko za posamezna podro"ja dolo"ijo posebni varu!i pravi' dravljanov.
1&
1/. Sestava in pristojnosti dr!avnega sveta/ volitve in andat.
Sestava:
%ravni svet je zastopstvo nosil'ev so'ialni! gospodarski! pokli'ni! in lokalni! interesov.
%ravni svet ima .- "lanov.
Sestavljajo ga+
>tirje predstavniki delodajal'ev@
>tirje predstavniki delojemal'ev@
>tirje predstavniki kmetov obrtnikov in samostojni! pokli'ev@
>est predstavnikov negospodarski! dejavnosti@
>dvaindvajset predstavnikov lokalni! interesov.
Arganiza'ijo dravnega sveta ureja zakon.
pristojnosti dravne%a sveta:
>predlaga dravnemu zboru sprejem zakonov@
>daje dravnemu zboru mnenje o vse! zadeva! iz njegove pristojnosti@
>za!teva da dravni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem e enkrat odlo"a@
>za!teva razpis re4erenduma iz drugega odstavka 9-."lena@
>za!teva preiskavo o zadeva! javnega pomena iz 9&."lena.
6a za!tevo dravnega zbora mora dravni svet izre"i mnenje o posamezni zadevi.
'olitve:
;olitve v dravni svet ureja zakon ki ga sprejme dravni zbor z dvotretjinsko ve"ino glasov
vse! poslan'ev.
:lani dravnega sveta se volijo za dobo peti! let.
&dloanje:
%ravni svet sklepa "e je na seji navzo"a ve"ina "lanov.
%ravni svet odlo"a z ve"ino opredeljeni! glasov navzo"i! "lanov. 3a!tevo za razpis
re4erenduma sprejme dravni svet z ve"ino glasov vse! "lanov.
1.
10. 4unk+ija in pristojnosti predsednika dr!ave; volitve predsednika republike;
nadoe)anje predsednika; odgovornost predsednika.
unkcija predsednika republike:
5redsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vr!ovni poveljnik njeni!
obrambni! sil.
volitve predsednika republike:
5redsednik republike se izvoli na neposredni! sploni! in tajni! volitva!.
3a predsednika republike je kandidat izvoljen z ve"ino veljavni! glasov.
5redsednik republike je izvoljen za dobo peti! let vendar najve" dvakrat zaporedoma. :e se
mandatna doba predsednika republike izte"e med vojno ali med trajanjem izrednega stanja
mu mandat prene!a est mese'ev po prene!anju vojnega ali izrednega stanja.
3a predsednika republike je la!ko izvoljen le dravljan Slovenije.
;olitve za predsednika republike razpie predsednik dravnega zbora. 5redsednik republike
mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejnjega predsednika.
nadomeanje predsednika republike:
; primeru trajnega zadrka smrti odstopa ali drugega prene!anja predsednikove 4unk'ije do
izvolitve novega predsednika 4unk'ijo predsednika republike za"asno opravlja predsednik
dravnega zbora. ; tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike
najkasneje v 15 dne! po prene!anju 4unk'ije prejnjega.
5redsednik dravnega zbora za"asno opravlja 4unk'ijo predsednika republike tudi med
zadranostjo predsednika republike.
pristojnosti predsednika republike:
5redsednik republike+
razpisuje volitve v dravni zbor@
razglaa zakone@
imenuje dravne 4unk'ionarje kadar je to dolo"eno z zakonom@
postavlja in odpokli'uje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna
pisma tuji! diplomatski! predstavnikov@
izdaja listine o rati4ika'iji@
odlo"a o pomilostitva!@
podeljuje odlikovanja in "astne naslove@
opravlja druge zadeve dolo"ene s to ustavo.
6a za!tevo dravnega zbora mora predsednik republike izre"i mnenje o posameznem
vpraanju.
od%ovornost predsednika republike:
:e predsednik republike pri opravljanju svoje 4unk'ije kri ustavo ali !uje kri zakon ga
dravni zbor la!ko obtoi pred ustavnim sodi"em. De>to ugotovi utemeljenost obtobe ali
obtoenega oprosti z dvotretjinsko ve"ino glasov vse! sodnikov pa la!ko odlo"i o odvzemu
4unk'ije. 5otem ko ustavno sodi"e dobi sklep dravnega zbora o obtobi la!ko odlo"i da
predsednik republike do odlo"itve o obtobi za"asno ne more opravljati svoje 4unk'ije
15
19. Sestava in delovanje Vlade RS; e&anizi za ugotavljanje njene odgovornosti
5nezaupni+a vladi/ zaupni+a vladi/ interpela+ija6; volitve predsednika vlade; ienovanje
inistrov; organiza+ija vlade.
sestava vlade:
;lado sestavljajo predsednik in ministri. ;lada in posamezni ministri so v okviru svoji!
pristojnosti samostojni in odgovorni dravnemu zboru.
volitve predsednika vlade:
5redsednik republike po posvetovanji! z vodji poslanski! skupin predloi dravnemu zboru
kandidata za predsednika vlade. 5redsednika vlade voli dravni zbor z ve"ino glasov vse!
poslan'ev "e ni s to ustavo druga"e dolo"eno. =lasovanje je tajno.
:e kandidat ne dobi potrebne ve"ine glasov la!ko predsednik republike po ponovni!
posvetovanji! v tirinajsti! dne! predloi drugega ali ponovno istega kandidata prav tako pa
la!ko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslan'ev. :e je bilo v
tem roku vloeni! ve" predlogov se glasuje o vsakem posebej in si'er najprej o kandidatu
predsednika republike "e ta ni izvoljen pa e o drugi! kandidati! po vrstnem redu vloitve
predlogov.
:e ni izvoljen noben kandidat predsednik republike razpusti dravni zbor in razpie nove
volitve razen "e dravni zbor v osemintirideseti! ura! z ve"ino opredeljeni! glasov navzo"i!
poslan'ev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade kjer zado"a za izvolitev
ve"ina opredeljeni! glasov navzo"i! poslan'ev. 6a ponovni! volitva! se glasuje o
posamezni! kandidati! po vrstnem redu tevila glasov dobljeni! pri prejnji! glasovanji!
nato pa o novi! do volitev vloeni! kandidatura! med katerimi ima prednost morebitni
kandidat predsednika republike.
:e tudi pri te! volitva! noben kandidat ne dobi potrebne ve"ine glasov predsednik republike
razpusti dravni zbor in razpie nove volitve.
imenovanje ministrov:
8inistre imenuje in razreuje dravni zbor na predlog predsednika vlade.
5redlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji dravnega zbora
in odgovarjati na njena vpraanja.
or%anizacija vlade:
5redsednik vlade skrbi za enotnost politi"ne in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo
ministrov. 8inistri so skupno odgovorni za delo vlade vsak minister pa za delo svojega
ministrstva.
Sestavo in delovanje vlade tevilo pristojnosti in organiza'ijo ministrstev ureja zakon.
)prene!anje 4unk'ije predsednika in ministrov vlade*
#unk'ija predsednika vlade in ministrov prene!a ko se po volitva! sestane nov dravni zbor
4unk'ija ministrov pa tudi z vsakim drugim prene!anjem 4unk'ije predsednika vlade ter z
razreitvijo ali odstopom ministra morajo pa opravljati teko"e posle do izvolitve novega
predsednika vlade oziroma do imenovanja novi! ministrov.
10
nezaupnica vladi
%ravni zbor la!ko izglasuje nezaupni'o vladi le tako da na predlog najmanj deseti!
poslan'ev z ve"ino glasov vse! poslan'ev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji
predsednik vlade razreen mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati teko"e posle do
prisege nove vlade.
8ed vloitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora pote"i
najmanj osemintirideset ur razen "e dravni zbor z dvotretjinsko ve"ino glasov vse!
poslan'ev ne sklene druga"e ali "e je drava v vojnem ali izrednem stanju.
:e je bil predsednik vlade izvoljen na temelju "etrtega odstavka 111. "lena mu je izre"ena
nezaupni'a "e dravni zbor na predlog najmanj deseti! poslan'ev izvoli novega predsednika
vlade z ve"ino opredeljeni! glasov.
zaupnica vladi
5redsednik vlade la!ko za!teva glasovanje o zaupni'i vladi. :e vlada ne dobi podpore ve"ine
glasov vse! poslan'ev mora dravni zbor v trideseti! dne! izvoliti novega predsednika vlade
ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupni'o si'er
predsednik republike razpusti dravni zbor in razpie nove volitve. 5redsednik vlade la!ko
vpraanje zaupni'e vee tudi na sprejem zakona ali druge odlo"itve v dravnem zboru. :e
odlo"itev ni sprejeta se teje da je bila vladi izglasovana nezaupni'a.
8ed za!tevo za glasovanje o zaupni'i in glasovanjem mora pote"i najmanj osemintirideset
ur.
interpelacija
6ajmanj deset poslan'ev la!ko sproi v dravnem zboru interpela'ijo o delu vlade ali
posameznega ministra.
:e po razpravi o interpela'iji ve"ina vse! poslan'ev izre"e nezaupni'o vladi ali posameznemu
ministru dravni zbor vlado ali ministre razrei.
1/
"7. Organiza+ija in delo uprave; naloge upravni& organov.
Arganiza'ijo uprave njene pristojnosti in na"in imenovanja njeni! 4unk'ionarjev ureja zakon.
(pravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov.
5roti odlo"itvam in dejanjem upravni! organov in nosil'ev javni! pooblastil je zagotovljeno
sodno varstvo pravi' in zakoniti! interesov dravljanov in organiza'ij.
(alo%e:
Organ izvrilne oblasti:
%olo"a vodi usmerja izvajanje politike zakonov in drugi! predpisov dravnega
zbora
Sprejema im predlaga ukrepe za izvajanje nalog iz dravne pristojnosti
3astopa RS kot pravno osebo upravlja z nepremi"ninami in drugim premoenjem RS
(stanavlja zavode gospodarske drube in druge organiza'ije ter izvruje
ustanoviteljske pravi'e.
Najviji organ dravne uprave:
;odi in usmerja dravo prek ministrov
6adzoruje delo ministrov
%aje politi"ne usmeritve za izvajanje politike in zakonov
(sklajuje izvrevanje 4unk'ij ministrstev
Sprejema organiza'ijske kadrovske in druge ukrepe za delo vlade ministrov in
uprave
(reja notranjo organiza'ijo sistemiza'ijo in delo v dravni upravi.
"1. Obraba dr!ave.
dolnost sodelovanja pri obrambi drave
Abramba drave je za dravljane obvezna v meja! in na na"in ki ga dolo"a zakon.
%ravljanom ki zaradi svoji! religiozni! 4ilozo4ski! ali !umanitarni! nazorov niso
pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaki! obveznosti je treba omogo"iti da sodelujejo
pri obrambi drave na drug na"in.
obramba drave
;rsto obseg in organiza'ijo obrambe nedotakljivosti in 'elovitosti dravnega ozemlja ureja
zakon ki ga sprejme dravni zbor z dvotretjinsko ve"ino glasov navzo"i! poslan'ev.
1zvajanje obrambe nadzoruje dravni zbor. 5ri zagotavljanju varnosti iz!aja drava predvsem
iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.
22. Odvetnitvo in notariat.
Advetnitvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna sluba ki jo ureja zakon.
6otariat je javna sluba ki jo ureja zakon.
12
"#. .r!avno to!ilstvo.
%ravni toile' vlaga in zastopa kazenske obtobe in ima druge z zakonom dolo"ene
pristojnosti.
(reditev in pristojnosti dravni! toilstev dolo"a zakon.
#unk'ija dravnega toil'a je nezdruljiva z ostalimi 4unk'ijami in je trajna. 1menuje ga vlada
na predlog dravnega zbora.
%eli se na vr!ovno in okrono dravno toilstvo.
2.. Vr&ovno sodi)e; sodni svet 5sestava6; trajnost sodnike 2unk+ije.
;r!ovno sodi"e je najvije sodi"e v dravi.
Adlo"a o redni! in izredni! pravni! sredstvi! ter opravlja druge zadeve ki ji! dolo"a zakon.
trajnost sodnike unkcije
#unk'ija sodnika je trajna. 3akon dolo"a starostno mejo in druge pogoje za izvolitev.
3akon dolo"a starostno mejo pri kateri se sodnik upokoji.
Sodnike voli dravni zbor na predlog sodnega sveta.
sodni svet
Sodni svet sestavlja enajst "lanov. 5et "lanov izvoli na predlog predsednika republike dravni
zbor izmed univerzitetni! pro4esorjev prava odvetnikov in drugi! pravnikov est "lanov pa
izmed sebe izvolijo sodniki ki trajno opravljajo sodniko 4unk'ijo. 5redsednika izberejo "lani
sveta izmed sebe.
"*. Organiza+ija in 2inan+iranje lokalne saouprave 5ob)ina6.
5rebival'i Slovenije uresni"ujejo lokalno samoupravo v ob"ina! in drugi! lokalni!
skupnosti!.
obina
Ab"ina je samoupravna lokalna skupnost.
Abmo"je ob"ine obsega naselje ali ve" naselij ki so povezana s skupnimi potrebami in
interesi prebival'ev.
Ab"ina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem re4erendumu s katerim se ugotovi volja
prebival'ev na dolo"enem obmo"ju. 3akon tudi dolo"i obmo"je ob"ine.
do"odki obine
Ab"ina se 4inan'ira iz lastni! virov. Ab"inam ki zaradi slabe gospodarske razvitosti ne
morejo v 'eloti zagotoviti opravljanja svoji! nalog drava v skladu z zakonsko dolo"enimi
na"eli in merili zagotovi dodatna sredstva.
19
"-. 8avne 2inan+e % viri 52inan+iranje dr!ave in lokalni& skupnosti/ davki/ prora)un6 ter
nadzor nad javno porabo 5ra)unsko sodi)e6.
inanciranje drave in lokalni" skupnosti
%rava in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresni"evanje svoji! nalog z davki in z
drugimi obveznimi dajatvami ter s pri!odki od lastnega premoenja.
%rava in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoenja s premoenjskimi
bilan'ami.
davki
%rava z zakonom predpisuje davke 'arine in druge dajatve.
Dokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogoji! ki ji! dolo"ata ustava in
zakon.
proraun
;si pri!odki in izdatki drave in lokalni! skupnosti za 4inan'iranje javne porabe morajo biti
zajeti v nji!ovi! prora"uni!.
:e prora"un ni sprejet do prvega dne ko ga je potrebno za"eti izvrevati se upravi"en'i ki se
4inan'irajo iz prora"una za"asno 4inan'irajo po prejnjem prora"unu.
raunsko sodie
Ra"unsko sodi"e je najviji organ kontrole dravni! ra"unov dravnega prora"una in 'elotne
javne porabe.
(reditev in pristojnosti ra"unskega sodi"a dolo"a zakon.
Ra"unsko sodi"e je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon.
:lane ra"unskega sodi"a imenuje dravni zbor.
centralna banka
Slovenija ima 'entralno banko. ; svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja
neposredno dravnemu zboru. Centralna banka se ustanovi z zakonom.
=uvernerja 'entralne banke imenuje dravni zbor.
2-
"9. 'ristojnosti in sestava ter volitve sodnikov ustavnega sodi)a; andat ustavni&
sodnikov; postopek pred ustavni sodi)e; razveljavitev zakona.
pristojnosti ustavne%a sodia
(stavno sodi"e odlo"a+
>o skladnosti zakonov z ustavo@
>o skladnosti zakonov in drugi! predpisov z rati4i'iranimi mednarodnimi pogodbami in s
splonimi na"eli mednarodnega prava@
>o skladnosti podzakonski! predpisov z ustavo in z zakoni@
>o skladnosti predpisov lokalni! skupnosti z ustavo in z zakoni@
>o skladnosti sploni! aktov izdani! za izvrevanje javni! pooblastil z ustavo zakoni in
podzakonskimi predpisi@
>o ustavni! pritoba! zaradi kritev "lovekovi! pravi' in temeljni! svobo"in s posami"nimi
akti@
>o spori! glede pristojnosti med dravo in lokalnimi skupnostmi in med samimi lokalnimi
skupnostmi@
>o spori! glede pristojnosti med sodi"i in drugimi dravnimi organi@
>o spori! o pristojnosti! med dravnim zborom predsednikom republike in vlado@
>o protiustavnosti aktov in delovanja politi"ni! strank@
>in o drugi! zadeva! ki so mu naloene s to ustavo ali z zakoni.
6a predlog predsednika republike vlade ali tretjine poslan'ev dravnega zbora izreka ustavno
sodi"e v postopku rati4ika'ije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo.
%ravni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodi"a.
razveljavitev zakona
:e ustavno sodi"e ugotovi da je zakon protiustaven ga v 'eloti ali delno razveljavi.
Razveljavitev u"inkuje takoj ali v roku ki ga dolo"i ustavno sodi"e. Ta rok ne sme biti dalji
od enega leta. %ruge protiustavne ali nezakonite predpise ali splone akte ustavno sodi"e
odpravi ali razveljavi. (stavno sodi"e la!ko pod pogoji ki ji! dolo"a zakon do kon"ne
odlo"itve v 'eloti ali delno zadri izvrevanje akta katerega ustavnost ali zakonitost presoja.
:e ustavno sodi"e pri odlo"anju o ustavni pritobi ugotovi tudi protiustavnost predpisa ali
splonega akta ga la!ko v skladu z dolo"bami prvega odstavka odpravi ali razveljavi.
5ravne posledi'e odlo"itev ustavnega sodi"a ureja zakon.
postopek pred ustavnim sodiem
5ostopek pred ustavnim sodi"em ureja zakon.
5redlagatelje za!teve za za"etek postopka pred ustavnim sodi"em dolo"a zakon. ;sakdo
la!ko da pobudo za za"etek postopka "e izkae svoj pravni interes.
(stavno sodi"e odlo"a z ve"ino glasov vse! sodnikov "e ustava ali zakon za posamezne
primere ne dolo"ata druga"e. A tem ali bo za"elo postopek na podlagi ustavne pritobe la!ko
ustavno sodi"e odlo"a v oji sestavi ki jo dolo"a zakon.
21
sestava in volitve
(stavno sodi"e je sestavljeno iz deveti! sodnikov ki ji! na predlog predsednika republike
izvoli dravni zbor na na"in ki ga dolo"a zakon.
Sodniki se izvolijo izmed pravni! strokovnjakov. 5redsednika ustavnega sodi"a izvolijo
sodniki izmed sebe za dobo tre! let.
)andat sodnika:
Sodniki ustavnega sodi"a so izvoljeni za dobo deveti! let. (stavni sodniki ne morejo biti
ponovno voljeni. 5o izteku "asa za katerega je bil ustavni sodnik izvoljen opravlja 4unk'ijo
e do izvolitve novega sodnika.
"0. Sodstvo 5vrste sodi)/ izvolitev sodnikov/ iuniteta6.
'rste sodi:
; RS imamo dvoje sodi" ko odlo"ajo na prvi stopnji+ okrajna )..* in okrona )11*.
6a drugi stopnji odlo"ajo vija sodi"a te! je . )D$ 8? C, E5*.
6a tretji stopnji pa odlo"a ;r!ovno sodi"e RS. To je najvije sodi"e v dravi ki odlo"a o
redni! in izredni! pravni! sredstvi! ter opravlja druge zadeve ki ji! dolo"a zakon.
5otem imamo pa e dvoje spe'ializirani! sodi" ki so ustanovljena s posebnim zakonom. To
so delovna in so'ialna sodi"a ter upravno sodi"e v Djubljani )ima & zunanje oddelke )C,
8? in =A**.
imuniteta
Sodniki ustavnega sodi"a uivajo enako imuniteto kakor poslan'i dravnega zbora. A
imuniteti odlo"a dravni zbor.
'olitve:
Sodniki se izvolijo izmed pravni! strokovnjakov. 5redsednika ustavnega sodi"a izvolijo
sodniki izmed sebe za dobo tre! let.
"1. :ospodarska in so+ialna razerja 5vsebina poglavja6
varstvo dela
%rava ustvarja monosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.
lastnina
3akon dolo"a na"in pridobivanja in uivanja lastnine tako da je zagotovljena njena
gospodarska so'ialna in ekoloka 4unk'ija.
3akon dolo"a na"in in pogoje dedovanja.
lastninska pravica tujcev
Tuj'i la!ko pridobijo lastninsko pravi'o na nepremi"nina! pod pogoji ki ji! dolo"a zakon ali
mednarodna pogodba ki jo rati4i'ira dravni zbor.
razlastitev
22
Dastninska pravi'a na nepremi"nini se la!ko v javno korist odvzame ali omeji proti
nadomestilu v naravi ali proti odkodnini pod pogoji ki ji! dolo"a zakon.
javno dobro in naravna bo%astva
6a javnem dobru se la!ko pridobi posebna pravi'a uporabe pod pogoji ki ji! dolo"a zakon.
3akon dolo"a pogoje pod katerimi se smejo izkori"ati naravna bogastva.
3akon la!ko dolo"i da smejo naravna bogastva izkori"ati tudi tuje osebe in dolo"i pogoje za
izkori"anje.
varstvo zemlji
3akon dolo"a zaradi smotrnega izkori"anja posebne pogoje za uporabo zemlji".
3akon dolo"a posebno varstvo kmetijski! zemlji".
%rava skrbi za gospodarski kulturni in so'ialni napredek prebivalstva na gorski! in
!riboviti! obmo"ji!.
zdravo ivljenjsko okolje
;sakdo ima v skladu z zakonom pravi'o do zdravega ivljenjskega okolja.
%rava skrbi za zdravo ivljenjsko okolje. ; ta namen zakon dolo"a pogoje in na"ine za
opravljanje gospodarski! in drugi! dejavnosti.
3akon dolo"a ob kateri! pogoji! in v kaknem obsegu je povzro"itelj kode v ivljenjskem
okolju dolan poravnati kodo.
;arstvo ivali pred mu"enjem ureja zakon.
varovanje naravne in kulturne dediine
;sakdo je dolan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne
spomenike.
%rava in lokalne skupnosti skrbijo za o!ranjanje naravne in kulturne dedi"ine.
podjetnitvo
=ospodarska pobuda je svobodna.
3akon dolo"a pogoje za ustanavljanje gospodarski! organiza'ij. =ospodarska dejavnost se ne
sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.
5repovedana so dejanja nelojalne konkuren'e in dejanja ki v nasprotju z zakonom omejujejo
konkuren'o.
soodloanje
%elav'i sodelujejo pri upravljanju v gospodarski! organiza'ija! in zavodi! na na"in in pod
pogoji ki ji! dolo"a zakon.
sindikalna svoboda
(stanavljanje in delovanje sindikatov ter v"lanjevanje vanje je svobodno.
pravica do stavke
%elav'i imajo pravi'o do stavke.
:e to za!teva javna korist se la!ko pravi'a do stavke upotevajo" vrsto in naravo dejavnosti
z zakonom omeji.
primerno stanovanje
%rava ustvarja monosti da si dravljani la!ko pridobijo primerno stanovanje.
2&
v Sloveniji zaposleni tujci
; Sloveniji zaposleni tuj'i in "lani nji!ovi! druin imajo posebne pravi'e dolo"ene z
zakonom.
#7. Varstvo zelji); varovanje naravne in kulturne dedi)ine/ lastninska pravi+a tuj+ev na
neprei)nina&
varstvo zemlji
3akon dolo"a zaradi smotrnega izkori"anja posebne pogoje za uporabo zemlji".
3akon dolo"a posebno varstvo kmetijski! zemlji".
%rava skrbi za gospodarski kulturni in so'ialni napredek prebivalstva na gorski! in
!riboviti! obmo"ji!.
varovanje naravne in kulturne dediine
;sakdo je dolan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne
spomenike.
%rava in lokalne skupnosti skrbijo za o!ranjanje naravne in kulturne dedi"ine.
lastninska pravica tujcev
Tuj'i la!ko pridobijo lastninsko pravi'o na nepremi"nina! pod pogoji ki ji! dolo"a zakon ali
mednarodna pogodba ki jo rati4i'ira dravni zbor.
#1. $dravo !ivljenjsko okolje.
;sakdo ima v skladu z zakonom pravi'o do zdravega ivljenjskega okolja.
%rava skrbi za zdravo ivljenjsko okolje. ; ta namen zakon dolo"a pogoje in na"ine za
opravljanje gospodarski! in drugi! dejavnosti.
3akon dolo"a ob kateri! pogoji! in v kaknem obsegu je povzro"itelj kode v ivljenjskem
okolju dolan poravnati kodo.
;arstvo ivali pred mu"enjem ureja zakon.
#". Kakna dr!ava je Slovenija;
$e demokrati"na republika so'ialna in pravna drava.
##. Kje je v Ustavi opredeljena dr!ava Slovenija 5poglavje in )leni6;
; sploni! dolo"ba!+
1. "len Slovenija je demokrati"na Republika
2. "len Slovenija je pravna in so'ialna drava.
2.
3#. Kaj poeni/ da je Slovenija pravna dr!ava in kaj poeni/ da je Slovenija deokrati)na
dr!ava;
demokrati"na drava vlada ljudstvo in svojo voljo )pravi'o do odlo"anja* izvaja neposredno
in na volitva!
pravna drava vlada pravo in pravni predpisi in ne samovolja razni! organiza'ijF
#*. Kako si v Sloveniji po poebnosti sledijo pravni akti od najvijega k najni!jeu in
ka na tej lestvi+i spadajo ednarodne 5rati2i+irane6 pogodbe;
najviji pravni akt je (stava RS sledijo zakoni ter podzakonski akti in drugi pravni akti.
8ednarodne pogodbe spadajo med (stavo in zakone saj morajo biti zakoni v skladu z na"eli
mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami ki ji! je Slovenija podpisala in rati4i'irala.
25
<=OV>KOV> ?( OTROKOV>
'RAV?@>
20
1. <lovekove in otrokove pravi+e % pravni viri
Splona deklara'ija o "lovekovi! pravi'a!+
Sprejela in razglasila jo je =eneralna skup"ina 3drueni! narodov 1-. de'embra 19.2.
5oleg klasi"ni! dravljanski! in politi"ni! pravi' obsega tudi noveje ekonomske so'ialne in
kulturne pravi'e.
%eklara'ija je izjemnega pomena saj je postala merilo uresni"evanja "lovekovi! pravi' pa
tudi iz!odi"ni temelj za sprejemanje univerzalni! in regionalni! aktov o "lovekovi!
pravi'a!.
1z!ajajo" iz tega zgodovinskega trenutka je =eneralna skup"ina pozvala vse drave "lani'e
naj objavijo besedilo deklara'ije in poskrbijo da se bo irilo kazalo bralo in razlagalo v
ola! in drugi! izobraevalni! organiza'ija! brez razlikovanja ki bi temeljilo na politi"nem
poloaju drav.
=eneralna skup"ina priznava da so prirojeno dostojanstvo ter enake in neodtujljive pravi'e
vse! "lanov "loveke drube temelj svobode pravi"nosti in miru na svetu. :lovekove pravi'e
morajo biti za"itene z mo"jo prava in pospeevati se mora razvoj prijateljski! odnosov med
narodi. Djudstva 3drueni! narodov so potrdila svojo vero v temeljne "lovekove pravi'e ter
dostojanstvo in vrednost "lovekove osebnosti v enakopravnost moki! in ensk ter se
odlo"ila da bodo podpirala drubeni napredek in ustvarjanje bolji! ivljenjski! razmer v
ve"ji svobodi. Djudstva so prav tako obljubila da bodo pospeevala spotovanje "lovekovi!
pravi' in skupno razumevanje te! pravi' in svobo"in.
Eonven'ija o otrokovi! pravi'a!+
Sprejela jo je =eneralna skup"ina 3drueni! narodov dne 2-. novembra 1929. ;eljati je
za"ela 2. septembra 199-.
; RS se uporablja neposredno in torej ni potrebno da bi bile dolo"be konven'ije prevzete v
notranje pravne vire RS )s temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS in
7ktom o noti4ika'iji nasledstva konven'ij A36 je RS od S#R$ nasledila konven'ijo*.
Cilj Eonven'ije je dolo"iti merila za za"ito otrok pred zanemarjanjem in zlorabo s "imer se
vsak dan na razli"ni! stopnja! soo"ajo v vse! drava! sveta. Eonven'ija dopu"a in upoteva
razli"ne kulturne politi"ne in materialne okoli"ine v drava!. 6ajpomembneje vodilo je
otrokova korist. 5ravi'e razglaene v konven'iji la!ko okvirno razdelimo v tri skupine.
1. Skrbstvo
2. ;arovanje
&. (deleba
(stava RS+
5oglavje :lovekove pravi'e in temeljne svobo"ine
2/
". Splona deklara+ija )lovekovi& pravi+; konven+ija o otrokovi& pravi+a& 5vsebina
dokuentov6
!ovzetek Splone deklaracije lovekovi" pravic * vsebina
Svoboda enakost pravi'a do ivljenja prostosti varnosti
5repoved mu"enja Eako naj zakon obravnava vse ljudi
5ravi'a do pravne pomo"i 1zgnanstvo iz drave zapor
6edolnost pred zakonom pravna pomo" pravi'a do potovanja do za"ite
5ravi'a do dravljanstva zakonske zveze do otrok veroizpovedi spremembi vere
premoenja dedovanja
5ravi'a svobodnega izraanja misli mirnega zbiranja in zdruevanja opravljanja
javni! zadev 5ravi'a do so'ialne varnosti do dela priklju"itev sindikatu
5ravi'a do prostega "asa in po"itka do zdravstvenega zavarovanja do izobraevanja
do kulturnega ivljenja svoje skupnosti Spotovanje drubenega reda pravi' in
svobo"in drugi!
6i!"e nima pravi'e razveljaviti katerekoli pravi'e in svobo"ine te deklara'ije
+onvencija o otrokovi" pravica"
5ravi'e razglaene v konven'iji la!ko okvirno razdelimo v tri skupine.
,- Skrbstvo
; ta del spadajo vse pravi'e do posedovanja sprejemanja in dostopa do dolo"eni! stvari in
storitev )npr. do imena in dravljanstva zdravstvenega varstva izobraevanja po"itka in igre
ter skrb za otroke s posebnimi potrebami in otroke brez starev*.
.- 'arovanje
Sem sodijo pravi'e do za"ite pred zlonamernim ravnanjem in delovanjem )npr. pred lo"itvijo
od starev sodelovanjem v oboroeni! spopadi! ekonomskim ali spolnim izkori"anjem ter
4izi"no ali psi!i"no zlorabo*.
/- Udeleba
;klju"ena je pravi'a otroka da sodeluje pri vse! odlo"itva! ki se ti"ejo njegovega ivljenja.
Atrok bi moral v sladu z razvojem imeti vedno ve"je monosti sodelovati v delovanju drube
kar naj bi bila priprava na odraslo ivljenje )npr. svoboda govora ter svoboda do lastnega
mnenja kulture veroizpovedi in jezika*.
5reambula dolo"i ton v katerem naj se razlaga vse! 5. "lenov konven'ije. ; njej so
omenjena vsa besedila Arganiza'ije 3drueni! 6arodov ki so bila razglaena pred
konven'ijo in so neposredno povezana z otroki. 5rav tako je omenjena pomembnost druine
za vsestranski razvoj otroka pomembnost posebne za"ite in skrbi skupaj s pravno za"ito
pred rojstvom in po njem in tudi pomembnost tradi'ionalni! in kulturni! vrednot vse! ljudi
za razvoj otroka.
22
!ovzetek konvencije o otrokovi" pravica"
%e4ini'ija otroka ?rez razlikovanja Atrokove koristi 1zvajanje pravi'
5ravi'e in dolnosti starev druine ali skupnosti
Givljenje preivetje in razvoj 1me in dravljanstvo A!ranjanje identitete
6elo"ljivost od starev 5onovna zdruitev druine
6ezakonito preme"anje in nevra"anje otrok 1zraanje mnenja
Svoboda izraanja in in4ormiranjam Svoboda misli vesti in veroizpovedi
Svoboda zdruevanja 3asebnost "ast in ugled %ostop do in4orma'ij in ob"il
Starevska odgovornost 3loraba in zanemarjanje )v druini ali oskrbi*
6adomestna skrb za otroke brez starev 5osvojitev Atro'i begun'i
Atro'i s posebnimi potrebami3dravstveno varstvo Ab"asno preverjanje
So'ialno varstvo Givljenjska raven 1zobraevanje Cilji izobraevanja
Atro'i manjin in staroselskega porekla 1gra in razvedrilo
,konomsko izkori"anje 8amila in psi!otropne snovi Spolno izkori"anje
(grabitev prodaja in trgovanje Astale oblike izkori"anja
8u"enje smrtna kazen odvzem prostosti Aboroeni spopadi
Akrevanje in ponovno vklju"evanje v drubo 8ladostniko kazensko pravo
5ravi'e otrok v drugi! listina! Seznanjanje s konven'ijo 1zvajanje
#. (a)elo najve)je koristi otroka; katere subjekte to na)elo zavezuje;
Stari imajo pravi'o da v skladu s svojim prepri"anjem zagotavljajo svojim otrokom versko
in moralno vzgojo. (smerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z
otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti verske in druge opredelitve ali
prepri"anja.
Stari druge osebe dravni organi ter nosil'i javni! pooblastil morajo v vse! dejavnosti! in
postopki! v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist.
Stari delajo v otrokovo korist "e zadovoljujejo njegove materialne "ustvene in
psi!oso'ialne potrebe z ravnanjem ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kae na nji!ovo
skrb in odgovornost do otroka ob upotevanju njegove osebnosti in elja.
5ri vse! dejavnosti! v zvezi z otroki morajo biti otrokove koristi glavno vodilo.
3. 'ravi+a do otrokove osebne identitete
5otrebno je spotovati otrokovo pravi'o do o!ranjanja lastne identitete vtevi dravljanstvo
ime in druinska razmerja v skladu z zakoni brez nezakonitega vmeavanja.
%olnost drave da zagotovi otroku ustrezno pomo" pri ponovnem vzpostavljanju lastne
identitete "e je bil za to nezakonito prikrajan.
29
5. 'ravi+a otroka do svobode isli/ vesti/ veroizpovedi
%rave spotujejo pravi'e in dolnosti starev da usmerjajo otroka pri uveljavljanju pravi'e
do svobode misli vesti in veroizpovedi v skladu z njegovimi razvojnimi monostmi.
%rave pogodbeni'e jam"ijo otroku ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja pravi'o do
svobodnega izraanja le>te! v vse! zadeva! v zvezi z njim o te!tnosti izraeni! mnenj pa se
presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. ; ta namen ima otrok e posebej monost
zaslianja v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z njim bodisi neposredno
bodisi preko zastopnika ali ustreznega organa na na"in ki je v skladu s pro'esnimi pravili
notranje zakonodaje. %rave pogodbeni'e spotujejo otrokovo pravi'o do svobode misli vesti
in veroizpovedi. %rave pogodbeni'e spotujejo pravi'e in dolnosti starev oziroma
zakoniti! skrbnikov da otroka pri uveljavljanju te pravi'e usmerjajo na na"in prilagojen
njegovim razvojnim zmonostim.
=lede svobodnega izraanja veroizpovedi ali prepri"anja so dopustne le tiste omejitve ki ji!
dolo"a zakon in ki so nujne za zavarovanje dravne varnosti javnega reda zdravja ali morale
ali pa temeljni! pravi' in svobo"in drugi!.
-. 'ravi+a otroka do zasebnosti
6oben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmeavanju v njegovo
zasebno ivljenje druino dom ali dopisovanje niti nezakonitim napadom za njegovo "ast in
ugled.
Atrok ima pravi'o do zakonitega varstva proti taksnemu vmeavanju ali napadom.
9. 'ravi+a otroka do telesne in duevne integritete
1. %rave pogodbeni'e bodo z vsemi ustreznimi zakonodajnimi upravnimi drubenimi in
vzgojnimi ukrepi varovale otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duevnega nasilja
pokodb ali zlorab zanemarjanja ali malomarnega ravnanja trpin"enja ali izkori"anja
vtevi spolne zlorabe medtem ko je pod skrbnitvom starev zakoniti! skrbnikov ali
katerekoli druge osebe ki skrbi zanj.
2. Takni za"itni ukrepi naj "e je to primerno vklju"ujejo u"inkovite postopke za
sprejemanje so'ialni! programov ki otroku in tistim ki skrbijo zanj zagotavljajo potrebno
podporo kakor tudi druge oblike za"ite ter ugotavljanje obve"anje prijavljanje
preiskovanje obravnavanje in spremljanje prej nateti! primerov trpin"enja otrok in "e je
potrebno poseg sodi"a.
%rave pogodbeni'e bodo s sprejetjem vse! ustrezni! ukrepov pospeile telesno in duevno
okrevanje otroka ki je bil rtev kakrnekoli oblike zanemarjanja izkori"anja ali zlorabe
mu"enja ali kakrnekoli druge oblike okrutnega ne"lovekega ali poniujo"ega ravnanja ali
kaznovanja ali oboroeni! spopadov in njegovo ponovno vklju"itev v drubo. Takno
okrevanje in ponovno vklju"evanje v drubo mora potekati v okolju ki krepi otrokovo
zdravje samospotovanje in dostojanstvo
&-
2. (a)elo enakosti in nediskriina+ije
; Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake "lovekove pravi'e in temeljne svobo"ine ne
glede na narodnost raso spol jezik vero politi"no ali drugo prepri"anje gmotno stanje
rojstvo izobrazbo drubeni poloaj invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoli"ino.
;si so pred zakonom enaki.
1. 'ravi+a do peti+ije
;sak dravljan ima pravi'o do vlaganja peti'ij in do drugi! pobud splonega pomena.
17. 'ravi+e invalidov
1nvalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.
Atro'i z motnjami v telesnem ali duevnem razvoju ter druge !uje prizadete osebe imajo
pravi'o do izobraevanja in usposabljanja za dejavno ivljenje v drubi.
1zobraevanje in usposabljanje iz prejnjega odstavka se 4inan'ira iz javni! sredstev.
11. 'ravi+a do so+ialne varnosti
%ravljani imajo pod pogoji dolo"enimi z zakonom pravi'o do so'ialne varnosti vklju"no s
pravi'o do pokojnine.
%rava ureja obvezno zdravstveno pokojninsko invalidsko in drugo so'ialno zavarovanje ter
skrbi za nji!ovo delovanje.
;ojnim veteranom in rtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z
zakonom.
1". 'ravi+a do zdravstvenega varstva
;sakdo ima pravi'o do zdravstvenega varstva pod pogoji ki ji! dolo"a zakon.
3akon dolo"a pravi'e do zdravstvenega varstva iz javni! sredstev.
6ikogar ni mogo"e prisiliti k zdravljenju razen v primeri! ki ji! dolo"a zakon.
1#. 'ravi+a do zasebne lastnine in dedovanja
3agotovljena je pravi'a do zasebne lastnine in dedovanja.
&1
13. (a)elo zakonitosti v kazenske pravu/ pravna jastva v kazenske postopku;
doneva nedol!nosti
domneva nedolnosti
Edor je obdolen kaznivega ravnanja velja za nedolnega dokler njegova krivda ni
ugotovljena s pravnomo"no sodbo.
naelo zakonitosti v kazenskem pravu
6i!"e ne sme biti kaznovan za dejanje za katero ni zakon dolo"il da je kaznivo in ni zanj
predpisal kazni e preden je bilo dejanje storjeno.
%ejanja ki so kazniva se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu ki je veljal ob storitvi
dejanja razen "e je novi zakon za storil'a mileji.
pravna jamstva v kazenskem postopku
;sakomur ki je obdolen kaznivega dejanja morajo biti ob popolni enakopravnosti
zagotovljene tudi naslednje pravi'e+
> da ima primeren "as in monosti za pripravo svoje obrambe@
> da se mu sodi v njegovi navzo"nosti in da se brani sam ali z zagovornikom@
> da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist@
> da ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivdo.
1*. (edotakljivost stanovanja
Stanovanje je nedotakljivo. 6i!"e ne sme brez odlo"be sodi"a proti volji stanoval'a vstopiti
v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore niti ji! ne sme preiskovati.
5ri preiskavi ima pravi'o biti navzo" tisti "igar stanovanje ali prostori se preiskujejo ali
njegov zastopnik.
5reiskava se sme opraviti samo v navzo"nosti dve! pri".
5od pogoji ki ji! dolo"a zakon sme uradna oseba brez odlo"be sodi"a vstopiti v tuje
stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzo"nosti pri" opraviti preiskavo "e je to
neogibno potrebno da la!ko neposredno prime storil'a kaznivega dejanja ali da se zavarujejo
ljudje in premoenje.
&2
10. (edotakljivost )lovekovega !ivljenja; varstvo osebne svobode/ svoboda gibanja in
oejitve pravi+e; odreditev in trajanje pripora; javnost sojenja
nedotakljivost lovekove%a ivljenja
:lovekovo ivljenje je nedotakljivo. ; Sloveniji ni smrtne kazni.
varstvo osebne svobode
;sakdo ima pravi'o do osebne svobode.
6ikomur se ne sme vzeti prostost razen v primeri! in po postopku ki ga dolo"a zakon.
;sakdo ki mu je odvzeta prostost mora biti v materinem jeziku ali v jeziku ki ga razume
takoj obve"en o razlogi! za odvzem prostosti. ; "im krajem "asu mu mora biti tudi pisno
sporo"eno zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti pou"en o tem da ni dolan
ni"esar izjaviti da ima pravi'o do takojnje pravne pomo"i zagovornika ki si ga svobodno
izbere in o tem da je pristojni organ na njegovo za!tevo dolan o odvzemu prostosti obvestiti
njegove blinje.
svoboda %ibanja
;sakdo ima pravi'o da se prosto giblje in si izbira prebivali"e da zapusti dravo in se vanjo
kadarkoli vrne.
Ta pravi'a se sme omejiti z zakonom vendar samo "e je to potrebno da bi se zagotovil potek
kazenskega postopka da bi se prepre"ilo irjenje nalezljivi! bolezni se zavaroval javni red
ali "e to za!tevajo interesi obrambe drave.
Tuj'em se na podlagi zakona la!ko omeji vstop v dravo in "as bivanja v njej.
javnost sojenja
Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. 1zjeme dolo"a zakon.
odreditev in trajanje pripora
Aseba za katero obstaja utemeljen sum da je storila kaznivo dejanje se sme pripreti samo na
podlagi odlo"be sodi"a kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za
varnost ljudi.
Ab priporu najkasneje pa v 2. ura! po njem mora biti priprtemu vro"ena pisna obrazloena
odlo"ba. 5roti tej odlo"bi ima priprti pravi'o do pritobe o kateri mora sodi"e odlo"iti v .2
ura!. 5ripor sme trajati samo toliko "asa dokler so za to dani zakonski razlogi vendar najve"
tri mese'e od dneva odvzema prostosti. ;r!ovno sodi"e sme pripor podaljati e za nadaljnje
tri mese'e.
:e do izteka te! rokov obtoni'a ni vloena se obdolene' izpusti.
19. 'ravi+a do re&abilita+ije in odkodnine
Edor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno
odvzeta ima pravi'o do re!abilita'ije do povrnitve kode in druge pravi'e po zakonu.
&&
10. 'ravi+e in dol!nosti starev; pravi+e otrok
pravice in dolnosti starev
Stari imajo pravi'o in dolnost vzdrevati izobraevati in vzgajati svoje otroke. Ta pravi'a
in dolnost se starem la!ko odvzame ali omeji samo iz razlogov ki ji! zaradi varovanja
otrokovi! koristi dolo"a zakon.
Atro'i rojeni zunaj zakonske zveze imajo enake pravi'e kakor otro'i rojeni v njej.
pravice otrok
Atro'i uivajo posebno varstvo in skrb. :lovekove pravi'e in temeljne svobo"ine uivajo
otro'i v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.
Atrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim so'ialnim telesnim duevnim ali
drugim izkori"anjem in zlorabljanjem. Takno varstvo ureja zakon.
Atro'i in mladoletniki za katere stari ne skrbijo ki nimajo starev ali so brez ustrezne
druinske oskrbe uivajo posebno varstvo drave. 6ji!ov poloaj ureja zakon.
19. 'ravi+a do izobrazbe in olanja; status univerze in drugi& visoki& ol
izobrazba in olanje
1zobraevanje je svobodno.
Asnovnoolsko izobraevanje je obvezno in se 4inan'ira iz javni! sredstev.
%rava ustvarja monosti da si dravljani la!ko pridobijo ustrezno izobrazbo.
avtonomnost univerze in dru%i" visoki" ol
%ravne univerze in dravne visoke ole so avtonomne.
6a"in nji!ovega 4inan'iranja ureja zakon.
"7. 'ravi+e iz naslova ustvarialnosti
3agotovljeno je varstvo avtorski! in drugi! pravi' ki izvirajo iz umetnike znanstvene
raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.
"1. ?zra!anje narodne pripadnosti
;sakdo ima pravi'o da svobodno izraa pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti
da goji in izraa svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.
"". 'ravi+a pribe!ali)a 5azil6
; meja! zakona je priznana pravi'a pribeali"a tujim dravljanom in osebam brez
dravljanstva ki so preganjane zaradi zavzemanja za "lovekove pravi'e in temeljne
svobo"ine.
&.
2&. Varstvo osebni& podatkov; varstvo tajnosti pise
varstvo tajnosti pisem in dru%i" obil
3agotovljena je tajnost pisem in drugi! ob"il.
Samo zakon la!ko predpie da se na podlagi odlo"be sodi"a za dolo"en "as ne upoteva
varstvo tajnosti pisem in drugi! ob"il in nedotakljivost "lovekove zasebnosti "e je to nujno za
uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost drave.
varstvo osebni" podatkov
3agotovljeno je varstvo osebni! podatkov. 5repovedana je uporaba osebni! podatkov v
nasprotju z namenom nji!ovega zbiranja.
3biranje obdelovanje namen uporabe nadzor in varstvo tajnosti osebni! podatkov dolo"a
zakon.
;sakdo ima pravi'o seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki ki se nanaajo nanj in pravi'o
do sodnega varstva ob nji!ovi zlorabi.
"3. Svoboda vesti; pravi+a do ugovora vesti
svoboda vesti
1zpovedovanje vere in drugi! opredelitev v zasebnem in javnem ivljenju je svobodno.
6i!"e se ni dolan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepri"anja.
Stari imajo pravi'o da v skladu s svojim prepri"anjem zagotavljajo svojim otrokom versko
in moralno vzgojo. (smerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z
otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti verske in druge opredelitve ali
prepri"anja.
pravica do u%ovora vesti
(govor vesti je dopusten v primeri! ki ji! dolo"i zakon "e se s tem ne omejujejo pravi'e in
svobo"ine drugi! oseb.
"*. Volilna pravi+a
;olilna pravi'a je splona in enaka.
;sak dravljan ki je dopolnil 12 let ima pravi'o voliti in biti voljen.
3akon la!ko dolo"i v kateri! primeri! in pod katerimi pogoji imajo volilno pravi'o tuj'i.
3akon dolo"i ukrepe za spodbujanje enaki! monosti moki! in ensk pri kandidiranju na
volitva! v dravne organe in organe lokalni! skupnosti.
&5
20. Svoboda dela; sindikalna svoboda; pravi+a do stavke
svoboda dela
3agotovljena je svoboda dela.
;sakdo prosto izbira zaposlitev.
;sakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.
5risilno delo je prepovedano.
sindikalna svoboda
(stanavljanje in delovanje sindikatov ter v"lanjevanje vanje je svobodno.
pravica do stavke
%elav'i imajo pravi'o do stavke.
:e to za!teva javna korist se la!ko pravi'a do stavke upotevajo" vrsto in naravo dejavnosti
z zakonom omeji.
2/. 'ravi+e iz naslova so+ialne varnosti 5so+ialna varnost/ zdravstveno varstvo/ pravi+e
invalidov6
pravica do socialne varnosti
%ravljani imajo pod pogoji dolo"enimi z zakonom pravi'o do so'ialne varnosti vklju"no s
pravi'o do pokojnine.
%rava ureja obvezno zdravstveno pokojninsko invalidsko in drugo so'ialno zavarovanje ter
skrbi za nji!ovo delovanje.
;ojnim veteranom in rtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z
zakonom.
22. 'ravi+a do uporabe svojega jezika in pisave; posebne pravi+e avto&tone italijanske
in ad!arske narodne skupnosti v Sloveniji6
pravica do uporabe svoje%a jezika in pisave
;sakdo ima pravi'o da pri uresni"evanju svoji! pravi' in dolnosti ter v postopki! pred
dravnimi in drugimi organi ki opravljajo javno slubo uporablja svoj jezik in pisavo na
na"in ki ga dolo"i zakon.
&0
posebne pravice avto"tone italijanske in madarske narodne skupnosti v Sloveniji
7vto!toni italijanski in madarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena
pravi'a da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za o!ranjanje svoje narodne
identitete ustanavljajo organiza'ije razvijajo gospodarske kulturne in
znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na podro"ju javnega obve"anja in
zalonitva. ; skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravi'o do
vzgoje in izobraevanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in
izobraevanja. 3akon dolo"a obmo"ja na kateri! je dvojezi"no olstvo obvezno. 6arodnima
skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravi'a da gojijo odnose s svojima
mati"nima narodoma in njunima dravama. %rava gmotno in moralno podpira uveljavljanje
te! pravi'.
6a obmo"ji! kjer ti skupnosti ivita ustanovijo njuni pripadniki za uresni"evanje svoji!
pravi' svoje samoupravne skupnosti. 6a nji!ov predlog la!ko drava pooblasti samoupravne
narodne skupnosti za opravljanje dolo"eni! nalog iz dravne pristojnosti ter zagotavlja
sredstva za nji!ovo uresni"evanje.
6arodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavniki! organi! lokalne samouprave in
v dravnem zboru.
3akon ureja poloaj in na"in uresni"evanja pravi' italijanske oziroma madarske narodne
skupnosti na obmo"ji! kjer ivita obveznosti samoupravni! lokalni! skupnosti za
uresni"evanje te! pravi' ter tiste pravi'e ki ji! pripadniki te! narodni! skupnosti
uresni"ujejo tudi zunaj te! obmo"ij. 5ravi'e obe! narodni! skupnosti ter njuni! pripadnikov
so zagotovljene ne glede na tevilo pripadnikov te! skupnosti.
3akoni drugi predpisi in sploni akti ki zadevajo uresni"evanje v ustavi dolo"eni! pravi' in
poloaja zgolj narodni! skupnosti ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov
narodni! skupnosti.
"1. $akonska zveza in dru!ina 5pravi+e6; svobodno odlo)anje o rojstvu otrok.
zakonska zveza in druina
3akonska zveza temelji na enakopravnosti zakon'ev. Sklene se pred pristojnim dravnim
organom.
3akonsko zvezo in pravna razmerja v njej v druini in v zunajzakonski skupnosti ureja
zakon.
%rava varuje druino materinstvo o"etovstvo otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo
potrebne razmere.
svobodno odloanje o rojstvi" otrok
Adlo"anje o rojstvi! svoji! otrok je svobodno.
%rava zagotavlja monosti za uresni"evanje te svobo"ine in ustvarja razmere ki omogo"ajo
starem da se odlo"ajo za rojstva svoji! otrok.
&/
#7. Katere so posaezne osebnostne pravi+e otroka;
5ravi'a do enakosti in nediskrimina'ije
6a"elo najve"je koristi otroka
5ravi'a do osebne identitete otroka
Pravica do osebnega imena
Pravica do dravljanstva
Pravica otroka da pozna svoje stare
5ravi'a do svobode misli vesti in veroizpovedi
5ravi'a otroka do svobode izraanja in svobodnega zdruevanja
5ravi'a otroka do zasebnosti
#1. (a)ela varstva pravi+ in svobo)in
6a"elo neposrednega uresni"evanja pravi' in svobo"in na podlagi ustave
5repoved omejevanja in za"asne razveljavitve pravi' in svobo"in v nasprotju z ustavo
6a"elo enakosti pred zakonom in enakega varstva pravi'
5ravi'a do sodnega varstva
5ravi'a do pravnega sredstva
5ravi'a do povra"ila kode
&2
#". 'ravi+e in teeljne svobo)ine v Ustavi RS
0emeljne in iz"odine pravice in svoboine
Na!elo enakosti
Dostojanstvo osebnosti
Pravica do pravnega sredstva sodnega varstva in do povra!ila kode
&sebnostne pravice in svoboine
Nedotakljivost !lovekove telesne celovitosti )nedotakljivost "lovekovega
ivljenja prepoved mu"enja osebna svoboda svoboda gibanja izro"itev*
Pravice v kazenskem postoku )6a"elo zakonitosti v kazenskem postopku
domnevna nedolnost pravna jamstva javnost sojenja prepoved ponovnega
sojenja o isti stvari pravi'a do re!abilita'ije in odkodnine*
Nedotakljivost !lovekove zasebnosti )nedotakljivost stanovanja varstvo pisem
in drugi! ob"il varstvo osebni! podatkov*
"voboda izraanja in opredeljevanja ) svoboda izraanja pravi'a do popravka
in odgovora pravi'a do ugovora vesti*
!olitine pravice in svoboine
Pravica do zbiranja
Pravica do zdruevanja #interesno zdruevanje politi!ne stranke$
Volilna pravica
Pravica do sodelovanja pri upravljanju zadev
Pravica do pribeali!a
Socialne in ekonomske pravice
Pravica do zasebne lastnine in dedovanja
"voboda dela
"ocialne pravice #pravi'a do so'ialne varnosti pravi'a do zdravstvenega
varstva pravi'e invalidov*
Druinske pravice )zakonska zveza in druina pravi'e in dolnosti starev
svobodno odlo"anje o rojstvi! otrok pravi'e otrok*
Pravice s podro!ja izobraevanja znanosti in umetnosti )izobraevanje in
olanje avtonomnost univerze in drugi! visoki! ol svoboda znanosti in
umetnosti*
!ravice do narodni" skupnosti
%zraanje narodne pripadnosti
Posebne pravice avto&tone italijanske in madarske narodne skupnosti
Poloaj in posebne pravice romski& skupnosti'
'arstvo pravic in svoboin po pravni ureditvi v RS
&9
"odno varstvo pravic in svobo!in
Ustavnosodno varstvo pravic in svobo!in
Varu& !lovekovi& pravic
,;RA5SE7 (61$7
16
5R7;61 S1ST,8 ,(
.-
1. Katere so institu+ije >U;
svet ,(
evropski svet
evropska komisija
evropski parlament
sodi"e evropski! skupnosti
evropsko ra"unsko sodi"e
druge institu'ije in organi ,(+
evropski varu! "lovekovi! pravi'
evropska 'entralna banka
evropska investi'ijska banka
evropski ekonomsko so'ialni odbor
odbor regij
agen'ije ,(
". Svet >U 5organiziranost in pristojnosti6.
$e glavni organ odlo"anja. 6euradno se la!ko poimenuje HSvetI ali HSvet ministrovI ker se
njegovi! sestankov udeleujejo ministri drav "lani'. Sestaja se v razli"ni sestavi ki je
odvisna od dnevnega reda oziroma podro"ja ki ga obravnavajo na zasedanju. Abstaja 9
razli"ni! sestav+
splone in zunanje zadeve )zunanji ministri*
gospodarstvo in 4inan'e )H,CA#16I*
pravosodje in notranje zadeve
zaposlovanje so'ialna politika zdravje in varstvo potronikov
konkuren'a )notranji trg industrija in raziskave*
promet telekomunika'ije in energija
kmetijstvo in ribitvo
okolje
izobraevanje mladina in kultura.
Sede Sveta je v ?ruslju kjer je najve" zasedanj nekatera pa potekajo tudi v Duksemburgu..
3asedanjem Sveta predseduje minister predsedujo"e drave "lani'e ki se zamenja vsaki! 0
mese'ev.
!ristojnosti
Svet ,( je institu'ija z zna"ilnostmi nadna'ionalne in medvladne organiza'ije ki predstavlja
interese drav "lani'. 6jegove glavne pristojnosti so+
je glavno zakonodajno telo saj odlo"a o sprejemu nove zakonodaje
koordinira splone gospodarske politike drav "lani'
v imenu ,vropski! skupnosti potrjuje mednarodne pogodbe
skupaj z ,vropskim parlamentom sprejema prora"un ,(
.1
na podlagi smerni' ,vropskega sveta sprejema odlo"itve glede uresni"evanja skupne zunanje
in varnostne politike
usklajuje aktivnost drav "lani' in sprejema ukrepe na podro"ju poli'ijskega in pravosodnega
sodelovanja v kazenski! zadeva!.
#. >vropski svet 5organiziranost in pristojnosti6.
&r%aniziranost
,vropski svet imenujemo redna polletna sre"anja predstavnikov drav "lani' na najviji
politi"ni ravni. $e najvije politi"no telo unije.
!ristojnosti
,vropski svet daje najpomembneje politi"ne smerni'e pri!odnjega razvoja unije ter
opredeljuje njene prednostne naloge. Skrbi za politi"no koordina'ijo med dravami "lani'ami
in reuje morebitna nesoglasja. %olo"a tudi na"ela in splone smerni'e skupne zunanje in
varnostne politike.
3. >vropska koisija 5organiziranost in pristojnosti6.
&r%aniziranost
,vropska komisija ),E neuradno Eomisija* je klju"na institu'ija politi"nega in 'elostnega
delovanja ter upravnega in te!ni"nega vodenja ,(. 3a Eomisijo velja da je gonilna sila
,vropske unije pri tem deluje kot neodvisna strokovna institu'ija ki je dolna zastopati
interese unije kot 'elote. Eomisijo sestavljajo komisarji odgovorni za posamezna podro"ja
nji!ov mandat je 5 let.
!ristojnosti
a1 zakonodajna pobuda+ priprava zakonodajni! predlogov
b1 nadzor varovanje ustanovitveni! pogodb naloga Eomisije je da zagotovi da se
pravni predpisi ,( izvajajo pravilno v vse! drava! "lani'a! in vse! institu'ija! v
primeru kritev ima pravi'o posredovati z opozorilom sproiti postopek pred Sodi"em
denarno kaznovati posameznike podjetja drave ali druge organiza'ije ki predpise
krijo
c1 izvrilna oblast+ bdi nad izvajanjem politik skupnosti v tem okviru tudi upravlja
prora"un najve" pooblastil ima na podro"ju konkuren'e in kmetijske politike
d1 predstavnika unkcija+ zastopa ,( pri pogajanji! s tretjimi dravami.
.2
*. >vropski parlaent 5organiziranost in pristojnosti6.
&r%aniziranost
,vropski parlament ),5 neuradno 5arlament* predstavlja "ez .-- milijonov dravljanov ,(
in je najve"ji mednarodni parlament na svetu. 5arlament zagotavlja demokrati"no osnovo
skupnosti sestavljajo ga poslan'i neposredno izvoljeni na sploni! volitva! v vse! drava!
"lani'a! nji!ov mandat traja 5 let. 5oliti"ne stranke se glede na ideoloko usmerjenost
zdruujejo v poslanske oziroma politi"ne skupine. Trenutno je v 5arlamentu / politi"ni!
skupin in nekaj neodvisni! poslan'ev. Skupine so+
- Skupina ljudske stranke ,vrope in evropski! demokratov
- Skupina stranke so'ialistov
- Skupina evropske liberalno demokrati"ne in re4ormisti"ne stranke
- Eon4edera'ijska skupina evropske zdruene levi'eB6ordijska zelena levi'a
- Skupina zeleni!B,vropska svobodna zveza
- Skupina (nije za ,vropo narodov
- Skupina za ,vropo demokra'ij in razli"nosti.
Sede 5arlamenta je v Duksemburgu kjer je njegov generalni sekretariat plenarni mese"ni
sestanki potekajo v Strasbourgu dodatne seje so v ?ruslju kjer so tudi seje odborov.
!ristojnosti
a1 zakonodajna * to 4unk'ijo opravlja skupaj s Svetom nima pa kot na'ionalni
parlamenti pristojnosti zakonodajne pobude
b1 proraunska * skupaj s Svetom tvori vr!ovno prora"unsko oblast v postopku
sprejemanja prora"una sodeluje od stopnje priprav do potrditve prora"una
c1 nadzorna * to 4unk'ijo izvaja v obliki demokrati"nega nadzora nad institu'ijami ,(
preko poslanski! vpraanj oziroma la!ko ustanovi preiskovalni odbor ki preverja
domnevne kritve ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje.
0. Sodi)e >vropski& skupnosti 5organiziranost in pristojnosti/ vrste postopkov6.
&r%aniziranost
; okviru ,( deluje u"inkovit sistem sodne za"ite ki ga zagotavlja Sodi"e evropski!
skupnosti s sedeem v Duksemburgu. 6euradno poimenovanje je la!ko Sodi"e. ; okviru
Sodi"a deluje po en sodnik iz vsake drave "lani'e in 2 generalni! pravobranil'ev ki ji! tudi
imenujejo drave "lani'e. ;si imajo enotni mandat 0 let mona pa je nji!ova ponovna
izvolitev za nadaljnja & leta ki se la!ko e enkrat podalja za nadaljnja & leta.
!ristojnosti
3akonodaja skupnosti se uporablja neposredno na sodi"i! vse! drav "lani' ,(. Sodi"e je
pravosodna institu'ija in nadzorni organ ,( z glavnim vplivom na razvoj zakonodaje
skupnosti. Sestava sodi"a kae na njegovo glavno nalogo+ zagotovitev spotovanja enotnega
.&
tolma"enja in uporabe zakonodaje skupnosti izpolnjevanje in enotno interpreta'ijo
ustanovitveni! pogodb ter sodno za"ito posameznikov. ;saka drava "lani'a la!ko pred
sodi"em odgovarja za neizpolnjevanje svoji! obveznosti ki iz!ajajo iz ustanovitveni!
pogodb ravno tako intitu'ije ,( )Svet 5arlament Eomisija*.
Sodi"e je pristojno odlo"ati v spori! med dravami "lani'ami dravami "lani'ami in ,(
institu'ijami ,( ter posamezniki in ,(.
'rste postopkov pred Sodiem evropski" skupnosti:
> sodni postopki zaradi neizpolnjevanja obveznosti
- ni"nostne tobe
- sodni postopki zaradi neukrepanja
- odkodninske tobe
- pritobeni postopki
- pred!odno odlo"anje.
Sodie prve stopnje na splono odloa o individualni" toba" proti odloitvam
intitucij:
- spori! med skupnostmi in nji!ovimi usluben'i ali drugim osebjem
- toba! podjetij ali skupin podjetij proti Eomisiji
- toba! ki ji! proti institu'ijam ,( vloijo 4izi"ne ali pravne osebe.
/. >vropsko ra)unsko sodi)e 5organiziranost in pristojnosti6.
&r%aniziranost
Ra"unsko sodi"e je neodvisna institu'ija ,vropske unije s sedeem v Duksemburgu. $e
organ ki zagotavlja preglednost javni! 4inan' saj nadzira porabo vsega javnega denarja ,(.
1ma po enega "lana iz vsake drave "lani'e skupno torej 2/. 1menuje ji! Svet s soglasjem po
posvetovanju s 5arlamentom za mandat 0 let.
!ristojnosti
Ra"unsko sodi"e izvaja stalne revizije vse! pri!odkov in od!odkov skupnosti preverja nji!ovo zakonitost in
pravilnost ter spremlja poslovanje vse! institu'ij ,(. Ra"unsko sodi"e je dolno pripraviti letno poro"ilo in ga
predloiti institu'ijam ,( ter ga skupaj z nji!ovimi komentarji objaviti v (radnem listu ,(. Ra"unsko sodi"e
ima tudi svetovalno 4unk'ijo saj na za!tevo institu'ijam ,( pripravi mnenje ki je v dolo"eni! primeri!
zavezujo"e tako za Sodi"e kot za Svet.
0. .ruge institu+ije in organi >U 5>vropski varu& )lovekovi& pravi+/ >vropska
+entralna banka/ >vropski ekonosko so+ialni odbor/ Odbor regij6.
2'R&!S+3 '4RU$ 5&'2+&'3$ !R4'36
..
=lavna naloga varu!a je reevanje pritob dravljanov ,( 4izi"ni! in pravni! oseb zaradi
nepravilnosti pri delovanju institu'ij in drugi! organov ,(. 6e ukvarja se s pritobami na
delo na'ionalni! regionalni! ali lokalni! organov drav "lani'. A svoji! ugotovitva! letno
poro"a 5arlamentu.
,vropski varu! "lovekovi! pravi' ima sede v Strasbourgu imenuje ga 5arlament za obdobje
5 let. 5ri opravljanju svoji! nalog je neodvisen ne sme za!tevati ali sprejemati navodil
nobene od institu'ij med mandatom ne sme opravljati nobene druge pokli'ne dejavnosti.
2'R&!S+4 62(0R45(4 74(+4
Sede ,vropske 'entralne banke ),C?* je v #rank4urtu njena glavna naloga je vodenje
monetarne politike ,( skupaj s 'entralnimi bankami drav "lani' ki so uvedle skupno valuto
evro.
2'R&!S+4 3('2S0363JS+4 74(+4
=lavna naloga ,vropske investi'ijske banke ),1?* s sedeem v Duksemburgu je zagotavljanje
dolgoro"nega 4inan'iranja investi'ijski! projektov ki pospeujejo skladneji gospodarski
razvoj.
2'R&!S+3 2+&(&)S+& S&6345(3 &D7&R
,konomsko so'ialni odbor je posvetovalni organ s sedeem v ?ruslju ki na ravni ,( in na
ravni drav "lani' zagotavlja zastopanje in izmenjavo stali" so'ialni! partnerjev. 1ma &
osnove naloge+
- svetovalna
- spodbujanje vklju"evanja 'ivilne drube v integra'ijski pro'es krepitev ,vrope ki bo
blizu dravljanom
- krepitev vloge 'ivilne drube v tretji! drava! ki niso "lani'e skupnosti.
&D7&R R2G3J
Adbor regij ima sede v ?ruslju. 3adolen je za neposredno zastopanje lokalni! in
regionalni! oblasti drav "lani' v pro'esi! odlo"anja.
1. Agen+ije >U.
,vropski 'enter za razvoj pokli'nega usposabljanja
,vropska ustanova za izboljanje ivljenjski! in delovni! pogojev
,vropska agen'ija za okolje
,vropska ustanova za usposabljanje
,vropski nadzorni 'enter za droge in zasvojenost z njimi
,vropska agen'ija za vrednotenje zdravil
(rad za !armoniza'ijo na notranjem trgu
,vropska agen'ija za varnost in zdravje pri delu
(rad skupnosti za rastlinske sorte
Center za prevajanje za organe ,vropske unije
,vropski nadzorni 'enter za rasizem in kseno4obijo
,vropska agen'ija za rekonstruk'ijo
,vropski organ za varno !rano
.5
,vropska agen'ija za pomorsko varnost
,vropska agen'ija za letalsko varnost.
17. 'riarna zakonodaja 5ustanovitvene pogodbe6.
5rimarna zakonodaja ,vropski! skupnosti so pogodbe na podlagi te je izvedena sekundarna
zakonodaja. Sekundarno zakonodajo sestavljajo uredbe direktive in odlo"be. ;sa ta
zakonodaja je rezultat odlo"itev ki ji! sprejemajo & glavne institu'ije+
- Svet 2vropske unije8 ki predstavlja drave "lani'e
- 2vropski parlament8 ki predstavlja dravljane
- 2vropska komisija ki je politi"no neodvisno telo in zastopa skupne interese unije.
5ravo skupnosti je neodvisni pravni sistem ki prevlada nad na'ionalnim pravom iz tega
dejstva izvirajo tudi temeljna na"ela prava skupnosti )varstvo temeljni! pravi' na"elo
subsidiarnosti na"elo sorazmernosti na"elo legitimnega pri"akovanja na"elo
nediskriminatornosti na"elo transparentnosti druga temeljna na"ela*.
3akonodajo ,( sestavljajo & razli"ne vendar med sabo povezane vrste zakonodaje+
!R3)4R(4 #4+&(&D4J4
Sestavljajo jo ustanovitvene pogodbe in drugi dogovori s podobnim statusom )npr. pristopne
pogodbe novi! "lani'*. 5rimarna zakonodaja je vedno rezultat neposredni! pogajanj med
vladami drav "lani' in je predmet rati4ika'ije na'ionalni! parlamentov ponavadi je sprejeta
v obliki pogodb.
Ustanovitvene po%odbe8 kjer so zapisana temeljna pravila 2U8 so+
- 5ogodba o ustanovitvi ,vropske skupnosti za premog in jeklo )1951*
- Rimski pogodbi+ 5ogodba o ustanovitvi ,vropske gospodarske skupnosti in 5ogodba o
ustanovitvi ,vropske skupnosti za jedrsko energijo )195/*.
Asnovne ustanovitvene pogodbe so bile ve"krat dopolnjene:
- ,notni evropski akt )1920*
- 5ogodba o ,vropski uniji )1992*
- 7msterdamska pogodba )199/*
- 5ogodba iz 6i'e )2--1*.
11. Sekundarna zakonodaja 5uredbe/ direktive/ odlo)be/ priporo)ila in nenja6.
.0
Temelji na primarni zakonodaji sprejemajo jo institu'ije skupnosti. 6ajpomembneji viri
sekundarne zakonodaje so+
a* uredbe8 ki so splono veljavne v 'eloti zavezujo"e in neposredno uporabne v vse!
drava! "lani'a! zagotavljajo poenotenje pravne ureditve na 'elotnem ozemlju ,(
b* direktive ki zavezujejo drave "lani'e na katere so naslovljene le glede 'ilja ki ga je
treba dose"i v dolo"nem "asovnem roku izbira metode in oblike pa je prepu"ena
na'ionalnim organom@
'* odlobe ki so zavezujo"e v vse! oziri! za drave "lani'e 4izi"ne ali pravne osebe na
katere so naslovljene in ne potrebujejo prevedbe v na'ionalni pravni red@
d* priporoila in mnenja ki niso zavezujo"i akti.
1". Sodna praksa.
3ajema pomembne sodbe Sodi"e evropski! skupnosti in sodi"a prve stopnje na primer
sodbe v postopki! ki ji! sproajo ,E na'ionalna sodi"a ali posamezniki.
1#. $akonodajni pro+es >U 5 pristojnosti udele!en+ev/ Svet >U/ >vropska koisija/
>vropski parlaent6.
S'20 2U
(aini sprejemanja odloitev
;loga Sveta kot glavne institu'ije odlo"anja temelji na dolo"ili! 8aastri'!tske pogodbe ki
dolo"a & stebrno strukturo ,(+
- nadna'ionalna raven > 1. steber oziroma skupne politike )kmetijstvo promet okolje
energetika raziskave in razvoj*@ na"in sprejemanja odlo"itev+ s soglasjem ali s
kvali4i'irano ve"ino@
- medvladna raven 11. in 111. steber+ na te! podro"ji! ima Svet pristojnost zakonodajne
pobude kot tudi odlo"anja@ Svet odlo"itve sprejema s soglasjem ali kvali4i'irano ve"ino.
#akonodaja
Svet na podlagi 5ogodbe o ,( sprejema )samostojno ali skupaj s 5arlamentom v postopku
soodlo"anja* sekundarno zakonodajo+ uredbe direktive odlo"be priporo"ila in mnenja. Svet
la!ko sprejema tudi sklepe politi"ne narave ali druge vrste pravni! aktov npr. deklara'ije in
resolu'ije.
2'R&!S+4 +&)3S3J4
'lo%a 2vropske komisije v zakonodajnem procesu
Eomisija ima osrednjo vlogo v strukturi ,( zato ima posebno razmerje z vsako izmed ostali!
institu'ij. 5ri oblikovanju zakonodaje sodeluje s Svetom in s 5arlamentom. Eomisija upravlja
s prora"unom ,( nadzor nad tem pa vri Ra"unsko sodi"e. Eomisija sodeluje tudi z
,konomsko so'ialnim odborom in Adborom regij s katerima se posvetuje glede ve"ine
zakonodajni! predlogov.
2'R&!S+3 !4R54)2(0
#akonodajna pristojnost 2vropske%a parlamenta
5arlament na velikem tevilu podro"ij deli svojo zakonodajno 4unk'ijo s Svetom.
#akonodajni postopki
./
- !ostopek soodloanja pomeni enakopravno delitev pristojnosti sprejemanja zakonodaje
med 5arlamentom in Svetom@
- !ostopek posvetovanja za!teva mnenje 5arlamenta preden Svet la!ko odobri
zakonodajni predlog ki ga je pripravila Eomisija@
- !ostopek sodelovanja dovoljuje 5arlamentu da predlagan zakonski predpis spreminja z
amandmaji@
- !ostopek so%lasja se nanaa na tista podro"ja zakonodaje kjer tudi Svet odlo"a s
soglasjem.
6a"eloma ,5 glasuje z navadno ve"ino pomembneje odlo"itve pa sprejema s kvali4i'irano
ve"ino.
<ADSE7
37EA6A%7$7
)37EA61*
.2
1. Kateri zakoni veljajo na podro)ju vzgoje in izobra!evanja in
kdaj so bili sprejeti;
3akon o organiza'iji in 4inan'iranju vzgoje in izobraevanja > 4ebruar 1990
3akon o vrt'i! > 4ebruar 1990
3akon o osnovni oli > 4ebruar 1990
3akon o gimnazija! > 4ebruar 1990
3akon o maturi > januar 2--&
3akon o pokli'nem in strokovnem izobraevanju > 4ebruarja 1990 @ ne velja od
avgusta 2--0
3akon o izobraevanju odrasli! 4ebruar 1990
3akon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami > junij 2---
3akon o glasbeni! ola! > 4ebruar 2---
3akon o posebni! pravi'a! italijanske in madarske narodne skupnosti na
podro"ju vzgoje in izobraevanja april 2--1
3akon o olski inpek'iji maj 1990
3akon o zavodi! 4ebruar 1990
2. Vsebina zakonov 5$O4V?/ $oOA/ zakon o olski inpek+iji/
$akon o userjanju otrok s posebnii potrebai6.
#&9' ? :
Ta zakon ureja pogoje za opravljanje ter dolo"a na"in upravljanja in 4inan'iranja vzgoje in
izobraevanja na podro"ji!+
predolske vzgoje
osnovnoolskega izobraevanja
vzgoje in izobraevanja otrok mladoletnikov in mlaji! polnoletni! oseb s posebnimi
potrebami
osnovnega glasbenega izobraevanja
nijega in srednjega pokli'nega izobraevanja
srednjega strokovnega in te!nikega izobraevanja
srednjega splonega izobraevanja
vijega strokovnega izobraevanja
vzgoje in izobraevanja v domovi! za u"en'e in v dijaki! domovi! ter
.9
izobraevanja odrasli!.
#o&::
Ta zakon ureja osnovnoolsko izobraevanje ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne ole ali
se izvaja kot izobraevanje na domu.
zakon o olski inpekciji
Ta zakon ureja organiza'ijo podro"ja nadzora in pristojnosti olske inpek'ije z namenom da
se zagotovi spotovanje zakonitosti in s tem za"ita pravi' predolski! otrok u"en'ev
vajen'ev dijakov tudentov in udeleen'ev izobraevanja odrasli! )v nadaljnjem besedilu+
otrok in udeleen'ev izobraevanja* ter strokovni! delav'ev.
#akon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
S tem zakonom se ureja usmerjanje otrok mladoletnikov in mlaji! polnoletni! oseb s
posebnimi vzgojno>izobraevalnimi potrebami )v nadaljnjem besedilu+ otro'i s posebnimi
potrebami* ter dolo"ajo na"ini in oblike izvajanja vzgoje in izobraevanja.
#. Kateri predpisi urejajo pravi+e iz delovnega razerja 5pla)e/
dopusti/ nadoestila pla)e/ napredovanje/ izobra!evanje6;
3akon o delovni! razmerji!
3akon o organiza'iji in 4inan'iranju vzgoje in izobraevanja
3akon o sistemu pla" v javnem sektorju
Eolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraevanja v RS
5ravilnik o napredovanju zaposleni! v vrt'i! in A< v pla"ilne razrede
5ravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem i srednjem olstvu.
3. @ilji vzgoje in izobra!evanja; u)ni jezik.
Cilji sistema vzgoje in izobraevanja v Republiki Sloveniji so+
zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol so'ialno in kulturno
poreklo veroizpoved narodno pripadnost ter telesno in duevno konstitu'ijo
vzgajanje za medsebojno strpnost razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov
spotovanje druga"nosti in sodelovanje z drugimi spotovanje otrokovi! in
"lovekovi! pravi' in temeljni! svobo"in razvijanje enaki! monosti obe! spolov ter
s tem razvijanje sposobnosti za ivljenje v demokrati"ni drubi
razvijanje jezikovni! zmonosti in sposobnosti in ozave"anje poloaja slovenskega
jezika kot jezika drave Slovenije@ na obmo"ji! ki so opredeljena kot narodno
meana pa ob slovenskem jeziku tudi o!ranjanje in razvijanje italijanskega in
madarskega jezika
spodbujanje zavesti o integriteti posameznika
5-
razvijanje zavesti o dravni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini
Slovenije in njeni kulturi
omogo"anje vklju"evanja v pro'ese evropskega povezovanja
uveljavljanje monosti izbire na vse! ravne! vzgoje in izobraevanja
omogo"anje vzgoje in izobraevanja ki ustreza stopnji razvoja in ivljenjski dobi
posameznika
zagotavljanje enaki! monosti za vzgojo in izobraevanje na obmo"ji! s posebnimi
razvojnimi problemi
zagotavljanje enaki! monosti za vzgojo in izobraevanje otrok iz so'ialno manj
spodbudni! okolij
zagotavljanje enaki! monosti za vzgojo in izobraevanje otrok mladostnikov in
odrasli! s posebnimi potrebami
spodbujanje vseivljenskega izobraevanja
omogo"anje splone izobrazbe in pridobitve pokli'a vsemu prebivalstvu
omogo"anje "im vije ravni izobrazbe "im ve"jemu deleu prebivalstva ob o!ranjanju
e doseene ravni za!tevnosti
omogo"anje razvoja in doseganje "im vije ravni ustvarjalnosti "im ve"jemu deleu
prebivalstva.
Uni jezik:
;zgojno in vzgojno>izobraevalno delo v vrt'i! oziroma ola! poteka v slovenskem jeziku.
6a obmo"ji! kjer ivijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne
skupnosti in so opredeljena kot narodno meana obmo"ja se v skladu s tem zakonom in
posebnim zakonom ustanavljajo tudi vrt'i oziroma ole v kateri! poteka vzgojno oziroma
vzgojno>izobraevalno delo v italijanskem jeziku )vrt'i in ole v jeziku narodne skupnosti*.
6a obmo"ji! kjer ivijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki madarske narodne
skupnosti in so opredeljena kot narodno meana obmo"ja se v skladu s tem zakonom in
posebnim zakonom ustanavljajo dvojezi"ni vrt'i in ole v kateri! vzgojno oziroma vzgojno>
izobraevalno delo poteka v slovenskem in madarskem jeziku )dvojezi"ni vrt'i in ole).
*. 8avno veljavni prograi in izobrazba.
$avno veljavni programi so+
izobraevalni programi
prilagojeni izobraevalni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in
izobraevalni programi za odrasle )v nadaljnjem besedilu+ izobraevalni programi*
programi za predolske otroke
vzgojni program domov za u"en'e
vzgojni program dijaki! domov
prilagojeni programi za predolske otroke s posebnimi potrebami
vzgojni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in
posebni program vzgoje in izobraevanja za otroke in mladostnike s posebnimi
potrebami ki so sprejeti na na"in in po postopku dolo"enem z zakonom.

