PRAVNA UREDITEV JAVNE UPRAVE

JAVNI SEKTOR, JAVNA UPRAVA

1. Opredeli pojem javni sektor, javna uprava!

Organizacija je skupina ljudi, ki delujejo skupaj, da bi dosegli doloen skupni cilj.
Upravljanje pomeni doloanje ciljev organizacije in usmerjanje delovanja organizacije k
doseganju ciljev.

Javni sektor lahko definiramo kot skupek organizacij, ki opravljajo javne funkcije:
- izvajajo upravno politini proces (oblastni del) in
- zagotavljajo javne slube oz. javne storitve (servisni del).

Javni sektor to so vse javnopravne organizacije ali osebe javnega prava.

V javnem sektorju se opravljajo:

- javne funkcije,
- uresniujejo javni interesi,
- zadovoljujejo javne potrebe.

Javni sektor sestavljajo:

- drava (z vsem svojimi organi),
- lokalna skupnost (v RS samo obine),
- druge oblike javnega prava (javni zavodi, javne agencije, javni skladi, javna podjetja).

Funkcije javnega sektorja delimo na dva sklopa:

- oblastne in
- servisne funkcije.

V javnem sektorju poteka oz. funkcije javnega sektorja:

- proces javnega upravljanja (odloanje o javnih zadevah),
- javni sektor zagotavlja javne slube (zdravstvo, olstvo, kultura, socialno varstvo).

Proces javnega upravljanja:

- strateko politini / institucionalni nivo: (dravni zbor, vlada, lokalni sveti)
DZ: zakoni, ustava, proraun, ratifikacija mednarodnih pogodb,
- izvrilno politini nivo (javna uprava),
- instrumentalni (operativni) nivo.
Javna uprava je oji pojem, je del javnega sektorja.

Funkcionalna definicija: javna uprava je del procesa odloanja o javnih zadevah (procesa javnega
upravljanja) in sicer tisti del, ki poteka na izvrilni in instrumentalni ravni.

Organizacijska definicija: javna uprava je skupek organov in organizacij, ki izvajajo javne politike.

Dve poglavitni funkciji javne uprave:

- priprava strokovnih podlag za sprejemanje politinih odloitev,
- izvrevanje sprejetih politinih odloitev.

Javno upravo sestavljajo:

- vlada in dravna uprava,
- uprave lokalnih skupnosti (obine),
- nosilci javnih pooblastil (javne agencije, javni skladi, javne zbornice, zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod za zdravstveno zavarovanje, notarji).

Na dravni ravni je Vlada, na obinski ravni upan. Vlada in upan predstavljata vrh dravne oz.
obinske uprave in ju tako lahko tejemo kot sestavni del javne uprave eprav sta politina
organa.

Javna uprava in javni sektor v tevilkah:

- dravna uprava: 34.000
- obinske uprave: 4.500 zaposlenih
- nosilci javnih pooblastil: 5.500
---------------------- JAVNA UPRAVA = 44.000
- Drugi dravni organi 5.000
- Vzgoja in izobraevanje 54.000
- Zdravstvo 31.000
- Socialno varstvo 10.000
- Kultura 6.000
- Znanost in raziskovanje 5.000
-----------------IRI JAVNI SEKTOR: 155.000
21% vseh zaposlenih v Sloveniji

Razlika privatizacije in liberalizacije:

Naloge javnega sektorja se lahko izvajajo tudi privatizirano.
Privatizacija pomeni, da se doloene funkcije z javnega sektorja prenesejo (preko koncesije) v
izvajanje subjektom zasebnega sektorja (npr. gospodarskim drubam). Gre zgolj za prenos
doloenih nalog v izvajanje pri emer odgovornost in nadzor ostaneta v javni sferi.

Kapitalska privatizacija je odprodaja deleev in s tem privatizacija.

Liberalizacija pomeni, da se doloena dejavnost oz. funkcija povsem prenese iz javne v zasebno
sfero. Javni sektor se razbremeni odgovornosti, dejavnost je prepuena zasebnem sektorju (npr.
elektronske komunikacije, neko je bila za njih odgovorna drava, danes so prepuene
svobodnemu trgu).
2. Navedi vrste in znailnosti pravnih oseb javnega prava!