51
;zgojo in izobraevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se la!ko izvaja le po
javno veljavni! programi! vzgoje in izobraevanja.
5o javno veljavni! izobraevalni! programi! osnovnega pokli'nega srednjega in vijega
strokovnega izobraevanja se pridobi javno veljavna izobrazba.
-. ?zvajal+i na podro)ju vzgoje in izobra!evanja.
!redolsko vz%ojo opravljajo vrt'i in zasebniki. 5redolska vzgoja se la!ko v
primeru dolo"enim z zakonom opravlja tudi na domu.
&snovnoolsko izobraevanje opravljajo osnovne ole. Asnovnoolsko
izobraevanje se la!ko na na"in in po postopku dolo"enem z zakonom opravlja tudi
kot izobraevanje na domu.
!oklicno izobraevanje opravljajo nije in srednje pokli'ne ole. Eadar pokli'no
izobraevanje poteka v dualnem sistemu ga opravljajo nije in srednje pokli'ne ole
skupaj z delodajal'i.
5redolsko vzgojo osnovnoolsko izobraevanje in pokli'no izobraevanje opravljajo
tudi zavodi za vz%ojo in izobraevanje otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami.
&snovno %lasbeno izobraevanje opravljajo glasbene ole in zasebniki
Srednje te"niko in strokovno izobraevanje opravljajo srednje te!nike in srednje
strokovne ole.
Splono srednje izobraevanje ki omogo"a nadaljevanje izobraevanja v visokem
olstvu opravljajo splone in strokovne gimnazije )v nadaljnjem besedilu+ gimnazije*.
'ije strokovno izobraevanje opravljajo vije strokovne ole.
5ogoje za bivanje in u"enje zagotavljajo u"en'em vajen'em dijakom in tudentom
viji! ol ki se olajo zunaj kraja bivanja domovi za uence in dijaki domovi.
1zobraevanje odrasli! opravljajo or%anizacije za izobraevanje odrasli"8 ole in
zasebniki.
9. 8avna slu!ba na podro)ju vzgoje in izobra!evanja; javna
re!a na podro)ju vzgoje in izobra!evanja.
javna sluba
52
$avna sluba na podro"ju vzgoje in izobraevanja obsega programe za predolske otroke
vzgojne programe domov za u"en'e in dijaki! domov vzgojni in posebni program vzgoje in
izobraevanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ki ji! sprejme pristojni
strokovni svet in izobraevalne programe ki ji! sprejme pristojni minister ter dejavnosti in
naloge potrebne za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja.
5rograme iz prejnjega odstavka opravljajo javni vrt'i in ole javni domovi za u"en'e in
dijaki domovi javni zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in javne
organiza'ije za izobraevanje odrasli! na podlagi kon'esije pa tudi zasebni vrt'i in ole
oziroma domovi za u"en'e in dijaki domovi zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi
potrebami in zasebne organiza'ije za izobraevanje odrasli! ter zasebniki "e je tako dolo"eno
z zakonom.
Apravljanje javne slube na podro"ju izobraevanja odrasli! ureja zakon.
javna mrea
3a opravljanje javne slube na podro"ju vzgoje in izobraevanja se organizira javna mrea ki
jo sestavljajo javni vrt'i in ole zasebni vrt'i in ole ter zasebniki ki imajo kon'esijo.
$avna mrea vrt'ev mora biti organizirana tako da omogo"a starem in otrokom dostopnost in
izbiro programa za predolske otroke.
$avna mrea osnovni! ol mora zagotavljati vsem otrokom monost osnovnoolskega
izobraevanja.
$avna mrea glasbeni! ol mora biti organizirana tako da omogo"a zainteresiranim u"en'em
osnovno glasbeno izobraevanje nadarjenim pa zagotavlja pripravo za nadaljnje glasbeno
izobraevanje.
$avna mrea niji! in srednji! pokli'ni! ol srednji! te!niki! in srednji! strokovni! ol in
gimnazij mora omogo"iti izobraevanje vsem ki so izpolnili osnovnoolsko obveznost in
si'er najmanj za pridobitev prvega pokli'a oziroma opravljanje mature.
$avna mrea viji! strokovni! ol omogo"a nadaljevanje izobraevanja tistim ki izpolnjujejo
z zakonom dolo"ene pogoje.
$avna mrea domov za u"en'e in dijaki! domov omogo"a u"en'em vajen'em dijakom in
tudentom viji! ol ki se olajo zunaj kraja bivanja pogoje za bivanje in u"enje.
$avna mrea zavodov za vzgojo in izobraevanje otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami mora zagotavljati vzgojo varstvo in izobraevanje otrok in mladostnikov ki to
potrebujejo.
Razmestitev izobraevalni! programov za izobraevanje odrasli! mora omogo"ati odraslim
ki niso zaklju"ili osnovnoolskega izobraevanja dokon"anje osnovne ole odraslim ki so
5&
zaklju"ili osnovnoolsko izobraevanje pa enoletno dopolnjevanje osnovnoolske izobrazbe
ter monost izobraevanja po drugi! programi! za izobraevanje odrasli!.
8erila za postavitev javne mree dolo"i ;lada Republike Slovenije ob upotevanju+
tevila in starosti otrok na dolo"enem obmo"ju
spe'i4i"nosti poselitve in
razvojni! posebnosti obmo"ja.
; postopku sprejemanja meril si pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.
0. ?zobra!evalni prograi % sestavine 5sploni in posebni del6/
sprejeanje prograov; sprejeanje prograov zasebni& ol.
3zobraevalni pro%ram ima sploni in posebni del.
"ploni del vsebuje+
> ime programa
> 'ilje vzgoje in izobraevanja
> trajanje izobraevanja
> obvezne na"ine preverjanja in o'enjevanja znanja
> pogoje za vklju"itev
> pogoje za napredovanje in dokon"anje izobraevanja.
Sploni del programa pokli'nega in strokovnega izobraevanja vsebuje e pokli' ki se
pridobi po uspeno kon"anem izobraevanju.
Posebni del vsebuje:
> predmetnik z navedbo obvezni! in izbirni! predmetov oziroma predmetni! podro"ij ali
izbirni! vsebin z obsegom ur po predmeti! oziroma po predmetni! podro"ji!
> u"ne na"rte predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge v kateri! se navedejo vsebina
predmetov oziroma predmetni! podro"ij in izbirni! vsebin standardi znanj oziroma 'ilji
pouka in znanja ki se preverjajo ob kon'u obdobij v osnovni oli ter pri maturi oziroma
zaklju"nem izpitu
> predmetni katalog znanj
> izpitni katalog.
sprejemanje pro%ramov
5.
$avno veljavne izobraevalne programe razen izobraevalni! programov zasebni! ol
sprejme minister pristojen za olstvo oziroma minister pristojen za izobraevanje odrasli! )v
nadaljnjem besedilu+ minister* v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom.
Strokovni svet predlaga sploni del ter dolo"i posebni del izobraevalnega programa.
5red dolo"itvijo posebnega dela izobraevalnega programa za gimnazije mora na za!tevo
strokovnega sveta podati svoje mnenje tudi dravna maturitetna komisija.
;zgojne programe domov za u"en'e in dijaki! domov razen vzgojni! programov zasebni!
domov za u"en'e in zasebni! dijaki! domov ter vzgojni program za otroke in mladostnike s
posebnimi potrebami in posebni program vzgoje in izobraevanja sprejme Strokovni svet
Republike Slovenije za splono izobraevanje.
sprejemanje pro%ramov zasebni" ol
;sebina in postopek sprejemanja izobraevalnega programa zasebne ole se dolo"ita z aktom
o ustanovitvi.
1zobraevalni program iz prejnjega odstavka pridobi javno veljavnost ko pristojni strokovni
svet ugotovi enakovreden izobrazbeni standard.
1zobraevalni program ki ga izvaja zasebna ola po posebni! pedagoki! na"eli! )Steiner
%e'rolJ 8ontessori in podobno* pridobi javno veljavnost ko pristojni strokovni svet
ugotovi da zagotavlja minimalna znanja ki omogo"ajo uspeno zaklju"iti izobraevanje in ga
je priznalo ustrezno mednarodno zdruenje te! ol.
6e glede na dolo"bo 2-. "lena tega zakona se vsako uvedbo izobraevalnega programa iz
prejnjega odstavka preverja s poskusom ves "as olanja prve genera'ije.
1. 'oskus; u)benik
!oskus:
5osodabljanje vzgojno>izobraevalnega dela uvajanje novi! delov izobraevalni! programov
organiza'ijske novosti in novi u"beniki se la!ko pred uvedbo preverjajo s poskusom.
6ovi javno veljavni programi se pred uvedbo preverjajo s poskusom.
;rte' oziroma olo v kateri se izvaja poskus dolo"i minister na predlog vrt'a oziroma ole
strokovni! intitu'ij visokoolski! zavodov ter raziskovalni! organiza'ij. 5red odlo"itvijo si
minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.
1zvajanje poskusa spremlja pristojni javni zavod iz prvega odstavka 22. "lena. 8inister la!ko
na predlog pristojnega javnega zavoda prepove nadaljnje izvajanje poskusa "e se ne dosega
predpisani izobrazbeni standard ali so druga"e krene pravi'e otrok u"en'ev vajen'ev
dijakov tudentov viji! ol ali odrasli!.
Spremljanje izvajanja poskusa dolo"i minister.
55
Ubenik+
; ola! ki izvajajo javno veljavne programe se uporabljajo le u"beniki in u"ila ki ji! potrdi
pristojni strokovni svet.
5ostopek za pripravo in potrjevanje u"benikov in u"il dolo"i minister.
("itelj la!ko uporablja poleg potrjeni! u"benikov in u"il tudi druga neobvezna sredstva in
pripomo"ke.
3asebne ole uporabljajo u"benike in u"ila iz prvega odstavka tega "lena le za z zakonom
dolo"ene obvezne predmete.
1-. Strokovni sveti % naen delovanja/ kdo ji& ustanovi/ kateri so/
kako delujejo.
strokovni sveti
3a odlo"anje o strokovni! zadeva! na posamezni! podro"ji! vzgoje in izobraevanja ter za
strokovno pomo" pri sprejemanju odlo"itev in pri pripravi predpisov ;lada Republike
Slovenije ustanovi naslednje strokovne svete+
> Strokovni svet Republike Slovenije za splono izobraevanje
> Strokovni svet Republike Slovenije za pokli'no in strokovno izobraevanje in
> Strokovni svet Republike Slovenije za izobraevanje odrasli!.
5redsednike in "lane strokovni! svetov imenuje ;lada Republike Slovenije za est let in so
la!ko ponovno imenovani.
pristojnosti Strokovne%a sveta Republike Slovenije za splono izobraevanje
Strokovni svet Republike Slovenije za splono izobraevanje+
> sprejema programe za predolske otroke
> sprejema vzgojni in posebni program vzgoje in izobraevanja za otroke in mladostnike s
posebnimi potrebami
> dolo"a vzgojne in izobraevalne programe za pripadnike italijanske in madarske narodne
skupnosti
> sprejema vzgojni program domov za u"en'e in vzgojni program dijaki! domov
> dolo"a predmetnike in u"ne na"rte predmetov ali predmetni! podro"ij za osnovno in
glasbeno olo
> dolo"a predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni te"aj
> dolo"a izpitne kataloge znanj za preverjanje ob kon'u posameznega obdobja v osnovni oli
glasbeni oli in za maturo
> dolo"a predmetne in izpitne kataloge znanj splono> izobraevalni! predmetov v pokli'nem
50
oziroma strokovnem izobraevanju
> dolo"a navodila za izvajanje prilagojeni! izobraevalni! programov
> dolo"a dejavnosti potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami
> potrjuje u"benike in u"ila za splonoizobraevalne predmete
> ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraevalni! programov zasebni! ol na
podro"ju osnovnoolskega izobraevanja ter splonega srednjega izobraevanja
> ugotavlja javno veljavnost izobraevalni! programov zasebni! ol iz tretjega odstavka 1/.
"lena tega zakona
> daje mnenje o ustreznosti programa za predolske otroke in predlaga ministru+
> programe osnovnoolskega izobraevanja in osnovnega glasbenega izobraevanja
> program dopolnilnega izobraevanja otrok izseljen'ev in zdom'ev
> program dopolnilnega izobraevanja za otroke Romov
> program priprave na zaklju"no preverjanje v osnovni oli v desetem letu
> prilagojene izobraevalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami
> izobraevalni program gimnazije in maturitetnega te"aja in opravlja druge naloge v skladu z
zakonom.
11. Razvojno in svetovalno delo 5javni zavodi6
Razvojno in svetovalno delo v vzgoji in
izobraevanju opravljajo+
za podro"je predolske vzgoje osnovnoolskega izobraevanja gimnazijskega
izobraevanja vzgoje in izobraevanja v domovi! za u"en'e in v dijaki! domovi!
ter vzgoje in izobraevanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami za
splono
izobraevalne predmete pa tudi v pokli'nem in
strokovnem izobraevanju 3avod Republike Slovenije za olstvo
za podro"je pokli'nega in strokovnega
izobraevanja Center Republike Slovenije za pokli'no izobraevanje
za podro"je izobraevanja odrasli! 7ndragoki
'enter Republike Slovenije.
6aloge na podro"ju zunanjega preverjanja znanja u"en'ev vajen'ev dijakov in odrasli!
dolo"eni! z zakoni in drugimi predpisi opravlja %ravni izpitni 'enter.
6aloge s podro"ja olske in obolske dejavnosti za u"en'e vajen'e in dijake opravlja Center
olski! in obolski! dejavnosti skupaj z vrt'i in olami la!ko pa tudi drugi zavodi.
7kte o ustanovitvi javni! zavodov iz prejnji! odstavkov sprejme ;lada Republike Slovenije.
;lada oziroma lokalna skupnost la!ko ustanovi za opravljanje nalog potrebni! za izvajanje
dejavnosti vzgoje in izobraevanja tudi druge javne zavode.
5/
1". 'ogoji za opravljanje vzgoje in izobra!evanja
$avni vrt'i in ole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja
zagotovljene+
strokovne delav'e ki imajo predpisano izobrazbo ter
prostor in opremo ki ji! dolo"i minister oziroma z zakonom poobla"ena zborni'a.
3asebne ole ki izvajajo javno veljavne izobraevalne programe in zasebni vrt'i ki izvajajo
programe za predolske otroke morajo izpolnjevati pogoje predpisane za strokovne delav'e
prostor in opremo v javnem vrt'u oziroma oli.
3asebni vrt'i in ole ki izvajajo programe po posebni! pedagoki! na"eli! morajo
izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javnem vrt'u oziroma oli.
1#. Razvid 5vrt+i in ole6; kaj se vpie v razvid in kdo ga vodi;
<ole ki izvajajo javno veljavne izobraevalne programe in vrt'i ki izvajajo programe za
predolske otroke la!ko za"nejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraevanja po vpisu v
razvid ki ga vodi ministrstvo pristojno za predolsko vzgojo oziroma olstvo.
;rte' oziroma ola vloi predlog za vpis v razvid pri olski upravi na obmo"ju katere ima
sede. 5redlogu za vpis je treba priloiti dokazila o izpolnjevanju pogojev in sprejetem
vzgojnem oziroma izobraevalnem programu.
; razvid se vpiejo+
ime ali 4irma in sede ustanovitelja oziroma ime in priimek rojstni podatki in bivali"e
"e je ustanovitelj 4izi"na oseba
ime in sede vrt'a oziroma ole
tevilka in datum akta o ustanovitvi
ime programa ki ga vrte' oziroma ola izvaja
javna veljavnost programa
datum vpisa oziroma izbrisa in razlogi izbrisa iz razvida.
Abliko razvida ter postopek vpisa in izbrisa dolo"i minister.
52
13. Status zasebnega u)itelja 5pogoji6
Eot zasebnik la!ko opravlja izobraevalno dejavnost kdor
izpolnjuje pogoje za vzgojitelja u"itelja svetovalnega delav'a ali drugega
strokovnega delav'a v javni oli
aktivno govori slovenski jezik
ni v delovnem razmerju
ima stalno bivali"e v Republiki Sloveniji
mu ni s pravnomo"no odlo"bo prepovedano opravljanje dejavnosti in
je vpisan v razvid ki ga vodi ministrstvo pristojno za olstvo.

15. Ustanavljanje vrt+ev in ol 5ustanoviteljstvo6; akt o
ustanovitvi; kriteriji za ustanovitev.
Ustanovitelj
$avne vrt'e oziroma ole ustanavlja lokalna skupnost oziroma drava.
3asebne vrt'e oziroma ole la!ko ustanovijo doma"e in tuje 4izi"ne ali pravne osebe razen
osnovne ole ki jo la!ko ustanovijo samo doma"e 4izi"ne ali pravne osebe.
ustanovitelj javni" vrtcev oziroma ol
$avne vrt'e glasbene ole osnovne ole in domove za u"en'e ustanavlja lokalna skupnost.
$avne pokli'ne ole srednje te!nike in srednje strokovne ole vije strokovne ole zavode
za vzgojo in izobraevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter dijake domove
ustanavlja drava.
$avno gimnazijo ustanavlja drava la!ko pa tudi mestna ob"ina v soglasju z dravo.
Samoupravna narodna skupnost je soustanovitelji'a javni! vrt'ev oziroma ol ki se
ustanovijo za vzgojo in izobraevanje v jeziku narodne skupnosti oziroma za dvojezi"no
vzgojo in izobraevanje.
akt o ustanovitvi
; ustanovitvenem aktu se poleg zadev dolo"eni! z zakonom uredi tudi notranja organiza'ija
javnega vrt'a oziroma ole.
; ustanovitvenem aktu javne osnovne ole se v skladu z merili za organiza'ijo javne mree
dolo"i obmo"je na katerem imajo stari pravi'o vpisati otroka v to osnovno olo )olski
okoli*.
59
kriteriji za ustanovitev
$avni vrte' se la!ko ustanovi "e je zagotovljena vklju"itev vsaj deseti! oddelkov otrok. ;
javnem vrt'u se la!ko oblikuje najve" &- oddelkov.
$avna ola se la!ko ustanovi "e je zagotovljen vpis vsaj za dva oddelka u"en'ev vajen'ev
oziroma dijakov prvega in vse! naslednji! razredov oziroma letnikov.
$avna glasbena ola se la!ko ustanovi "e je zagotovljen pouk vsaj peti! orkestrski!
intrumentov )godala pi!ala trobila* klavirja nauka o glasbi predolske glasbene vzgoje in
olskega godalnega ali pi!alnega orkestra. ; pouk intrumentov mora biti vklju"eni! najmanj
1&- u"en'ev od tega vsaj polovi'a na orkestrski! intrumenti!.
$avna vija strokovna ola se la!ko ustanovi za izvajanje enega ali ve" javno veljavni!
programov "e je v posamezni program zagotovljen vpis najmanj &- tudentov prvega letnika
vije ole.
%olo"be prejnji! odstavkov ne veljajo za oblikovanje organiza'ijski! enot.
6a narodno meani! in obmejni! obmo"ji! ter na obmo"ji! s posebnimi razvojnimi problemi
ali "e se ustanavlja edina ola za izvajanje dolo"enega izobraevalnega programa v dravi ter
za vzgojo in izobraevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se javni vrte'
oziroma ola ali javni zavod za vzgojo in izobraevanje otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami la!ko ustanovi tudi "e niso izpolnjeni pogoji iz prejnji! odstavkov.
5odrobneje pogoje za ustanovitev javnega vrt'a oziroma ole ter za oblikovanje
organiza'ijske enote dolo"i minister. ; postopku priprave si minister pridobi mnenje
pristojnega strokovnega sveta.
1-. Organi javni& vrt+ev in ol.
Svet
Ravnatelj
%irektor
Eolegij
Strokovni organi
Svet starev
19. Strokovni organi ole.
Strokovni organi v javni oli so+
u"iteljski zbor
oddel"ni u"iteljski zbor
razrednik in
strokovni aktivi.
Strokovni organi v javni viji strokovni oli so+
0-
predavateljski zbor
strokovni aktivi in
tudijska komisija.
:e je javni vrte' oziroma ola organiza'ijska enota se strokovni organi iz prejnjega odstavka
oblikujejo v organiza'ijski enoti.
6e glede na prejnji odstavek v oli ki programa gimnazije ne izvaja v okviru samostojne
organiza'ijske enote o zadeva! ki se nanaajo na program gimnazije odlo"ajo le "lani
u"iteljskega zbora oziroma strokovnega aktiva ki izvajajo ta program.
%olo"ba tretjega odstavka tega "lena velja tudi za zasebne vije strokovne ole "e izvajajo
javno veljavne programe.
10. 'ristojnosti u)iteljskega zbora in oddel)nega u)iteljskega
zbora.
vz%ojiteljski8 uiteljski oziroma predavateljski zbor
;zgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor sestavljajo strokovni delav'i javnega
vrt'a oziroma ole.
;zgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor+
obravnava in odlo"a o strokovni! vpraanji! povezani! z vzgojno>izobraevalnim
delom
daje mnenje o letnem delovnem na"rtu
predlaga uvedbo nadstandardni! in drugi! programov ter dejavnosti
odlo"a o posodobitva! programov vzgoje in izobraevanja in nji!ovi izvedbi v skladu s
predpisi
daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja
daje pobude za napredovanje strokovni! delav'ev in mnenje o predlogi! ravnatelja
odlo"a o vzgojni! ukrepi! in
opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
oddelni zbor
Addel"ni u"iteljski zbor sestavljajo strokovni delav'i ki opravljajo vzgojno>izobraevalno
delo v posameznem oddelku.
01
Addel"ni u"iteljski zbor obravnava vzgojno>izobraevalno problematiko v oddelku oblikuje
program za delo z nadarjenimi u"en'i vajen'i oziroma dijaki in s tistimi ki teje napredujejo
odlo"a o vzgojni! ukrepi! ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
11. Razrednik.
Razrednik vodi delo oddel"nega u"iteljskega zbora analizira vzgojne in u"ne rezultate
oddelka skrbi za reevanje vzgojni! in u"ni! problemov posamezni! u"en'ev vajen'ev
oziroma dijakov sodeluje s stari in olsko svetovalno slubo odlo"a o vzgojni! ukrepi! ter
"7. Strokovni aktiv.
Strokovne aktive v vrt'u sestavljajo vzgojitelji in pomo"niki vzgojiteljev. Strokovne aktive v
oli sestavljajo u"itelji oziroma predavatelji istega predmeta oziroma predmetni! podro"ij.
Strokovni aktivi v vrt'u obravnavajo vzgojno delo dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za
izboljanje vzgojnega dela obravnavajo pripombe starev ter opravljajo druge strokovne
naloge dolo"ene v letnem na"rtu.
Strokovni aktiv ole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega podro"ja
usklajuje merila za o'enjevanje daje u"iteljskemu zboru predloge za izboljanje vzgojno>
izobraevalnega oziroma tudijskega dela obravnava pripombe starev u"en'ev vajen'ev
dijakov in tudentov viji! ol ter opravlja druge strokovne naloge dolo"ene z letnim
delovnim na"rtom.
"1. Knji!ni+a.
<ola ima knjini'o.
Enjini'a zbira knjini"no gradivo ga strokovno obdeluje !rani predstavlja in izposoja ter
opravlja in4orma'ijsko>dokumenta'ijsko delo kot sestavino vzgojno>izobraevalnega dela v
oli.
; knjini'i se la!ko oblikuje tudi u"beniki sklad.
$avna osnovna ola mora imeti u"beniki sklad. 6jegovo upravljanje dolo"i minister.
3a u"en'e vajen'e in dijake ki zaradi so'ialnega poloaja ne morejo pla"ati prispevka za
izposojo u"benikov iz u"benikega sklada zagotovi sredstva drava v skladu z merili ki ji!
dolo"i minister.
02
"". Svetovalna slu!ba.
; javnem vrt'u oziroma oli deluje svetovalna sluba ki svetuje otrokom u"en'em
vajen'em dijakom u"iteljem in starem@ sodeluje z vzgojitelji u"itelji in vodstvom ole pri
na"rtovanju spremljanju in evalva'iji razvoja vrt'a oziroma ole in opravljanju vzgojno>
izobraevalnega dela ter opravlja pokli'no svetovanje.
Svetovalna sluba sodeluje pri pripravi in izvedbi individualizirani! programov za otroke s
posebnimi potrebami.
%elo svetovalne slube opravljajo svetovalni delav'i ki so psi!ologi pedagogi so'ialni
delav'i so'ialni pedagogi in de4ektologi.
5ri opravljanju pokli'nega svetovanja se povezuje z Republikim zavodom za zaposlovanje
"#. Sestava in pristojnosti sveta ole.
sestava sveta
Svet javnega vrt'a javne osnovne ole in javne glasbene ole sestavljajo+
trije predstavniki ustanovitelja
trije predstavniki delav'ev vrt'a oziroma ole in
trije predstavniki starev.
:e je ustanovitelj ole drava je v njenem svetu eden izmed "lanov predstavnikov
ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti na obmo"ju katere ima ola sede ali ve" lokalni!
skupnosti "e se le>te tako sporazumejo.
:lani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za tiri leta in so la!ko ponovno imenovani
oziroma izvoljeni najve" dvakrat zaporedoma.
pristojnosti sveta
Svet javnega vrt'a oziroma ole+
imenuje in razreuje ravnatelja vrt'a oziroma ole
sprejema program razvoja vrt'a oziroma ole letni delovni na"rt in poro"ilo o njegovi
uresni"itvi
odlo"a o uvedbi nadstandardni! in drugi! programov
obravnava poro"ila o vzgojni oziroma izobraevalni problematiki
odlo"a o pritoba! v zvezi s statusom u"en'a vajen'a dijaka tudenta vije ole in
odraslega kot drugostopenjski organ
0&
o pritoba! v zvezi s pravi'ami obveznostmi in odgovornostmi delav'ev iz delovnega
razmerja
obravnava zadeve ki mu ji! predloi vzgojiteljski u"iteljski andragoki oziroma
predavateljski zbor olska inpek'ija reprezentativni sindikat zaposleni! svet starev
skupnost u"en'ev vajen'ev dijakov ali tudentov in
opravlja druge naloge dolo"ene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
"3. Sestava in pristojnosti sveta starev.
3a organizirano uresni"evanje interesa starev se v javnem vrt'u oziroma oli oblikuje svet
starev.
Svet starev je sestavljen tako da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika ki ga stari
izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.
5rvi skli' sveta starev opravi ravnatelj.
Svet starev+
predlaga nadstandardne programe
daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardni! storitva!
daje mnenje o predlogu programa razvoja vrt'a oziroma ole in o letnem delovnem
na"rtu
razpravlja o poro"ili! ravnatelja o vzgojno>izobraevalni problematiki
obravnava pritobe starev v zvezi z vzgojno>izobraevalnim delom
voli predstavnike v svet vrt'a oziroma ole
opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
"*. Sestava in pristojnosti u)iteljskega zbora; oddel)ni zbor/
razrednik/ strokovni aktiv.
uiteljski zbor
;zgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor sestavljajo strokovni delav'i javnega
vrt'a oziroma ole.
;zgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor+
obravnava in odlo"a o strokovni! vpraanji! povezani! z vzgojno>izobraevalnim
delom
daje mnenje o letnem delovnem na"rtu
predlaga uvedbo nadstandardni! in drugi! programov ter dejavnosti
odlo"a o posodobitva! programov vzgoje in izobraevanja in nji!ovi izvedbi v skladu s
predpisi
daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja
daje pobude za napredovanje strokovni! delav'ev in mnenje o predlogi! ravnatelja
odlo"a o vzgojni! ukrepi! in
oddelni zbor
0.
Addel"ni u"iteljski zbor sestavljajo strokovni delav'i ki opravljajo vzgojno>izobraevalno
delo v posameznem oddelku.
Addel"ni u"iteljski zbor obravnava vzgojno>izobraevalno problematiko v oddelku oblikuje
program za delo z nadarjenimi u"en'i vajen'i oziroma dijaki in s tistimi ki teje napredujejo
odlo"a o vzgojni! ukrepi! ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Razrednik
Razrednik vodi delo oddel"nega u"iteljskega zbora analizira vzgojne in u"ne rezultate
oddelka skrbi za reevanje vzgojni! in u"ni! problemov posamezni! u"en'ev vajen'ev
oziroma dijakov sodeluje s stari in olsko svetovalno slubo odlo"a o vzgojni! ukrepi! ter
strokovni aktiv
Strokovne aktive v vrt'u sestavljajo vzgojitelji in pomo"niki vzgojiteljev. Strokovne aktive v
oli sestavljajo u"itelji oziroma predavatelji istega predmeta oziroma predmetni! podro"ij.
Strokovni aktivi v vrt'u obravnavajo vzgojno delo dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za
izboljanje vzgojnega dela obravnavajo pripombe starev ter opravljajo druge strokovne
naloge dolo"ene v letnem na"rtu.
Strokovni aktiv ole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega podro"ja
usklajuje merila za o'enjevanje daje u"iteljskemu zboru predloge za izboljanje vzgojno>
izobraevalnega oziroma tudijskega dela obravnava pripombe starev u"en'ev vajen'ev
dijakov in tudentov viji! ol ter opravlja druge strokovne naloge dolo"ene z letnim
delovnim na"rtom.
"-. 'ostopek ienovanja ravnatelja ole; pogoji za ravnatelja in
poo)nika ravnatelja ole.
!o%oji za ravnatelja in postopek imenovanja
3a ravnatelja javnega vrt'a je la!ko imenovan kdor ima najmanj visokoolsko izobrazbo ter
izpolnjuje druge pogoje za u"itelja ali za svetovalnega delav'a na oli na kateri bo opravljal
4unk'ijo ravnatelja ima najmanj pet let delovni! izkuenj v vzgoji in izobraevanju ter ima
naziv svetnik ali svetovale' oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski
izpit. 3a ravnatelja je la!ko imenovan tudi kandidat ki nima ravnateljskega izpita mora pa si
ga pridobiti najkasneje v enem letu po za"etku mandata.
Ravnatelja imenuje in razreuje svet javnega vrt'a oziroma ole na podlagi javnega razpisa ).
mese"ni rok za izvedbo postopka*. Eandidat mora k prijavi predloiti program vodenja
zavoda.
Svet javnega vrt'a oziroma ole si mora pred imenovanjem ali razreitvijo ravnatelja pridobiti
mnenje vzgojiteljskega u"iteljskega oziroma predavateljskega zbora in mnenje lokalne
skupnosti na obmo"ju katere ima javni vrte' oziroma ola sede kadar je ustanovitelj javne
05
ole oziroma vrt'a samoupravna narodna skupnost pa tudi mnenje te skupnosti in
obrazloeno mnenje sveta starev.
:e organ oziroma skupnost iz osmega odstavka tega "lena ne da mnenja v 2- dne! od dneva
ko je bil zanj zaproen la!ko svet imenuje oziroma razrei ravnatelja brez tega mnenja.
Eo svet izmed prijavljeni! kandidatov izbere kandidata za ravnatelja posreduje obrazloen
predlog za imenovanje v mnenje ministru. :e minister ne da mnenja v &-. dne! od dneva ko
je bil zanj zaproen la!ko svet odlo"i o imenovanju brez tega mnenja.
8andat ravnatelja traja pet let.
;zgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor o mnenju glasujejo tajno.
pomonik ravnatelja
; javnem vrt'u oziroma oli se la!ko imenuje pomo"nik ravnatelja ki pomaga ravnatelju pri
opravljanju poslovodni! in pedagoki! nalog.
5omo"nik ravnatelja opravlja naloge za katere ga pisno pooblasti ravnatelj in ga nadome"a
v njegovi odsotnosti.
3a pomo"nika ravnatelja je la!ko imenovan kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja razen ole
za ravnatelja oziroma ravnateljskega izpita.
5omo"nika ravnatelja imenuje in razreuje ravnatelj. Ravnatelj mora pomo"nika ravnatelja ki
ga razrei seznaniti z razlogi za razreitev. 5red razreitvijo mora ravnatelj z razlogi za
razreitev seznaniti vzgojiteljski u"iteljski oziroma predavateljski zbor.
2/. 'ristojnosti ravnatelja.
5edagoki vodja in poslovodni organ javnega vrt'a oziroma ole je ravnatelj. Ravnatelj
opravlja naslednje naloge+
organizira na"rtuje in vodi delo vrt'a oziroma ole
pripravlja program razvoja vrt'a oziroma ole
pripravlja predlog letnega delovnega na"rta in je odgovoren za njegovo izvedbo
je odgovoren za uresni"evanje pravi' otrok ter pravi' in dolnosti u"en'ev vajen'ev
dijakov tudentov vije ole in odrasli!
vodi delo vzgojiteljskega u"iteljskega in predavateljskega zbora
oblikuje predlog nadstandardni! programov
spodbuja strokovno izobraevanje in izpopolnjevanje strokovni! delav'ev
00
organizira mentorstvo za pripravnike
prisostvuje pri vzgojno>izobraevalnem delu vzgojiteljev oziroma u"iteljev spremlja
nji!ovo delo in jim svetuje
predlaga napredovanje strokovni! delav'ev v nazive
odlo"a o napredovanju delav'ev v pla"ilne razrede
spremlja delo svetovalne slube
skrbi za sodelovanje zavoda s stari )roditeljski sestanki govorilne ure in druge oblike
sodelovanja*
obve"a stare o delu vrt'a oziroma ole in o sprememba! pravi' in obveznosti u"en'ev
vajen'ev in dijakov
spodbuja in spremlja delo skupnosti u"en'ev vajen'ev oziroma dijakov ter tudentov
vije ole
odlo"a o vzgojni! ukrepi!
zagotavlja izvrevanje odlo"b dravni! organov
zastopa in predstavlja vrte' oziroma olo in je odgovoren za zakonitost dela
dolo"a sistemiza'ijo delovni! mest
odlo"a o sklepanju delovni! razmerij in o dis'iplinski odgovornosti delav'ev
skrbi za sodelovanje ole s olsko zdravstveno slubo in
opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

:e se javni vrte' oziroma ola oblikuje kot organiza'ijska enota opravlja ravnatelj 4unk'ijo
pedagokega vodje organiza'ijske enote.
Ravnatelj la!ko za opravljanje posamezni! nalog iz svoje pristojnosti in za nadome"anje v
"asu odsotnosti pisno pooblasti delav'a javnega vrt'a oziroma ole.
"9.a. .irektor % ienovanje direktorja; ?enovanje vril+a dol!nosti ravnatelja
Direktor;
- je poslovodni organ
; javnem vzgojno>izobraevalnem zavodu v katerem se za izvajanje programov za
predolske otroke oziroma posameznega izobraevalnega programa oblikuje organiza'ijska
enota la!ko opravlja poslovodno 4unk'ijo direktor javnega vzgojno>izobraevalnega zavoda
4unk'ijo pedagokega vodje v organiza'ijski enoti pa ravnatelj te enote.
5ravi'e dolnosti in obveznosti direktorja in ravnatelja se dolo"ijo z aktom o ustanovitvi.
#unk'ijo direktorja la!ko opravlja tudi ravnatelj ene izmed organiza'ijski! enot "e je z aktom
o ustanovitvi tako dolo"eno.
imenovanje direktorja
0/
3a direktorja je la!ko imenovan kdor ima visokoolsko izobrazbo najmanj pet let delovni!
izkuenj in opravljen ravnateljski izpit.
%irektorja imenuje in razreuje svet zavoda. E imenovanju in razreitvi si mora pridobiti
soglasje ministra.
8andat direktorja traja pet let. :e 4unk'ijo direktorja opravlja ravnatelj ene izmed
organiza'ijski! enot se la!ko z aktom o ustanovitvi dolo"i tudi kraji mandat vendar ne manj
kot dve leti.
3menovanje vrilca dolnosti ravnatelja
:e ravnatelju pred"asno prene!a mandat oziroma "e ni!"e izmed prijavljeni! kandidatov za
ravnatelja ni imenovan svet javnega vrt'a oziroma ole imenuje vril'a dolnosti ravnatelja
izmed strokovni! delav'ev javnega vrt'a oziroma ole oziroma izmed prijavljeni!
kandidatov vendar najve" za eno leto.
:e v 0- dne! po prene!anju mandata ravnatelju svet javnega vrt'a oziroma ole ne imenuje
niti ravnatelja niti vril'a dolnosti ravnatelja imenuje vril'a dolnosti ravnatelja v
naslednji! osmi! dne! minister.
1sta oseba v istem zavodu la!ko opravlja 4unk'ijo vril'a dolnosti ravnatelja najve" dvakrat.
"9.b. Aolski sklad
<ola la!ko ustanovi olski sklad iz katerega se 4inan'irajo dejavnosti posameznega razreda
ki niso sestavina izobraevalnega programa oziroma se ne 4inan'irajo iz javni! sredstev
nakup nadstandardne opreme zvievanje standarda pouka in podobno.
Sklad iz prejnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov starev dona'ij zapu"in in iz
drugi! virov.
Sklad upravlja upravni odbor ki ima predsednika in est "lanov od kateri! so najmanj trije
predstavniki ole. Svet starev imenuje upravni odbor. 5redstavnike ole predlaga svet ole.
3a delovanje sklada upravni odbor la!ko sprejme pravila.
"0. Avtonoija olskega prostora.
%ejavnosti ki niso povezane z vzgojo in izobraevanjem se la!ko izvajajo v javnem vrt'u
oziroma oli samo z dovoljenjem ravnatelja.
; vrt'i! in ola! je prepovedano delovanje politi"ni! strank in nji!ovi! podmladkov.
; javni! vrt'i! in ola! ni dovoljena kon4esionalna dejavnost. ; vrt'i! in ola! s kon'esijo je
kon4esionalna dejavnost dovoljena kadar se izvaja zunaj programa ki se opravlja kot javna
sluba. Eon4esionalna dejavnost je dovoljena v vrt'i! in ola! s kon'esijo "e "asovno ne
prekinja in prostorsko ne ovira programa ki se izvaja kot javna sluba. 1zvajanje
02
kon4esionalne dejavnosti mora biti organizirano tako da tistim ki se ne elijo udeleiti te
dejavnosti omogo"a nemoten pri!od in od!od.
Eon4esionalna dejavnost iz prejnjega odstavka tega "lena obsega+
verouk ali kon4esionalni pouk religije s 'iljem vzgajati za to religijo
pouk pri katerem o vsebina! u"beniki! izobraevanju u"iteljev in primernosti
posameznega u"itelja za pou"evanje odlo"a verska skupnost
organizirane religiozne obrede.
1zjemoma la!ko minister na predlog ravnatelja v prostori! javnega vrt'a oziroma ole
izven pouka ali izven "asa delovanja vrt'a oziroma ole dovoli verouk ali kon4esionalni
pouk religije "e v lokalni skupnosti za tako dejavnost ni drugi! primerni! prostorov.
3a opravljanje nalog poobla"eni! dravni! organov v vrt'u oziroma oli razen
inpek'ijski! organov in ra"unskega sodi"a je potrebno dovoljenje ravnatelja.
(radna oseba la!ko brez dovoljenja ravnatelja vstopi v vrte' oziroma olo "e je za to
poobla"ena z zakonom ali odlo"bo pristojnega sodi"a oziroma "e je to neogibno
potrebno da la!ko neposredno prime storil'a kaznivega dejanja ali da zavaruje ljudi in
premoenje.
"1. Kon+esija % dodelitev/ pogodba o kon+esiji/ odvze kon+esije.
dodelitev koncesije
Eon'esija se dodeli z odlo"bo na podlagi javnega razpisa.
Eon'esijo dodeli minister razen za predolsko vzgojo ki jo dodeli lokalna skupnost.
8inister je dolan razpisati kon'esijo "e ni mogo"e zagotoviti osnovnoolskega
izobraevanja v javni! osnovni! ola! v skladu z normativi in standardi.
$avni razpis se objavi v (radnem listu Republike Slovenije. ; javnem razpisu se navedejo+
dejavnost ki bo predmet kon'esije pogoji za opravljanje dejavnosti olski okoli "as za
katerega se dodeljuje kon'esija rok do katerega se sprejemajo prijave kriteriji za izbiro rok
v katerem bodo kandidati obve"eni o izbiri in drugi potrebni podatki.
09
'sebina po%odbe o koncesiji
S pogodbo o kon'esiji kon'edent in kon'esionar uredita medsebojne pravi'e in obveznosti in
pogoje pod katerimi mora kon'esionar opravljati dejavnost.
S pogodbo o kon'esiji se podrobneje dolo"ijo predvsem+
predmet kon'esije
obseg izvajanja dejavnosti
za"etek izvajanja kon'esije
rok za odpoved kon'esije
sredstva ki ji! za opravljanje dejavnosti zagotavlja kon'edent.
5ogodba o kon'esiji se sklene v pisni obliki.
Rok za odpoved kon'esije za izvajanje programov za predolske otroke ne sme biti kraji od
esti! mese'ev za izvajanje izobraevalnega programa pa ne sme biti kraji od "asa
potrebnega za dokon"anje izobraevanja zadnje vpisane genera'ije oziroma za dokon"anje
dejavnosti ali naloge potrebne za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja.
odvzem koncesije
:e se ugotovi da kon'esionar ne opravlja dejavnosti v skladu s predpisi odlo"bo o kon'esiji
ter pogodbo o kon'esiji mu kon'edent dolo"i rok za odpravo pomanjkljivosti.
:e kon'esionar ugotovljeni! pomanjkljivosti ne odpravi v dolo"enem roku se kon'esija
odvzame z odlo"bo.
; primeru odvzema kon'esije je kon'edent dolan poskrbeti da u"en'i vajen'i dijaki
tudenti viji! ol oziroma odrasli la!ko dokon"ajo za"eto izobraevanje za predolske otroke
pa namestitev v drugem vrt'u.
#7. 4inan+iranje vzgoje in izobra!evanja 5viri6 in 2inan)ni
nadzor; 2inan+iranje javni& ol 5dr!ava in lokalna skupnost6; pogoji za 2inan+iranje
zasebni& ol in o!ne oejitve.
'iri
;zgoja in izobraevanje se 4inan'ira iz+
javni! sredstev
sredstev ustanovitelja
prispevkov gospodarski! zdruenj in zborni'
neposredni! prispevkov delodajal'ev za izvajanje prakti"nega pouka
prispevkov u"en'ev vajen'ev dijakov tudentov viji! ol in odrasli!
olnin v zasebni! ola!
pla"ila starev za storitve v predolski vzgoji
sredstev od prodaje storitev in izdelkov
/-
iz dona'ij prispevkov sponzorjev in iz drugi! virov.
<ole ki izvajajo javno veljavne programe po kateri! se pridobi javno veljavna izobrazba ter
javni in zasebni vrt'i se ne smejo 4inan'irati iz sredstev politi"ni! strank.
;rte' oziroma ola je dolna uporabljati sredstva v skladu z namenom za katerega so ji bila
dodeljena.
inanni nadzor
5orabo javni! sredstev v vzgoji in izobraevanju nadzoruje Ra"unsko sodi"e Republike
Slovenije.
6amensko porabo sredstev v ola! nadzoruje organ olske inpek'ije.
inanciranje javni" ol < dravni proraun
Povzetek+ 21."len zagotavljanje sredstev iz dravnega prora"una )za A< sredstva za pla"e
delav'ev sel sredstev za materialne strokeF*
1z sredstev dravnega prora"una se zagotavljajo pla"e s prispevki in davki ter drugi osebni
prejemki na podlagi sistemiza'ije in zasedbe delovni! mest v skladu z zakonom normativi in
standardi ter s kolektivno pogodbo ter pla"e s prispevki in davki in drugi osebni prejemki za
pripravnike+ #osnovnim olam za izvedbo obveznega programa dopolnilnega pouka
dodatnega pouka pol ure drugi& oblik individualne in skupinske pomo!i na oddelek dve& ur
interesni& dejavnosti na oddelek programa ole v naravi podaljanega bivanja od prvega do
!etrtega razreda in najmanj ()* sredstev za podaljano bivanje od petega do estega
razreda ter sredstva za izvedbo jutranjega varstva u!encev prvega razreda$
Sredstva za delav'e ki opravljajo zdravstvene storitve se zagotavljajo v skladu z zakoni in
drugimi predpisi ki urejajo 4inan'iranje na podro"ju zdravstva.
1z sredstev dravnega prora"una se zagotavljajo sredstva za materialne stroke v skladu z
normativi in standardi ter za investi'ijsko vzdrevanje in obnovo nepremi"nin in opreme.
1z sredstev dravnega prora"una se zagotavljajo tudi sredstva za kritje materialni! strokov v
skladu s standardi in normativi za izvedbo osnovnoolskega izobraevanja+ nadomestila
strokov delavcem v skladu s kolektivno pogodbo nabavo u!il in u!ni& pripomo!kov
opredeljeni& kot drobni inventar potroni material za pripravo in izvedbo pouka
stroke obvezni& ekskurzij+
inanciranje javni" ol < dravni proraun
Povzetek+ 22."len zagotavljanje sredstev lokalne skupnosti )osnovnim olam pla"ilo
strokov za uporabo prostora in opreme in drugi materialni stroki prevozi u"en'ev
investi'ijsko vzdrevanje nepremi"nin in opreme sredstva za dodatne dejavnosti ole
sredstva za investi'iranje*.
1z sredstev lokalne skupnosti se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo+
sredstva za pla"ilo strokov za uporabo prostora in opreme za osnovne in glasbene ole in
druge materialne stroke razen materialni! strokov iz 21. "lena osnovnim olam
glasbenim olam sredstva za nadomestila strokov delav'em v skladu s kolektivno
pogodbo
sredstva za prevoze u"en'ev osnovne ole v skladu s 50. "lenom zakona o osnovni oli
/1
razen za prevoze u"en'ev s posebnimi potrebami ob pouka prosti! dnevi!
sredstva za investi'ijsko vzdrevanje nepremi"nin in opreme javnim osnovnim in
glasbenim olam
sredstva za dodatne dejavnosti osnovne ole in
sredstva za investi'ije za osnovne ole glasbene ole in organiza'ije za izobraevanje
odrasli! ter del sredstev za investi'ije v olstvo narodne skupnosti.
po%oji za inanciranje
Povzetek+ 20."len pripada jim 25K sredstev za posameznega u"en'a ki ji! drava oziroma
lokalna skupnost zagotavlja za pla"e in druge osebne prejemke in materialne stro"ke@
omejitev 4inan'iranja )2/. "len* in omejitev pla" )92. "len*@ pogodb o 4inan'iranju zasebne
ole )9-. "len*.
3asebnim olam ki izvajajo javno veljavne programe osnovnoolskega izobraevanja
osnovnega glasbenega izobraevanja ali gimnazijam pripadajo sredstva iz dravnega
prora"una oziroma prora"una lokalne skupnosti "e izpolnjujejo naslednje pogoje+
da izvajajo izobraevalni program od prvega do zaklju"nega razreda oziroma letnika
da imajo vklju"ena oziroma vpisana najmanj dva oddelka prvega razreda
da imajo zaposlene oziroma druga"e zagotovljene u"itelje oziroma vzgojitelje potrebne
za izvedbo javno veljavnega programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
3asebni oli pripada za posameznega u"en'a oziroma dijaka 25K sredstev ki ji! drava
oziroma lokalna skupnost zagotavlja za pla"e druge osebne prejemke v skladu s kolektivno
pogodbo in materialne stroke na u"en'a oziroma dijaka v javni oli.
3asebne ole la!ko sodelujejo na nate"aji! za u"ila in u"ne pripomo"ke ki so namenjeni
javnim olam.
1zpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega "lena ugotavlja olska uprava.
omejitev inanciranja
6e glede na dolo"be prejnjega "lena zasebni oli ne pripadajo javna sredstva "e je zaradi
vpisa v zasebno olo ogroen obstoj edine javne osnovne ole v istem olskem okoliu ali "e
opravlja dejavnost v nasprotju s petim odstavkom /. "lena tega zakona.
3asebna ola ki se 4inan'ira iz javni! sredstev se v primeru iz prejnjega odstavka prene!a
4inan'irati po pravnomo"nosti odlo"be ki jo izda minister.
#1. $aposleni v vrt+u in oli; pogoji za zaposlene v OA ter v ola&
in zavodi& za otroke in ladostnike s posebnii potrebai.
;zgojno>izobraevalno in drugo strokovno delo v javnem vrt'u oziroma oli opravljajo
vzgojitelji
pomo"niki vzgojiteljev
u"itelji predavatelji viji! ol
svetovalni delav'i
knjini"arji in
/2
drugi strokovni delav'i ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovni! nalog potrebni!
za nemoteno delovanje vrt'a oziroma ole )v nadaljnjem besedilu+ strokovni delav'i*.
Strokovni delav'i izvajajo vzgojno>izobraevalno delo v skladu z zakonom in javno
veljavnimi programi tako da zagotavljajo objektivnost kriti"nost in pluralnost ter so pri tem
strokovno avtonomni.
Strokovni delav'i morajo obvladati slovenski knjini jezik imeti ustrezno izobrazbo
dolo"eno s tem zakonom in drugimi predpisi ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem
zakonom.
Strokovni delav'i v javni A< so+
u"itelj
olski svetovalni delave'
knjini"ar
laborant
in drugi strokovni delav'i
("itelj olski svetovalni delave' knjini"ar morajo imeti visokoolsko izobrazbo ustrezne
smeri in pedagoko izobrazbo. Daborant mora imeti najmanj srednjo oz. srednjo strokovno
izobrazbo.
Strokovni delav'i v vrt'i! in ola! se strokovno izobraujejo in usposabljajo.
;zgojitelj u"itelj organizator izobraevanja svetovalni delave' in knjini"ar la!ko
napredujejo v naziv+
mentor
svetovale'
svetnik
6a podro"ju ;in1 ne more skleniti delovnega razmerja oseba ki+
je bila pravnomo"no obsojena zaradi naklepa kaznjivega dejanja ki se preganja po
uradni dolnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju ve" kot 0 mese'ev.
$e bila pravnomo"no obsojena zaradi kaznjivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.
&2. Strokovni izpit na podro)ju vzgoje in izobra!evanja.
Strokovni delav'i opravljajo strokovni izpit v skladu s tem zakonom. Strokovni izpit je
sestavni del pripravnitva in se opravlja pred iztekom pripravnike dobe.
Strokovni delav'i ki so opravili pripravnitvo in strokovni izpit po drugi! predpisi! la!ko
opravljajo strokovni izpit po tem zakonu po preteku esti! mese'ev dela v vrt'u oziroma oli.
Strokovnim delav'em ki imajo naziv visokoolskega u"itelja ni treba opravljati strokovnega
izpita v skladu s tem zakonom.
/&
Strokovni delav'i v vrt'i! ola! in zavodi! ki izvajajo programe za predolske otroke
izobraevalne programe in posebni program vzgoje in izobraevanja za otroke in mladostnike
s posebnimi potrebami ki opravljajo zdravstveno oziroma so'ialno>varstveno dejavnost
opravljajo strokovni izpit v skladu z zakonom in drugimi predpisi ki urejajo ta podro"ja.
##. ?zobra!evanje in napredovanje strokovni& delav+ev in
ravnateljev.
Strokovni delav'i v vrt'i! in ola! se strokovno izobraujejo in usposabljajo.;zgojitelj
u"itelj organizator izobraevanja svetovalni delave' in knjini"ar la!ko napredujejo v naziv
mentor svetovale' in svetnik.
; nazive iz prejnjega odstavka napredujejo tudi ravnatelj direktor in pomo"nik ravnatelja ter
predavatelji viji! ol.
6aziv predavatelj vije ole podeli predavateljski zbor ustrezne vije strokovne ole po
poprejnjem soglasju Strokovnega sveta Republike Slovenije za pokli'no in strokovno
izobraevanje. :e predavateljski zbor e ni konstituiran ali je treba imenovati predavatelje za
izobraevalni program ki ga ola na novo uvaja naziv podeli Strokovni svet Republike
Slovenije za pokli'no in strokovno izobraevanje.
5ostopek za pridobitev naziva iz prejnjega odstavka dolo"i minister.
; nazive po tem zakonu napredujejo tudi strokovni delav'i zaposleni v javni! zavodi! iz 22.
"lena tega zakona ki opravljajo vzgojno>izobraevalno delo oziroma svetovalno ali razvojno
delo v zvezi z vzgojo in izobraevanjem.
ola za ravnatelje
3a izobraevanje in usposabljanje ravnateljev in kandidatov za ravnatelje ;lada Republike
Slovenije ustanovi olo za ravnatelje.
3a ravnateljski izpit se la!ko prizna tudi opravljen podiplomski tudijski program za katerega
Strokovni svet Republike Slovenije za splono izobraevanje ugotovi da zagotavlja znanja
dolo"ena za ravnateljski izpit.
<ola za ravnatelje enkrat letno objavi razpis za vpis in dolo"i roke za opravljanje
ravnateljskega izpita.