Pravna oseba je pravni subjekt, ki se lahko ustanovi le s pravnim aktom. Je neka drubena tvorba
(organizacija). Pravna oseba je ustanovljena zaradi zasledovanja javnih ciljev in zanje velja
poseben javno pravni reim. V pravno razmerje lahko pravna oseba stopi preko svojih organov.

Pravne osebe javnega prava:

- ustanovljene za izvajanje javnih nalog (v javnem interesu)
- financiranje iz javnih sredstev,
- poseben pravni reim (javni uslubenci, plae, javna naroila, nadzor).

Osebe javnega prava delimo na:

- teritorialne (drava, lokalne skupnosti, obina, RS) in
- specializirane (javni zavodi, javne agencije, javna podjetja, javni skladi, zbornice: gos.
in poklicne).

Specializirane osebe javnega prava:

Ustanovi jih drava ali lokalna skupnost za opravljanje doloenih funkcij: oblastne ali servisne
funkcije. Zanje velja poseben javno pravni reim.
Zakaj se jih ustanavlja:
- bolj fleksibilno opravljanje funkcij, racionalnost da se zagotovi veja kakovost.
- doloeno funkcijo je potrebno odriniti od ministrstva, ker ni potreben direkten politien
nadzor ali pa ta ni zaeljen.
- na nekaterih podrojih je potrebna avtoregulacija (gospodarska zbornica).

Kriteriji ali je organizacija pravna oseba javnega prava:

Nain ustanovitve, oblika organiziranja, namen in javnost delovanja, nain financiranja,
izvrevanje javnih pooblastil in lanstvo. Ter nujna presoja, da glede na te izpolnjene kriterije
revidentka spada med pravne osebe javnega prava.

Javne agencije:
- se ustanavljajo za izvajanje oblatnih (regulatornih), javnih pooblastil.

Javni zavodi:
- se ustanavljajo za zagotavljanje javnih slub (olstvo, zdravstvo, kultura): ZPIZ, ZZZS, Zavod
za zaposlovanje.

Javni skladi:
- upravljajo javno premoenje, finanno ali nepreminine ali oboje: stanovanjski sklad...

Zbornice:
- imajo obvezno lanstvo za doloene posameznike ali gospodarske drube, ki morajo plaevati
obvezno lanarino, iz katere se tudi financira. Ustanovi jih drava z zakonom za opravljanje javnih
funkcij.
VLADA

1. Funkcije vlade in njena dejanska vloga oz. mo?

Vlada je najviji organ izvrilne oblasti v parlamentarni dravi. Vlada je kolegijski organ, to pomen
organ sestavljen iz vejega tevila lanov. Je najviji organ dravne uprave, je politini organ,
sestavljen iz politinih funkcionarjev. Vlada usmerja in usklajuje delovanje dravne uprave.

V predsednikem sistemu (npr. ZDA) je nosilec izvrilne oblasti predsednik, ki jo izvaja preko
dravne uprave (administacije) in ni odgovoren zakonodajnemu organu.

V parlamentarnem sistemu (npr. Slo) je dejanski nosilec izvrilne oblasti vlada kot kolegijski
organ, je odgovorna zakonodajni oblasti. Je vez med parlamentom (pri nas Dravni zbor) in
dravno upravo kot neposredno izvrevalko politike, ki jo doloa parlament.

Funkcije Vlade (opredeljuje jih zakon o vladi RS):

1. Politino-predlagalna funkcija: vlada predlaga dravnemu zboru v sprejem zakone, dravni
proraun, nacionalne programe, ratifikacijo mednarodnih pogodb in druge splone akte, s
katerimi se doloajo naelne in dolgorone politine usmeritve za posamezna podroja iz
pristojnosti drave ter skrbi za njihovo uresnievanje. Ker mora vlada v parlamentarnem sistemu
uivati podporo parlamenta je logino, da so njeni zakonski in drugi politini predlogi obiajno
sprejeti. S svojo predlagalno funkcijo vlada dejansko kroji politiko drave

2. Politino-izvrilna funkcija: skrbi za izvrevanje zakonov, prorauna in drugih politinih aktov, ki

jih sprejema DZ; doloa, usmerja in usklajuje izvajanje politike drave, ki jo doloa DZ; sama
sprejema ali predlaga DZ sprejem politinih, pravnih, ekonomskih, finannih, organizacijskih in
drugih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje nalog iz dravne pristojnosti na posameznih podrojih.