#3. Sklepanje delovni& razerij; pripravnitvo 5kateri pravni akti
urejajo to podro)je6.
!redpisi
%elovna razmerja udeleba delav'ev pri upravljanju in uresni"evanje sindikalni! pravi'
delav'ev v vrt'u oziroma oli se urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo "e s tem
zakonom ni druga"e dolo"eno.
!ripravnitvo
/.
5ripravnik je strokovni delave' ki v vrt'u oziroma oli prvi" za"ne opravljati delo ustrezno
smeri in stopnji njegove strokovne izobrazbe z namenom da se usposobi za samostojno
opravljanje dela.
5ripravnitvo traja najmanj est mese'ev in ne ve" kot deset mese'ev.
5ripravnik v "asu pripravnitva sodeluje s strokovnimi delav'i pri vzgojno>izobraevalnem
delu in se pripravlja na strokovni izpit.
5ripravnikovo delo vodi spremlja in o'enjuje mentor.
8entorja pripravniku dolo"i ravnatelj izmed strokovni! delav'ev ki opravljajo delo za
katero se bo pripravnik usposabljal in imajo naziv svetnik ali svetovale' oziroma imajo
najmanj tri leta naziv mentor.
8entor pripravi pripravniku program ki vklju"uje metodi"no didakti"no ter drugo pripravo
potrebno za opravljanje izpita. 8entor izdela poro"ilo o poteku pripravnitva.
5ripravnitvo se v skladu s tem zakonom la!ko izvaja tudi kot volontersko pripravnitvo.
<tevilo pripravniki! mest razpie minister.
!ravni akti:
3akon o delovni! razmerji! )pogodba o zaposlitvi pravi'e obveznosti in
odgovornosti iz delovnega razmerja varstvo nekateri! kategorij delav'ev*
#*. .elovna in u)na obveznost u)iteljev v OA; obseg V? dela.
obse% vz%ojno<izobraevalne%a dela
%elovna obveznost u"itelja obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z u"en'i vajen'i
dijaki oziroma tudenti viji! ol )v nadaljnjem besedilu+ u"na obveznost* pripravo na pouk
popravljanje in o'enjevanje izdelkov in drugo delo potrebno za uresni"itev izobraevalnega
programa.
5riprava na pouk obsega+
sprotno vsebinsko in metodi"no pripravo
pripravo didakti"ni! pripomo"kov.

%rugo delo obsega+
sodelovanje s stari
sodelovanje v strokovni! organi! ole
opravljanje nalog razrednika
organizirano strokovno izobraevanje in izpopolnjevanje
zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno>izobraevalnega in
drugega dela
mentorstvo u"en'em vajen'em dijakom in tudentom vije ole ter sodelovanje s olami
/5
in visokoolskimi zavodi ki izobraujejo strokovne delav'e
mentorstvo pripravnikom
urejanje kabinetov zbirk olski! delavni' telovadni' igri" nasadov ipd.
organiziranje kulturni! portni! in drugi! splono koristni! in !umanitarni! ak'ij pri
kateri! sodelujejo u"en'i vajen'i oziroma dijaki
pripravo in vodstvo ekskurzij izletov tekmovanj ole v naravi letovanj taborjenj ki ji!
organizira ola in
opravljanje drugi! nalog dolo"eni! z letnim delovnim na"rtom.
%olo"be tega zakona ki urejajo delovno obveznost u"iteljev in drugi! strokovni! delav'ev se
uporabljajo tudi za u"itelje in druge strokovne delav'e ol in zavodov za vzgojo in
izobraevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
delovna in una obveznost =&snovna in %lasbena ola1
; okviru z zakonom in kolektivno pogodbo dolo"enega tedenskega polnega delovnega "asa je
tedenska u"na obveznost u"itelja najve" 22 ur v oddelki! podaljanega bivanja in v
bolnini"ni! oddelki! pa najve" 25 ur.
#-. .opusti u)iteljev 5v kateri& pravni& akti& so urejeni6.
Strokovni delave' v javnem vrt'u oziroma oli ima pravi'o do najmanj 2- delovni! dni
letnega dopusta.
Strokovni delave' v javni oli la!ko porabi letni dopust v "asu ki ga dolo"i minister s olskim
koledarjem vendar najdlje do kon'a olskega leta v naslednjem letu.
%olo"be tega "lena veljajo tudi za strokovnega delav'a ki sklene delovno razmerje za
dolo"en "as.
%elave' v javnem vrt'u oziroma oli ima pravi'o do odsotnosti z dela z nadomestilom pla"e
ali brez nadomestila pla"e ter druge pravi'e iz delovnega razmerja v primeri! in pod pogoji
dolo"enimi z zakonom in kolektivno pogodbo.
!ravni akti:
3akon o delovni! razmerji! )pogodba o zaposlitvi pravi'e obveznosti in
odgovornosti iz delovnega razmerja varstvo nekateri! kategorij delav'ev*
#9. Kaj ureja zakon o olski inpek+iji; obseg olske inpek+ije;
organiza+ija olske inpek+ije; pogoji za inpektorja; izveden+i; vrste nadzora; podro)je
nadzora olske inpek+ije; kritve in ukrepi; razveljavitev o+ene; suspenz.
vsebina zakona
/0
Ta zakon ureja organiza'ijo podro"ja nadzora in pristojnosti olske inpek'ije z namenom da
se zagotovi spotovanje zakonitosti in s tem za"ita pravi' predolski! otrok u"en'ev
vajen'ev dijakov tudentov in udeleen'ev izobraevanja odrasli! ter strokovni! delav'ev.
obse% olske inpekcije
<olska inpek'ija obsega nadzor nad izvajanjem zakonov drugi! predpisov in aktov ki
urejajo organiza'ijo in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja ki jo opravljajo vrt'i
osnovne ole glasbene ole nije in srednje pokli'ne ole srednje te!nike in strokovne ole
gimnazije vije strokovne ole zavodi za izobraevanje in usposabljanje otrok in
mladostnikov s posebnimi potrebami organiza'ije za izobraevanje odrasli! in zasebniki ki
izobraujejo po javno veljavni! programi! )v nadaljnjem besedilu+ vrt'i in ole*.

&r%anizacija
<olsko inpek'ijo opravlja 1npektorat Republike Slovenije za olstvo in port
1npektorat vodi glavni inpektor. 1npektorat pri svojem delu sodeluje z drugimi
inpek'ijami. 6adzor v meja! pristojnosti opravljajo inpektorji.
3a glavnega inpektorja je la!ko imenovan kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let
pedagoki! delovni! izkuenj v vzgoji in izobraevanju.
!o%oji za inpektorja
1npektor je la!ko kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovni! izkuenj na
pedagokem svetovalnem razvojno>raziskovalnem ali upravnem podro"ju vzgoje in
izobraevanja ter opravljen strokovni izpit za inpektorja.
3zvedenci
:e je za ugotovitev ali presojo kaknega dejstva pri nadzoru ki je pomembno za reitev
stvari potrebno posebno strokovno znanje s katerim inpektor ne razpolaga se opravi dokaz
z izveden'em.
1zveden'a dolo"i glavni inpektor z liste izveden'ev. 1zvedene' pripravi pisno mnenje in ga
posreduje pristojnemu inpektorju. Disto izveden'ev dolo"i minister.
%okaz z izveden'em za pedagoko podro"je se mora opraviti "e iz okoli"in primera iz!ajajo
dejstva iz kateri! je mogo"e sklepati+
da so krene pravi'e otrok in udeleen'ev izobraevanja da doseejo z zakoni in
drugimi predpisi dolo"ene standarde znanj ki jim omogo"ajo napredovanja oziroma
vklju"itev v izobraevanje na naslednji ravni
da je krena pravi'a strokovnega delav'a da je pri svojem delu avtonomen ali
da strokovni delave' pri izvajanju vzgojno>izobraevalnega dela ne zagotavlja
objektivnosti kriti"nosti in pluralnosti.
1zveden'i za pedagoko podro"je morajo imeti najmanj visoko izobrazbo in deset let delovni!
izkuenj na pedagokem svetovalnem ali razvojno raziskovalnem podro"ju in morajo imeti v
skladu s predpisi o napredovanju v nazive naziv svetnika oziroma morajo biti izvoljeni v
naziv predavatelja vije strokovne ole oziroma v naziv visokoolskega u"itelja.
//
'rste nadzora
Redni nadzor se izvaja na podlagi letnega programa dela inpektorata. ; vrt'i! in
ola! mora biti opravljen redni nadzor praviloma vsako peto leto.

1zredni nadzor se opravi na podlagi pobude otroka in udeleen'a izobraevanja
stara skrbnika rejnika sveta starev skupnosti dijakov predstavnika
reprezentativnega sindikata v vrt'u ali oli ali zaposleni! v vrt'u ali oli.
1npektor je dolan pobudnika obvestiti o dejanji! ki ji! je opravil v zvezi s pobudo
in o izvreni! ukrepi! "e ta tako za!teva.

5onovni nadzor se izvede po preteku roka dolo"enega za odpravo kritev ter
izvritev naloeni! ukrepov in nalog.
Redni nadzor se napove izredni in ponovni nadzor se la!ko opravi tudi nenapovedano.
1npektor se ob pri!odu najavi ravnatelju oziroma direktorju ali tistemu ki ju nadome"a.
podroje nadzora olske inpekcije
6adzor v vrt'i! in ola! se nanaa predvsem na+
1. izvajanje dejavnosti skladno z aktom o ustanovitvi
2. izpolnjevanje pogojev za opravljanje vzgojno>izobraevalne dejavnosti ter na
izpolnjevanje standardov in normativov za izvajanje vzgojno>izobraevalnega dela
&. uresni"evanje pravi' in dolnosti otrok in udeleen'ev izobraevanja
.. dnevno tedensko in letno organiza'ijo dela
5. ustreznost na"rtovanja dela vrt'a oziroma ole
0. letno in sprotno na"rtovanje vzgojno>izobraevalnega dela strokovni! delav'ev
/. dnevno tedensko in letno obremenitev otrok in udeleen'ev izobraevanja
2. izvajanje vpisa in izpisa otrok in udeleen'ev izobraevanja
9. preverjanje in o'enjevanje znanja ter napredovanje otrok in udeleen'ev izobraevanja
1-. uresni"evanje pravi' in obveznosti strokovni! delav'ev ki skladno z dolo"ili zakonov
drugi! predpisov ali sploni! aktov sodijo v pristojnost olske inpek'ije
11. sodelovanje starev z vrt'em oziroma olo in nji!ovo pravo"asno in4ormiranost o
uspe!u in napredovanju
12. organiza'ijo ;1 dela
1&. organiziranost otrok in udeleen'ev izobraevanja
1.. vodenje pedagoke dokumenta'ije in eviden' ter izdajanje javni! listin
15. postopek imenovanja in razreitve ravnatelja
10. dolo"anje viine prispevkov starev in nji!ovo namensko rabo
1/. uporabo u"benikov
12. opravljanje vzgojno>izobraevalne dejavnosti v skladu s kon'esijsko pogodbo
19. oblikovanje in vsebino dela strokovni! organov vrt'a oziroma ole
2-. izvajanje ravnateljevi! nalog ki mu ji! nalagajo zakoni in drugi predpisi s podro"ja
vzgoje in izobraevanja
kritve in ukrepi
1npektor odredi ukrepe za odpravljanje kritev zakona drugi! predpisov ali sploni! aktov
ter dolo"i rok za odpravo kritev "e+
1. vrte' oziroma ola ne izvaja dejavnosti skladno z dolo"ili akta o ustanovitvi vpisom v
/2
sodni register in vpisom v razvid izvajal'ev
2. vrte' oziroma ola ne izpolnjuje pogojev za izvajanje vzgojno>izobraevalne dejavnosti
&. vrte' oziroma ola z dnevno tedensko ali letno organiza'ijo dela kri zakon druge
predpise ali splone akte
.. vrte' oziroma ola ali strokovni delav'i ne na"rtujejo dela
5. vrte' oziroma ola ne izvaja predpisanega kurikula
0. vrte' oziroma ola ne vodi ali pomanjkljivo vodi predpisano pedagoko dokumenta'ijo
in eviden'e
/. ola izdaja javne listine v nasprotju z dolo"ili zakonov drugi! predpisov ali sploni!
aktov
2. izvedene' za pedagoko podro"je ugotovi strokovne pomanjkljivosti pri vzgojno>
izobraevalnem delu strokovnega delav'a
9. vrte' oziroma ola ne upoteva predpisani! standardov in normativov za izvajanje
vzgojno>izobraevalnega dela
1-. dnevna tedenska ali letna obremenitev otrok in udeleen'ev izobraevanja ni v skladu
z
zakonom drugimi predpisi ali splonimi akti
11. se vpis in izpis otrok in udeleen'ev izobraevanja ne izvaja v skladu z dolo"ili zakona
drugi! predpisov ali sploni! aktov
12. se v vrt'u oziroma oli ne uresni"ujejo pravi'e in dolnosti otrok in udeleen'ev
izobraevanja ter strokovni! delav'ev
1&. se v vrt'u oziroma oli ne uresni"ujejo pravi'e in dolnosti strokovni! delav'ev
1.. strokovni delav'i ne obve"ajo pravo"asno starev otrok in udeleen'ev izobraevanja
o uspe!u in napredovanju
15. ola ne omogo"i predvideni! oblik organiziranja otrok in udeleen'ev izobraevanja v
skladu z dolo"ili zakona drugi! predpisov ali sploni! aktov
10. vrte' oziroma ola ne poskrbi za varnost otrok in udeleen'ev izobraevanja
1/. vrte' oziroma ola ne izvaja izletov ekskurzij ali ole v naravi v skladu z na"rtovanimi
'ilji in v skladu z dolo"ili zakonov drugi! predpisov ali sploni! aktov oziroma v
skladu z monostmi starev
12. ravnatelj ne uresni"uje nalog ki mu ji! nalagajo zakoni in drugi predpisi s podro"ja
vzgoje in izobraevanja
19. vrte' oziroma ola ne oblikuje strokovni! organov v skladu s predpisi
2-. vrte' oziroma ola ne izvaja vzgojno>izobraevalne dejavnosti v skladu s kon'esijsko
pogodbo.
razveljavitev ocene
1npektor z odlo"bo razveljavi o'eno in odredi ponovno dolo"anje o'ene na podlagi
dokumenta'ije ali ponovno o'enjevanje znanja "e pri nadzoru ugotovi kritev zakonov
/9
drugi! predpisov in aktov ki dolo"ajo preverjanje znanja in o'enjevanje.
:e inpektor ob kon'u olskega oziroma tudijskega leta ugotovi kritev zakonov drugi!
predpisov in aktov ki dolo"ajo preverjanje znanja in o'enjevanje in je vplivala na
oblikovanje zaklju"ni! o'en otrok in udeleen'ev izobraevanja ji! razveljavi in odredi
ponovno dolo"anje o'en "e imajo le>te za posledi'o da otro'i in udeleen'i izobraevanja ne
napredujejo ali da ne dokon"ajo izobraevanja v drugi! primeri! pa le "e otro'i in
udeleen'i izobraevanja ali nji!ovi zakoniti zastopniki to izre'no za!tevajo ali v to privolijo.
5rivolitev si mora pridobiti ola.
5ri ponovnem dolo"anju o'ene na podlagi dokumenta'ije ali pri ponovnem o'enjevanju
znanja la!ko inpektor dolo"i v komisijo izveden'a za pedagoko podro"je. ; primeru
ponovnega o'enjevanja znanja la!ko inpektor dolo"i kot zunanjega izpraeval'a izveden'a
za pedagoko podro"je.
suspenz-
:e iz!aja iz dejstev ugotovljeni! pri nadzoru utemeljen sum da je delave' ravnatelj
direktor pomo"nik vodja enote ali podruni'e storil kritev s tem+
da je zasvojen z mamili oziroma alko!olom
da pridobiva predolske otroke u"en'e in dijake za uivanje mamil jim mamila prodaja
ali daje
da izvaja 4izi"no nasilje nad otrokom ali udeleen'em izobraevanja ali
da napeljuje k spolni zlorabi ali spolno zlorablja otroka ali udeleen'a izobraevanja mu
la!ko inpektor izre"e suspenz in predlaga uvedbo dis'iplinskega postopka oziroma
razreitev 4unk'ije ter predlaga uvedbo postopka zaradi prekrka ali prijavi kaznivo
dejanje.
A suspenzu inpektor la!ko odlo"i ustno. 1npektor mora izdati pisno odlo"bo v osmi! dne!
od izreka suspenza. 5ritoba zoper odlo"bo ne zadri izvritve.
Suspenz sme trajati najdlje do dokon"ne odlo"itve o dis'iplinski odgovornosti do prene!anja
delovnega razmerja oziroma do prene!anja razlogov ki so narekovali sprejem odlo"be o
suspenzu.
; "asu suspenza gredo delav'u ravnatelju oziroma direktorju pomo"niku vodji enote ali
podruni'e enake pravi'e kot delav'u ki je v skladu z delovno zakonodajo odstranjen z dela.
#9Ba. 'ravi+e in dol!nosti inpektorja; predlogi inpektorja pristojni organo
U%otovljene kritve in ukrepi inpektorja
2-
1npektor ima pravi'o in dolnost da+
1. razveljavi o'eno in odredi ponovno o'enjevanje "e pri nadzoru ugotovi kritev zakonov
drugi! predpisov in aktov ki dolo"ajo preverjanje in o'enjevanje znanja
2. prepove izvajanje vzgojno>izobraevalne vsebine ki ni sestavina predpisanega kurikula
&. prepove izvajanje vzgojno>izobraevalne dejavnosti na na"in ki je v nasprotju s pravili
in dognanji stroke
.. prepove vrt'u oziroma oli uporabo nepotrjeni! u"benikov
5. prepove zbiranje in porabo prispevkov starev oziroma tudentov viji! strokovni! ol za
namene ki niso v skladu z zakonom drugimi predpisi ali splonimi akti
0. odredi vrt'u oziroma oli vrnitev nezakonito zbrani! prispevkov starev.
predlo%i inpektorja pristojnim or%anom
1npektor ima pravi'o in dolnost da+
1. predlaga ravnatelju uvedbo dis'iplinskega postopka zoper delav'a
2. predlaga ravnatelju uvedbo postopka za prene!anje pogodbe o zaposlitvi
&. predlaga ravnatelju razreitev pomo"nika ravnatelja vodje enote oziroma podruni'e
.. predlaga svetu vrt'a oziroma ole razreitev ravnatelja oziroma direktorja "e ne izvaja
nalog ki so predvidene z zakoni drugimi predpisi ali splonimi akti
5. predlaga svetu vrt'a oziroma ole razreitev ravnatelja oziroma direktorja "e ne uresni"i
odlo"b inpektorja v odrejeni! roki!
0. predlaga pristojnemu organu razveljavitev aktov organov vrt'a oziroma ole ki so v
nasprotju z zakoni drugimi predpisi ali splonimi akti
/. predlaga pristojnemu ministrstvu izbris vrt'a oziroma ole iz razvida izvajal'ev javno
veljavni! programov
2. seznani ustanovitelja z ugotovljenimi kritvami in s potrebnimi ukrepi za nji!ovo
odpravo
9. predlaga druge ukrepe in opravi dejanja za katera je poobla"en z zakonom drugim
predpisom ali splonim aktom
1-. odstopi zadevo pristojnemu organu
11. prijavi kaznivo dejanje.
&2. Kaj ureja zakon o OA 51Cletna OA6;
Ta zakon ureja osnovnoolsko izobraevanje ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne ole ali
se izvaja kot izobraevanje na domu.
&9. @ilji osnovnoolskega izobra!evanja; trajanje izobra!evanja;
izpolnitev osnovnoolske obveznosti.
21
Cilji osnovnoolskega izobraevanja so+
zagotavljanje splone izobrazbe vsemu prebivalstvu
vzpodbujanje skladnega spoznavnega "ustvenega du!ovnega in so'ialnega razvoja
posameznika
razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje sporo"anje in izraanje v
slovenskem jeziku na obmo"ji! ki so opredeljena kot narodnostno meana pa tudi v
italijanskem oziroma madarskem jeziku
vzpodbujanje zavesti o integriteti posameznika
razvijanje zavesti o dravni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini
Slovenije in njeni kulturi
vzgajanje za ob"e kulturne in 'iviliza'ijske vrednote ki izvirajo iz evropske tradi'ije
vzgajanje za medsebojno strpnost spotovanje druga"nosti in sodelovanje z drugimi
spotovanje "lovekovi! pravi' in temeljni! svobo"in in s tem razvijanje sposobnosti za
ivljenje v demokrati"ni drubi
doseganje mednarodno primerljivi! standardov znanja in pridobivanje znanj za
nadaljevanje olanja
pridobivanje sploni! in uporabni! znanj ki omogo"ajo samostojno u"inkovito in
ustvarjalno soo"anje z drubenim in naravnim okoljem in razvijanje kriti"ne mo"i
razsojanja
razvijanje in o!ranjanje lastne kulturne tradi'ije
seznanjanje z drugimi kulturami in u"enje tuji! jezikov
omogo"anje osebnostnega razvoja u"en'ev v skladu z nji!ovimi sposobnostmi in
zakonitostmi razvoja
razvijanje nadarjenosti in usposabljanje za doivljanje umetniki! del in za umetniko
izraanje in
oblikovanje in spodbujanje zdravega na"ina ivljenja in odgovornega odnosa do
naravnega okolja.
37. Otro+i s posebnii potrebai 5de2ini+ija6; izobra!evanje te&
u)en+ev v skladu z $OA.
Atro'i s posebnimi potrebami po tem zakonu so otro'i z motnjami v duevnem razvoju slepi
in slabovidni otro'i glu!i in nagluni otro'i otro'i z govornimi motnjami gibalno ovirani
otro'i dolgotrajno bolni otro'i in otro'i z motnjami vedenja in osebnosti ki potrebujejo
prilagojeno izvajanje izobraevalni! programov z dodatno strokovno pomo"jo ali prilagojene
izobraevalne programe oziroma posebni program vzgoje in izobraevanja ter u"en'i z
u"nimi teavami in posebej nadarjeni u"en'i.
Atro'i s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v izobraevalne programe s prilagojenim
izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo v prilagojene izobraevalne programe ali v
posebne programe vzgoje in izobraevanja imajo pravi'o do individualizirani! programov
vzgoje in izobraevanja.
Asnovna ola mora za izvajanje osnovnoolskega programa otrok s posebnimi potrebami
zagotoviti strokovne delav'e za pripravo izvedbo in evalva'ijo individualizirani! programov.
izobraevanje te" uencev v skladu z #&:
22
("en'i s posebnimi potrebami ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraevalni! programov
z dodatno strokovno pomo"jo prilagojene izobraevalne programe ali posebni program
vzgoje in izobraevanja se izobraujejo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
1zobraevanje u"en'ev z u"nimi teavami se izvaja v skladu s tem zakonom tako da jim ola
prilagodi metode in oblike dela ter jim omogo"i vklju"itev v dopolnilni pouk in druge oblike
individualne in skupinske pomo"i.
1zobraevanje posebej nadarjeni! u"en'ev se izvaja v skladu s tem zakonom tako da jim ola
prilagodi metode in oblike dela ter jim omogo"i vklju"itev v dodatni pouk in druge oblike
individualne in skupinske pomo"i.
.1. 'rogra OA izobra!evanja 5obvezni in razirjeni progra6;
sestavine obveznega in razirjenega prograa; predetnik in u)ni na)rt.
5rogram osnovnoolskega izobraevanja obsega obvezni program in razirjeni program
Obvezni program obsega
obvezne predmete8
izbirne predmete in
ure oddelne skupnosti
A< mora za vse u"en'e izvajati pouk naslednji! obvezni! predmetov+
Slovenski in italijanski ali madarski jezik na narodno meani! obmo"ji!
T($
3=A 3,8
%1,
87T E,8 ?1A #13
Dikovna vzgoja glasbena vzgoja portna vzgoja te!ni"na vzgoja gospodinjstvo.
5oleg obvezni! predmetov mora osnovna ola za u"en'e /. 2. in 9. razreda izvajati pouk iz
izbirni& predmetov druboslovno>!umanisti"nega sklopa in naravoslovno>te!ni"nega sklopa.
<ola mora ponuditi pouk najmanj tre! izbirni! predmetov iz posameznega sklopa. ; okviru
druboslovno>!umanisti"nega sklopa mora ola ponuditi pouk tujega jezika nekon4esionalni
pouk o verstvi! in etiki ter pouk retorike.
("ene' med izbirnimi predmeti izbere tri predmete od tega najve" dva predmeta iz
posameznega sklopa.
("ene' la!ko med izbirnimi predmeti izbere & predmete od tega najve" 2 predmeta iz
posameznega sklopa. 6e glede na navedeno la!ko u"ene' v /. 2. in 9. razredu izbere le dva
izbirna predmeta od tega enega iz druboslovno>!umanisti"nega in enega iz naravoslovno>
te!ni"nega sklopa.
5ri ura! oddel"ne skupnosti u"en'i skupaj z razrednikom obravnavajo vpraanja povezana z
delom in ivljenjem u"en'ev.
2&
,azirjeni program obsega
!odaljano bivanje
Jutranje varstvo
Dodatni pouk
Dopolnilni pouk
3nteresne dejavnosti
:ola v naravi
Asnovna ola organizira jutranje varstvo u"en'ev prvega razreda in podaljano bivanje za
u"en'e od prvega do estega razreda.
; "asu podaljanega bivanja se u"en'i u"ijo opravljajo doma"e naloge in druge obveznosti in
sodelujejo pri kulturni! portni! umetniki! in drugi! dejavnosti!.
Dodatni pouk se organizira za u"en'e ki pri posamezni! predmeti! presegajo dolo"ene
standarde znanja.
Dopolnilni pouk se organizira za u"en'e ki potrebujejo pomo" pri u"enju.
3a razvijanje razli"ni! interesov u"en'ev osnovna ola organizira interesne dejavnosti ki ji!
dolo"i z letnim delovnim na"rtom.
; podaljano bivanje dodatni in dopolnilni pouk interesne dejavnosti ki ji! organizira
osnovna ola jutranje varstvo in olo v naravi se u"en'i vklju"ujejo prostovoljno.
predmetnik in uni nart
S predmetnikom se dolo"ijo letno in tedensko tevilo ur pouka posamezni! predmetov
oziroma predmetni! podro"ij tevilo ur oddel"ne skupnosti in minimalno tevilo ur
potrebni! za uresni"evanje u"nega na"rta.
3 u"nim na"rtom se dolo"ijo vsebina predmetov ali predmetni! podro"ij standardi znanj in
'ilji pouka pri predmeti! in predmetni! podro"ji!.
3". =etni delovni na)rt 5sestavine6; kateri organ ga spreje in do
kdaj;
3 letnim delovnim na"rtom se dolo"ijo vsebina obseg in razporeditev vzgojno>
izobraevalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in u"nim na"rtom in obseg vsebina
in razporeditev interesni! in drugi! dejavnosti ki ji! izvaja ola. %olo"i se delo olske
svetovalne slube in drugi! slub delo olske knjini'e aktivnosti s katerimi se ola
vklju"uje v okolje obseg dejavnosti s katerimi ola zagotavlja zdrav razvoj u"en'ev oblike
sodelovanja s stari strokovno izpopolnjevanje u"iteljev in drugi! delav'ev sodelovanje z
visokoolskimi zavodi ki izobraujejo u"itelje raziskovalnimi intitu'ijami vzgojnimi
posvetovalni'ami oziroma svetovalnimi 'entri sodelovanje z zunanjimi sodelav'i in druge
naloge potrebne za uresni"itev programa osnovne ole.
Detni delovni na"rt sprejme svet osnovne ole v skladu z zakonom in drugimi predpisi
najkasneje do kon'a mese'a septembra v vsakem olskem letu.
2.
3#. V? obdobja; olsko leto/ tedenska obveznost u)en+ev.
Asnovnoolsko izobraevanje se deli na tri vz%ojno<izobraevalna obdobja.
5rvo obdobje traja od 1. do &. razreda
%rugo obdobje traja od .. do 0. razreda.
Tretje obdobje traja od /. do 9. razreda.
S prilagojenimi izobraevalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraevanja
se za u"en'e s posebnimi potrebami vzgojno>izobraevalna obdobja la!ko dolo"ijo tudi
druga"e.
:olsko leto se za"ne 1. septembra in kon"a &1. avgusta.
<olsko leto se deli na o'enjevalna obdobja.
5ouk v olskem letu traja najve" &2 tednov po 5 dni v tednu.
1zjemoma la!ko pouk v posameznem tednu traja 0 dni "e je tako dolo"eno v letnem
delovnem na"rtu.
0edenska obveznost uencev po obveznem programu v prvem obdobju je la!ko najve" 22 ur
pouka v drugem obdobju najve" 20 ur pouka in v tretjem obdobju najve" &- ur pouka. ;
ola! na narodno meani! obmo"ji! se la!ko tedenska obveznost u"en'ev po obveznem
programu v vse! obdobji! pove"a za najve" dve uri tedensko.
(ra pouka traja praviloma .5 minut.
Asnovna ola izvaja vzgojno>izobraevalno delo po razredi! v oddelki! in u"ni! skupina!.
Razred je vzgojno>izobraevalna 'elota ki v skladu s predmetnikom in u"nim na"rtom obsega
u"no snov enega olskega leta.
("en'i posameznega razreda so razporejeni v oddelke.
1zjemoma so zaradi maj!nega tevila u"en'i dve! ali ve" razredov la!ko razporejeni v en
kombiniran oddelek.
:e zaradi maj!nega tevila u"en'ev ni mogo"e organizirati pouka po razredi! in oddelki!
maj!ne osnovne ole osnovne ole v zdravstveni! organiza'ija! in podobno osnovna ola
organizira individualno ali skupinsko vzgojno>izobraevalno delo z u"en'i.
("en'i enega ali ve" razredov ali oddelkov so pri vzgojno>izobraevalnem delu la!ko
razporejeni v u"ne skupine.
25
33. ?zvajanje V? dela 5prvo/ drugo in tretje obdobje % kateri
strokovni delav+i6;
;zgojno>izobraevalno delo v osnovni oli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z
u"en'i.
;zgojno>izobraevalno delo v osnovni oli opravljajo u"itelji svetovalni delav'i in drugi
strokovni delav'i.
' prvem obdobju osnovne ole pou"uje u"itelj razrednega pouka.
; prvem razredu osnovne ole !krati pou"ujeta u"itelj razrednega pouka in vzgojitelj
predolski! otrok izjemoma pa la!ko tudi dva u"itelja razrednega pouka. %rugi u"itelj
oziroma vzgojitelj predolski! otrok pou"uje polovi'o ur pouka.
5ri pouku vzgojni! predmetov la!ko z u"iteljem razrednega pouka sodeluje tudi u"itelj
predmetnega pouka.
; dru%em obdobju pou"uje+
v .. razredu u"itelj razrednega pouka tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni
u"itelj vendar ne ve" kot dva predmeta
v 5. razredu u"itelj razrednega pouka tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni
u"itelj vendar ne ve" kot tri predmete in
v 0. razredu u"itelj predmetnega pouka la!ko pa tudi u"itelj razrednega pouka.

' tretjem obdobju osnovne ole pou"ujejo u"itelji predmetnega pouka.
; oddelku v katerega so vklju"eni u"en'i s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. "lena
tega zakona la!ko poleg u"itelja sodeluje strokovni delave' s spe'ialno pedagoko izobrazbo.
; oddelki! podaljanega bivanja izvajajo vzgojno>izobraevalno delo u"itelji razrednega in
predmetnega pouka vzgojitelji predolski! otrok de4ektologi pedagogi psi!ologi in so'ialni
pedagogi.
; ola! na narodno meani! obmo"ji! la!ko v prvem in drugem obdobju pou"ujejo slovenski
jezik italijanski jezik in madarski jezik ki se ji! u"en'i u"ijo kot drugi jezik tudi u"itelji
predmetnega pouka.
20
3*. Organiza+ija pouka 5oblike di2eren+ia+ije % notranja/
2leksibilna/ nivojski pouk6.
; 1. 2. in &. razredu u"itelj pri pouku di4eren'ira delo z u"en'i glede na nji!ove zmonosti
)notranja dierenciacija*.
; .. 5. 0. in /. razredu se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk pri "emer
se la!ko nivojski pouk organizira le pri matematiki slovenskem jeziku in tujem jeziku in
si'er najve" v obsegu ene "etrtine ur namenjeni! tem predmetom )leksibilna dierenciacija*.
Temeljni pouk poteka na eni ravni za!tevnosti nivojski pouk pa poteka na dve! ali ve"
ravne! za!tevnosti.
; 2. in 9. razredu pri slovenskem jeziku matematiki in pri tujem jeziku poteka nivojski pouk
)zunanja dierenciacija*. 5ouk se organizira+
3 razporeditvijo u"en'ev v u"ne skupine
S !kratnim pou"evanjem dve! u"iteljev
Eot nivojski pouk
Eot kombina'ija oblik di4eren'ia'ije.
Abseg ur namenjeni! izvajanju di4eren'ia'ije v 2. in 9.r mora biti enak ne glede na to katera
oblika di4eren'ia'ije se uporablja.
:e zaradi maj!nega tevila u"en'ev ni mogo"e organizirati pouka kot je navedeno zgoraj pori
pouku poteka samo notranja di4eren'ia'ija.
Adlo"otev o izvajanju oblik di4eren'ia'ije pri SDA; in 1T7 ali 87%G jeziku na narodno
meani! obmo"ji! ter pri 87T in T($ v 2. in &. obdobju na predlog ravnatelja sprejme svet
ole praviloma za eno leto. 5red odlo"itvijo 'vet ole pridobi mnenje u"iteljskega zbora in
sveta starev.
2/
3-. Vpis v OA. Aolski okoli 5oloobvezni otro+i/ ugotavljanje
pripravljenosti/ odlo)itev olanja6.
Asnovna ola vpisuje otroke v prvi razred v mese'u 4ebruarju za naslednje olsko leto.Stari
morajo v prvi razred osnovne ole vpisati otroke ki bodo v koledarskem letu v katerem bodo
za"eli obiskovati olo dopolnili starost 0 let.
Atroku se la!ko pri"etek olanja na predlog starev zdravstvene slube ali komisije za
usmerjanje odloi za eno leto "e se ugotovi da otrok ni pripravljen za vstop v olo.
u%otavljanje pripravljenosti
Ab vpisu otroka v osnovno olo se la!ko na eljo starev ugotavlja pripravljenost otroka za
vstop v olo.
:e stari predlagajo odloitev olanja ker menijo da nji!ov otrok ni pripravljen za vstop v
olo oziroma "e odloitev olanja predlaga zdravstvena sluba je ugotavljanje pripravljenosti
otroka za vstop v olo obvezno. 5ripravljenost ugotavlja komisija ki jo imenuje ravnatelj.
odloitev olanja
("en'u se med olskim letom v prvem razredu la!ko na predlog olske svetovalne slube
olske zdravstvene slube ali komisije za usmerjanje v soglasju s stari iz zdravstveni! in
drugi! razlogov odloi olanje za eno leto.
A odloitvi olanja odlo"a komisija ki jo imenuje ravnatelj. Eomisijo sestavljajo olski
zdravnik psi!olog pedagog vzgojitelj ali u"itelj.
olski okoli
Stari imajo pravi'o vpisati otroka v javno osnovno olo ali v zasebno osnovno olo s
kon'esijo v olskem okoliu v katerem otrok stalno oziroma za"asno prebiva javna osnovna
ola oziroma zasebna osnovna ola s kon'esijo v tem okoliu pa je dolna na eljo starev
otroka vpisati. ; drugo osnovno olo la!ko stari vpiejo otroka "e ta ola s tem soglaa.
Seznam otrok iz olskega okolia ki ji! je javna ali zasebna ola s kon'esijo dolna vpisati v
prvi razred si ola pridobi iz eviden'e oloobvezni! otrok ki jo vodi olska uprava. <olska
uprava si pridobi podatke o oloobvezni! otro'i! iz registra stalnega prebivalstva in razvida
za"asnega prebivali"a.
8ed olanjem la!ko u"ene' prestopi na drugo osnovno olo "e ta ola s tem soglaa.
:e se u"ene' med olanjem preseli v olski okoli druge osnovne ole ima pravi'o dokon"ati
olanje na oli v katero je vpisan.
:e u"ene' eli prestopiti iz zasebne ole v javno olo ga je javna ola v olskem okoliu v
katerem u"ene' stalno prebiva dolna sprejeti.
22
39. 'ravi+e in dol!nosti u)en+ev v OA 5obiskovanje pouka/
izostanki/ oprostitev/ preolanja6; podaljanje statusa u)en+a.
obiskovanje pouka
("ene' ima pravi'o obiskovati pouk in se udeleevati dejavnosti ki ji! organizira osnovna
ola.
("ene' mora redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti
in naloge dolo"ene z akti osnovne ole.
&prostitev
("ene' je iz zdravstveni! razlogov la!ko opro"en sodelovanja pri posamezni! oblika!
vzgojno>izobraevalnega dela v oli.
3zostanki
Stari morajo ob vsakem izostanku u"en'a oli sporo"iti vzrok izostanka.
("ene' la!ko izostane od pouka ne da bi stari sporo"ili vzrok izostanka "e njegov izostanek
vnaprej napovejo vendar ne ve" kot pet dni v olskem letu.
Ravnatelj la!ko na eljo starev iz opravi"ljivi! razlogov dovoli u"en'u dalji izostanek od
pouka.
!reolanje
("ene' osnovne ole ne more biti izklju"en iz ole dokler je oloobvezen.
:e je iz u"ni! ali vzgojni! razlogov potrebno la!ko osnovna ola v soglasju ali na za!tevo
starev vklju"i u"en'a v drugo osnovno olo "e ta s tem soglaa.
:e ola ne more zagotoviti preolanja u"en'a o tem odlo"i komisija ki jo imenuje minister.
Eomisija si mora pred odlo"itvijo o preolanju u"en'a obvezno pridobiti mnenje starev in
ravnatelja osnovne ole v katero naj bi se u"ene' preolal.
Adlo"itev komisije je dokon"na. ("en'e s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. "lena
tega zakona je mogo"e vklju"iti v drugo osnovno olo na podlagi odlo"be o usmeritvi.
podaljanje statusa uenca
("ene' ki v deveti! leti! ni kon"al osnovnoolskega izobraevanja sme nadaljevati olanje
e 2 leti in tako obdri status u"en'a.
:e u"ene' iz prvega odstavka tega "lena z neprimernim odnosom ovira vzgojno>
izobraevalno delo la!ko ravnatelj na predlog u"iteljskega zbora ne glede na dolo"ilo prvega
odstavka tega "lena med olskim letom oziroma ob kon'u olskega leta odlo"i da u"ene' ne
sme ve" obiskovati osnovne ole.
("ene' iz prvega odstavka tega "lena obdri status u"en'a tudi "e nadaljuje olanje kot
odrasel.
vzporedno izobraevanje8 perspektivni portniki
("en'em ki se vzporedno izobraujejo v glasbeni! baletni! in drugi! ola! ki izvajajo javno
veljavne programe in perspektivnim portnikom se la!ko prilagodi opravljanje obveznosti na
na"in ki ga dolo"i minister.
29
30. 'ravi+a do brezpla)nega prevoza za u)en+e OA; pre&rana
u)en+ev.
("ene' ima pravi'o do brezpla"nega prevoza "e je njegovo prebivali"e oddaljeno ve" kot
tiri kilometre od osnovne ole.
("ene' ima pravi'o do brezpla"nega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivali"a
od osnovne ole v prvem razredu v ostali! razredi! pa "e pristojni organ za preventivo v
'estnem prometu ugotovi da je ogroena varnost u"en'a na poti v olo.
("ene' ki obiskuje osnovno olo zunaj olskega okolia v katerem prebiva ima pravi'o do
povra"ila strokov prevoza v viini ki bi mu pripadala "e bi obiskoval osnovno olo v
olskem okoliu v katerem prebiva.
A na"inu prevoza se osnovna ola dogovori s stari in lokalno skupnostjo.
Atro'i s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. "lena tega zakona imajo pravi'o do
brezpla"nega prevoza ne glede na oddaljenost nji!ovega prebivali"a od osnovne ole "e je
tako dolo"eno v odlo"bi o usmeritvi.
:e u"en'u ni mogo"e zagotoviti prevoza ima pravi'o do brezpla"ne oskrbe v kraju
izobraevanja in pravi'o do brezpla"nega prevoza domov ob pouka prosti! dnevi!.
Asnovna ola mora u"en'em ki morajo "akati na organiziran prevoz zagotoviti varstvo.
Asnovna ola za vse u"en'e organizira vsaj en obrok !rane dnevno.
31. 'reverjanje in o+enjevanje znanja u)en+ev 5 na)ini
o+enjevanja/ obve)anje o uspe&u ed olski leto in ob kon+u olskega leta6.
naini ocenjevanja
3nanje u"en'a se v osnovni oli o'enjuje opisno oziroma tevil"no.
; prvem obdobju osnovne ole se u"en"evo znanje o'enjuje opisno.
; drugem obdobju osnovne ole se u"en"evo znanje pri vse! predmeti! o'enjuje tevil"no in
opisno.
; tretjem obdobju osnovne ole se u"en"evo znanje o'enjuje tevil"no.
obveanje o uspe"u
Asnovna ola ob kon'u vsakega o'enjevalnega obdobja stare pisno obvesti o u"nem uspe!u
u"en'a.
; prvem razredu osnovne ole je obvestilo o u"nem uspe!u u"en'a med olskim letom la!ko
tudi samo ustno.
8ed olskim letom dobijo stari obvestila o uspe!u u"en'a. Ab zaklju"ku razreda dobijo
u"en'i spri"evala v kateri! so o'ene za posamezne predmete in o'ena splonega uspe!a.
9-
*7. (a+ionalno preverjanje znanja ob kon+u drugega in tretjega
obdobja v devetletni OA 5vsebinski in organiza+ijski vidik6
Ab kon'u dru%e%a in tretje%a obdobja se znanje u"en'ev preverja z na'ionalnimi preizkusi
znanja s katerimi se preverjajo standardi znanja dolo"eni z u"nim na"rtom.
Ab kon'u dru%e%a obdobja je preverjanje znanja iz prvega odstavka za u"en'e prostovoljno
ob kon'u tretjega obdobja pa je za vse u"en'e obvezno.
Ab kon'u dru%e%a obdobja se preverja znanje u"en'ev iz slovenskega jezika matematike in
tujega jezika. 3nanje u"en'ev ob kon'u prvega in drugega obdobja po standardiziranem
postopku preverja osnovna ola sama. Rezultati preverjanja znanja so dodatna in4orma'ija o
doseenem znanju u"en'ev.
Ab kon'u tretje%a obdobja ola po standardiziranem postopku v sodelovanju z zunanjimi
o'enjeval'i preverja znanje u"en'ev iz slovenskega jezika matematike in tretjega predmeta.
Tretji predmet izmed obvezni! predmetov 2. in 9.r dolo"i minister za teko"e olsko leto po
pred!odni pridobitvi mnenja strokovnega organa.
Tretji predmet se dolo"i tako da minister v mese'u septembru izbere najve" . predmete iz
kateri! se bo v teko"em olskem letu izvedlo 653. ; mar'u pa minister dolo"i iz katerega
tretjega predmeta se bo preverjalo znanje z 653 na posamezni oli.
("en'i ki se zaradi zdravstveni! razlogov ne morejo udeleiti 653 v rednem roku imajo
pravi'o do opravljanja 653 v nknadnem roku.
A< stare pisno obvesti o doseki! otroka pri 653 doseki 653 so dodatna in4orma'ija o
znanju u"en'ev.
Strokovne te!ni"ne razvojne in druge naloge povezane z 653 opravljata %ravni izpitni
'enter in 3avod RS za olstvo.
91
*1. Spri)evala 5vsebina6; zaklju)no pri)evalo; ugovor na o+eno
Sprievalo
Asnovna ola izda u"en'u spri"evalo ob kon'u vsakega razreda. Spri"evalo je javna listina.
("en'em ki so vklju"eni v posebni program vzgoje in izobraevanja se ob kon'u olskega
leta izda potrdilo z opisno o'eno napredka u"en'a po posamezni! podro"ji!.
vsebina sprieval
Asnovna ola izda u"en'em od 1. do &. razreda spri"evala z opisnimi o'enami in u"en'em od
.. do 9. razreda spri"evala s tevil"nimi o'enami.
zakljuno sprievalo
("en'em ki zaklju"ijo A< izobraevanje A< izda zaklju"no spri"evalo. ;anj se vpiejo
u"en"eve o'ene iz 9.r in o'ena splonega uspe!a ter doseki u"en'a pri 653 on kon'u &.
obdobja.
u%ovor na oceno
:e u"ene' in stari menijo da je bil u"ene' ob kon'u pouka v olskem letu ali pri zaklju"nem
preverjanju znanja nepravilno o'enjen la!ko stari v tre! dne! po prejemu spri"evala oziroma
obvestila o doseeni! o'ena! na zaklju"nem preverjanju znanja pri ravnatelju vloijo
obrazloen ugovor.
Ravnatelj najpozneje v tre! dne! po prejemu ugovora imenuje komisijo. 8ed "lani komisije
mora biti vsaj en "lan ki ni zaposlen v oli.
:e komisija ugotovi da je o'ena u"en'a ob kon'u pouka v olskem letu neustrezna u"en'a
ponovno o'eni. A'ena komisije je dokon"na.
:e komisija ugotovi da je pri o'enjevanju na zaklju"nem preverjanju znanja prilo do pisne
ali ra"unske napake oziroma napake v metodologiji o'enjevanja se postopek o'enjevanja
ponovi. A'ena komisije je dokon"na.
92
*". (apredovanje u)en+ev iz razreda v razred/ popravni izpiti;
uspeno dokon)anje 1. razreda; &itreje napredovanje.
(apredovanje
("en'i v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo.
("en'i v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred "e so ob kon'u olskega leta
pozitivno o'enjeni iz vse! predmetov.
6e glede na dolo"bo prvega odstavka la!ko u"ene' zaradi slabega u"nega uspe!a ki je
posledi'a dalje odsotnosti bolezni preselitve ali zaradi drugi! opravi"ljivi! razlogov
ponavlja razred "e to za!tevajo njegovi stari oziroma ponavlja razred na predlog u"itelja in
olske svetovalne slube v soglasju s stari.
popravni izpit
("en'i ki so v /. in 2. razredu ob kon'u pouka v olskem letu negativno o'enjeni iz najve"
dve! predmetov do kon'a olskega leta opravljajo popravni izpit. 5opravni izpit la!ko
opravljajo najve" dvakrat v olskem letu.
("en'i 9. razreda la!ko opravljajo popravni izpit tudi iz ve" predmetov iz kateri! so ob
kon'u olskega leta negativno o'enjeni. 5opravni izpit la!ko opravljajo ve"krat najmanj
tirikrat v olskem letu.
:e u"ene' popravni! izpitov ne opravi uspeno ponavlja razred.
Razredni izpit
("ene' ki zaradi bolezni ali drugi! utemeljeni! razlogov ne morejo obiskovati pouka la!ko
do kon'a olskega leta opravljajo izpite iz posamezni! predmetov. A utemeljenosti razlogov
odlo"a ravnatelj.
uspeno dokonanje devete%a razreda
("ene' uspeno kon"a deveti razred "e ima pozitivne o'ene iz vse! predmetov devetega
razreda in uspeno opravi zaklju"no preverjanje znanja.
:e prilagojeni izobraevalni program ne dolo"a zaklju"nega preverjanja znanja u"en'i
uspeno kon"ajo izobraevanje po te! programi! "e imajo pozitivne o'ene iz vse! predmetov
9. razreda.
("en'i s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraevanja
uspeno kon"ajo izobraevanje na na"in kot je dolo"eno s tem programom.
"itreje napredovanje
("en'em ki dosegajo nadpovpre"ne rezultate v u"enju mora osnovna ola na predlog
starev u"iteljev ali olske svetovalne slube omogo"iti da prej kot v deveti! leti! kon"ajo
osnovnoolsko izobraevanje in s tem izpolnijo osnovnoolsko obveznost.
A !itrejem napredovanju u"en'a odlo"a u"iteljski zbor v soglasju s stari.
9&
*#. ?zobra!evanje na dou 5uveljavitev pravi+e/ preverjanje
znanja/ spri)evalo6
pravica do izobraevanja na domu
Stari imajo pravi'o organizirati osnovnoolsko izobraevanje svoji! otrok na domu. 3
izobraevanjem na domu mora u"ene' pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard kot
ga zagotavlja obvezni program javne ole.
uveljavitev pravice do izobraevanja na domu
Stari morajo najmanj tri mese'e pred pri"etkom olskega leta o izobraevanju na domu pisno
obvestiti osnovno olo v kateri je otrok vpisan.
Abvestilo iz prejnjega odstavka mora vsebovati+ javno veljavni program po katerem bo
otrok opravljal osnovnoolsko izobraevanje na domu ime in priimek otroka kraj kjer bo
izobraevanje potekalo in ime in priimek oseb)e* ki bo)do* otroka pou"evala)e*.
Asnovna ola vodi dokumenta'ijo o izobraevanju u"en'a na domu.
preverjanje znanja
("ene' mora opravljati preverjanje znanja na podlagi katerega se ugotovi doseeni standard
znanja. 5reverjanje znanja se opravlja ob kon'u vsakega olskega leta. %oseeni standard
znanja preverja osnovna ola na katero je u"ene' vpisan.
; prvi! tre! razredi! se preverja znanje iz maternega jezika in matematike.
Ad "etrtega do estega razreda se preverja znanje iz maternega jezika matematike in prvega
tujega jezika.
Ad sedmega do devetega razreda se preverja znanje iz maternega jezika matematike in tujega
jezika zgodovine etike in drube portne vzgoje vsaj enega druboslovnega predmeta in
vsaj enega predmeta s podro"ja umetnosti.
:e u"ene' ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspeno mora v naslednjem olskem letu
nadaljevati osnovnoolsko izobraevanje v javni ali zasebni osnovni oli.
sprievalo o izobraevanju na domu
Asnovna ola na katero je u"ene' vpisan izda u"en'u spri"evalo o izobraevanju na domu.
Spri"evalo o izobraevanju na domu je javna listina.
9.
*3. $birke osebni& podatkov/ ki ji& vodi ola.
Asnovna ola vodi naslednje zbirke podatkov+
1. zbirko podatkov o u"en'i! vpisani! v osnovno olo in nji!ovi! stari!
2. zbirko podatkov o napredovanju u"en'ev izdani! spri"evali! in drugi! listina!
&. zbirko podatkov o gibalni! sposobnosti! in mor4oloki! zna"ilnosti! u"en'ev
.. zbirko podatkov o u"en'i! ki potrebujejo pomo" oziroma svetovanje.

podatki o uencu+ ime in priimek ter ,8<A spol datum kraj in dravo rojstva prebivali"e
in dravljanstvo zdravstvene posebnosti kateri! poznavanje je nujno za u"en"evo varnost in
za delo z u"en'em
podatke o stari"+ ime in priimek naslov prebivali"a tele4onska tevilka na katero je
mogo"e posredovati nujna sporo"ila v "asu ko je u"ene' v oli.
3birka podatkov o u"en'i! ki potrebujejo pomo" oz. svetovanje vsebuje e+
druinsko in so'ialno anamnezo
razvojno anamnezo
diagnosti"ne postopke
postopke strokovne pomo"i in
strokovna mnenja drugi! intitu'ij+ 'entrov za so'ialno delo zdravstveni! intitu'ij
domov svetovalni! 'entrov oziroma vzgojni! posvetovalni'.
Ti osebni podatki se zbirajo v soglasju s stari u"en'ev razen v primeru ko je u"ene' v
druini ogroen in ga je potrebno zavarovati.
Svetovalni delav'i so podatke dolni varovati kot pokli'no skrivnost.
Asebni podatki iz zbirke podatkov o gibalni! sposobnosti! in mor4oloki! zna"ilnosti!
u"en'ev se zbirajo v soglasju s stari oz. skrbniki.
**. 'rierjava ed sisteo oseletke in devetletke 5 trajanje/
progra in organiza+ija dela/ preverjanje in o+enjevanje/ napredovanje/ zbiranje in
varstvo osebni& podatkov6.
Trajanje obveznega A< izobraevanja
;peljava instituta izobraevanja na domu kot dodatne oblike A< izobr.
1zobraevanje u"en'ev s posebnimi potrebami
Apredelitev obvezni! in izbirni! predmetov
%elitev A< izobr. na & ;1 obdobja
%olo"itev tedenske obveze u"en'ev
1zvajanje ;1 dela po triada!
Arganiza'ija pouka razli"ne oblike di4eren'ia'ije
;pis otrok v 1.r )mlaji otro'i spremenjeni roki*
6a"in o'enjevanja po ;1 obdobji! )pre!od iz opisnega na tevil"no*
653
95
;sebina spri"eval je prilagojena 9>letni A<
%ruga"e opredeljen na"in opravljanja popravni! izpitov )tudi /. in 2.r*
Apredelitev zbirk osebni! podatkov ki ji! vodi ola.
50. V in ? otrok s posebnii potrebai 5$oOA/ $akon o
userjanju otrok s posebnii potrebai % opredelitev6
vsebina zakona
S tem zakonom se ureja usmerjanje otrok mladoletnikov in mlaji! polnoletni! oseb s
posebnimi vzgojno>izobraevalnimi potrebami )v nadaljnjem besedilu+ otro'i s posebnimi
potrebami* ter dolo"ajo na"ini in oblike izvajanja vzgoje in izobraevanja.
otroci s posebnimi potrebami
Atro'i s posebnimi potrebami po tem zakonu so otro'i z motnjami v duevnem razvoju slepi
in slabovidni otro'i glu!i in nagluni otro'i otro'i z govorno>jezikovnimi motnjami gibalno
ovirani otro'i dolgotrajno bolni otro'i otro'i s primanjkljaji na posamezni! podro"ji! u"enja
ter otro'i s "ustvenimi in vedenjskimi motnjami ki potrebujejo prilagojeno izvajanje
programov vzgoje in izobraevanja z dodatno strokovno pomo"jo ali prilagojene programe
vzgoje in izobraevanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraevanja.
5/. 'o kateri& prograi& poteka V in ? otrok s posebnii
potrebai 5izobrazbeni standard6
;zgoja in izobraevanje otrok s posebnimi potrebami poteka po+
programu za predolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo
prilagojenem programu za predolske otroke
izobraevalni! programi! s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo
prilagojeni! izobraevalni! programi!
posebni! programi! vzgoje in izobraevanja in
vzgojni! programi!.
Atro'i s posebnimi potrebami se usmerjajo v programe iz prejnjega odstavka glede na vrsto
in stopnjo primanjkljajev ovir in motenj.
52. 'rilagojeno izvajanje prograov V in ? 5prilagajanje izvedbe
prograa/ dodatna strokovna poo)/ izvajanje dodatne strokovne poo)i6.
prila%ajanje izvedbe pro%ramov
Atrokom s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in
dodatno strokovno pomo"jo za predolske otroke se glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja
ovire oziroma motnje la!ko prilagodi organiza'ija in na"in izvajanja programa za predolske
otroke ter zagotovi dodatna strokovna pomo".
dodatna strokovna pomo
%odatna strokovna pomo" se izvaja v posebni skupini glede na vrsto in stopnjo
primanjkljajev ovir oziroma motenj v oddelku ali izven oddelka la!ko pa tudi individualno v
90
oddelku ali izven oddelka.
:e dodatne strokovne pomo"i ni mogo"e zagotoviti v skladu s prejnjim odstavkom in je
strokovno utemeljeno se dodatna strokovna pomo" la!ko nudi otroku tudi na domu.
5ri izvajanju dodatne strokovne pomo"i la!ko sodelujejo tudi stari skrbniki ali rejniki )v
nadaljnjem besedilu+ stari*.
izvajanje dodatne strokovne pomoi
%odatno strokovno pomo" izvajajo strokovni delav'i vrt'a ole ali zavoda la!ko pa tudi
zunanji strokovni delav'i ki izpolnjujejo s predpisi dolo"ene pogoje.
Abseg in na"in izvajanja dodatne strokovne pomo"i se dolo"i z odlo"bo o usmeritvi v skladu
s standardi in normativi ki ji! dolo"i minister pristojen za olstvo za posamezna podro"ja
vzgoje in izobraevanja.
59. 'rilagojeni prograi in posebni prograi V in ? 5vrste
prograov/ prilagajanje prograov/ pre&ajanje ed prograi6.
vrste pro%ramov
Atro'i s posebnimi potrebami ki niso usmerjeni v programe za predolske otroke s
prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo se usmerjajo v prilagojene programe
za predolske otroke.
Atro'i s posebnimi potrebami ki niso usmerjeni v izobraevalne programe s prilagojenim
izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo se usmerijo v prilagojene izobraevalne programe
in posebne programe vzgoje in izobraevanja.
prila%ajanje pro%ramov
S prilagojenimi programi osnovnoolskega izobraevanja ki omogo"ajo otrokom s posebnimi
potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard se la!ko prilagodi predmetnik
organiza'ija na"in preverjanja in o'enjevanja znanja napredovanje in "asovna razporeditev
pouka.
S prilagojenimi izobraevalnimi programi za podro"ja pokli'nega in strokovnega
izobraevanja ter splonega srednjega izobraevanja ki omogo"ajo otrokom s posebnimi
potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni standard se la!ko prilagodi predmetnik
organiza'ija trajanje na"in preverjanja in o'enjevanja znanja napredovanje in "asovna
razporeditev pouka.
S prilagojenim izobraevalnim programom in s posebnim programom vzgoje in
izobraevanja ki ne omogo"ata otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovrednega
izobrazbenega standarda se la!ko prilagodi predmetnik in u"ni na"rt vzgojno>izobraevalna
obdobja nivojski pouk in pre!ajanje med nivoji v osnovni oli na"in preverjanja in
o'enjevanja ob kon'u obdobij napredovanje in pogoji za dokon"anje izobraevanja.
pre"ajanje med pro%rami
Atro'i s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v prilagojen program za predolske otroke se
la!ko ob"asno vklju"ujejo tudi v program za predolske otroke.
9/
Atro'i s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v prilagojene izobraevalne programe se la!ko
pri dolo"eni! predmeti! ali predmetni! skupina! ob"asno ali trajno vklju"ujejo v
izobraevalne programe.
Atro'i s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraevanja se
la!ko ob"asno vklju"ujejo v prilagojene programe osnovnoolskega izobraevanja.
-7. Vzgojni progra 5userjanje otrok6.
Atro'i s "ustvenimi in vedenjskimi motnjami se v skladu s tem zakonom usmerjajo v
izobraevalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomo"jo. Strokovna
pomo" se jim nudi tudi v obliki vzgojni! so'ialno integrativni! preventivni!
kompenza'ijski! in korek'ijski! programov ki so sestavni del vzgojnega programa.
Atro'i s "ustvenimi in vedenjskimi motnjami pri kateri! je zaradi motenj ogroen nji!ov
zdrav razvoj oziroma ogroajo okoli'o v taki meri da potrebujejo vzgojo v zavodu se oddajo
v zavod za vzgojo in izobraevanje otrok s posebnimi potrebami. A oddaji otroka v zavod
odlo"i in spremlja izvajanje ukrepa pristojni 'enter za so'ialno delo v skladu z zakonom ki
ureja podro"je zakonske zveze in druinski! razmerij.
Center za so'ialno delo izda odlo"bo iz prejnjega odstavka v soglasju z 3avodom Republike
Slovenije za olstvo.
01. ?zvajanje V in ? otrok s posebnii potrebai 5izvajal+i6
5redolsko vzgojo po programu za predolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno
strokovno pomo"jo izvajajo vrt'i.
;zgojo in izobraevanje po izobraevalni! programi! s prilagojenim izvajanjem in dodatno
strokovno pomo"jo izvajajo ole v redni! oddelki!.
5redolsko vzgojo po prilagojeni! programi! za predolske otroke izvajajo vrt'i v razvojni!
oddelki! vrt'i oziroma enote vrt'ev ki so ustanovljeni oziroma organizirani za izvajanje te!
programov in zavodi za vzgojo in izobraevanje otrok s posebnimi potrebami.
;zgojo in izobraevanje po prilagojeni! izobraevalni! programi! izvajajo ole v redni!
oddelki! ali v oddelki! s prilagojenimi programi ole oziroma podruni'e ol ki so
ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje te! programov in zavodi za vzgojo in
izobraevanje otrok s posebnimi potrebami.
;zgojo in izobraevanje po posebnem programu vzgoje in izobraevanja izvajajo ole
oziroma podruni'e ol ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje prilagojeni!
programov izobraevanja in posebnega programa vzgoje in izobraevanja ter
so'ialnovarstveni zavodi.
;zgojne programe izvajajo zavodi za vzgojo in izobraevanje otrok s posebnimi potrebami.
92
-". 'ostopek userjanja v prograe V in ? 5 uvedba postopka/
strokovno nenje/ odlo)ba o useritvi % vsebina6; koisije prve in druge stopnje;
individualizirani progra % vsebina; strokovna skupina.
za"teva za uvedba postopka
5isno za!tevo za uvedbo postopka usmerjanja pri 3avodu Republike Slovenije za olstvo ki
na prvi stopnji vodi postopke usmerjanja v programe vzgoje in izobraevanja vloijo stari
zase pa jo la!ko vloi tudi mlaja polnoletna oseba )vlagatelj*.
Strokovno dokumenta'ijo iz prejnjega odstavka pridobi 3avod Republike Slovenije za
olstvo od ustrezni! institu'ij la!ko pa jo predloijo tudi stari "e z njo razpolagajo.
:e stari ne vloijo za!teve za uvedbo postopka usmerjanja pa vrte' ola zdravstveni
so'ialni ali drug zavod )predlagatelj* meni da je usmeritev potrebna la!ko pri 3avodu
Republike Slovenije za olstvo poda predlog za uvedbo postopka katerega obenem vro"i tudi
starem. E predlogu za uvedbo postopka mora predlagatelj priloiti poro"ilo o otroku ki
vsebuje tudi podatke iz dokumenta'ije ki se zbira o otroku v skladu s predpisi s podro"ja
vzgoje in izobraevanja zdravstva ali so'ialnega varstva.
Strokovno mnenje
3avod Republike Slovenije za olstvo izda odlo"bo o usmeritvi v program vzgoje in
izobraevanja na podlagi strokovnega mnenja ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve
stopnje.
Eomisija za usmerjanje prve stopnje izdela strokovno mnenje na podlagi obvezne
dokumenta'ije morebitnega razgovora z vlagateljem in po potrebi tudi na podlagi razgovora
z otrokom oziroma pregleda otroka.
Eomisija za usmerjanje prve stopnje mora pred izdelavo strokovnega mnenja pridobiti tudi
mnenje vrt'a ole oziroma zavoda v katerega naj bi bil otrok s posebnimi potrebami
vklju"en o izpolnjevanju kadrovski! prostorski! materialni! in drugi! pogojev po potrebi
pa tudi mnenje drugi! ustrezni! institu'ij.
Eomisija za usmerjanje prve stopnje v strokovnem mnenju la!ko predlaga usmeritev v
ustrezni program vzgoje in izobraevanja ali pa ugotovi da usmeritev ni potrebna.
&dloba o usmeritvi
3 odlo"bo o usmeritvi prve stopnje se odlo"i o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v
program vzgoje in izobraevanja ali se z odlo"bo ugotovi da usmeritev ni potrebna.
:e se otroka s posebnimi potrebami usmeri se z odlo"bo dolo"i+
program vzgoje in izobraevanja v katerega se otrok usmerja
99
vrte' olo ali zavod v katerega se otrok vklju"i
datum vklju"itve v vrte' olo ali zavod.

5o potrebi se dolo"i tudi+
obseg na"in in vrsto ter izvajal'a dodatne strokovne pomo"i
pripomo"ke prostor in opremo ter druge pogoje ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in
izobraevanje
ob"asnega ali stalnega spremljeval'a za 4izi"no pomo" gibalno oviranemu otroku
zmanjanje tevila otrok v oddelku glede na predpisane normative
rok preverjanja ustreznosti usmeritve in
druge pravi'e ki iz!ajajo iz tega zakona in zakonov s podro"ja vzgoje in izobraevanja.
Ab usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v poseben program vzgoje in izobraevanja ki ga
izvaja so'ialno>varstveni zavod se izda odlo"ba o usmeritvi v soglasju s pristojnim 'entrom
za so'ialno delo.
+omisije prve in dru%e stopnje
:lane komisije za usmerjanje prve stopnje imenuje in razreuje direktor 3avoda Republike
Slovenije za olstvo.
Eomisije za usmerjanje podajo strokovno mnenje o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v
program vzgoje in izobraevanja )v nadaljnjem besedilu+ strokovno mnenje* v sestavi tre!
stalni! "lanov+ de4ektolog psi!olog in zdravnik spe'ialist pediater ali zdravnik spe'ialist
olske medi'ine.
Eomisije za usmerjanje la!ko podajo strokovno mnenje tudi v iri sestavi "e je to potrebno
zaradi vrste in stopnje otrokovega primanjkljaja ovire oziroma motnje in za!tevnosti
obravnave. A tem odlo"i predsednik komisije za usmerjanje.
; komisija! za usmerjanje la!ko sodeluje vzgojitelj ali u"itelj ki izvaja vzgojno
izobraevalno delo z otrokom s posebnimi potrebami kadar pa se usmerja otroke s "ustvenimi
in vedenjskimi motnjami mora sodelovati predstavnik pristojnega 'entra za so'ialno delo.
:lan komisije za usmerjanje prve stopnje ne more biti !krati "lan komisije za usmerjanje
druge stopnje.
individualizirani pro%ram
;rte' ola oziroma zavod mora najkasneje v roku &- dni po vklju"itvi otroka s posebnimi
potrebami izdelati individualizirani program vzgoje in izobraevanja )individualizirani
program*.
3 individualiziranim programom se dolo"ijo oblike dela na posamezni! vzgojni! in
izobraevalni! podro"ji! pri posamezni! predmeti! ali pri predmetni! podro"ji! na"in
izvajanja dodatne strokovne pomo"i izvajanje 4izi"ne pomo"i pre!ajanje med programi ter
potrebne prilagoditve pri organiza'iji preverjanju in o'enjevanju znanja napredovanju in
"asovni razporeditvi pouka.
strokovna skupina
3a pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj vrt'a
ole oziroma zavoda strokovno skupino ki jo sestavljajo strokovni delav'i vrt'a ole ali
zavoda in drugi strokovni delav'i ki bodo sodelovali pri izvajanju vzgojno>izobraevalnega
programa. 5ri delu strokovne skupine sodelujejo tudi stari otroka.
1--
Strokovna skupina mora med olskim letom prilagajati individualizirani program glede na
napredek in razvoj otroka s posebnimi potrebami in ob kon'u olskega leta preveriti
ustreznost individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje
olsko leto.
-#. 'reverjanje ustreznosti prograa; 'reverjanje ustreznosti
useritve v progra; predlog za spreebo useritve; ponovni postopek useritve v
progra.
:e komisija za usmerjanje meni da je potrebno ustreznost usmeritve v program vzgoje in
izobraevanja preveriti v strokovnem mnenju dolo"i rok za preverjanje ustreznosti ki ne sme
biti kraji od enega leta in ne dalji od peti! let.
:e je rok preverjanja ustreznosti usmeritve iz prejnjega odstavka v odlo"bi o usmeritvi
dolo"en jo 3avod Republike Slovenije za olstvo na podlagi mnenja ki ga pripravi vrte' ola
ali zavod v katerega je otrok vklju"en in mnenja komisije za usmerjanje preveri.
:e 3avod Republike Slovenije za olstvo na podlagi mnenja ki ga pripravi vrte' ola ali
zavod v katerega je otrok vklju"en in mnenja komisije za usmerjanje ugotovi da je
usmeritev ustrezna jo potrdi. :e ugotovi da usmeritev ni ustrezna jo spremeni.
-3. >viden+a o V in ? otrok s posebnii potrebai.
3avod Republike Slovenije za olstvo vodi naslednje zbirke+
o osebni! podatki! otrok s posebnimi potrebami ki obsega+ ime in priimek spol datum
kraj in drava rojstva naslov prebivali"a dravljanstvo in ,8<A@
o osebni! podatki! starev otrok s posebnimi potrebami ki obsega+ ime in priimek
naslov prebivali"a in ,8<A@
o vzgoji in izobraevanju otrok s posebnimi potrebami ki obsega+ naslov vrt'a ole ali
zavoda v katerega je otrok vklju"en podatke o rejnitvu program vzgoje in
izobraevanja v katerega je otrok usmerjen rok v katerem mora 3avod Republike
Slovenije za olstvo preveriti ustreznost usmeritve strokovno mnenje komisije za
usmerjanje o vrsti in stopnji otrokove motnje ovire oziroma primanjkljaja ter naslov
vrt'a ole ali zavoda v katerega je otrok napoten na podlagi odlo"be 'entra za so'ialno
delo@
o izdani! odlo"ba! o usmeritvi ki obsega odlo"be o usmeritvi izdane na prvi stopnji in
odlo"be o usmeritvi izdane na drugi stopnji.
3avod Republike Slovenije za olstvo mora omogo"iti ministrstvu pristojnemu za olstvo za
potrebe odlo"anja v postopki! usmerjanja otrok s posebnimi potrebami oziroma opravljanja
strokovnega nadzora nad delom 3avoda Republike Slovenije za olstvo brezpla"en vpogled
prepis izpis ali kopiranje v zbirko podatkov iz "etrte alinee prvega odstavka tega "lena.

1-1
<ADSE1 5R7;1D61E1
16
%R(=1
5A%37EA6SE1 7ET1
1-2
1. Kateri podzakonski akti so bili izdani na podlagi $O4V?; Kateri podzakonski
akti 5za podro)je OA6 so bili izdani na podlagi $oOA; Kdo je pristojen za izdajo te&
aktov; kje so objavljeni;
5odzakonski akti izdani na podlagi 3A#;1+
(redba vlade o merili! za oblikovanje javne mree A< javne mree
glasbeni! ol in zavodov za ; in 1 otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
ter javne mree glasbeni! ol.
5ravilnik o pogoji! za ustanavljanje javni! ol in zavodov za ; in 1
otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mree =<.
5ravilnik o normativi! in standardi! za izvajanje programa A<.
5ravilnik o normativi! in standardi! za izvajanje programa A< v
dvojezi"ni! A< in A< z italijanskim u"nim jezikom.
5ravilnik o normativi! in standardi! v =<.
Sklep o dolo"itvi kadrovski! pogojev za u"itelje in sodelav'e
laborante S< in A< )za 2>letno A<*.
5ravilnik o smeri izobrazbe strokovni! delav'ev v 9>letni A<.
5ravilnik o smeri izobrazbe strokovni! delav'ev v 9>letni dvojezi"ni
A< in 9>letni A< z italijanskim u"nim jezikom.
5ravilnik o 4inan'iranju ole v naravi.
5ravilnik o subven'ioniranju olske pre!rane u"en'ev v A<.
5ravilnik o pripravnitvu strokovni! delav'ev na podro"ju ; in 1.
5ravilnik o strokovnem izpitu strokovni! delav'ev na podro"ju ; in
1.
5ravilnik o vodenju razvida izvajal'ev javnoveljavni! programov ;
in 1.
5ravilnik o potrjevanju u"benikov.
5ravilnik o upravljanju u"beniki! skladov.
5ravilnik o posodabljanju ;1 dela
5ravilnik o napredovanju zaposleni! v ; in 1 v nazive.
5odzakonski akti izdani na podlagi 3oA<+
5ravilnik o prilagajanju olski! obveznosti
5ravilnik o pravi'a! in dolnosti u"en'ev v A<
5ravilnik o preverjanju in o'enjevanju znanja ter napredovanju u"en'ev v A< )2>letka*
5ravilnik o preverjanju in o'enjevanju znanja ter napredovanju u"en'ev v 9>letni A<
5ravilnik o 653 v A<.
5ravilnik o izvajanju di4eren'ia'ije pri pouku v A<
5ravilnik o dokumenta'iji v A< ) za 2>letko*
5ravilnik o dokumenta'iji v 9>letni A<
5ravilnik o zbiranju in varstvu osebni! podatkov na podro"ju A< izobraevanja
5ravilnik o publika'iji v A<
5ravilnik o olskem koledarju za A<.
5ravilniki so objavljeni v (radnem Distu RS
1-&
". Kaj ureja pravilnik o norativi& in standardi& za izvajanje prograa OA;
%olo"a normative in standarde za izvajanje programa A<.
6ormativi in standardi obsegajo+
("no obvezo strokovni! delav'ev
("no obvezo ravnateljev
8erila za oblikovanje svetovalne slube knjini'e administrativne ra"unovodske in
te!ni"ne slube
8erila za oblikovanje oddelkov in u"ni! skupin.
5ravilnik dolo"a tudi elemente za sistematiza'ijo delovni! mest za obvezni in razirjeni
program ter za druga dela za katera se sredstva na podlagi sistematiza'ije in zasedbe delovni!
mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz
dravnega prora"una.
#. Kaj dolo)a Uredba o erili& za oblikovanje javne re!e OA; katere vsebine
dolo)a pravilnik o pogoji& za ustanavljanje javni& OA/ :A/ zavodov za V in ? otrok s
posebnii potrebai;
Javne mree:
5ravilnik dolo"a merila za oblikovanje javne mree A< in za dolo"itev olski! okoliev@ javne
mree =< in javne mree A< in zavodov za ; in 1 otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami.
pravilnik o po%oji" za ustanavljanje javni" &:8 G:8 zavodov za ' in 3 otrok s posebnimi
potrebami
%olo"a+ kriterije za ustanavljanje A< organiza'ijski! enot in podruni' ol merila za
dolo"anje nji!ove zmogljivosti in merila za spremembo nji!ovega statusa. 5rav tako dolo"a
tudi merila za ustanavljanje =< )nji!ovi! podruni' in dislo'irani! oddelkov* in javni!
zavodov za ; in 1 otrok s posebnimi potrebami in merila za spremembo nji!ovega sistema.
1-.
3. Kateri predpisi urejajo pripravnitvo in strokovne izpite na podro)ju V in ?;
Trajanje pripravnitva; entor; opravljanje strokovnega izpita.
5ripravnitvo ureja pravilnik o pripravnitvu strokovni! delav'ev na podro"ju vzgoje in
izobraevanja in 5ravilnik o strokovnem izpitu strokovni! delav'ev na podro"ju vzgoje in
izobraevanja.
5ripravnitvo traja+
za strokovne delav'e s srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo 0 mese'ev
za strokovne delav'e z vijo strokovno izobrazbo 2 mese'ev
za strokovne delav'e z visokoolsko izobrazbo 1- mese'ev.
8entorja pripravniku s sklepom dolo"i ravnatelj izmed strokovni! delav'ev vrt'a oziroma
ole ki izpolnjujejo z zakonom dolo"ene pogoje.
8entor opravlja naslednje naloge+
pripravi program pripravnitva
svetuje pripravniku pri izvajanju nalog ki ji! mora izvesti v skladu s programom
sodeluje z ravnateljem vrt'a oziroma ole olsko svetovalno slubo ustreznimi
strokovnimi aktivi in drugimi strokovnimi organi vrt'a oziroma ole pri organiza'iji in
izvedbi nalog programa pripravnitva
svetuje pripravniku pri na"rtovanju organiza'iji in izvedbi prakti"ni! nastopov oziroma
drugi! oblik neposrednega vzgojno>izobraevalnega dela ki ga spremlja in analizira ter
pripravniku sproti posreduje povratne in4orma'ije
spremlja pripravnikove priprave in njegov dnevnik glede na potek izvedbe ostali! delov
programa pripravnitva
izdela poro"ilo o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela in pripravi
o'eno prakti"ni! nastopov ki ji! pripravnik uveljavlja za pristop k strokovnemu izpitu v
skladu s pravilnikom ki ureja strokovni izpit na podro"ju vzgoje in izobraevanja
ob zaklju"ku pripravnitva v sodelovanju z ravnateljem poro"a o spremljavi
pripravnitva
opravlja druge naloge povezane s programom pripravnitva.
Ravnatelj la!ko dolo"i pripravniku drugega mentorja "e pripravnik ali mentor tako elita
oziroma "e mentor ne opravlja svoji! nalog v skladu s tem pravilnikom.
Strokovni izpit,
Kandidat, Strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom la!ko opravljajo pripravniki ki
opravljajo pripravnitvo na podro"ju vzgoje in izobraevanja )v nadaljnjem besedilu+
pripravniki* in drugi strokovni delav'i ki v vrt'u oziroma oli opravljajo vzgojno>
izobraevalno delo )v nadaljnjem besedilu+ drugi strokovni delav'i*.
'ogoji za opravljanje strokovnega izpita+ 5ripravnik s srednjeolsko izobrazbo se la!ko
prijavi k opravljanju strokovnega izpita najprej po . mese'i! opravljenega vzgojno>
izobraevalnega dela v vrt'u oziroma oli pripravnik z vijeolsko oziroma visokoolsko
izobrazbo pa najprej po 0 mese'i! opravljenega vzgojno>izobraevalnega dela v vrt'u
1-5
oziroma oli.
E opravljanju strokovnega izpita la!ko pristopi pripravnik ki ima pridobljeno ustrezno
pedagoko pedagoko>andragoko oziroma spe'ialno pedagoko izobrazbo v skladu z
zakonom.
5ripravnik ki se usposablja za pomo"nika vzgojitelja vzgojitelja u"itelja korepetitorja
laboranta oziroma intruktorja la!ko pristopi k opravljanju strokovnega izpita "e ima
uspeno opravljeni! pet prakti"ni! nastopov v skladu s pravilnikom ki ureja pripravnitvo
strokovni! delav'ev v vzgoji in izobraevanju.
Strokovni izpit kot ustni izpit, Strokovni izpit za pomo"nika vzgojitelja vzgojitelja u"itelja
korepetitorja laboranta oziroma intruktorja se opravlja kot ustni izpit in obsega tri dele ki se
opravljajo po naslednjem vrstnem redu+
1. ustavna ureditev Republike Slovenije ureditev institu'ij ,vropske unije in njenega
pravnega sistema in predpisi ki urejajo "lovekove ter otrokove pravi'e in temeljne
svobo"ine
2. predpisi ki urejajo podro"je vzgoje in izobraevanja in
&. slovenski knjini jezik oziroma za strokovne delav'e vrt'ev in ol z italijanskim u"nim
jezikom italijanski knjini jezik za strokovne delav'e dvojezi"ni! vrt'ev in ol pa
slovenski in madarski knjini jezik.
'rijava k strokovneu izpitu, kandidat se prijavi k opravljanju strokovnega izpita na
obraz'u ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika.
5rijavo vloi neposredno na sedeu ministrstva ali jo polje po poti.
5rijavi mora priloiti dokazilo o izobrazbi pisno poro"ilo mentorja o kandidatovi
usposobljenosti za samostojno opravljanje vzgojno>izobraevalnega dela o'eno prakti"ni!
nastopov pisne priprave prakti"ni! nastopov ki ji! kandidat uveljavlja za pristop k
strokovnemu izpitu ter dokazila o predpisani! delovni! izkunja! v skladu z zakonom in
drugimi predpisi.
Strokovni delav'i vrt'ev in ol z italijanskim u"nim jezikom ter dvojezi"ni! vrt'ev in ol se v
prijavi odlo"ijo ali bodo strokovni izpit v obsegu iz prve in druge to"ke prvega odstavka 9.
"lena tega pravilnika opravljali v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti.
'onavljanje ustnega izpita,
Eandidat ki ne opravi nobenega dela ustnega izpita la!ko ponavlja 'elotni ustni izpit vendar
najprej po preteku tiri! mese'ev od dneva ko ga je neuspeno opravljal.
Eandidat ki ne opravi enega ali dve! delov ustnega izpita la!ko enkrat ponovno opravlja del
ali dela ustnega izpita najprej po preteku dve! mese'ev od dneva ko je izpit opravljal prvi".
8onost delnega opravljanja ustnega izpita v skladu s prejnjim odstavkom ima kandidat le v
drugem pristopu. 5ri vsakem nadaljnjem ponavljanju mora opravljati 'elotni ustni izpit.
Apravlja ga la!ko najprej po preteku tiri! mese'ev od zadnjega ponavljanja.
Eandidat ki eli ponovno opravljati ustni izpit v skladu s tem "lenom se mora k opravljanju
izpita ponovno prijaviti na obraz'u ki je kot priloga 5 sestavni del tega pravilnika.
1-0
:e se kandidat ki ima monost delnega opravljanja ustnega izpita ne prijavi k ponovnemu
opravljanju dela oziroma delov izpita v roku dve! mese'ev od dne ko ga je neuspeno
opravljal ga ne glede na dolo"bo drugega odstavka tega "lena opravlja v 'eloti.
*. Vsebina pravilnika o pravi+a& in dol!nosti& u)en+ev v OA.
S tem pravilnikom se podrobneje opredeljujejo z zakonom dolo"ene pravi'e in dolnosti
u"en'ev v osnovni oli na"in uveljavljanja pravi' in izpolnjevanja dolnosti nagrajevanje
izrekanje vzgojni! ukrepov ter pravi'e in dolnosti strokovni! delav'ev in ravnatelja ole pri
uresni"evanju dolo"b tega pravilnika.
0. Kateri pravilniki urejajo preverjanje in o+enjevanje znanja ter napredovanje
u)en+ev v OA 50 in 1Cletna OA6;
=re za+
pravilnik o preverjanju in o'enjevanju znanja ter napredovanju u"en'ev v A< ) 2>letna
A<*. 5ravilnik ureja preverjanje in o'enjevanje znanja ter napredovanje u"en'ev iz
razreda v razred. ;elja za u"en'e ki so vpisani v program ivljenja in dela A<.
pravilnik o preverjanju in o'enjevanju znanja ter napredovanju u"en'ev v devetletni
A<. 5ravilnik ureja preverjanje in o'enjevanje znanja ter napredovanje u"en'ev iz
razreda v razred po programu 9>letne A<.
9. Kateri predpis podrobneje ureja izvajanje di2eren+ia+ije pri pouku v OA;
=re za pravilnik o izvajanju di4eren'ia'ije pri pouku v A<.
5ravilnik dolo"a podrobneje pogoje za izvajanje di4eren'ia'ije postopek pri odlo"anju o
izvajanju oblik di4eren'ia'ije na oli postopek pri odlo"anju u"en'a za raven za!tevnosti in
na"ine oblikovanja u"ni! skupin za izvedbo di4eren'ia'ije v devetletni A<.
2. Katere vsebine ureja 'ravilnik o olske koledarju za OA; Kaj se v te delu
ureja z navodili inistra 5vsako leto posebej6;
5ravilnik ureja+
;pis u"en'ev v A<
Razporeditev pouka
5ouka proste dneve
Trajanje ter razporeditev olski! po"itni' v olskem letu za u"en'e
Razporeditev letnega dopusta in izobraevanja ter izpopolnjevanje strokovni!
delav'ev ole.
Apredeljuje roke za 653
Roke za obve"anje starev u u"nem uspe!u u"en'ev in doseki! u"en'ev pri 653.
1-/
1. 'ravilnik o publika+iji v OA50 in 1Cletna OA6.
.olo)a, obvezne dele publika'ije s katero A< predstavi zna"ilnosti programa in organiza'ijo
dela ole ter pravi'e in dolnosti u"en'ev@ poleg obvezni! delov ima publika'ija la!ko e
dodatni del v katerem predstavi e druge posebnosti ole )vsebino tega dela dolo"i ravnatelj v
soglasju s svetom ole*.
17. 'ravilnik o prilagajanju olski& obveznosti.
Ta pravilnik ureja prilagajanje olski! obveznosti+
> u"en'em osnovni! ol ki se vzporedno izobraujejo v glasbeni! baletni! in drugi! ola! ki
izvajajo javnoveljavne programe ali so perspektivni portniki
- dijakom gimnazij dijakom in vajen'em niji! in srednji! pokli'ni! ol dijakom srednji!
strokovni! ol ter tudentom viji! strokovni! ol )v nadaljevanju+ dijak* ki se vzporedno
izobraujejo v ve" ola! oziroma po ve" izobraevalni! programi! pripravljajo na
mednarodna tekmovanja v znanju ali so perspektivni oziroma vr!unski portniki.
11. >leenti za sisteatiza+ijo delovni& est. Tedenska obveza u)iteljev v OA;
norativ za oblikovanje oddelkov v OA; norativi za oblikovanje skupin.
elementi za sistematizacijo delovni" mest
"trokovni delavci - u!itelji:
za obvezni program )ure pouka v skladu s predmetnikom ure pouka pri
kateri! se u"en'i delijo v u"ne skupine$
za razirjeni program )ure dopolnilnega in dodatnega pouka program dela v
podaljanem bivanju ure drugi! oblik individualne in skupinske pomo"i
u"en'em*
Drugi strokovni delavci :
izvajanje olskega svetovalnega dela vodenje olske knjini'e organiziranje
olske pre!rane organiziranje in izvajanje ra"unalniko>in4ormativni!
dejavnosti delo laboranta*.
0edenska obveznost uiteljev:
Tedenska u"na obveznost izraena v ura! po >? minut je+
22 ur za u"itelje
21 ur za u"itelje sloven"ine
22 ur za u"itelje ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomo"i in dodatno
strokovno pomo" u"en'em s posebnimi potrebami
25 ur za u"itelje v bolnini"ni! oddelki!
&- ur sodelovanja pri pouku za laboranta.