3. Upravna funkcija: vodi in politino usmerja dravno upravo prek ministrov, nadzoruje delo
ministrov, jim daje politine usmeritve, odloa o sporih o pristojnosti med ministrstvi.

4. Kadrovska funkcija: vlada imenuje in razreuje osebe na najvijih vodstvenih poloajih v

dravni upravi ter tudi organe upravljanja javnih agencij, javnih zavodov in javnih skladov, katerih
ustanoviteljica je drava, ter njihove direktorje.

5. Zakon o Vladi daje vladi e nekaj funkcij: Vlada izvruje ustanoviteljske pravice, ki jih ima
drava kot ustanoviteljica javnih podjetij, javnih zavodov in drugih pravnih oseb. Vlada tudi
upravlja z dravnim premoenjem, e glede posameznih preminin ni drugae doloeno z
zakonom.

Mo vlade oz. dejanska vloga vlade v politinem sistemu

Vlada ima preko svoje predlagalne funkcije monost, da dejansko vodi dravno politiko. Ker vlada
uiva podporo parlamenta in je bolj operativna kot parlament ter ji parlament daje iroka
pooblastila in neposredno vodi aparat dravne uprave, vlada v bistvu oblikuje politiko drave.
Vlada je odgovorna parlamentu, ta odgovornost se praktino kae v monosti, da ji parlament
izglasuje nezaupnico. Zaradi tega se vlada e na zaetku oblikuje tako, da uiva podporo v
parlamentu. Vlada je oblikovana po volji parlamentarne veine oz. polit. stranke ali koalicije
strank, ki ima veino v parlamentu. Glede na to je normalno, da bodo vladni predlogi v
parlamentu v glavnem uivali podporo. Preko svoje predlagalne funkcije ima monost, da
dejansko vodi dravno politiko e ima le vrsto podporo v parlamentu veina ene politine
stranke ali relativno enotna koalicija. Parlament se lahko spremeni v glasovalni stroj, ki potrjuje
vladne predloge. V sodobnih parlamentarnih sistemih se politina mo koncentrira v vladi.
Voditelji politine stranke ali koalicije, ki ima veino v parlamentu, pogosto sedijo na ministrskih
mestih, predsednik najmoneje koalicijske stranke pa pogosto prevzame poloaj predsednika
vlade. Toda pretirano kopienje moi vlade lahko ogroa demokracijo.
2. Zaupnica vladi?
Zaupnica:
Institut predsednika vlade, s katerim lahko ta od DZ zahteva, da glasuje o zaupnici svoji vladi. e
vlada ne dobi podpore veine glasov vseh poslancev, mora DZ v 30 dneh izvoliti novega
predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovnem glasovanju (predsednik vlade oz.
najmanj 10 poslancev ima namre pravico, zahtevati ponovno glasovanje o zaupnici, pri emer je
drugo glasovanje dokonno) izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti DZ in
razpie predasne volitve. Predsednik Vlade lahko vpraanje zaupnice vee tudi na sprejem
zakona ali druge odloitve v DZ, pri emur predlaga naj se zakon sprejme ali zavrne. teje se, da
je vladi izglasovana zaupnica, e je bil zakon sprejet v skladu s predlogom predsednika vlade, v
nasprotnem primeru pa je vladi izglasovana nezaupnica.

3. Konstruktivna nezaupnica?
Nezaupnica (konstruktivna):
V parlamentarnem sistemu je institut s katerim parlament razrei vlado.
Klasina, navadna nezaupnica se izglasuje, da parlament sprejme sklep, da vladi preneha
funkcija. Potrebno je oblikovati novo vlado. Lahko se pojavi obdobje brezvladja.
Konstruktivna nezaupnica: Dravni zbor lahko izglasuje nezaupnico Vladi le tako, da na
predlog najmanj 10 poslancev z veino glasov vseh poslancev (najmanj 46) izvoli novega
predsednika vlade. Predlog za izvolitev predsednika vlade poslanci predloijo predsedniku
Dravnega zbora. e je nezaupnica vladi izglasovana, mora dotedanja Vlada opravljati
tekoe posle do prisega nove Vlade. Bistvo je torej, da se istoasno izvoli e novi
predsednik Vlade.