1-2
Tedenska u"na obveznost izraena v ura! po ?@ minut je+
25 ur za u"itelje v podaljanem bivanju.
Tedenska u"na obveznost izraena v ura! po A@ minut je+
&5 ur za strokovne delav'e v jutranjem varstvu za u"en'e 1. razreda.
normativ za oblikovanje oddelkov
oblikovanje oddelka v osnovni oli je 22 u"en'ev.
oblikovanje oddelka v katerem so najmanj & romski u"en'i je 21 u"en'ev.
oblikovanje oddelka v bolnini"ni osnovni oli je 12 u"en'ev "e se la!ko gibljejo in 0
u"en'ev "e leijo.
oblikovanje oddelka podaljanega bivanja je 22 u"en'ev )in najmanj 10*.
oblikovanje kombiniranega oddelka iz dve! razredov je 21 u"en'ev iz tre! razredov
1. u"en'ev iz tiri! in ve" razredov pa 1- u"en'ev.
normativ za oblikovanje uni" skupin
za oblikovanje u"ni! skupin pri portni vzgoji je 2- u"en'ev.
za spremstvo u"en'ev na ekskurzija! dnevi! dejavnosti in drugi! organizirani!
oblika! vzgojno>izobraevalnega dela ki se izvajajo izven olskega prostora je 15
u"en'ev
za spremstvo u"en'ev v olo v naravi je 15 u"en'ev.
3a oblikovanje skupine jutranjega varstva je 22 u"en'ev
3a oblikovanje skupine pri pouku plavanja je 2 u"en'ev neplaval'ev oz. 12 u"en'ev
plaval'ev
3a oblikovanje skupine pri pouku smu"anja je 12 u"en'ev oz. 1- u"en'ev za"etnikov
3a oblikovanje skupine za izvedbo nivojskega pouka+
,na ravni za!tevnosti> najve" 22 u"en'ev.
dve ravni za!tevnosti> najve" 21 u"en'ev.
tri ravni za!tevnosti > najve" 1. u"en'ev.
kombiniranega oddelka > najve" 1- u"en'ev.
+riterij za vrednotenje dela razrednika
; 1. /. in 9. razredu se za naloge razrednika prizna vrednost dve! ur pouka tedensko v
drugi! razredi! pa ene ure.
3a opravljanje nalog mentorja pripravniku se strokovnemu delav'u prizna vrednost ene ure
pouka tedensko.
Una obveznost ravnatelja
3 manj kot 2 oddelki+ 0 ur pouka ali 12 ur strokovnega dela
3 ve" kot 10 oddelki v okviru delovne obveznosti nima u"ne obveznosti.
Ravnatelj la!ko imenuje pomo"nika ravnatelja v osnovni oli z 12 oddelki. %rugega
pomo"nika ravnatelja la!ko ravnatelj imenuje pri &2 oddelki! tretjega pa pri 52 oddelki!.
("na obveznost 1. pomo"nika ravnatelja v oli z 12 oz. 19 oddelki je za tedensko polno
obveznost 1& ur pouka 1. ur podaljanega bivanja ali 20 ur drugega strokovnega dela.
1-9
Svetovalni delavci8 knjiniarji in dru%i strokovni delavci
; osnovni oli z 2- oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delav'a
; osnovni oli z 2- oddelki in ve" se sistemizira 1 delovno mesto knjini"arja
; A< s .0 oddelki se sistematizira eno delovno mesto ra"unalnikarja>organizatorja
in4orma'ijski! dejavnosti
osnovni oli se za .2-- u"en'ev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja olske
pre!rane v oli z manjim tevilom u"en'ev pa v ustreznem deleu
administrativna8 raunovodska in te"nina dela
v A< z 2- oddelki in ve" se sistematizira 1 delovno mesto ra"unovodje pisarnikega
re4erenta !inika vzdreval'a in kurja"a.
; A< z manj kot 1- oddelki se sistematizira 1 delovno mesto !inika
; A< se za pripravo mali' za .-- u"en'ev sistematizira eno delovno mesto ku!arja
; A< se sistematizira na 9-- m
2
talne "istilne neto povrine eno delovno mesto
"istil'a.
1". 8avna re!a ol; organiza+ijske oblike ol; olski okoli/ vpis in prepis
u)en+ev izven svojega olskega okolia 5postopek6; kriteriji za ustanavljanje javni& OA;
zogljivost ole; spreeba statusa ole.
$avno mreo sestavljajo javne ole in zavodi ki imajo kon'esijo javna mrea A< mora
zagotavljajo vsem otrokom monost osnovnoolskega izobraevanja.
Arganiza'ijske oblike+
Samostojna ola
8ati"na ola
Arganiza'ijska enota
5odruni'a ole
<olski okoli je obmo"je na katerem imajo stari pravi'o vpisati otroka v A< ki ima sede na
tem obmo"ju. %olo"i se za vsako samostojno oz. mati"no A<.
Vpis in prepis u!encev:
;pis v olo zunaj svojega okolia je moen "e ta ola s tem soglaa
Stari morajo najprej otroka obvezno vpisati v olo svojega okolia
; 1. dne! po izteku roka za vpis vloijo na eleno olo vlogo za prepis
5repis v drugo olo je moen tudi v nadaljnji! razredi! vendar najkasneje 15 dni pred
pri"etkom novega olskega leta.
Gelena ola se mora pri obravnavi vloge oz. e pred izdajo soglasja obvezno
posvetovati s olo od koder otrok pri!aja.
Eriteriji pri odlo"anju o soglasju so+ s tem ne more biti krena pravi'a do vklju"itve
lastni! otrok@ to ne sme imeti za posledi'o oblikovanje dodatni! oddelkov oz.
zagotavljanja novi! prostorov.
; olskem okoliu se ne more zmanjati tevilo u"en'ev oz. oddelkov do te mere da
bi to poseglo v spremembo statusa ole ali 'elo njeno ukinitev.
(stanovitelj ole la!ko najmanj & mese'e pred vpisom dolo"i in olam sporo"i
podrobneje pogoje za izdajo soglasja za prepis.
11-
.riteriji za ustanavljanje O/:
Samostojna ola se la!ko ustanovi "e ima zagotovljen vpis za vsaj dva oddelka prvega
in vse! naslednji! razredov.
8ati"na ola "e ima skupaj s podruni'ami zagotovljen vpis toliknega tevila
u"en'ev da v skladu z normativi oblikuje od 5>2 oz. 9.r najmanj dva oddelka vsakega
razreda
Arganiza'ijska enota se organizira "e ima zagotovljen vpis najmanj 9 oddelkov
5odruni'a ole se la!ko organizira "e ima zagotovljen vpis v najmanj & oddelke.
"prememba statusa ole:
Samostojna oz. mati"na ola v podruni'o ole
8ati"na ola v samostojno olo
(kinitev samostojne oz. mati"ne ole
(stanovitelj ole spremlja demogra4ske podatke o tevilu oloobvezni! otrok v olskem
okoliu za najmanj 5 letno obdobje in podatke o vpisu u"en'ev v olo. Statusne spremembe
mora urediti v aktu o ustanovitvi.
Organizacijske spremembe:
3a"asno prene!anje delovanja podruni'e ole
5onovno aktiviranje podruni'e ole
(kinitev podruni'e ole.
1#. Kdaj poteka vpis u)en+ev v OA; olsko leto; pouk po obvezne predetniku;
pouka prosti dnevi; dopusti/ izobra!evanje in izpopolnjevanje strokovni& delav+ev.
; prvi razred 9>letne A< poteka vpis v mese'u 4ebruarju za naslednje olsko leto.
:olsko leto se za"ne 1. septembra in kon"a &1. avgusta.
!&U++ ;1 delo se po obveznem predmetniku izvaja v dve! deli!+
1. o'enjevalno obdobje+ 1.9. &1.1.
2. o'enjevalno obdobje+ 1.2. 2..junij )1>2r* oz. do 15.junija. )9.r*
5ouk v olskem letu la!ko traja najve" &2 tednov po 5 dni )izjemoma 0 dni "e je tako
dolo"eno v D%6*.
(ra pouka traja praviloma .5min )vsem 5 minutni odmor najmanj enkrat dnevno pa
praviloma 2->&- min odmora*
!ouka prosti dnevi so:
111
z zakonom dolo"eni dravni prazniki in drugi dela prosti dnevi
olske po"itni'e in nedelje
en dan dolo"en z D%6 )dan ole*
sobote razen "e ni z letnim delovnim na"rtom ole druga"e dolo"eno.
5o"itni'e+ jesenske novoletne zimske prvomajske in letne.
Dopusti in izobraevanje strokovni" delavcev:
Strokovni delav'i izrabijo letni dopust med jesenskimi novoletnimi zimskimi in
prvomajskimi po"itni'ami ve"ino dopusta pa med poletnimi po"itni'ami. ; te! obdobji! se
la!ko vklju"ujejo tudi v programe strokovnega izobraevanja ter nadaljnjega izobraevanja in
usposabljanja v skladu z letnim delovnim na"rtom ole.
<ola za vsakega strokovnega delav'a z letnim delovnim na"rtom na"rtuje med jesenskimi ali
zimskimi po"itni'ami najmanj 2 dni med poletnimi po"itni'ami pa najmanj & dni
strokovnega izobraevanja ter nadaljnjega izobraevanja in usposabljanja.
Strokovno izobraevanje ter nadaljnje izobraevanje in usposabljanje se la!ko na"rtuje
namesto med jesenskimi ali zimskimi po"itni'ami tudi na proste sobote.
13. Roki za preverjanje znanja in izpitni roki 50 in 1Cletna OA6 % ('$; popravni
in razredni izpiti.
6a'ionalno preverjanje znanja se izvede praviloma v mese'u maju.
3a u"en'e 9. razreda ki se zaradi bolezni ali drugi! utemeljeni! razlogov v mese'u maju ne
morejo udeleiti na'ionalnega preverjanja znanja se na'ionalno preverjanje znanja izvede v
naknadnem roku praviloma v mese'u juniju.
5opravni in razredni izpiti so junija in avgusta.
1*. Roki za razdelitev obvestil/ izkazov in spri)eval.
)ed olskim letom:
Abvestila o u"nem uspe!u u"en'ev ob kon'u posamezni! o'enjevalni! obdobij se u"en'em
razdelijo najkasneje v tre! dne! po zaklju"ku o'enjevalnega obdobja.
&b koncu pouka v olskem letu:
1zkazi o olskem uspe!u spri"evala o kon"anem razredu in spri"evala o kon"ani A<
)osemletna A<*
Ad 1>2 razreda dobijo u"en'i spri"evala v 9. razredu pa zaklju"no spri"evalo
)devetletna A<*
razdelitev izkazov in sprieval
Ab zaklju"ku pouka v olskem letu ola razdeli+
u"en'em osemletne osnovne ole izkaze o olskem uspe!u in spri"evala o kon"anem
razredu
u"en'em od 1. do 2. razreda devetletne osnovne ole spri"evala
u"en'em 9. razreda zaklju"na spri"evala.
112
("en'em ki opravljajo popravne razredne ali predmetne izpite in u"en'em ki jim je bila po
ugovoru o'ena izboljana se nova spri"evala razdelijo najkasneje v tre! dne! po opravljenem
izpitu oziroma po dolo"itvi nove o'ene.
("en'em ki jim ni bilo mono razdeliti izkazov in spri"eval ob zaklju"ku pouka ji! ola
osebno vro"i njim oziroma nji!ovim starem v "asu od zaklju"ka pouka do &-. junija in od 2-.
do &1. avgusta teko"ega olskega leta.
1-. (avodila inistra o olske koledarju; odstopanja od olskega koledarja.
8inister pristojen za olstvo za vsako teko"e olsko leto do kon'a mese'a junija izda
podrobneja navodila o razporeditvi pouka po"itni' in pouka prosti! dni.
A< la!ko v soglasju z ministrom odstopi od posamezni! dolo"b pravilnika kadar je to
potrebno zaradi izredni! okoli"in ali drugi! utemeljeni! razlogov ne more pa za"eti pouka
pred 1.septembrom.
19. obvezna vsebina publika+ije o OA; obveznosti ole v zvezi s publika+ijo 5kdaj/
kou6; dodatek & publika+iji.
&bvezna vsebina publikacije:
5odatki o oli
5redstavitev programa
5rikaz organiza'ije dela ole
5redstavitev pravil !inega reda.
Sestavni del publika'ije je tudi posebna priloga s predpisi o pravi'a! in dolnosti! u"en'ev.
Eo ola prvi" pripravi publika'ijo jo mora razdeliti vsem u"en'em ole. ; vsakem
naslednjem olskem letu ola najkasneje do kon'a septembra izda prenovljeno publika'ijo za
teko"e olsko leto oziroma dodatek k publika'iji z in4orma'ijami in spremembami v zvezi s
teko"im olskim letom.
<ola mora publika'ijo oz. publika'ijo z dodatkom za teko"e olsko leto izro"iti starem ob
vpisu otroka v olo.
%odatek k publika'iji vsebuje in4orma'ije in spremembe v zvezi s teko"im olskim letom
mora ola u"en'em oziroma starem izro"iti vsako olsko leto najkasneje do kon'a
septembra.
11&
10. Organiziranost u)en+ev v OA 5oddel)na skupnost/ olski parlaent/
skupnost u)en+ev OA6
&ddelna skupnost:
; osnovni oli se u"en'i organizirajo v oddel"ne skupnosti. Addel"na skupnost je temeljna
oblika organiziranosti u"en'ev enega oddelka. ("en'i oddel"ne skupnosti volijo dva
predstavnika oddelka v skupnost u"en'ev ole. ;olitve so tajne.
("en'i pri ura! oddel"ne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vpraanja
iz ivljenja in dela svoje skupnosti in ole ter oblikujejo predloge in pobude za bolje delo in
razreevanje problemov.
Skupnost uencev ole:
3a uveljavljanje svoji! pravi' in interesov se oddel"ne skupnosti preko svoji! predstavnikov
povezujejo
v skupnost u"en'ev ole. Skupnost u"en'ev ole sprejme letni program dela.
Skupnost u"en'ev ole opravlja naslednje naloge+
zbira pripombe in predloge oddel"ni! skupnosti v zvezi s programom pouka dnevov
dejavnosti ekskurzij interesi! dejavnosti prireditev in drugi! dejavnosti ki ji!
organizira ola
spremlja uresni"evanje pravi' in dolnosti u"en'ev ter opozarja ravnatelja in svet ole
na morebitne kritve pravi' u"en'ev
organizira olske prireditve sodeluje pri izdajanju olskega "asopisa in in4ormira
u"en'e o svoji dejavnosti
na"rtuje in organizira skupne ak'ije )zbiralne ak'ije solidarnostne ak'ije ipd.*
predlaga izboljave bivalnega okolja )lepi izgled "isteje okolje* in sodeluje pri
uresni"itvi idej
oblikuje predloge za po!vale nagrade in priznanja u"en'em
opravlja druge naloge za katere se dogovorijo u"en'i.
Skupnost u"en'ev ole ima mentorja ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovni! delav'ev ole.
8entorja la!ko predlagajo predstavniki oddel"ni! skupnosti.
5red imenovanjem mentorja si mora ravnatelj pridobiti mnenje skupnosti u"en'ev ole.
:olski parlament:
<olski parlament je izvrilni organ skupnosti u"en'ev ole. Sestavljajo ga u"en'i ki ji! izvoli
skupnost u"en'ev ole. <tevilo predstavnikov se dolo"i glede na tevilo oddelkov v oli ne
more pa biti manje od 9.
<olski parlament se skli"e najmanj dvakrat letno. Skli'atelj olskega parlamenta je ravnatelj
la!ko pa tudi mentor skupnosti u"en'ev ole. 5obudo za skli' olskega parlamenta la!ko da
tudi predstavnik oddel"ne skupnosti. :e dajo pobudo predstavniki vsaj tre! oddel"ni!
skupnosti je ravnatelj oziroma mentor dolan skli'ati olski parlament.
11. podaljanje statusa u)en+a.
11.
("ene' ki je izpolnil osnovnoolsko obveznost in ni uspeno kon"al osnovne ole jo la!ko
obiskuje e dve leti in tako obdri status u"en'a.
Ravnatelj zagotovi da so u"ene' in njegovi stari oziroma zakoniti zastopniki posebej
seznanjeni s pravi'o.
("en'u ki ima podaljan status u"en'a la!ko ravnatelj na predlog u"iteljskega zbora v
skladu s 55. "lenom zakona o osnovni oli prepove obiskovati osnovno olo.
"7. Obiskovanje pouka in opravi)evanje odsotnosti.
("ene' mora prisostvovati pouku in dejavnostim obveznega programa.
opravievanje odsotnosti
Stari morajo najkasneje v peti! dne! po izostanku u"en'a razredniku sporo"iti vzrok
izostanka.
:e u"ene' izostane ve" kot pet dni stari pa razredniku niso sporo"ili vzroka izostanka
razrednik o izostanku u"en'a obvesti stare in ji! pozove da sporo"ijo vzrok izostanka.
Adsotnost u"en'a morajo stari opravi"iti osebno ali v pisni obliki.
Asebna ali pisna opravi"ila je treba posredovati razredniku najkasneje v peti! dne! po
pri!odu u"en'a v olo. :e razrednik v omenjenem roku ne prejme opravi"ila teje izostanke
za neopravi"ene.
Eadar u"ene' izostane zaradi bolezni ve" kot 5 olski! dni la!ko razrednik za!teva uradno
zdravniko potrdilo o opravi"enosti izostanka. (radno zdravniko potrdilo izda zdravnik na
predpisanem obraz'u ki mora biti opremljen s tampiljko izvajal'a zdravstvene dejavnosti in
tampiljko ter podpisom zdravnika.
napovedana odsotnost
("ene' la!ko izostane ne da bi stari sporo"ili vzrok izostanka "e njegov izostanek
razredniku vnaprej napovejo. Ta izostanek la!ko strnjeno ali v ve" deli! traja najve" pet dni v
letu.
Ravnatelj la!ko na podlagi obrazloene pronje starev iz opravi"ljivi! razlogov dovoli
u"en'u dalji izostanek od pouka.
Adsotnost u"en'a pri posamezni uri pouka oziroma drugi dejavnosti dovoli u"itelj ki vodi to
uro oziroma dejavnost in o tem obvesti razrednika.
oprostitev sodelovanja iz zdravstveni" razlo%ov
5osamezni u"ene' je la!ko iz zdravstveni! razlogov opro"en sodelovanja pri dolo"eni! ura!
pouka in drugi! dejavnosti! osnovne ole.
neopravieni izostanki
3a neopravi"en izostanek se teje neopravi"ena odsotnost u"en'a pri pouku in dejavnosti!
obveznega programa.
6eopravi"eni izostanki so ob"asni "e u"ene' izostaja le pri ura! pouka posamezni!
predmetov ali strnjeni "e izostanek traja ve" ur ali olski! dni zaporedoma.
1zostanke u"en'a pri razirjenem programu se evidentira. Razrednik o izostanki! obvesti
stare.
izjema
115
6e glede na dolo"be tega pravilnika se la!ko v izjemni! primeri! in po prou"itvi vse!
okoli"in ravnatelj v sodelovanju z razrednikom in svetovalno slubo odlo"i da se izostanek
u"en'a ne bo obravnaval kot neopravi"eni izostanek "e o'eni da je vzrok izostanka take
narave da u"ene' potrebuje pomo" oziroma svetovanje.
"1. 'o&vale/ priznanja in nagrade za u)en+e OA.
("en'i ali skupine u"en'ev la!ko za uspeno in prizadevno delo v oli prejmejo po!vale
priznanja in nagrade.
5o!vale priznanja in nagrade u"en'em ali skupinam u"en'ev predlagajo+
oddel"ne skupnosti in skupnost u"en'ev ole
razrednik
drugi strokovni delav'i ole
mentorji dejavnosti
ravnatelj
stari.
po"vale
5o!vale so la!ko ustne ali pisne.
Eadar se u"ene' ali ve" u"en'ev izkae s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni
aktivnosti so ustno po!valjeni.
5isne po!vale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti ki trajajo 'elo olsko
leto.
Razrednik podeljuje pisne po!vale za delo v oddel"ni skupnosti ali za individualno
napredovanje u"en'a.
8entor podeljuje pisne po!vale za prizadevno delo pri interesni! ali drugi! dejavnosti!.
5isne po!vale se la!ko podelijo tudi skupini u"en'ev. Skupinske pisne po!vale podeljuje
ravnatelj ole.
priznanja
5riznanja podeljuje u"en'em ravnatelj ole in si'er za delo oziroma doseek ki je pomemben
za 'elotno olo ali znatno prispeva k ugledu ole v iri skupnosti.
na%rade
("en'i ki prejmejo priznanje so la!ko tudi nagrajeni. ;rsto nagrade za posameznega u"en'a
dolo"i ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. 5raviloma so nagrade
knjige ali pripomo"ki ki ji! u"ene' la!ko uporablja pri pouku ali drugi! dejavnosti! ole.
5riznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaklju"ku olskega leta na slavnosten na"in.
110
"". Varnost u)en+ev 5&ini red6; dol!nosti ole v zvezi z zagotavljanje varnosti.
Asnovna ola mora poskrbeti za varnost u"en'ev. S tem namenom+
izvaja razli"ne aktivnosti in ukrepe za zagotavljanje varnosti u"en'ev in prepre"evanje
nasilja
oblikuje oddelke in skupine u"en'ev v skladu z veljavnimi normativi in standardi
na ekskurzija! portni! naravoslovni! kulturni! dnevi! ter te"aji! plavanja
kolesarjenja smu"anja ipd. zagotovi ustrezno tevilo spremljeval'ev v skladu z
veljavnimi normativi in standardi in navodili za izvajanje u"ni! na"rtov
zagotovi da so objekti u"ila oprema in naprave v skladu z veljavnimi normativi in
standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti
zagotovi u"en'em ustrezno opremo kadar sodelujejo pri urejanju ole in olske
okoli'e.
"ini red
<ola dolo"i !ini red s katerim uredi vpraanja pomembna za ivljenje na oli in si'er
predvsem+
nadzor v olski! prostori! v "asu pouka in drugi! dejavnosti ki ji! organizira ola
!ranjenje garderobe
deurstvo strokovni! delav'ev in u"en'ev
varovanje in nadzor vstopanja v olo in
na"in in4ormiranja u"en'ev in starev.
<ola s !inim redom dolo"i obmo"je )prostori ole in olske povrine* ki sodi v olski
prostor.
dolnosti ole
<ola mora varovati u"en'e pred nadlegovanjem trpin"enjem zatiranjem diskrimina'ijo
nagovarjanjem k dejanjem ki so v nasprotju z zakonom in splono sprejetimi 'iviliza'ijskimi
normami in pred tem da bi ji! namerno ponievali drugi u"en'i delav'i ole in druge osebe
ki vstopajo v olski prostor.
11/
"#. Kritve ter izrekanje vzgojni& ukrepov; obvestilo o vzgojne ukrepu
5obvezne sestavine6/ ugovor zoper vzgojni ukrep; izbris VU.
("ene' ki ne izpolnjuje svoji! dolnosti stori kritev.
9uje kritve v skladu s tem pravilnikom so+
ponavljajo"e istovrstne kritve iz prvega odstavka tega "lena za katere so e bili
izre"eni vzgojni ukrepi
ob"asni neopravi"eni izostanki nad 12 ur oziroma strnjeni neopravi"eni izostanki nad
12 ur
uporaba pirote!ni"ni! sredstev v oli na zunanji! povrina! ole ali na olski!
ekskurzija!
izsiljevanje drugi! u"en'ev ali delav'ev ole
namerno pokodovanje in uni"evanje olske opreme zgradbe ter stvari in opreme
drugi! u"en'ev delav'ev ali obiskoval'ev ole
kraja lastnine ole drugi! u"en'ev delav'ev ali obiskoval'ev ole
popravljanje in vpisovanje o'en v olsko dokumenta'ijo
uni"evanje uradni! dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradni!
dokumenti! in listina! ki ji! izdaja ola
grob verbalni napad na u"en'a u"itelja delav'a ole ali drugo osebo
4izi"ni napad na u"en'a u"itelja delav'a ole ali drugo osebo
ogroanje ivljenja in zdravja u"en'ev in delav'ev ole
kajenje ter prinaanje posedovanje ponujanje prodajanje ali uivanje alko!ola drog
ter drugi! psi!oaktivni! sredstev in napeljevanje sool'ev k takemu dejanju v "asu
pouka dnevi! dejavnosti in drugi! organizirani! oblika! vzgojno>izobraevalne
dejavnosti ki so opredeljene v letnem delovnem na"rtu ole
pri!od oziroma prisotnost pod vplivom alko!ola drog in drugi! psi!oaktivni!
sredstev v "asu pouka dnevi! dejavnosti in drugi! organizirani! oblika! vzgojno>
izobraevalne dejavnosti ki so opredeljene v letnem delovnem na"rtu ole
spolno nadlegovanje u"en'ev ali delav'ev ole.
Vzgojni ukrepi,
ustni opomin razrednika
pisni opomin razrednika
strogi pisni opomin razrednika
opomin oddel"nega u"iteljskega zbora
opomin ravnatelja
premestitev u"en'a v drug oddelek
opomin u"iteljskega zbora
preolanje u"en'a.
112
Telesne in denarne kazni niso dovoljene.
3zrekanje
("en'u se zaradi storjeni! kritev la!ko izre"ejo vzgojni ukrepi dolo"eni s tem pravilnikom.
3a !uje kritve dolo"ene v drugem odstavku &-. "lena tega pravilnika se izre"e vzgojni
ukrep razen "e razrednik o'eni da u"ene' potrebuje pomo" oziroma svetovanje.
5ri izbiri dolo"enega vzgojnega ukrepa za kritve ki niso opredeljene kot !uje kritve
morajo razrednik ravnatelj in u"iteljski zbor upotevati postopnost uporabe posamezni!
vzgojni! ukrepov dolo"eni! s tem pravilnikom.
obvestilo o vz%ojnem ukrepu
;sak izre"en vzgojni ukrep se vpie v obvestilo o vzgojnem ukrepu ki obsega vrsto ukrepa
obrazloitev in pravni pouk. Abvestilo o vzgojnem ukrepu se osebno vro"i starem ki s
podpisom
potrdijo njegov prejem. :e pri pogovori! ob izrekanju oziroma izro"itvi vzgojnega ukrepa ni
predvidena prisotnost starev ali pa se stari ne odzovejo pisnemu vabilu na pogovor
razrednik
oziroma ravnatelj polje starem obvestilo o vzgojnem ukrepu s priporo"eno potno poiljko.
%rugi izvod obvestila o vzgojnem ukrepu se vloi v mapo vzgojni! ukrepov.
Razrednik o vzgojnem ukrepu in utemeljitva! zanj obvesti tudi oddel"no skupnost u"en'ev.
u%ovor zoper vz%ojni ukrep
3oper vzgojni ukrep la!ko stari v osmi! dne! od dneva ko jim je bilo vro"eno obvestilo o
vzgojnem ukrepu predloijo ravnatelju ole obrazloen ugovor.
Ravnatelj mora najpozneje v tre! dne! po prejemu ugovora imenovati tri"lansko komisijo ki
odlo"a o ugovoru. 8ed "lani komisije mora biti vsaj en "lan ki ni zaposlen v oli. Eomisija
takoj preveri ustreznost vzgojnega ukrepa. Adlo"itev komisije je dokon"na.
izbris vz%ojni" ukrepov
;zgojne ukrepe iz &.. "lena tega pravilnika je mogo"e pod pogoji iz tega "lena izbrisati.
Razrednik izbrie vzgojni ukrep ki je v njegovi pristojnosti ko ugotovi da je bil namen
vzgojnega ukrepa doseen.
Razrednik predlaga izbris vzgojnega ukrepa oddel"nemu u"iteljskemu zboru oziroma
ravnatelju ole kadar meni da je bil namen vzgojnega ukrepa ki je v njuni pristojnosti
doseen. :e oddel"ni u"iteljski zbor oziroma ravnatelj ole sprejme odlo"itev o izbrisu
vzgojnega ukrepa se opravi izbris.
;zgojni ukrep ki ni bil izbrisan v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega "lena se izbrie
po enem letu od njegovega izreka.
1zbris vzgojnega ukrepa se opravi tako da se obvestilo o vzgojnem ukrepu izvzame iz mape
vzgojni! ukrepov u"en'a in se uni"i. Eo se vzgojni ukrep izbrie se teje da ni bil izre"en.
119
"3. 'ogoji in postopek za pridobitev statusa u)en+a oz. dijaka/ ki se vzporedno
izobra!uje; na)ini prilagajanja olski& obveznosti; prene&anje in irovanje statusa.
!o%oji za pridobitev statusa:
Status u"en'a oziroma dijaka ki se vzporedno izobrauje si la!ko pridobi u"ene' ali dijak ki
se !krati vzporedno izobrauje v glasbeni! baletni! in drugi! ola! ki izvajajo javnoveljavne
programe oziroma po ve" izobraevalni! programi!.
Status u"en'a oziroma dijaka perspektivnega portnika )v nadaljevanju+ u"ene' ali dijak
portnik* si la!ko pridobi u"ene' oziroma dijak ki je registriran pri na'ionalni panoni portni
zvezi in tekmuje v uradni! tekmovanji! na'ionalni! panoni! portni! zvez.
Status dodeli ola na kateri je u"ene' vpisan. A dodelitvi statusa odlo"i ravnatelj pred tem
si pridobi mnenje u"iteljskega zbora oz. razrednega u"itelja.
!ostopek dodelitve statusa:
5ridobitev statusa predlagajo stari ali pa polnoletni dijak. E predlogu morajo priloiti
za!tevana dokazila.
<ola dodeli u"en'u status najmanj za eno olsko leto iz utemeljeni! razlogov pa la!ko le za
dolo"en "as v olskem letu.
6a za"etku vsakega olskega leta ola ob upotevanju dokazil preveri "e u"ene' izpolnjuje
pogoje za status ki ga je imel v preteklem olskem letu.
!rila%ajanje olski" obveznosti:
5ravi'e in obveznosti oziroma prilagoditve olski! obveznosti u"en'u oziroma dijaku
portniku in dijaku tekmoval'u dolo"i ravnatelj s sklepom o dodelitvi statusa.
5rilagodijo se zlasti+
> obdobja obvezne navzo"nosti pri pouku in prakti"nem izobraevanju )prakti"ni pouk
oziroma delovna praksa*
> obveznosti u"en'a oziroma dijaka pri pouku in drugi! deli! izobraevalnega programa )vaje
seminarske naloge obvezne izbirne vsebine strokovne ekskurzije in drugo*
> na"in in roki za o'enjevanje znanja oziroma izpolnjevanje
> drugi! obveznosti in
> druge medsebojne pravi'e in obveznosti.
:e status traja 'elo olsko leto oziroma ve" let se za posamezno olsko leto oziroma
o'enjevalno obdobje la!ko dolo"i izvedbeni na"rt za uresni"evanje pravi' in obveznosti iz
statusa.
!rene"anje in mirovanje statusa:
:e u"ene' po svoji krivdi ne izpolnjuje dogovorjeni! obveznosti in to povzro"i negativni
uspe! ali ima druge negativne posledi'e mu ola la!ko odvzame status.
12-
<ola la!ko odlo"i da u"en'u status miruje "e tako sam eli ali to predlagajo stari ali drugi
podpisniki dogovora.
25. 'reverjanje in o+enjevanje znanja ter napredovanje u)en+ev OA 50 in 1C
letna OA6; kaj je preverjanje in kaj o+enjevanje znanja/ javnost o+enjevanja;
o+enjevanje po o+enjevalni& obdobji&; o+enjevanje pisni& izdelkov; sprotnost
o+enjevanja; o+ene; opisno o+enjevanje v 0Cletni OA; sploni u)ni uspe&; obve)anje o
uspe&u u)en+ev; napredovanje u)en+ev iz razreda v razred; razredni in predetni izpit
ter popravni izpit; &itreje napredovanje; ('$ v 1Cletni OA in o+enjevanje znanja ed
olski leto; o+enjevanje znanja po posaezni& obdobji& % ob kon+u pouka 51Cletna
OA6; Oblikovanje zaklju)ne o+ene v OA 5os 1.C1.r6.
kaj je preverjanje in kaj ocenjevanje znanja
Preverjanje znanja+ zbirajo se in4orma'ije o tem kako u"ene' dosega 'ilje oziroma
standarde znanja iz u"ni! na"rtov in ni namenjeno o'enjevanju. %oseganje 'iljev
oziroma standardov znanja se preverja pred med in ob kon'u obravnave novi!
vsebin iz u"ni! na"rtov.
Ocenjevanje znanja+ je ugotavljanje in vrednotenje v kolikni meri u"ene' dosega
'ilje in standarde znanja in se opravi po preverjanju znanja. A'enjujejo se
u"en"evi ustni odgovori pisni likovni te!ni"ni prakti"ni in drugi izdelki
projektno delo nastopi u"en'ev in druge dejavnosti.
javnost ocenjevanja
5ri o'enjevanju znanja u"en'ev mora biti zagotovljena javnost o'enjevanja ki se zagotavlja
zlasti+
s predstavitvijo 'iljev in standardov znanja opredeljeni! v u"nem na"rtu za
posamezno o'enjevalno obdobje
s predstavitvijo kriterijev o'enjevanja
z dolo"itvijo na"ina in rokov o'enjevanja
z o'enjevanjem pred u"en'i oddelka ali u"ne skupine
s sprotnim obve"anjem u"en'ev in starev o doseeni! rezultati! pri o'enjevanju
tako da se u"en'em in starem omogo"i vpogled v o'enjene pisne in druge izdelke.
("itelj z u"en'i pregleda o'enjene pisne izdelke o'ene vpie v redovalni'o pisne izdelke pa
izro"i u"en'em za in4orma'ijo starem.
("itelj med olskim letom na govorilni! ura! na roditeljski! sestanki! in pri drugi! oblika!
sodelovanja stare oziroma zakonite zastopnike u"en'a )stari* seznani z u"en"evim uspe!om.
Stari imajo pravi'o do vpogleda v izdelke in o'ene v olski dokumenta'iji le za svojega
otroka.
ocenjevanje po ocenjevalni" obdobji"
najmanj trikrat v o'enjevalnem obdobju od tega najmanj 1 o'ena v vsakem
o'enjevalnem obdobju in najmanj & o'ene v olskem letu ne smejo biti pridobljene na
podlagi pisni! izdelkov
121
"e je za predmet dolo"ena le 1 ura tedensko+ najmanj enkrat v vsakem o'enjevalnem
obdobju in najmanj trikrat v 'elem olskem letu pri "emer ne sme biti ve"ina o'en
pridobljeni! na podlagi pisni! izdelkov.
ocenjevanje pisni" izdelkov
6ajve" 2L v tednu in 1L na dan u"en'i morajo biti seznanjeni vsaj 5 delovni! dni prej. 1-
dni pred kon4eren'o u"en'i ne piejo izdelkov za o'eno izjema je ponovljeno o'enjevanje.
:e je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali ve" izdelkov u"en'ev v oddelku oziroma polovi'a
ali ve" izdelkov u"en'ev v u"ni skupini za izvedbo nivojskega pouka o'enjeni! negativno se
pisno o'enjevanje enkrat ponovi razen za u"en'e ki so bili prvi" o'enjeni s pozitivno o'eno
in pisnega o'enjevanja ne elijo ponoviti.
("itelj mora pred ponovnim o'enjevanjem ugotoviti vzroke za neuspe! in ji! analizirati
skupaj z u"en'i ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja.
A'ena se vpie v predpisano dokumenta'ijo po drugem o'enjevanju. (poteva se bolja
o'ena. ("en'em ki so bili o'enjeni samo enkrat se upoteva doseena o'ena.
0 - letka+ izjema v tedenskem preverjanju je &L na teden. 3a ponovitev preverjanja mora biti
tretjina o'en negativni!. 3a ponavljanje velja enako kot v 9>letki.
sprotnost ocenjevanja
pri o'enjevanju ustni! odgovorov mora u"itelj u"en"evo znanje o'eniti takoj.
5ri o'enjevanju pisni! izdelkov mora u"itelj u"en'a o'eniti najkasneje v enem tednu
Takoj ko je u"ene' o'enjen se o'ena vpie v ustrezno dokumenta'ijo.
&cene
2>letka+
<tevil"ne+ od 1>5
?esedne+ ( 3( 8( )telesna glasbena likovna te!ni"na vzgoja ter gospodinjstvo*
;edenje se ne o'enjuje
; prvem o'enjevalnem obdobju 1.r se u"en"evo znanje ne o'enjuje )u"itelj obve"a
stare o napredku u"en'a*
9>letka+
Apisne o'ene z besedami izraen napredek u"en'a glede na opredeljene 'ilje oz.
standarde v u"ni! na"rti!
Abrazloitev tevil"ni! o'en+ pojasnjuje izkazano znanje u"en'a glede na doseene
'ilje oz. standarde v u"ni! na"rti!
<tevil"no o'enjevanje znanje se o'eni od 1 do 5.
Ablikovanje zaklju"ni! o'en od ..>9.r tevil"ne o'ene.

122
opisno ocenjevanje v B<letni &:
; skladu s Sklepom Strokovnega sveta za vzgojo in izobraevanje z dne 0./.1995 u"itelji
la!ko nadaljujejo z opisnim o'enjevanjem v 1. in 2. razredu ter z opisnim in tevil"nim
o'enjevanjem v &.r A<.
; &.r. se postopoma pre!aja iz opisnega na tevil"no o'enjevanje. Ab kon'u <D so u"en'i
o'enjeni le s tevil"nimi o'enami.
sploni uni uspe"
; prvem vzgojno>izobraevalnem obdobju osnovne ole se sploni uspe! u"en'a ne
dolo"i.
; drugem vzgojno>izobraevalnem obdobju se sploni uspe! u"en'a dolo"i z
o'enami+ zadosten )2* dober )&* prav dober ).* in odli"en )5*. ("en'u ki ponavlja
razred v skladu z 22. "lenom tega pravilnika se sploni uspe! ne dolo"i in ne vpie v
olsko dokumenta'ijo.
; tretjem vzgojno>izobraevalnem obdobju se sploni uspe! u"en'a dolo"i z o'enami+
nezadosten )1* zadosten )2* dober )&* prav dober ).* in odli"en )5*.
("en"ev sploni uspe! se dolo"i tako da se upotevajo zaklju"ne o'ene pri vse! predmeti!.
5ri dolo"itvi splonega uspe!a se upotevajo tudi u"en"evi doseki na tekmovanji! njegov
odnos do obveznosti v oli prizadevanje pri u"enju ter aktivno sodelovanje v interesni! in
drugi! dejavnosti!.
:e u"ene' v /. 2. in 9. razredu izbere med izbirnimi predmeti tri predmete se pri dolo"itvi
njegovega splonega uspe!a izmed zaklju"ni! o'en pri te! predmeti! upotevata le dve viji
zaklju"ni o'eni.
01letka:
Adli"en prav dober dober zadosten in nezadosten
5ri razrednem pouku sploni uspe! o'eni razrednik
5ri predmetnem pouku sploni u"ni uspe! o'eni u"iteljski zbor na predlog razrednika
%olo"i se ob upotevanju vse! o'en pri vse! predmeti!
(poteva se u"en"evo prizadevanje pri delu njegov odnos do obveznosti aktivno
sodelovanje v interesni! dejavnosti!
A'ena splonega uspe!a se ne sme izra"unati aritmeti"no na podlagi o'en iz
posamezni! predmetov
5ri ugotavljanju o'ene splonega uspe!a se upotevajo o'ene pri predmeti! pri kateri!
se znanje u"en'ev o'enjuje tevil"no in predmeti kjer se znanje o'enjuje z besednimi
o'enami.
obveanje o uspe"u uencev
obveanje med olskim letom+ <ola ob kon'u prvega o'enjevalnega obdobja stare
u"en'ev 2. do 9. razreda pisno obvesti o pridobljeni! u"en"evi! o'ena! stare
u"en'ev 1. razreda pa pisno ali ustno obvesti o pridobljeni! u"en"evi! o'ena!
&bveanje ob zakljuku pouka v olskem letu+ u"en'i dobijo spri"evala z
zaklju"nimi o'enami in o'eno splonega u"nega uspe!a. ; 1. ;1 obdobju so
12&
spri"evala z opisnimi o'enami v 2. in &. ;1 obdobju pa spri"evala s tevil"nimi
o'enami in o'eno splonega u"nega uspe!a.
&bveanje ob zakljuku pouka v C-r+ 3aklju"no spri"evalo in obvestilo o doseki!
pri 653.
obveanje o doseki" pri nacionalnem preverjanju znanja+ Ab kon'u drugega ;1
obdobja dobijo obvestilo ob kon'u &. ;1 pa z zaklju"nim spro"evalom.
01letka:
ob kon'u vsakega o'enjevalnega obdobja ola stare pisno obvesti o u"en"evem
u"nem uspe!u )v 1.r. med olskim letom samo ustno*
Ab kon'u olskega leta ola izda izkaz )s tevil"nimi in besednimi o'enami* in o'eno
splonega u"nega uspe!a
("en'i ki so o'enjeni opisno ob kon'u 1. in 2.r. prejmejo spri"evala z opisnimi
o'enami u"en'i &.r pa izkaz s tevil"nimi in besednimi o'enami ter o'eno splonega
u"nega uspe!a.
napredovanje uencev iz razreda v razred
napredovanje u!encev v prvem in drugem vzgojnoizobraevalnem obdobju
("en'i v prvem in drugem vzgojno>izobraevalnem obdobju razredov ne ponavljajo.
("en'i izjemoma ponavljajo razred zaradi slabega u"nega uspe!a ki je posledi'a
dalje odsotnosti zaradi bolezni preselitve ali zaradi drugi! opravi"ljivi! razlogov "e
to za!tevajo njegovi stari. ("ene' ponavlja razred tudi na predlog u"itelja in olske
svetovalne slube v soglasju s stari. <ola mora stare o predlogu za ponavljanje
obvestiti najkasneje mese' dni pred zaklju"kom pouka v olskem letu.
napredovanje u!encev v tretjem vzgojno1izobraevalnem obdobju
("en'i v tretjem vzgojno>izobraevalnem obdobju napredujejo v naslednji razred "e
so ob kon'u pouka v olskem letu pozitivno o'enjeni iz vse! predmetov.
("ene' ki je v 2. in 9. razredu ob kon'u pouka v olskem letu negativno o'enjen iz
najve" dve! predmetov do kon'a olskega leta opravlja popravni izpit. 5opravni izpit
la!ko opravlja najve" dvakrat v olskem letu. :e u"ene' popravni! izpitov ne opravi
uspeno ponavlja razred.
("ene' ki je v 2. in 9. razredu ob kon'u pouka v olskem letu negativno o'enjen iz
ve" kot dve! predmetov razred ponavlja.
("ene' 9. razreda la!ko opravlja popravni izpit iz ve" predmetov pri kateri! je ob
kon'u pouka v olskem letu negativno o'enjen. 5opravni izpit la!ko opravlja do
zaklju"ka teko"ega olskega leta v roki! ki ji! dolo"a pravilnik o olskem koledarju
za osnovne ole.
("en'i ki se ne odlo"ijo za ponavljanje 9. razreda la!ko opravljajo popravne izpite e
do zaklju"ka naslednjega olskega leta. <ola mora u"en'em omogo"iti najmanj tiri
izpitne roke.
01letka:
("en'i praviloma napredujejo v viji razred
("ene' ki napreduje z negativno o'eno opravi razred in ima zadosten u"ni uspe!
12.
("ene' ne napreduje v viji razred "e ima 2 leti zapovrstjo negativno o'eno iz istega
predmeta
Razred ponavlja u"ene' ki si tudi z %5 in drugimi oblikami 15 ni pridobil znanja
potrebnega za napredovanje in ki je bil ob kon'u pouka v olskem letu negativno
o'enjen iz enega ali ve" predmetov ter ima negativni sploni u"ni uspe!
A ponavljanju odlo"i u"iteljski zbor na podlagi strokovne obrazloitve razrednika.
razredni in predmetni izpit ter popravni izpit
:e je bil u"ene' pri opravljanju razrednega izpita v /. in 2. razredu negativno o'enjen
iz najve" dve! predmetov opravlja popravni izpit. :e je bil negativno o'enjen iz ve"
kot dve! predmetov ponavlja razred.
("en'i 9.r opravljajo razredni izpit ali predmetne izpite ve"krat in si'er do
naslednjega olskega leta najmanj . izpitni roki.
6a isti dan la!ko u"ene' opravlja izpite iz najve" dve! predmetov oziroma iz enega
"e ima pisni in ustni del.
("ene' izpite opravlja pred izpitno komisijo. 1zpitna komisija ima predsednika in dva
"lana ki ji! imenuje ravnatelj osnovne ole praviloma izmed u"iteljev ole v
posamezni! primeri! pa la!ko za "lana komisije imenuje tudi u"itelja druge ole.
1zpiti so pisni in ustni ali samo ustni.
5isni in ustni izpit se opravlja pri maternem jeziku tujem jeziku in matematiki pri
drugi! predmeti! je izpit samo ustni.
01letka:
("ene' osmega razreda ki je ob kon'u pouka v olskem letu ali pri opravljanju
razrednega oziroma predmetni! izpitov o'enjen z negativno o'eno la!ko opravlja iz
te! predmetov popravni izpit. 5opravni izpit la!ko ve"krat opravlja do kon'a
koledarskega leta v katerem je obiskoval pouk oziroma je bil vpisan kasneje pa kot
odrasel.
ob kon'u o'enjevalnega obdobja ne o'eni u"ene' ki zaradi bolezni ali drugi!
utemeljeni! razlogov dlje "asa ni bil pri pouku in zato bistveno oviran pri olskem
delu.
("ene' ki zaradi bolezni ali drugi! utemeljeni! razlogov ni mogel obiskovati pouka
je la!ko neo'enjen tudi ob kon'u pouka v olskem letu iz vse! ali iz posamezni!
predmetov. ; tem primeru la!ko u"ene' do kon'a olskega leta opravlja izpite iz vse!
predmetov )razredni izpit* ali izpit iz predmetov pri kateri! ni bil o'enjen )predmetni
izpit*.
Razredni izpit predmetni in popravni izpiti so ustni in pisni ali samo ustni.
Razredni izpit predmetne in popravne izpite opravlja u"ene' pred izpitno komisijo.
"itreje napredovanje
("ene' ki dosega nadpovpre"ne rezultate v u"enju la!ko na predlog starev u"iteljev
ali olske svetovalne slube prej kot v deveti! leti! kon"a osnovnoolsko
izobraevanje in s tem izpolni osnovnoolsko obveznost. A !itrejem napredovanju
u"en'a odlo"a u"iteljski zbor v soglasju s stari.
125
("ene' pri napredovanju v viji razred ne opravlja izpitov.
Adlo"itev o !itrejem napredovanju u"en'a v viji razred mora biti vpisana v olsko
dokumenta'ijo.
(!# v C<letni &: in ocenjevanje znanja med olskim letom
Ta pravilnik ureja sestavo in pristojnosti organov in organiza'ij pristojni! za vodenje in
pripravo 653 ob kon'u obdobij v 9>letni A<
Ti organi so+
%ravna komisija za vodenje 653
%ravni izpitni 'enter
3avod RS za olstvo
5redmetne komisije
Asnovna ola
Vrednotenje nalog ob koncu 2' obdobja:
;rednotenje nalog ob kon'u drugega obdobja se izvede na oli v skladu z navodili za
vrednotenje nalog.
Ravnatelj izmed strokovni! delav'ev ole imenuje u"itelje ki vrednotijo naloge
na'ionalnega preverjanja znanja.
("itelj ki vrednoti naloge posameznega u"en'a je praviloma u"itelj ki u"en'a ni pou"eval
in izpolnjuje pogoje za pou"evanje predmeta iz katerega se izvaja na'ionalno preverjanje
znanja.
Vrednotenje nalog ob koncu 3' obdobja:
;rednotenje nalog ob kon'u tretjega obdobja v sodelovanju s predmetnimi komisijami
organizira in izvede 3RS< na svoji! obmo"ni! enota! v skladu z navodili za vrednotenje
nalog.
6aloge na'ionalnega preverjanja znanja na obmo"ni! enota! 3RS< vrednotijo u"itelji ki ji!
imenujejo ravnatelji ol izmed u"iteljev predmeta ki se vrednoti in so praviloma le u"itelji
ki u"en'a niso pou"evali.
3a vrednotenje nalog ravnatelji zagotovijo ustrezno tevilo u"iteljev v skladu z navodili
3RS<.
Na!in in trajanje NP4:
5isno najmanj .5 min in najve" 9- minut
,oki za NP4
Redni rok je praviloma v mese'u maju naknadni rok pa junija )ni za vseMMM*
Potek NP4:
120
Ravnatelj dolo"i prostore in nadzorne u"itelje
Ugovor na doseek
Abrazloen ugovor se vloi pri ravnatelju on najkasneje v & dne! imenuje komisijo )vsaj 1
zunanji "lan* "e je prilo do pisne ali ra"unske napake se postopek ugotavljanja doseka
ponovi.
5ranjenje dokumentacije
%okumenta'ija se !rani v ar!ivu ole najmanj 1 leto po opravljenem preverjanju znanja.
ocenjevanje znanja po posamezni" obdobji" * ob koncu pouka =C<letna &:1
("ene' mora opraviti preverjanje znanja na podlagi katerega se ugotovi doseeni standard
znanja. 5reverjanje se opravlja ob kon'u vsakega olskega leta preverja pa A< na katero je
otrok vpisan.
1>&.r.+ materni jezik in 87T
.>0.r. materni jezik 87T in prvi tuji jezik
/>9.r.+ materni jezik 87T tuji jezik 3=A %1, portna vzgoja vsaj en druboslovni
in vsaj en naravoslovni ter vsaj en predmet s podro"ja umetnosti-
&blikovanje zakljune ocene v &: =os ,-<C-r1-
Ab kon'u 1. 2. in &. razreda u"itelj pri vsakem predmetu oblikuje zaklju"no opisno
o'eno s katero opie u"en"ev napredek pri doseganju 'iljev oziroma standardov
znanja opredeljeni! v u"ni! na"rti!.
Ab kon'u .>9. razreda u"itelj pri vse! predmeti! oblikuje zaklju"no tevil"no o'eno.
5ri tem o'eni v kolikni meri u"ene' dosega standarde znanja opredeljene v u"ni!
na"rti! in upoteva o'ene ki ji! je u"ene' pri predmetu prejel med olskim letom.
12/
"-. obve)anje starev o uspe&u u)en+ev5ed A= in na kon+u v 1Cletni OA6;
zaklju)no spri)evalo
obveanje med olskim letom+ <ola ob kon'u prvega o'enjevalnega obdobja stare
u"en'ev 2. do 9. razreda pisno obvesti o pridobljeni! u"en"evi! o'ena! stare
u"en'ev 1. razreda pa pisno ali ustno obvesti o pridobljeni! u"en"evi! o'ena!
&bveanje ob zakljuku pouka v olskem letu+ u"en'i dobijo spri"evala z
zaklju"nimi o'enami in o'eno splonega u"nega uspe!a. ; 1. ;1 obdobju so
spri"evala z opisnimi o'enami v 2. in &. ;1 obdobju pa spri"evala s tevil"nimi
o'enami in o'eno splonega u"nega uspe!a.
&bveanje ob zakljuku pouka v C-r+ 3aklju"no spri"evalo in obvestilo o doseki!
pri 653.
obveanje o doseki" pri nacionalnem preverjanju znanja+ Ab kon'u drugega ;1
obdobja dobijo obvestilo ob kon'u &. ;1 pa z zaklju"nim spro"evalom.
("en'em ki zaklju"ijo A< izobraevanje A< izda zaklju"no spri"evalo. ;anj se vpiejo
u"en"eve o'ene iz 9.r in o'ena splonega uspe!a ter doseki u"en'a pri 653 on kon'u &.
obdobja.
2/. napredovanje u)en+ev iz razreda v razred 5po posaezni& triada&6; popravni
izpiti v 9. in 0.r devetletke; popravni izpiti v 1.r devetletke.
napredovanje u!encev v prvem in drugem vzgojnoizobraevalnem obdobju
("en'i v prvem in drugem vzgojno>izobraevalnem obdobju razredov ne ponavljajo.
("en'i izjemoma ponavljajo razred zaradi slabega u"nega uspe!a ki je posledi'a
dalje odsotnosti zaradi bolezni preselitve ali zaradi drugi! opravi"ljivi! razlogov "e
to za!tevajo njegovi stari. ("ene' ponavlja razred tudi na predlog u"itelja in olske
svetovalne slube v soglasju s stari. <ola mora stare o predlogu za ponavljanje
obvestiti najkasneje mese' dni pred zaklju"kom pouka v olskem letu.
napredovanje u!encev v tretjem vzgojno1izobraevalnem obdobju
("en'i v tretjem vzgojno>izobraevalnem obdobju napredujejo v naslednji razred "e
so ob kon'u pouka v olskem letu pozitivno o'enjeni iz vse! predmetov.
("ene' ki je v /. in 2. razredu ob kon'u pouka v olskem letu negativno o'enjen iz
najve" dve! predmetov do kon'a olskega leta opravlja popravni izpit. 5opravni izpit
la!ko opravlja najve" dvakrat v olskem letu. :e u"ene' popravni! izpitov ne opravi
uspeno ponavlja razred.
("ene' ki je v /. in 2. razredu ob kon'u pouka v olskem letu negativno o'enjen iz
ve" kot dve! predmetov razred ponavlja.
("ene' 9. razreda la!ko opravlja popravni izpit iz ve" predmetov pri kateri! je ob
kon'u pouka v olskem letu negativno o'enjen. 5opravni izpit la!ko opravlja do
zaklju"ka teko"ega olskega leta v roki! ki ji! dolo"a pravilnik o olskem koledarju
za osnovne ole.
122
("en'i ki se ne odlo"ijo za ponavljanje 9. razreda la!ko opravljajo popravne izpite e
do zaklju"ka naslednjega olskega leta. <ola mora u"en'em omogo"iti najmanj tiri
izpitne roke.
01letka:
("ene' osmega razreda ki je ob kon'u pouka v olskem letu ali pri opravljanju
razrednega oziroma predmetni! izpitov o'enjen z negativno o'eno la!ko opravlja iz
te! predmetov popravni izpit. 5opravni izpit la!ko ve"krat opravlja do kon'a
koledarskega leta v katerem je obiskoval pouk oziroma je bil vpisan kasneje pa kot
odrasel.
"0. Ugovor na o+eno iz predetov 51C0.r D 1.r devetletke6; Ugovor na o+eno
splonega uspe&a 5kdo odlo)a % 0. in 1Cletna OA6; postopek ugovora na o+eno.
U%ovor na oceno:
:e u"ene' in stari menijo da je bil u"ene' ob kon'u pouka v olskem letu nepravilno
o'enjen la!ko v tre! dne! po prejemu spri"evala pri ravnatelju vloijo obrazloen ugovor.
Ravnatelj po prejemu ugovora preveri "e je bil ugovor vloen pravo"asno. 6epravo"asen
ugovor ravnatelj s sklepom zavre.
:e je ugovor pravo"asen ravnatelj najpozneje v tre! dne! po prejemu ugovora imenuje
komisijo ki jo sestavljajo predsednik in dva "lana. 8ed "lani komisije mora biti vsaj en "lan
ki ni zaposlen v oli.
postopek pri u%ovoru na oceno
Eomisija pregleda dokumenta'ijo o u"en"evem znanju pri posameznem predmetu in se po
pregledu odlo"i ali bo o ustreznosti o'ene presodila na podlagi te dokumenta'ije ali pa bo
u"en"evo znanje ponovno o'enila po postopku ki je dolo"en za opravljanje izpita iz tega
predmeta.
; primeru da se komisija odlo"i da bo u"en"evo znanje ponovno o'enila u"en'a o tem takoj
obvesti in mu !krati sporo"i datum opravljanja izpita.6e glede na to ali je komisija odlo"ila
na podlagi pregleda dokumenta'ije ali na podlagi ponovnega o'enjevanja znanja u"en'a
mora o odlo"itvi glede ustreznosti o'ene stare ter u"en'a obvestiti najkasneje v osmi! dne!
po vloitvi ugovora.
A'ena komisije je dokon"na.
129
"1. Ugovor na o+eno v zaklju)ne spri)evalu; ugovor na dose!ke pri ('$.
Stari la!ko v tre! dne! po prejemu spri"evala oziroma zaklju"nega spri"evala pri
ravnatelju vloijo obrazloen ugovor
Ravnatelj najkasneje v & dne! imenuje komisijo )predsednik in 2 "lana vsaj 1
zunanji*
Eomisija se po pregledu dokumenta'ije odlo"i ali bo o ustreznosti o'ene presodila na
podlagi le>te ali pa bo u"en'a ponovno o'enila )obvesti ga o datumu*
Eomisija mora o odlo"itvi stare in u"en'a obvestiti najkasneje v 2 dne! po vloitvi
ugovora.
u%ovor na doseek pri nacionalnem preverjanju znanja
:e u"ene' in stari menijo da je pri ugotavljanju doseka u"en'a pri na'ionalnem preverjanju
ob kon'u tretjega obdobja prilo do pisne ali ra"unske napake la!ko stari v tre! dne! po
prejemu zaklju"nega spri"evala pri ravnatelju vloijo obrazloen ugovor.
Ravnatelj najpozneje v tre! dne! po prejemu ugovora imenuje komisijo v kateri je vsaj en
"lan ki ni zaposlen v oli. :e komisija ugotovi da je pri ugotavljanju doseka u"en'a prilo
do pisne ali ra"unske napake se postopek ugotavljanja doseka ponovi. Adlo"itev komisije je
dokon"na.
#7. Organi za vodenje postopka ('$ ob kon+u obdobij; vloga .r!avnega
izpitnega +entra in $avoda RS za olstvo.
Ti organi so+
%ravna komisija za vodenje 653
%ravni izpitni 'enter
3avod RS za olstvo
5redmetne komisije
Asnovna ola
Dravni izpitni center * R36
R1C opravlja strokovne razvojne organiza'ijsko>te!ni"ne in druge naloge povezane z
na'ionalnim preverjanjem znanja+
pripravi predlog navodil za izvedbo na'ionalnega preverjanja in za vrednotenje znanja
skupaj z 3RS<
pripravi predlog navodil za prilagojeno izvajanje na'ionalnega preverjanja znanja za
u"en'e s posebnimi potrebami
v sodelovanju z 3RS< pripravi predlog in4orma'ije o na'ionalnem preverjanju znanja za
posamezno olsko leto za %ravno komisijo
organizira in te!ni"no izvede na'ionalno preverjanje znanja
predpie na"in za dolo"itev i4er u"en'ev za na'ionalno preverjanje znanja
vodi in !rani zbirke nalog za na'ionalno preverjanje znanja
daje %ravni komisiji in predmetnim komisijam potrebno strokovno in te!ni"no pomo"
ureja izvedbo 4inan'iranja %ravne komisije in "lanov predmetni! komisij ki niso
zaposleni v 3RS<
pripravlja in vzdruje in4orma'ijski sistem vezan na na'ionalno preverjanje znanja
pripravlja podatke in analize oziroma primerjalne analize o doseki! u"en'ev pri
1&-
na'ionalnem preverjanju znanja v dravnem in mednarodnem merilu
v sodelovanju s predmetnimi komisijami pripravi strokovno poro"ilo za %ravno
komisijo
na osnovi dosekov in analiz na'ionalnega preverjanja znanja predlaga %ravni komisiji
izboljave pri izvedbi na'ionalnega preverjanja znanja
v sodelovanju z 3RS< pripravi letno poro"ilo s povzetkom o izvedbi in analizi dosekov
na'ionalnega preverjanja znanja in ga predloi %ravni komisiji
objavlja in izdaja gradiva za izvedbo na'ionalnega preverjanja znanja
opravlja druge naloge v zvezi z na'ionalnim preverjanjem znanja.
#avoda RS za olstvo
3RS< opravlja strokovne organiza'ijske razvojne in druge naloge povezane z na'ionalnim
preverjanjem znanja+
pri pripravi in izboru nalog za na'ionalno preverjanje znanja zagotovi strokovnjake ki
delujejo v okviru 3RS< praviloma izmed "lanov razirjene predmetne komisije
organizira vrednotenje nalog na'ionalnega preverjanja znanja pri obmo"ni! enota!
3RS<
organizira izobraevanje u"iteljev ki bodo vrednotili naloge
na podlagi analize dosekov na'ionalnega preverjanja znanja predlaga %ravni komisiji
in ministru izboljave pri olskem delu in izobraevanju u"iteljev
na podlagi analize dosekov izvaja ustrezno svetovalno in razvojno delo
na podlagi analize dosekov pripravlja strokovne reitve za spremembe in dopolnitve
u"ni! na"rtov in ji! predlaga pristojnemu strokovnemu svetu
v sodelovanju z R1C pripravi predlog in4orma'ije o na'ionalnem preverjanju znanja za
posamezno olsko leto za %ravno komisijo
v sodelovanju z R1C pripravi letno poro"ilo s povzetkom o izvedbi in analizi dosekov
na'ionalnega preverjanja znanja in ga predloi %ravni komisiji
opravlja druge naloge v zvezi z na'ionalnim preverjanjem znanja.
1&1
#1. ?zvedba ('$ 5 ob kon+u druge in tretje triade6, &ranjenje dokuenta+ije.
5isno najmanj .5 min in najve" 9- minut
3a pripravo in izvedbo na'ionalnega preverjanja znanja v osnovni oli je odgovoren ravnatelj
ki v skladu z navodili za izvedbo pripravi podrobneji izvedbeni na"rt ole. Ravnatelj izmed
strokovni! delav'ev ole imenuje namestnika za izvedbo na'ionalnega preverjanja znanja.
;rednotenje nalog na'ionalnega preverjanja znanja ob kon'u obdobij opravijo u"itelji v
okviru svoje letne delovne obveznosti.
Ravnatelj po zaklju"ku na'ionalnega preverjanja znanja v posameznem olskem letu pripravi
poro"ilo o izvedbi in analizo dosekov ki je sestavni del letnega poro"ila o realiza'iji letnega
delovnega na"rta ole.
nain in rok "ranjenja dokumentacije
%okumenta'ija ki se nanaa na na'ionalno preverjanje znanja se !rani v ar!ivu ole na
kateri je u"ene' opravljal na'ionalno preverjanje.
<ola !rani dokumenta'ijo v zvezi z na'ionalnim preverjanjem znanja u"en'a najmanj eno leto
po opravljenem preverjanju znanja.
<ola na pisno za!tevo u"en'a ali njegovi! starev la!ko pred uni"enjem dokumenta'ije iz
prejnjega odstavka u"en'u izro"i pisne naloge povezane z na'ionalnim preverjanjem znanja.
#". Aolska dokuenta+ija 5vrste6; vodenje dokuenta+ije 50. in 1Cletna OA6; roki
za &ranjenje dokuenta+ije.
<ola vodi oziroma izdaja naslednjo dokumenta'ijo+
1. knji%e in splone dokumente )mati"na knjiga olska kronika D%6 letno
organiza'ijsko poro"ilo eviden'a o izdani! spri"evali! in drugi! listina!*
2. dokumentacijo o delu or%anov )dnevnik dnevnik in redovalni'a u"ne skupine dnevnik
za druge oblike dela z u"en'i dnevnik za podaljano bivanje redovalni'a s tevil"nimi
in opisnimi o'enami mapa vzgojni! ukrepov zbirni portnovzgojni karton*
&. dokumentacijo o uenci" )vpisni list mati"ni list osebna mapa
u"en'a osebni G; karton zapisnik o popravni! razredni! predmetni! izpiti! zapisnik
komisije o pripravljenosti vstopa otroka v olo*
.. dokumentacijo o delu strokovni" delavcev )letna priprava sprotna priprava na pouk*
5. dokumentacijo o delu or%anov ole )zapisnik o seja! u"iteljskega zbora oddel"nega
u"iteljskega zbora in strokovni! aktivov zapisniki o seja! sveta starev in sveta ole
zapisnik roditeljski! sestankov*
0. javne listine )spri"evala obvestila in potrdila kolesarska izkazni'a* in nadomestne
javne listine ) izpis iz eviden'e*
/. dru%o dokumentacijo )obvestilo o doseki! pri 653 ob kon'u 2. obdobja obvestilo o
kon"nem u"nem uspe!u ob kon'u obdobij med olskim letom o vzgojni! ukrepi! o
izbiri ravni za!tevnosti o spremembi ravni za!tevnosti soglasja starev druga obvestila
starem obvestilo o preolanju na drugo oloF*
1&2
'odenje dokumentacije:
%okumenta'ija se vodi na predpisani! obraz'i! ki ji! predpie minister ali ola sama
3agotovljeno mora biti varstvo osebni! podatkov v skladu s predpisi.
Roki za "ranjenje dokumentacije:
0rajno+ mati"na knjiga mati"ni listi olska kronika D6% letna organiza'ijska
poro"ila zapisniki sej u"iteljskega zbora sveta ole.
, leto po zakljuku olanja uencev+ razrednikova analiza pedagokega dela v
oddelku dnevnik in redovalni'a u"ne skupine redovalni'a z opisnimi in tevil"nimi
o'enami portno vzgojni karton dolo"ena soglasja starevF
? let+ zapisniki sej strokovni! aktivov sveta starev roditeljski! sestankov dnevnik za
podaljano bivanje druge oblike dela z u"en'i.
Do konca olske%a leta+ letne priprave mapa vzgojni! ukrepov prijave k 653
Do zakljuka olanja uenca: osebna mapa portnovzgojni karton
, leto: mapa vzgojni! ukrepov
. leti+ vpisni list
Do izbrisa+ obvestila o vzgojnem ukrepu.
##. 'odrobneji pogoji za izvajanje di2eren+ia+ije pri pouku v OA 5notranja/
2leksibilna/ di2eren+ia+ija v 0. in 1.r./ odlo)itev o izvajanju oblik di2eren+ia+ije;
seznanitev u)en+ev in starev; odlo)itev u)en+a za raven za&tevnosti; spreinjanje
ravni za&tevnosti; oblikovanje u)ni& skupin6.
notranja dierenciacija
6otranja di4eren'ia'ija se izvaja od 1. do 9. razreda pri pouku vse! predmetov in pri drugi!
oblika! organiziranega dela tako da u"itelj v oddelku oziroma u"ni skupini di4eren'ira delo z
u"en'i glede na nji!ove zmonosti.
leksibilna dierenciacija
#leksibilna di4eren'ia'ija se izvaja tako da se del pouka namenjenega sloven"ini in
italijan"ini v ola! z italijanskim u"nim jezikom oziroma madar"ini kot prvemu jeziku v
dvojezi"ni! osnovni! ola! ter matematiki in tujemu jeziku izvaja v !omogeni! u"ni!
skupina! kot nivojski pouk. 6ivojski pouk poteka na tre! ravne! za!tevnosti ter je namenjen
utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razirjanju u"ne snovi.
1zvajanje 4leksibilne di4eren'ia'ije ni obvezno. #leksibilna di4eren'ia'ija se la!ko izvaja v
.. 5. 0. in /. razredu. 1zvaja se la!ko v posameznem ali vse! razredi! pri posameznem ali
vse! predmeti! iz prejnjega odstavka.
; .. razredu se 4leksibilna di4eren'ia'ija uvede z mese'em aprilom. Skupno tevilo ur
nivojskega pouka pri posameznem predmetu iz prvega odstavka tega "lena ne sme prese"i
"etrtine tevila ur tega predmeta v tem obdobju.
; 5. 0. in /. razredu skupno tevilo ur nivojskega pouka pri posameznem predmetu iz
prvega odstavka tega "lena ne sme prese"i "etrtine letnega tevila ur posameznega predmeta.
1&&
dierenciacija v B- in C- razredu
; 2. in 9. razredu se pri predmeti! iz &. "lena tega pravilnika pouk la!ko organizira+
z razporeditvijo u"en'ev istega razreda v !eterogene u"ne skupine
s !kratnim pou"evanjem dve! u"iteljev v oddelku pri vse! ali posamezni! ura! pouka
kot nivojski pouk v !omogeni! u"ni! skupina! na tre! ravne! za!tevnosti ki so
opredeljene s 'ilji oziroma standardi znanja v u"ni! na"rti! )zunanja di4eren'ia'ija*
kot kombina'ija oblik di4eren'ia'ije iz prejnji! alinej tega odstavka.
5ri vse! oblika! di4eren'ia'ije v 2. in 9. razredu imajo u"en'i monost dosegati vse 'ilje
oziroma standarde znanja opredeljene v u"ni! na"rti!.
odloitev o izvajanju oblik dierenciacije
Ravnatelj po posvetovanju s strokovnimi aktivi najkasneje v aprilu pripravi predlog o
izvajanju oblik di4eren'ia'ije v drugem in tretjem vzgojno>izobraevalnem obdobju za
naslednje olsko leto. Ravnatelj predlaga obliko di4eren'ia'ije pri posameznem predmetu iz &.
"lena tega pravilnika za vsak razred posebej.
Adlo"itev o izvajanju oblik di4eren'ia'ije za naslednje olsko leto sprejme svet ole
najkasneje do &1. maja. 5red odlo"itvijo svet ole pridobi mnenje u"iteljskega zbora in sveta
starev. Adlo"itev se sprejme praviloma za eno olsko leto.
seznanitev uencev in starev
("en'e od &. do 2. razreda in nji!ove stare ola najkasneje do 15. junija seznani z oblikami
di4eren'ia'ije ki se bodo izvajale v posameznem razredu pri predmeti! iz &. "lena tega
pravilnika v naslednjem olskem letu. <ola jim predstavi organiza'ijske in vsebinske
zna"ilnosti izbrane oblike di4eren'ia'ije in predvideno kadrovsko zasedbo za izvajanje
di4eren'ia'ije.
odloitev uenca za raven za"tevnosti
("ene' se za raven za!tevnosti pri nivojskem pouku odlo"i po posvetovanju z u"itelji olsko
svetovalno slubo in s stari. Adlo"itev o izbiri ravni za!tevnosti za naslednje olsko leto
u"ene' najkasneje do zaklju"ka pouka sporo"i na obraz'u predpisanem s pravilnikom ki
ureja dokumenta'ijo v devetletni osnovni oli.
6e glede na dolo"ilo prejnjega odstavka u"ene' odlo"itev o izbiri ravni za!tevnosti za
izvajanje 4leksibilne di4eren'ia'ije v .. razredu sporo"i najkasneje mese' dni pred za"etkom
izvajanja.
<ola pri svetovanju u"en'em za odlo"itev o ravni za!tevnosti pri nivojskem pouku pri
posameznem predmetu upoteva+
o'eno pri predmetu
sodelovanje in doseke na tekmovanji! iz znanja
sodelovanje in doseke pri interesni! dejavnosti! in drugi! dejavnosti! v oli in izven
nje
doseke pri na'ionalnem preverjanju znanja ob kon'u drugega vzgojno>izobraevalnega
obdobja.
spreminjanje ravni za"tevnosti
("ene' la!ko po posvetovanju z u"itelji olsko svetovalno slubo in s stari spremeni raven
za!tevnosti pri nivojskem pouku in svojo odlo"itev o tem sporo"i na obraz'u predpisanem s
pravilnikom ki ureja dokumenta'ijo v devetletni osnovni oli.
1&.
oblikovanje uni" skupin
<ola za izvajanje posamezni! oblik di4eren'ia'ije oblikuje u"ne skupine.
9eterogene u"ne skupine za izvajanje di4eren'ia'ije v 2. in 9. razredu se oblikujejo tako da
u"en'e posameznega razreda v u"ne skupine razporedi ola. 5redlog oblikovanja !eterogeni!
u"ni! skupin pripravi razrednik skupaj s svetovalno slubo in strokovnimi aktivi. 5ri
razporeditvi u"en'ev se upotevajo na"ela 'elostnega pristopa razvojne usmerjenosti
strokovne avtonomnosti aktualnosti interdis'iplinarnosti in strokovnega sodelovanja.
Skupine se ne smejo oblikovati na osnovi o'en spola so'ialnega in kulturnega porekla
veroizpovedi etni"ne in narodne pripadnosti ali kateri!koli drugi! osebni! okoli"in.
9omogene u"ne skupine za izvajanje nivojskega pouka se oblikujejo na podlagi odlo"itev
u"en'ev za ravni za!tevnosti izjemoma pa se la!ko oblikujejo kombinirane u"ne skupine za
pouk na dve! ravne! za!tevnosti.
#3. 'ravilnik o subven+ioniranju olske pre&rane u)en+ev v OA.
vsebina pravilnika
Ta pravilnik ureja zagotavljanje sredstev iz dravnega prora"una za subven'ioniranje olske
pre!rane v osnovni! ola! s tem da dolo"a kriterije in postopek dodelitve sredstev olam ter
kriterije in postopek za ugotavljanje upravi"enosti do subven'ioniranja olske pre!rane
u"en'ev.
olska pre"rana
<olska pre!rana v skladu z dolo"ili tega pravilnika pomeni organizirano pre!rano u"en'ev v
osnovni oli in obsega zajtrk mali'o ter kosilo.
kriteriji za dodelitev sredstev olam
Abseg sredstev za subven'ioniranje olske pre!rane se dolo"i glede na naslednje kriterije+
odstotek brezposelnosti v ob"ini
viino povpre"nega bruto osebnega do!odka v ob"ini
spe'i4ike v ob"ini.
8inistrstvo na podlagi kriterijev iz prejnjega "lena in v okviru razpololjivi! sredstev v
veljavnem prora"unu dolo"i odstotek u"en'ev vklju"eni! v osnovne ole v posamezni ob"ini
ki bodo upravi"eni do subven'ioniranja olske pre!rane.
kriteriji za dodelitev sredstev uencem
<ola pri dodelitvi sredstev za subven'ioniranje olske pre!rane u"en'u upoteva zlasti
naslednje kriterije+
prejemanje denarne so'ialne pomo"i po predpisi! o so'ialnem varstvu
viina do!odkov na druinskega "lana
viina otroki! dodatkov
brezposelnost starev
dolgotrajna bolezen v druini
dolgotrajneji so'ialni problemi in druge spe'i4ike v druini.
1&5
podrobneji kriteriji in postopek dodelitve sredstev uencem
Ravnatelj ole imenuje komisijo ki jo sestavljajo olski svetovalni delave' in najmanj dva
strokovna delav'a ole.
Eomisija na podlagi pisne vloge starev odlo"a o upravi"enosti u"en'a do subven'ionirane
olske pre!rane in o viini subven'ije.
<ola o odlo"itvi komisije stare pisno obvesti.
<ola u"en'em praviloma subven'ionira mali'o v skladu s kriteriji iz prejnjega "lena in
prvega odstavka tega "lena pa la!ko tudi druge obroke.
seznanitev starev
<ola v olski publika'iji stare u"en'ev seznani o monosti subven'ioniranja olske pre!rane
in na"inu uveljavljanja dodelitve sredstev za subven'ionirano olsko pre!rano.
#*. 'ravilnik o 2inan+iranju ole v naravi.
vsebina pravilnika
Ta pravilnik dolo"a elemente za dolo"itev 'ene ole v naravi in prispevka u"en'a za olo v
naravi pla"ilo strokovnim delav'em ki izvajajo olo v naravi ter ureja zagotavljanje sredstev
za so4inan'iranje in subven'ioniranje ole v naravi iz dravnega prora"una.
ola v naravi
<ola v naravi v skladu z dolo"ili tega pravilnika pomeni organizirano obliko vzgojno>
izobraevalnega dela ki sodi v razirjeni program osnovne ole in poteka strnjeno ve" dni v
"asu pouka ter se izvaja izven prostora ole.