4. Pojem in naloge center vlade v RS?

Center vlade v RS sestavljajo:
- predsednik vlade,
- minister brez resorja,
- generalni sekretar vlade
- vladne slube (ustanovi vlada s svojim aktom, za opravljanje strokovnih nalog vlade,
vladno slubo vodi minister brez licence ali direktor):
generalni sekretariat
urad predsednika vlade
vladne slube, podrejene predsedniku vlade: sluba za zakonodajo (vladi zagotavlja
strokovno pravno podporo), urad za prepreevanje korupcije, SOVA, statistini urad
RS, Urad za makroekonomske odnose in razvoj.
vladne slube, podrejene generalnemu sekretarju vlade: Urad za informiranje, Urad
za droge, Kadrovska sluba vlade, Urad za narodnosti, Urad za begunce, Urad za
enake monosti
vladna sluba, podrejena ministru brez resorja: sluba vlade za evropske zadeve.
5. Sestava vlade!
Vlada je praviloma sestavljena iz predsednika vlade in ministrov (to so politini funkcionarji in
predstojniki posaminih upravnih resorjev). Kot lani vlade se pogosto pojavljajo ministri brez
resorja, ministri, ki vodijo oz. koordinirajo ve resorjev, ponekod pa tudi funkcionarji, ki so po
rangu niji od ministrov.

Vlada je kolegijski organ, deluje po kolegijskem naelu, to pomeni, da odloitve sprejema na

sejah vlade (redne, izredne), na katerih se o predlogih glasuje. Opravlja izvrilno oblast.
Slovensko vlado sestavljajo predsednik vlade, 15 resornih ministrov, obvezno ministrsko
funkcijo brez resorja za zamejce in izseljence ter 2 ministra brez resorja (minister za razvoj,
minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj).

Vlado sestavlja tudi t.i. Center vlade in njegova koordinativna vloga (prime ministry, cabinet
office).
Center vlade sestavljajo predsednik vlade, ministri brez resorja in generalni sekretar vlade.

Predsednik vlade ima po nai ureditvi moan poloaj. Ni le predsedujoi kolegijskemu organu,
temve je tudi nosilec posebnih politinih nalog. Ne odloa namesto vlade. Njegov glas je enak
med enakimi.
Predsednik vlade:
1. predstavlja vlado
1. sklicuje in vodi seje
2. vodi in usmerja delo vlade
3. skrbi za enotnost politine in upravne usmeritve vlade (join-up goverment)
4. predlaga kandidate za ministre (v 15 dneh po svojem imenovanju) in njihovo razreitev
5. skrbi za usklajeno delo ministrov, jim daje obvezujoe napotke za njihovo delo.

Predsednik vlade lahko ustanovi strateke svete. lane stratekega sveta imenuje predsednik
vlade. Z aktom o ustanovitvi se doloijo naloge in delovno podroje stratekega sveta. Strateki
svet praviloma vodi ministrski svetnik.

Pri delu predsedniku vlade pomaga podpredsednik vlade. To funkcijo opravlja eden izmed
ministrov, ki ga doloi predsednik vlade.

Vlada lahko ustanovi Urad predsednika vlade, ki ga vodi generalnegi sekretar, ki ni lan vlade,
temve ga vlada imenuje na predlog predsednika vlade. GS Zagotavlja vladi organizacijsko in
strokovno pomo za njeno delo in pripravlja njene seje. Je desna roka predsedniku vlade.
6. Postopek sprejemanja predpisov / uredbe vlade?
Poleg Zakona o vladi ureja delovanje vlade Poslovnik vlade. Poslovnik vlade ureja organizacijo in
nain dela Vlade RS. Vlada dela in odloa o zadevah iz svoje pristojnosti na rednih in dopisnih
sejah vlade.
Vlada izdaja predpise in sprejema druge pravne, politine, ekonomske, finanne, organizacijske
in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev razvoja drave in za urejenost razmer na vseh
podrojih iz pristojnosti drave, predlaga zakone, proraun, nacionalne programe Vlada izdaja
predvsem splone pravne akte (uredbe, odloke).

Osnovne sestavine predloga gradiva:

- finanne in druge (kadrovske) posledice,
- izjava o medresorskem usklajevanju (s kom smo se usklajevali, v kakni meri smo
usklajeni),
- mnenje slube vlade za zakonodajo,
- mnenje Ministrstva za finance (rok 14 dni),
- mnenje Ministrstva za notranje zadeve (rok 14 dni),
- izjava o skladnosti s pravom EU.