cena ole v naravi
Cena ole v naravi vklju"uje stroke u"en'a in stroke strokovni! delav'ev.
Stroki u"en'a la!ko vklju"ujejo le dejanske stroke+
bivanja
smu"arske vozovni'e
vstopnin
prevoza.
; stroke bivanja so po tem pravilniku vklju"eni stroki pre!rane in preno"i"a.
Stroki strokovni! delav'ev la!ko vklju"ujejo le dejanske stroke+
bivanja
smu"arske vozovni'e
vstopnin
pla"ila deurstva in stalne pripravljenosti
pla"ila terenskega dodatka
pla"ila zunanjim sodelav'em.
1&0
omejitev strokov na posamezne%a uenca
Stroki bivanja na dan stroki smu"arske vozovni'e in vstopnin na posameznega u"en'a za
olo v naravi s te"ajem smu"anja ne smejo prese"i 'ene bivanja na dan na u"en'a ki velja za
olo v naravi v Centru olski! in obolski! dejavnosti )v nadaljevanju+ C<A%* pomnoene z
20.
Stroki bivanja na dan in stroki vstopnin na posameznega u"en'a za olo v naravi s te"ajem
plavanja in drugimi vsebinami ne smejo prese"i 'ene bivanja na dan na u"en'a ki velja za
olo v naravi v C<A% pomnoene z 1/.
omejitev strokov strokovni" delavcev
Stroki strokovni! delav'ev se priznavajo v obsegu za tolikno tevilo delav'ev kot ji! za
izvedbo ole v naravi dolo"ajo veljavni normativi.
Stroki strokovni! delav'ev ne smejo presegati 0-K 'ene bivanja na dan na u"en'a ki velja v
C<A% za u"en'e ki so vklju"eni v prilagojene izobraevalne programe in v posebne
programe vzgoje in izobraevanja pa ne smejo presegati 1--K 'ene bivanja na dan na
u"en'a ki velja v C<A%.
2lementi za doloitev prispevka uenca
prispevek uenca < 5rispevek u"en'a za olo v naravi dolo"i ola.
znianje prispevka < 5rispevek na posameznega u"en'a se la!ko znia za sredstva ki
ji! prispevajo za ta namen ob"ine za sredstva dona'ij prispevkov sponzorjev za
sredstva iz olskega sklada za ta namen in druga sredstva.
soinanciranje ole v naravi < v skladu s sklepom ministrstva o merili! za
zagotavljanje sredstev za kritje materialni! strokov
subvencioniranje ole v naravi < Sredstva za subven'ioniranje ole v naravi se
zagotavljajo iz dravnega prora"una v skladu sklepom ministra.
kriteriji za dodelitev sredstev uencem
3a u"en'e ki zaradi so'ialnega poloaja ne zmore v 'eloti pla"ati prispevka za olo v
naravi ola pri dolo"itvi viine dodelitve sredstev upoteva zlasti naslednje kriterije+
prejemanje denarne so'ialne pomo"i po predpisi! o so'ialnem varstvu
viina do!odkov na druinskega "lana
viina otroki! dodatkov
brezposelnost starev
dolgotrajna bolezen v druini
dolgotrajneji so'ialni problemi in druge spe'i4ike v druini.
podrobneji kriteriji in postopek za uveljavljanje dodelitve sredstev uencem za
subvencioniranje ole v naravi
Ravnatelj ole imenuje komisijo ki jo sestavljajo olski svetovalni delave' in najmanj
dva strokovna delav'a ole.
Eomisija na podlagi pisne vloge starev odlo"i o upravi"enosti u"en'a do
subven'ioniranja ole v naravi. <ola o odlo"itvi komisije stare pisno obvesti.
upravienost do soinanciranja in subvencioniranja ole v naravi
;sak u"ene' je do so4inan'iranja ole v naravi iz dravnega prora"una in do subven'ioniranja
ole v naravi iz sredstev dravnega prora"una v skladu s kriteriji iz tega pravilnika upravi"en
najmanj enkrat v "asu njegovega obveznega osnovnoolskega izobraevanja.
1&/
seznanitev starev
<ole so najmanj & mese'e pred izvedbo ole v naravi dolne stare u"en'ev za katere se bo
organizirala ola v naravi seznaniti z vsebino posamezne ole v naravi z na"inom
so4inan'iranja in z elementi za dolo"itev 'ene ole v naravi ter z dolo"itvijo prispevka u"en'a
za olo v naravi v skladu s tem pravilnikom.
<ola mora stare seznaniti tudi z viino prispevka u"en'ev za vsako posamezno izvedbo ole v
naravi in ji! seznaniti z monostjo subven'ioniranja ole v naravi.
#-. 'ravilnik o zbiranju in varstvu osebni& podatkov na podro)ju OA
izobra!evanja.
vsebina pravilnika
Ta pravilnik dolo"a podrobneja navodila o na"inu zbiranja osebni! podatkov ki ji!
vsebujejo zbirke iz 95. "lena zakona o osnovni oli z namenom da se prepre"ijo nezakoniti in
neupravi"eni posegi v zasebnost posameznika na katerega se nanaajo osebni podatki. Ta
pravilnik dolo"a tudi oblikovanje in vodenje ter vzdrevanje zbirk osebni! podatkov
posredovanje osebni! podatkov o u"en'i! in nji!ovi! stari! dolo"anje delav'ev
poobla"eni! za obdelavo osebni! podatkov postopek po prene!anju s!ranjevanja osebni!
podatkov in pravi'e starev v zvezi z zbirkami osebni! podatkov.
Ta pravilnik dolo"a tudi na"in vodenja eviden'e oloobvezni! otrok ter eviden'e u"en'ev ki
opravljajo preverjanje in o'enjevanje znanja u"en'ev z na'ionalnimi preizkusi znanja ob
kon'u vzgojno>izobraevalni! obdobij v devetletni osnovni oli.
3a uresni"evanje tega pravilnika je odgovoren ravnatelj ole.
Strokovni delav'i ole in drugi zaposleni so odgovorni za uresni"evanje pravilnika v okviru
pooblastil in nalog ki ji! za nji!ovo delovno mesto dolo"a akt o sistemiza'iji delovni! mest
in letni delovni na"rt.
<ola s posebnim notranjim aktom dolo"i poobla"ene delav'e za ravnanje z osebnimi podatki
prostore v kateri! se !rani dokumenta'ija z osebnimi podatki naprave postopke in ukrepe za
zavarovanje osebni! podatkov ter na"in varovanja osebni! podatkov v skladu s predpisi o
varstvu osebni! podatkov. 3 notranjim aktom ole se podrobneje dolo"i tudi na"in
uresni"evanja pravi'e starev v zvezi z zbirkami osebni! podatkov.
5oobla"eni delav'i morajo vsebino osebni! podatkov s katerimi se seznanijo pri svojem
delu varovati kot pokli'no skrivnost. Erenje varstva osebni! podatkov se teje za !ujo
kritev delovne obveznosti in dolnosti. %olnost varovanja pokli'ne skrivnosti traja tudi po
prene!anju delovnega razmerja na oli.
1&2
SDA;,6SE1
$,31E
1&9
1. dr!avni jezik
". uradni jezik
#. u)ni jezik
je jezik v katerem se kdo u"i ali v katerem se pou"uje. 6e temeljno sredstvo ne samo za
posredovanje znanja pa! pa tudi za vplivanje nanje za oblikovanje odnosov' 6a narodno
meani! obmo"ji! kjer ivi italijanska oziroma madarska skupnost se v skladu s posebnim
zakonom vzgoja in izobraevanje izvajata v italijanskem oziroma dvojezi"no v slovenskem
in italijanskem oziroma slovenskem in madarskem jeziku
3. sloven)ina kot u)no na)elo
5omeni da so za otrokov razvoj in za oblikovanje njegovega posebnega odnosa do
slovenskega jezika kot dravnega jezika in temeljne prvine narodne identitete ter do
maternega jezika kot sredstva prvotnega spoznavanja doivljanja in vrednotenja sveta
odgovorni vsi pedagoki delav'i
1.-
*. Teeljni ejniki SK8
7riinski8 Rateki8 Stiki spomeniki zapisi o"itni! spovedi o"enaa in vere
,- obdobje ,??@<,A.@: Reormacija in protireormacija
!rimo 0rubar je o"e slovenskega knjinega jezika. ; tem "asu so Trubar in njegovi
protestantski somiljeniki )%almatin Erelj ?o!ori"* knjini jezik ne le utemeljili
)izbrali mi glasove oblike besedje skladenjske lastnosti* temve" ga tudi primerno
ustalili in njegovo ubeseditveno mo" razvili so popolnosti.
Trubar je za"etnik naega knjinega jezika ki se je pojavil z izzidom prve slovenske
knjige > 7be'ednik Eatekizem 155-B51. )pisava+ goti'a*. Trubarjevemu jeziku je
podlaga iva govori'a dolo"enega krala )D$ z okoli'o*
+relj+ za na jezik je zasluen zaradi prevoda 1.dela Spangenbergerove postile )150/*
in Atro"je biblije )1500* v kateri je na za"etku slovenska abe'eda nato pa kratki
katekizem v peti! jeziki!.
Dalmatin+ prevod 'elotnega svetega pisma. %elo je izlo 152..
7o"ori+ glavni ?o!ori"ev prispevek slovenskemu knjinemu jeziku je jezikosloven.
1zdal je Slovni'o kranjskega jezika 3imske uri'e proste. %elo je izlo 152..
.- obdobje ,A.@<,AD?: +njini upad
5o zatonu re4orma'ije in protire4orma'ije je slovenski knjini jezik najprej zelo zamrl.
Tiskal se splo! ni ve" le ena knjiga se je ponatisnila.
/- obdobje ,AD?<,DA@: +atolika obnova
To obdobje obsega "as katolike obnove od 8atije Eastel'a do "asa preden je
nastopil 8arko 5o!lin. 5osebno pisanje se je irilo med preproste ljudi. ; tem obdobju
se za"uti potreba po novem slovarju SE$.
>- obdobje ,DA@<,B@?: !rerod
3a"etnik je 8arko 5o!lin.
-. Slovar Slovenskega Knji!nega jezika
1zel je leta 1929. ; njem najdemo razlago pomena besed rabo. 6ajdemo+ naglas sklon spol
pomen terminoloko gnezdo.
Sestava gesla+ glava zaglavje terminoloko in 4razeoloko gnezdoF
> je ena izmed najpomembeji! knjini! izdaj o slovenskem knjinem jeziku. 6ajprej je izel
v peti! knjiga! )19/- 19/5 19/9 1925 1991* kasneje tudi v bolj strnjeni izvedbi v eni
knjigi v elektronski izdaji na zgo"enki )C%* dostopen pa je tudi v spletu.
1zdaja iz leta 1995 v eni knjigi ki te!ta &. kg vsebuje 9&.152 gesel in 1&.222 podgesel na
1/02 strane!@ prvo geslo je a zadnje pa vrkljati.
;rste slovarjev+
o pravopisni slovar
o pravore"ni slovar > podatki o izgovoru besed
o sinonimni slovar
o etimoloki slovar > podatki o izvoru besed
o odzadnji slovar > besede razvr"ene od zadaj naprej
o slikovni slovar
o slovar tujk
1.1
o terminoloki slovar
o drugi slovarji
9. Slovenska Slovni+a
7vtor je $oe Toporii". Slovni'a nas u"i kakni so glasovi knjinega jezika kako ji!
izgovarjamo kako izgovarjamo besedne zvezeF u"i nas tvoriti sklanjati besede ter
povezovati besede v stav"ne dele stavke.
2. Slovenski pravopis
1zel je leta 2--1 )Toporii"*. Tukaj najdemo kako se besede pravilno piejo. ; njem
najdemo vse besede ki ji! ima Slovar in vsa lastna imena. )vanj la!ko pogledamo kako se na
primer imenujejo krajani 5tuja kako se kaj sklanjaF*.
5oglavja Slovenskega pravopisa+
5ravila
6auk o pisni! znamenji!
5ravopis )lo"ila velika in mala za"etni'aF*
=lasoslovje )glasovi glasovne zveze*
Ablikoslovje ) samostalnik samostalnika zvezaF*
?esedotvorje
3vrstnost
5regledni'e
Slovar"ek jezikoslovni! izrazov
%odatek
Slovaropisna pravila
Slovar
Nna stani ima "rke )isto kot kaki leksikon*
1. Knji!na zvrst
Spada med so'ialne zvrsti jezika.
Enjini jezik je najvija in najbolj uzave"ena zvrst slovenskega jezika. =ovorno in pisno ga
gojimo kot vsenarodno sredstvo sporo"anja zato ima narodnozdruevalno in
narodnopredstavno vlogo. 6orma dananjega knjinega jezika je zajeta v glasovju pisavi
oblika! zbeza! in besedju ter predpisana za rabo v besedili! v vse! knjini! 4unk'ijski!
zvrst. Enjini jezik se deli na strogi t.i. zborni jezik in manj strogi knjino po%ovorni jezik.
17. zborna podzvrst
3borni jezik je namenjen predvsem za tiskana besedila vse! vrst. (porabljali naj bi ga vsi ki
nastopamo v javnosti )spoznavni govor*. ("itelji naj bi ga uporabljali pri 4rontalni obliki dela
kajti tam gre za posredovanje nove snovi.
1.2
11. knji!no pogovorna podzvrst
uporabljamo kadar tvorimo besedila v navzo"nosti naslovnika )intervjuji predavanja in
kon4eren'e v manjem krogu dvosmerno sporazumevanje v razredu odnosni govor*.
3na"ilnosti+
kratki nedolo"nik+ delat )delati*
skrajana oblika mnoinskega delenika na l+ smo delal )delali*
nenaglaeni delenik na el >il O >u+ reku )rekel* !otu )!otel*
posamezni primeri reduk'ij )glasovni! krnitev*+ bla )bila* dol )doli*F
l namesto lj pred samoglasnikom iste besede+ klu" )klju"*
oblike+ jejo )jedo* vejo )vedo*
pogovorne oblike+ ja )da*@ rabiti )potrebovati*
preprosteja skladnja )zgradba povedi in stavka* ve" sredstev za vzdrevanje stikaF.
8ejni primeri+
izraanje svojilnosti s predlogom od+ od o"eta )o"etovo*
zveze glagola in predloga+ dosti za delat )dosti dela*
nezborne podaljave s t pri imeni! mokega spola s kon"ni'o na o+ 8arkota )8arka*
meanje dvojinski! in mnoinski! oblik+ bova videle )bova videli*
1". neknji!na zvrst
Spadajo v so'ialne zvrsti jezika.
Sem spadajo pokrajinski pogovorni jezik nare"ja in interesne govori'e )sleng argon argo*.
6eknjina pogovorna zvrst je primerna samo za pogovore v ojem krogu ne pa tudi za javno
sporo"anje.
1#. pokrajinsko pogovorna podzvrst
6i za javno nastopanje pa" pa se uporablja v sproti nastajajo"i! pogovorni! poloaji!+
pogovor na 'esti v ojem druinskem krogu na delovnem mestuF. Tukaj se uporablja veliko
izposojenk zlasti iz germanski! in romanski! jezikov.
13. nare)je
6are"ja so najpogosteje posebne oblike kakega jezika na "isto dolo"enem manjem
zemljepisnem podro"ju. 6a naem narodnem ozemlju imamo / nare"ni! skupin+
koroko
primorsko
rovtarsko
gorenjsko
dolenjsko
tajerko in
1.&
panonsko.
;saka od te! skupin pa je razdeljena e na ve" delov tako da imamo v Sloveniji .2 nare"ij.
1*. !argon
1-. sleng
19. okoli)ine sporo)anja
10. enoserno oz. dvoserno sporazuevanje
enosmerno gre predvsem za razlago podajo nove snovi spoznavni govor. 5rejemnik se na
sporo"eval"evo besedilo se ne odziva.
%vosmerno gre za dialog pogovor o ne"em komuni'iranje s povratnim odzivanjem
odnosni govor. 5rejemnik se la!ko na sporo"eval"evo besedilo odzove )mu odgovori odpie
pritrdi ali nasprotuje F*
11. Sporazuevanje kot dru!beno B edosebno dejanje
1..
Sporazumevanje je drubeno B medosebno dejanje usmerjeno k drugemu naslovniku. (spe!
sporazumevanja je odvisen od govor"evega upotevanja naslovnika in sporazumevlni! na"el
pa tudi od motiviranosti naslovnika za sodelovanje. Ad naslovnika ne smemo za!tevati preve"
in ne smemo ga pod'enjevati.
"7. sporo)evale+ B govore+ B pise+
:e poteka sporazumevanje med dvema osebama potem je ena oseba S5ARA:,;7D,C
)kdor kaj sporo"a* druga oseba pa je 5R,$,861E )kdor kaj prejme*.
P S5ARA:,;7D,C je la!ko =A;AR,C )kdor govori pripoveduje@ kdor izraa posreduje
dolo"eno besedilo z govorjenjem@ kdor zna spretno govoriti pripovedovati* ali 51S,C )kdor
kaj pie napie*.
;logi sporo"eval'a in prejemnika se la!ko tudi zamenjata )pogovarjanje dopisovanje F*
"1. naslovnik B posluale+ B brale+
:e poteka sporazumevanje med dvema osebama potem je ena oseba S5ARA:,;7D,C
)kdor kaj sporo"a* druga oseba pa je 5R,$,861E )kdor kaj prejme*.
P 5R,$,861E pa je 5ASD(<7D,C )kdor poslua navadno kot udeleene' razli"ni!
sestankov glasbeni! prireditev* ali ?R7D,C )kdor bere*
;logi sporo"eval'a in prejemnika se la!ko tudi zamenjata )pogovarjanje dopisovanje F*
22. sporazuevalna na)ela 5na)elo sporazuevalnega sodelovanja s podna)eli
kakovosti/ koli)ine/ na)ina/ relevantnosti/ na)elo vljudnosti6
5ri sporazumevanju z u"en'i je potrebno upotevati nji!ovo starost predznanje spoznavno in
jezikovno zmonost temu ustrezno uporabljamo izrazje svoje stroke in preprosteje B bolj
zapletene skladenjske enote. (potevamo "lenitev po aktualnosti od znanega k neznanemu.
Tako in4orma'ij naj ne bi bilo ne preve" ne premalo bodimo pozorni ali je nekaj nujno ali
ne in bodimo strpni pri izrekanju za!tev. Ad naslovnika ne smemo za!tevati preve" in ne
smemo ga pod'enjevati.
"#. 'edagoki govor
$e dvodelen sestavljen iz odnosnega in spoznavnega govora.
"3. odnosni govor
obsega tisti del pedagokega sporazumevanja ki ga predstavljajo vpraanja po nestrokovni!
podatki! spodbude pronje za!teveF ta govor je namenjen usklajevanju zavesti
povzro"anju elene aktivnosti u"en'ev in izmenjavi mnenj. 5redstavlja mo"no motiva'ijsko
iz!odi"e za delo zlasti pa je pomemben ker ob in4orma'ija! dobljeni! v odnosnem govoru
u"ene' gradi svojo samopodobo. 3aradi okoli"in sporazumevanja prav tako poteka v
knjinem jeziku )knjina pogovorna zvrst*.
1.5
3 njim u"itelj vzpostavlja drubena medosebna razmerja )po!vala graja vzpodbudaF*
6ajpogosteje ga uporablja u"itelj prizadevati si mora za dvosmerno sporazumevanje in na to
navajati u"en'e )pozdrav za"eti pogovor ga voditi biti vljuden upotevati argumenteF*
"*. spoznavni govor
3ajema vsa vpraanja po strokovni! podatki! odgovore nanje ponazoritvene zglede
de4ini'ije strokovne ugotovitve in navodila ovrednotenje pravilnosti odgovorov. 5ri tem
govoru prevladujejo prvine strokovne zvrsti jezika )raba terminov posredovanje de4ini'ij*
okoli"ine sporo"anja seveda za!tevajo knjino )zborno* zvrst jezika.
=re za govor s katerim u"itelj posreduje snov znanje svojega predmetnega podro"ja.
(porabljati je potrebno knjini zborni jezik.
"-. 4unk+ijska zvrst
#unk'ijske zvrsti imenujemo razlikovalne zna"ilnosti jezika na posameznem podro"ju
jezikovne rabe+ pri sporo"anju o prakti"ni! zadeva! ivljenja v stroka! mediji! v besedni
umetnosti.
"9. strokovna podzvrst
Strokovni jezik sestavljajo posebnosti strokovni! besedil. ;sem podzvrstem strokovni!
jezikov je lastno zlasti izrazje. Do"imo+
navadni strokovni
znanstveni in
prakti"no strokovni jezik.
8ed seboj se razlikujejo po obirnosti in abstraktnosti izrazja deloma tudi skladenjsko.
"0. prakti)nosporazuevalna podzvrst
Te zvrsti se najprej nau"imo. =lede so'ialne zvrstnosti je to najve"krat nare"je v mesti! pa
pokrajinski neknjini pogovorni jezik redko pa knjini pogovorni ali 'elo zborni.
?esedila te vrste so ve"inoma manjega obsega. =ovorjena so predvsem dvo> in ve"govorma
redko enogovorna pisana pa preteno enogovorna. Stalne oblike te zvrsti so na primer
pozdravi vljudnostne in vremenske pripombe vpraanje in odgovor naro"iloF.
1.0
"1. strokovno izrazje % terinologija
7erminologija ali strokovno izrazje so besede in besedne zveze ki se v stroki dogovorno
rabijo kot poimenovanja stvari in pojavov ter nji!ovi! lastnosti npr. bibliotekarska
terminologija. ; njej so pri nas pogosto dvojni'e tipa doma"e > prevzeto doma"e t.i.
mednarodno npr. kazalo > indeks izvle"ek > abstrakt. Terminologija je zelo pomemben del
izrazja vsakega modernega jezika zato bi morali v sodobnem "asu pogosteje govoriti ne samo
o jezikovni ampak tudi o terminoloki kulturi. To je pomemben del besednega zaklada ki
med drugim odraa tudi dogajanja in spremembe v dolo"eni drubi in seveda tudi stroki.
7ermin ali strokovni izraz je beseda ali besedna zveza ki poimenuje pojme dolo"ene
stroke panoge. ;sak termin je samostojna enota ki jo je treba v terminolokem
slovarju de4inirati samostojno seveda v sklopu slovarske strukture in
primerjalno po potrebi tudi razlikovalno v odnosu do drugi! terminov strok in
strokovni! podro"ij
terminologija izrazje dolo"enega strokovnega podro"ja
veda o pojmi! in nji!ovi! poimenovanji! v okviru strokovni! jezikov
#7. !argonsko izrazje
=re za neknjino strokovno izrazje uporablja se predvsem v kolektivi! na primer+ sedaj
imam tabolje )u"en'e &. skupine* in podobno.
;,:+ argon
#1. 5ne6zaznaovanost sopoenk
SQpomRnka je druga beseda ki ima podoben ali skoraj enak pomen.
5rimer za sopomenki sta kar besedi sopomenka in sinonim. ;elikokrat so sopomenke besede
tujega izvora. 6ekatere se rabijo knjino nekatere se razlikujejo le v spolu. 5rimeri drugi!
sopomenk v sloven"ini so+
advokat in odvetnik
aerodrom in letali!e
dimenzija in razsenost
npr: pes>'u'ek>kua+ zaznamovane ker kaejo "ustven odnos
#". .voserno sporazuevanje
S5AR73(8,;76$,+ spotuje sogovor'a upoteva nj. argumente usklajuje mnenja
lo"i resni'o in la
1ma na"ela+
3a"eti pogovor.
1./
Spodbujati u"en'e k govorjenju.
3na voditi pogovor.
6e postavlja zaprti! vpraanj.
Spodbuja u". k utemeljevanju trditev.
##. jedrni stavek
$,%R61 ST7;,E+ glavni stavek neodvisen stavek. $e prostaBzloena poved.
#3. prosta B zlo!ena poved
5A;,%+ najmanja pomenska enota besedila. Sklenjena smiselna enota besedila.
5RAST7 5A;,% )enostav"na*+ je glagolska )ima os. gl. obliko* ali neglagolska )nima*
3DAG,67 5A;,% )ve"stav"na*+ priredje podredje soredje
#*. potrpnjenje B pasiviza+ija
otrpnjenje v teoriji najpogosteje omenjena kot anomalija ki ga 4razemi dopu"ajo le v
omejeni obliki ali pa splo! ne dopu"ajo. To je bilo 1. navajano kot anomalno obnaanje
4razemov. Razlogi da je pasiviza'ija blokirana+
5asiviza'ije ne dovoljujejo 4razemi ki so nepre!odni )stegniti pete samo navidezno
pre!oden 4razem ker to pomeni umreti O nepre!oden*
5ovezava med stopnjo udeleenosti pomena sestavin v 4razeolokem pomenu in
omejitvijo potrpnjenja@ pomen 'elote+ vsota vse! pomenov sestavin 4razema
3aznamovanost trpnika v jeziku )jezikovnosistemski razlog* ;sak pasiv la!ko
pretvorimo v aktiv vsakega aktiva pa ne moremo pretvoriti v pasiv )najpogosteje se
rabi v znanstveni! besedili!*
3aznamovanost pomena 4razeoloki! enot )konota'ija* besedilnovrstni razlog
. obliki trpnika v slovenini:
Eatera je bolj omejenaS
> s pasivnim delenikom na nB>t
> s trpnim mor4emom se
tenden'a+ bolj dopustno manj omejeno
Na sestanku se je mlatila prazna slama'
Na sestanku je bila mlatena prazna slama'
#-. posaostaljanje B noinaliza+ija
3aradi pogoste dvoumnosti je potrebno opozoriti in uzavestiti da besedotvorni pomeni oz.
dolo"ena priponska obrazila izglagolski! tvorjenk izbirno dolo"ajo oz. omejujejo
pomenskoskladenjske oz. vezljivostne zmonosti in s tem udeleenske vloge. 3monost
metonimi"nega pre!ajanja iz iz!odi"nega dejanja )%e* v druge besedotvorne pomene je torej
odvisna od pomenja izbranega glagola. Eako se !ierar!i"na razvrstitev moni! udeleenski!
vlog izbirno zouje izraajo posamostaljene besedne zveze z jedrnimi izistoglagolskimi
tvorjenkami ki imajo la!ko poleg iz!odi"nega dejanja )%e* e druge pomene
5rimer+ Gagali smo drva aganje drv
#9. stalni besedni red v povedi
pravila+
1.2
:D,61T,; 5A 7ET(7D6AST1
5R7;1DA SED7%,6$SE,=7 R73;R<:76$7 ?,S,%
%ADA:,6A 8,STA 67SA6E
5R,%DA= 67 37:,TE( S78AST. 3;,3,
;,361E $, 5R,% ?,S,%A E1 $A (;7$7 ;,G, E %R(=1 ,6AT1
D,;1 5R1D7ST,E $, 67 D,;1 STR761 $,%R7 16 %,S61 67 %,S61 STR761 )priimki so desni prilastkiM*
5R1ST7;,E $, 37 A%6AS61CA 16 $, DA:,6 3 ;,$1CA.
#0. )lenitev po aktualnosti
%elitev stavka oz. podredne zveze stavkov na iz!odi"e )temo* pre!od in jedro. 5ri "emer je
iz!odi"e tisto o "emer se kaj novega pove@ jedro je to novo pre!od pa manj pomembni del
jedra.
besede so razvr"ene po pomembnosti+ iz!odi"e pre!od jedro )3unaj sije son'e.*
#1. opis
Dastnosti kakega pojava bitja pojma.
sporo"anje+
> lastnosti kakega pojava bitja stvari pojma dogajanja.
> sestave bitij stvari pojavov
> stanja B poloaja bitij oz. stvari
> dejavnosti zna"ilni! za bitje ali stvar
> 4az B delov ponavljajo"ega se dogajanja postopka
Apis ni subjektiven kajti tisti ki opisuje o predmetu samo posreduje dolo"en "utni vtis.
;e"inoma podaja to kar vidi slii du!a ali otipa
37. poro)ilo
to"ni podatki dejstva piemo jedrnato natan"ni izrazi pravilno "asovno zaporedje vir
podpis
31. de2ini+ija
DeinEcija )tudi opredelEtev* je la!ko stavek z bistvenimi in pomembnimi lastnostmi
zna"ilnostmi ali znaki dolo"ene stvari ali stavek enakovrednosti med pojmom in njegovim
pomenom. 5ojma se nujno ne izklju"ujeta vendar tudi nista enakovredna. %e4ini'ijo la!ko
imamo za natan"no razlago.
Da!ko lo"imo med razli"nimi vrstami in te!nikami de4ini'ij.
3". razlaga
dolo"anje > de4iniranje pojmov dolo"anje logi"ni! razmerij med pojavi in dogodki
3#. uteeljitev
sporo"anje B pojasnjevanje razlogov in okoli"in za postavitev uvodne teze oz. trditve. $e
dvodelna mnenjska in dokazovalna. (temeljitev vsekakor za!teva tudi kaken primer.
33. tvorjenje razuljivi& in nadzorni& besedil
5ri govorjenjuBpisanju upoteva jezikovna pravila in si'er pravore"naBpravopisna in
slovni"na.
1.9
5ri govornem posredovanju snovi tvorimo razumljiva nadzorna besedila kateri! bistvene
podatke po potrebi ponovimo z drugimi besedami ali z vidnimi znaki.
3*. strategije sprejeanja besedil
zapisovanje pod"rtovanje klju"ni! besed novi! besed
lo"imo bistveno od nebistvenega zanimivo od nezanimivega
3-. ravni razuevanja
T branje )dobeseden pomen*
T branje med vrsti'ami sklepanje
T kriti"no presojanje besedila
39. na)ela vljudnosti
tikanje B vikanje
posredno izrekanje za!tev
30. na)ela dvosernega sporazuevanja
spotovanje sogovor'a
upotevanje sogovor"evi! argumentov
pogajanje oz. usklajevanje mnenj
lo"evanje resni'e od lai
znamo za"eti pogovor ga voditi ne segamo v besedo
spodbujamo u"en'e k utemeljevanju trgotev
ne postavljamo zapti! vpraanj.
31. izrekanje naena
Da!ko so+
neposredne+ impli'itne B ekspli'itne
posredne.
5-. Ustreznost besedila/ razuljivo besedilo/pravilno besedilo/ pravopis/
pravore)je/slovni+a
6a to moramo biti pozorni ko sporo"amo neke in4orma'ije bodisi ustno ali pisno.
51. $asebni in javni govor
=ovor je zasebni ko govorimo znanim ljudem. ("iteljev govor pred razredom je posebna
oblika javne%a %ovora. =ovor je javen kadar govorimo manj znanim ali povsem neznanim
ljudem.
15-
*". govor in pisava
5ri sporo"anju la!ko govorimo o besednem in pisnem sporo"anju. =ovor spada v besedno
sporo"anje medtem ko pa pisava spada med pisno sporo"anje. 5isava je tip "rk za dani jezik>
nao la!ko imenujemo sloveni'a
*#. kultiviran govor
=ovor se ve"ini zdi naravna sposobnost ki se je pa" nau"imo v otrotvu in jo skozi prakso
izpopolnjujemo. ;endar dolo"eni pokli'i za!tevajo posebno govorno izpopolnjevanje
katerega 'ilj je t.i. kultiviran %ovor- =ovor se kultivira ko razvijemo zavest o svojem govoru
)metagovor* ko vzpostavimo dialog z lastnim govorom. 8ed novinarji igral'i radijskimi in
televizijskimi napovedoval'i politiki itd. so gotovo u"itelji tisti ki bi se morali govora u"iti
ali vsaj samokriti"no razmiljati o njem.
*3. posluanje
5osluanje je komunika'ijska dejavnost. $e pro'es sprejemanja8 selekcioniranja8
interpretiranja in vrednotenja inormacij iz okolja-
5oenostavljeno povedano > posluale' preko svoji! "util )oko nos u!o koa usta* sprejema
in4orma'ije iz okolja in ji! poilja v mogane kjer se in4orma'ijam dolo"a pomen. Ab tem se
in4orma'ija tudi "ustveno podoivlja. To pomeni da se ) v primeru posluanja* slianemu
dolo"i "ustveni pomen. 5oleg "ustvene reak'ije se sproi tudi miselna dejavnost.
3brano umirjeno kae zanimanje dobroduno odobravanje kimanje podvpraanja
gledanje v o"i ne prekinjamo. %obri poslual'i so drago'eni. ; poslual'u se zgodi dialog
vzbudijo se "ustva. ;rste posluanja+ imaginativno )sliano si predstavlja* logi"no )nek red
v slianem* anti'ipa'ijsko )imaginativno U logi"no*. ; ola! bi bilo potrebno navajati na
posluanje z razumevanjem.
**. govorni bonton
pozorno posluamo
ne ska"emo v besedo
pustimo izraziti sogovornikovo mnenje
njegovo mnenje spotujemo
tuj govor je potrebno tudi !oteti posluati. To je stvar sposobnosti dobre govorne vzgoje
kulture.
*-. govorna +ev
$e votli prostor od grla navzven. =ovorna 'ev ima+
teoreti"no vezeto
dve ploskvi zgornjo )ustni'a sekal'i dlesni trdo in me!ko nebo z jezi"kom in
goltna stena* in spodnjo )ustni'a sekal'i dlesni jezik*
*9. tvorba glasu
151
tvorimo z govorili to je nji!ova drugotna naloga. =ovorila+ trebuna predpona rebra in
mii'e prsnega koa oba renja plju" sapni'i s sapnikom grlo s pokrovko nad seboj stene
relne ustne in nosne votline jezik zobje ustni'e. Rebrne mii'e vzdignejo in razirijo rebra
v plju"a gre vdini zrak. 3a glasove rabimo izdini zrak do katerega pride ko se trebuna
predpona dviga v svoj normalni poloaj prsni ko pa se oi. 5ri tem gre plju"ni zrak iz plju"
naprej po obe! sapni'a! v sapnik potem do grla nato skozi grlno votlino v relo in nato v
ustno ali nosno.
*0. najpogosteje govorne otnje
nepravilen izgovor si"nikov in umev'ev
nosljanje
pogrkavanje
neustrezna !itrost govora
pretirane kretnjeF
59. &igiena glasu
gospodarna izraba di!anja
spro"eno grlo
zavedanje lastnega glasu
-7. dik+ija
-1. saoglasniki in soglasniki
152
-". $akonitosti kratki& naglaeni& saoglasnikov/ izgovor eCja in oCja v prevzeti&
beseda&/ izgovor ozkega eCja pred rCo/ raba polglasnika/ odpravljanje napa)nega
izgovora irokega ali ozkega eCja naesto polglasnika.
-#. $naenja za ozna)evanje naglaevanja
-3. Razlika ed naglaso in poudarko;
15&
-*. izgovor naslonk;
--. esto naglasa in poen besede;
-9. nepravilni prenos naglasa na prvi zlog;
-0. izogibanje nare)nega in pokrajinskega naglaevanja v knji!ne pogovorne
jeziku;
-1. upotevanje lokalnega naglasa.
97. ?zgovor )rke l pred soglasniko in na kon+u besede 5in izjee6
91. izgovor )rke v
15.
9". izgovor predloga v
9#. $vo)ne prvine govora
1ntona'ija
=lasnost
9itrost govora
5remori
Register
?arva glasu
maila
93. Vrste intona+ij
5ovedna padajo"a )kaden"na*
;praalna rasto"a )antikaden"na*
Eon"na
6ekon"na )polkaden"na*
;zkli"na
9*. Opis zvo)ni& prvin govora
)aila+ zna"ilna so zlasti za besedila ki nastajajo v trenutku govorjenja "e so
prepogosta so la!ko mote"a za poslual'a saj gre za prekinjanje miselnega toka z
zvo"nimi prvinami. 6ajpogosteja dik'ija je razvle"eni polglasnik al pa HneI
HmislimIF
!remor+ zvo"no gradivo prekinjamo s premori. Ti so razli"no dolgi. ; pisavi so ti
premori lo"ila ne pa zmeraj saj mi naredimo premor zaradi potrebe po vdi!u.
3ntonacija+ tonski potek zvo"nega gradiva. 5red veji'o se intona'ija ra!lo dvigne
medtem ko se pri piki spusti.
Re%ister+ tonski pas v katerem govorimo. Genske govorimo v vijem tonskem pasu
kot moki. 5rilagajanje registra je pomembno retori"no sredstvo.
Glasnost8 $itrost+ glasnost in !itrost govora morata biti ravno pravnja.
7arva %lasu+ Advisna je od oblike govoril predvsem ustne votline.
/0. lo)ila in intona+ija/ vloga intona+ije/ glasnost B jakost govora/ poudarki/ &itrost
govora
155
99. 'reori
90. Register in barva glasu
91. Vidne prvine govora
8imika
Eretnje dra telesa
1zraanje s telesom
150
6a"in govora glede na prostorske okoli"ine
5ogled
6asme!
07. Slovenski pravopis
01. 'isna znaenja
15/
0". Velika in ala za)etni+a
152
159
0#. Raba lo)il
03. 'ika in veji+a % uporaba
0*. .vopi)je/ podpi)je/ poiljaj/ vezaj % kdaj ji& uporabljao;
10-
0-. 'isanje skupaj oz. narazen
09. .eljenje besed
00. $apisovanje glasov
=lasove zapisujemo s "rkami.
101
01. 'ravopis pri oblikoslovju
17. 'ravopis pri besedotvorju
102
11. Krajave
1". 'rieri sklanjatev
1. 8A<E7 SED76$7T,;
ednina dvojina mnoina
1
korak>
korak>a korak>i
R korak>a korak>ov korak>ov
% korak>u korak>oma korak>om
T
korak>
korak>a korak>e
8 o korak>u o korak>i! o korak>i!
A s korak>u s korak>oma s korak>i
!&S27(&S0: samostalnika O7,O. in 8LOV9. v mnoini+
86AG167 86AG167
1 otro'i ljudje
R otrok ljudi
% otrokom ljudem
T otroke ljudi
8 ob otro'i! ob ljude!
A z otroki z ljudmi
10&
2. 8A<E7 SED76$7T,;
1 vojvod>a vojvod>i vojvod>e
R vojvod>e
vojvod> vojvod>
% vojvod>i vojvod>ama vojvod>am
T vojvod>o vojvod>i vojvod>e
8 o vojvod>i o vojvod>a! o vojvod>a!
A z vojvod>o z vojvod>ama z vojvod>ami
&. 8A<E7 SED76$7T,;
1 <ED> <ED> <ED>
R <ED> <ED> <ED>
% <ED> <ED> <ED>
T <ED> <ED> <ED>
8 o <ED> o <ED> o <ED>
A s <ED> s <ED> s <ED>
1. G,6SE7 SED76$7T,;
1 lip>a lip>i lip>e
R lip>e
lip> lip>
% lip>i lip>ama lip>am
T lip>o lip>i lip>e
8 ob lip>i ob lip>a! ob lip>a!
A z lip>o z lip>ama z lip>ami
5AS,?6AST1+ samostalnika mati in "i imata od R ed. dalje osnovo+ mater> !"er>
1 mati !"i
R matere !"ere
% materi !"eri
T mater !"er
8 ob materi ob !"eri
A z materjo s !"erjo
10.
5AS,?6AST+ samostalnik %ospa ima posebne kon"ni'e+
,%6167 %;A$167 86AG167
1 gospa gospo gospe
R gospe gospa gospa
% gospe gospema gospem
T gospo gospo gospe
8 pri gospe pri gospe! pri gospe!
A z gospo z gospema z gospemi
2. G,6SE7 SED76$7T,;
1 perut> perut>i perut>i
R perut>i perut>i perut>i
% perut>i perut>i)ma* perut>im
T perut> perut>i perut>i
8 ob perut>i ob perut>i! ob perut>i!
A s perut>jo s perut>i)ma* s perut>mi
&. G,6SE7 SED76$7T,;
Sklanjatveni vzore' je mami>
; vse! skloni! in tevili! je kon"ni'a .
Tako se sklanjajo+
tuja enska imena+ 1ngrid Earmen 1nes ...
ljubkovalne razli"i'e .sam.+ 8imi 8al"i ...
priimki pri enski! imeni!+ 7na $elovek> 7ne $elovek> ...
SR,%6$7 SED76$7T,;
1 mest>o mest>i mest>a
R mest>a
mest> mest>
% mest>u mest>oma mest>om
T mest>o mest>i mest>a
8 ob mest>u ob mest>i! ob mest>i!
A z mest>om z mest>oma z mest>i
105
1 polj>e polj>i polj>a
R polj>a
polj> polj>
% polj>u polj>ema polj>em
T polj>e polj>i polj>a
8 na polj>u na polj>i! na polj>i!
A s polj>em s polj>ema s polj>i
5ovzetek+
MOKE SKLANJATVE
I. MOKA SKLANJATEV:V prvo moko sklanjatev spadajo samostalnk moke!a spola" k
majo v rodlnk# kon$n%o A. &ose'nost: (va 'tja n stvar se ra)lk#jejo v IV.
sklon#:
klo'#k*+" medved*A. ,a -" ." " (" J" pre/aja O v E.
II. MOKA SKLANJATEV: Sem spadajo samostalnk moke!a spola" k se 0e kon$#jejo s
$rko A v prvem sklon#" v rodlnk# pa ) e: vodja" vojvoda" Jaka 1
III. MOKA SKLANJATEV: Je sklanjanje s kon$n%o n$2 $rkovna mena al krat%e.
IV. MOKA SKLANJATEV: je prdevnka: de0#rn.
(ENSKA SKLANJATEV
I. (ENSKA SKLANJATEV: lpa2 v prvo 0ensko sklanjatev spadajo samostalnk 0enske!a
spola" k majo v rodlnk# kon$n%o E. &ose'nost: mat" /$. !ospa" sam. na 3ev:
'reskev 1 &ose'nost e: 'oa" o'oa2 v rodlnk# mno0ne mata:'oE" o'oE
II. (ENSKA SKLANJATEV: v m. ed. majo n$to kon$n%o: l#$" re$ 1
III. (ENSKA SKLANJATEV: se sklanja s kon$n%o n$2 t#ja 0enska mena 4Karmen5" sam.
0. sp. s kon$n%o na 3: M%" mam 1
IV. (ENSKA SKLANJATEV: de0#rna2 prdevnka sklanjatev.
S6E7NJE SKLANJATVE
I. S6E7NJA SKLANJATEV: mesto" sr%e" 'reme" tele 1
II. S6E7NJA SKLANJATEV: Je n.
III. S6E7NJA SKLANJATEV: Se sklanja s kon$n%o +: lj#'o dom8" lj#'e!a dom8
IV. S6E7NJA SKLANJATEV: Je prdevnka: $rno" Krko
Katera besedila obsegajo BRIINSKI SPOMENIKI, v kaknih zgodovinskih okoliinah so
nastali !as, kraj in vzrok za nastanek"# navedite kratko jezikovno oznako s$o%enika&
6ajstareja slovenska in slovanska besedila. 6ajstareja slovenska besedila napisana v latini'i. Trije slovanski
zapisi so nastali v obdobju 9/2>1-&9. 6astali verjetno ob ;rbskem jezeru. ; "asu saki! vladarjev. 5omenili so
ponoven kulturni dvig evropskega za!oda. 6ajstareji zapis v sloven"ini.
3- 7S spovednega zna"aja. 6jegova prva vrsti'a pojasnjuje kako se je govoril )du!ovnik pozval vernike da so
ponavljali besede ki ji! je izrekal*. 3gradba je skrbneja od zgradbe v 111. 5osamezni sestavni deli ne izstopajo
iz 'elote tako o"itno kot v 111 ?S )Adlomek ;ere*.
33- 7S je nagovor du!ovnika lai"nim vernikom pripovednega zna"aja. $e namenjen prepri"evanju ljudi lai"ni!
vernikov temu sluita tako vsebina pripovedi kakor njena retori"na izdelanost. Apis zgodovine "lovetva nauki
Cerkve.
333- 7S pa je odgovor v obliki izpovedi na besede "loveka iz vrst 'erkovne !ierar!ije izpovednega zna"aja.
5redstavljajo "lovekovo komunika'ijo s ?ogom+ pomembna je vsebina ker samo ta reuje posameznikovo duo
v trenutku poslednje sodbe.
?S so napisani v minuskuli s pre!oda 1-. st. v 11. st. ki je dedinja karolinke minuskule )po Earlu ;. ki se je
zavzemal za uveljavitev enotne pisave v 'elotnem svojem imperiju*.
100
=D7SA;1
10/

Ustava Zakonodaja Slovenscina

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ustava Zakonodaja Slovenscina

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Odgovori na vpraanja

You might also like