Predlagatelji gradiva:
- predsednik vlade,
- minister,
- generalni sekretar in
- predstojniki vladnih slub.

Postopek odloanja:
1. Predlog: poda ga lahko predsednik vlade, minister, generalni sekretar ali predstojnik vladne
slube. Praviloma nastane v ministrstvu. Politien predlog v okviru ministra, strokoven pa v
okviru ministrstva.
2. Medresorsko usklajevanje: na sejo vlad naj prihajajo medresorsko usklajeni predlogi.
Predlogi se poljejo vsem sektorjem, kateri se lahko strinjajo s predlogom ali pa izrazijo svoje
pripombe. Predlagatelj mora pripombe upotevati.
3. Informacijskem sistemu vlade: vsa gradiva se na vlado poiljajo v elektronski obliki. Vlada
na posebni oglasni deski objavi ta gradiva, 3 dni je asa, da se podajo pripombe (npr. e ima
MF pripombe, se morajo z njimi uskladiti).
4. Obravnava na delovnih telesih vlade: predhodno obravnavajo zadeve o katerih naj bi
odloala vlada. Vasih delovna telesa vlade dajejo dokonno soglasje in se gradivo ne
obravnava na seji vlade Stalia delovnih teles se upotevajo. lani delovnih teles vlade so
ministri, dravni sekretarji in izjemoma javni uslubenci. To so lahko odbori ali komisije (odbor
za gospodarstvo, odbor za upravo, kadrovska komisija).
5. Seja vlade: seje vlade so redne, izredne in dopisne. Redne in izredne seje zahtevajo fizino
navzonost lanov vlade, medtem ko dopisne seje v celoti potekajo v elektronski obliki in
fizina navzonost ni potrebna.
Sejo vodi predsednik vlade ali v njegovi odsotnosti podpredsednik. Predlog se sprejme z
absolutno veino (veina vseh lanov vlade je za), najvekrat brez glasovanja. Dejansko je
pravilo, da vlada sprejema odloitve soglasno, saj drugae ta predlog v DZ ponavadi ni
sprejet.
6. Dopisne seje: gradivo se objavi v elektronski obliki in se postavi rok (najmanj 4h in najve 3
dni). e zahtevajo najmanj trije ministri, se gradivo kasneje obravnava na redni seji.
7. Oblikovanje vlade? Kako pridemo do nje?
V najveji meri je odvisno od strukture parlamenta, ki se oblikuje na parlamentarnih volitvah.
Predsednik republike po konstituiranju DZ po posvetovanju z vodji poslanskih skupin predloi DZ
kandidata za predsednika Vlade. DZ nato o kandidatu glasuje.
Predsednik Vlade je izvoljen (imenovan), e za predlog glasuje veina vseh poslancev (najmanj
46) in sicer s tajnim glasovanjem. e kandidat ni izvoljen, lahko v 14 dneh predsednik republike
predlaga ponovno istega ali pa drugega kandidata, lahko pa svojega kandidata predlagajo tudi
poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Pri tretjem glasovanju zadostuje, da je predsednik
vlade imenovan z veino opredeljenih glasov.
Ministre imenuje DZ na predlog predsednika Vlade. e lista ministrov ni potrjena, lahko ponovno
predloi enako ali pa spremenjeno listo. e tudi ta ni sprejeta, DZ odloa o posameznem
kandidatu. Zadostuje 2/3 imenovanih ministrov, da zane vlada delovati. V 3 mesecih pa morajo
biti imenovani tudi ostali ministri.

Politini proces oblikovanja vlade je usmerjen k ustvarjenju veine v parlamentu. Veina je

odvisna od volilnega sistema.

Volilni sistem:
1. Veinski
- majhne volilne enote,
- glasuje se za posamezne kandidate,
- o izvolitvi odloa veina,
- mandati se razdelijo po veini glasov,
- sistem je navadno dvostranski,
- parlamentarno veino predstavlja ena stranka,
- prav tako se vlada praviloma oblikuje iz ene same (zmagovite) stranke,
- politine stranke sili k zdruevanju, ker monost za uspeh daje samo veina,
- v parlament pride manje tevilo strank,
- majhne stranke teko preivijo.

2. Proporcionalni
- volilne enote so velike in jih je malo,
- glasuje se za listo kandidatov (z monostjo dodelitve preferennega glasu),
- mandati se delijo med liste glede na dele glasov,
- nastopa veje tevilo politinih strank,
- parlamentarno veino predstavlja koalicija strank, ki tudi oblikuje vlado,
- stabilnost vlade je manja,
- omogoa preivetje malim strankam.

Koalicija strank: oblikovati se mora zveza med strankami, ki zagotavlja zadostno (veinsko)
podporo za oblikovanje in delovanje vlade. Pri nastajanju koalicij politine stranke upotevajo
zlasti 2 dejavnika:
- tevilo predstavnikih mandatov, potrebno za oblikovanje vlade in
- politino (programsko) sorodnost strank.

Politine stranke teijo k temu, da bi same sodelovale v veinski koaliciji, hkrati pa da bi bila ta
koalicija minimalna, da bi bile iz nje izkljuene vse stranke, katerih glasovi niso potrebni.
Obenem pa teijo, da bi se povezale s programsko sorodnimi strankami, kar jim omogoa
uresniitev njihovega programa v veji meri. Povezovanje v koalicije namre vedno terja
usklajevanje interesov in odpovedovanje doloenim elementom politinega programa. Samo
stranka, ki sama dosee potrebno veino, lahko 100% uresnii svoj program. Stranke, ki se
povezujejo v koalicijo, pa se morajo odrei doloenim ciljem. Povezovanje v koalicije temelji na
tenjah po sodelovanju na oblasti, po izkljuitvi im vejega dela politinega spektra iz vladajoe
koalicije in po povezovanju s programsko sorodnimi strankami.
8. Razmerje med vlado in DZ? (odgovornost vlade)
Vlada in posamini ministri so odgovorni Dravnemu zboru.
Odgovorna je tudi za izvajanje zakonov in drugih predpisov dravnega zbora ter za celotno
delovanje dravne uprave. Za vlado so odgovorni vsi njeni lani, za delo posameznega
ministrstva pa pristojni minister. Po naelu delitve oblasti je Vlada pri opravljanju svojih funkcij
samostojna, je torej samostojna nosilka izvrilne funkcije.
Vlada je samostojna pri opravljanju svojih funkcij v okviru ustave in zakonov, dravnega
prorauna ter naelnih in dolgoronih usmeritev Dravnega zbora.
Parlament lahko Vladi izree nezaupnico.

1. Nezaupnica

2. Zaupnica

3. Interpelacija:
To je posebna oblika uveljavljanja odgovornosti vlade oz. posameznega. ministra. Gre za javno
vpraanje, ki ga sproi najmanj 10 poslancev DZ. Interpelacija se vloi pisno.
V njej mora biti jasno postavljeno in obrazloeno vpraanje, ki je predmet interpelacije. Predloi
se predsedniku DZ, ta pa z njo takoj seznani poslance. Predsednik DZ interpelacijo takoj polje
predsedniku vlade oz. ministru, na katerega se nanaa. e po razpravi o interpelaciji veina vseh
poslancev izree nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, dravni zbor vlado ali ministra
razrei.

4. Ustavna obtoba:
To je obtoba, ki jo vloi DZ zoper predsednika Vlade ali ministre pred Ustavnim sodiem.
Predmet obtobe je kritev Ustave ali zakonov. O utemeljenosti obtobe odloa Ustavno sodie,
ki z 2/3 veino vseh sodnikov lahko razrei predsednika vlade ali ministra. Odloitev je odvisna
od utemeljenosti obtobe, torej ali se lahko dokae, da je prilo do pravne kritve.

5. Poslanska vpraanja:
Poslanec ima pravico dati poslanske pobude in postaviti poslanska vpraanja Vladi ali
posameznemu ministru. Pri obravnavi vpraanj in pobud poslancev morajo biti na seji DZ navzoi
vsi ministri oz. v primeru opraviene odsotnosti dravni sekretarji. Poslanec lahko postavi
vpraanja pisno ali ustno na seji DZ. e je poslansko vpraanje pisno, mora Vlada ali minister
nanj odgovoriti pisno najkasneje 3 dni pred naslednjo sejo. Na ustno poslansko vpraanje mora
vlada ali minister odgovoriti na isti seji (v 5min), na kateri je bilo postavljeno. e odgovora ne da
na isti seji, to ustno obrazloi in najkasneje v 30 dneh polje pisni odgovor. Od njega se lahko
zahteva za dopolnitev odgovora, e niso poslanci z odgovorom zadovoljni.

6. Sodelovanje vlade v zakonodajnem postopku in v postopkih sprejemanja drugih

odloitev
1. vlada je vekrat predlagateljica zakonov
2. vlada ima pravico predlagati amandmaje k zakonom
3. sodeluje pri oblikovanju dravnega prorauna

Prenehanje funkcije vlade in ministrov:

Funkcija vlade preneha, ko se po volitvah sestane nov DZ in z vsakim prenehanjem funkcije
predsednika vlade. Predsedniku vlade preneha funkcija z izglasovano nezaupnico, z uspelo
ustavno obtobo, z odstopom in smrtjo. S prenehanjem funkcije predsednika vlade preneha
funkcija vsem ministrom. Posameznemu ministru pa lahko preneha funkcija tudi z razreitvijo po
interpelaciji, razreitvijo na predlog predsednika vlade ali z odstopom in z uspelo ustavno obtobo
ter tudi s smrtjo ministra.
DRAVNA UPRAVA

1. Opredelite pojem dravna uprava in glavne funkcije dravne uprave!

Dravna uprava je del javne uprave. Vlada in dravna uprava sta tesno povezani. Dravna
uprava je strokovni aparat, ki pripravlja strokovne podlage za politino odloanje in neposredno
izvruje politiko Dravnega zbora in Vlade. Pojem dravne uprave je oji od pojma javne uprave.
Dravna uprava je del izvrilne oblasti v RS, ki izvruje upravne naloge.
Dravna uprava opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave, zakonov in drugih
predpisov.

Funkcije dravne uprave

- sodelovanje pri oblikovanju politik (policy making),
- izvrevanje sprejetih politik (eksekutivne).

1. eksekutivna ali izvrilna funkcija (izvajajo ministrstva, organi v sestavi, upravne enote)
zajema:
- regulativno funkcijo: izdaja splonih pravnih aktov (pravilnika, uredbo in navodila),
predpise izdajajo vlada in ministri.
- operativno funkcijo: izdaja posaminih (konkretnih) pravnih aktov (odloba, potni list,
lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje)
- nadzorno funkcijo: nadzor nad izvrevanjem predpisov - ali se spotujejo zakoni in
predpisi (inpekcijski, carinski, davni, policijski nadzor, nadzor nad organi lokalnih
skupnosti, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih slub);
- pospeevalno ali razvojno funkcijo: pospeevanje drubenega razvoja na podroju
gospodarskih in negospodarskih dejavnosti (subvencije, promoviranje, kreditiranje);
- servisno funkcijo: zagotavljanje izvajanja javnih slub iz pristojnosti drave;

2. strokovno-servisna funkcija (policy making) zajema:

- pripravo strokovnih podlag za politino odloanje,
- svetovanje pri oblikovanju politik
- meja med politinimi in strokovnimi odloitvami je vasih teko dololjiva,
- kurativna funkcija: spremljanje, skrb za stanje na podroju (vodenje zemljikega katastra,
spremljanje stanja na podroju nezakonitega prehajanja mej)
- analitina funkcija: podatke zbere, obdela, jih analizira (raziskava o sistemih financiranja
zdravstvenega varstva, predlog zakona o varnosti cestnega prometa, vodenje
zemljikega katastra).
2. Inpekcijsko nadzorstvo
Inpekcijski nadzor je nadzor, ki ga izvaja dravna uprava nad izvajanjem oz. spotovanjem
zakonov in drugih predpisov. Cilj je varovanje javnega interesa ter interesov pravnih in fizinih
oseb. Ta nadzor je potrebno zagotoviti na vseh pravnih podrojih oz. na vseh podrojih
upravnega prava. Nadzor je urejen v Zakonu o inpekcijskem nadzoru.

Organizacija inpekcij:
Inpekcije delujejo v inpektoratih, ki imajo status samostojnega organa v sestavi ministrstva,
vodi pa ga glavni inpektor (izjemoma lahko inpekcija deluje v organu v sestavi ministrstva, ki ni
inpektorat, e tako doloa poseben zakon ali uredba: npr. davna uprava, veterinarska uprava).

Pristojnosti inpektorja: Glavni inpektor vodi in predstavlja inpektorat, organizira in koordinira

delo inpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in uinkovitost
dela inpekcije. Doloi letni nart izvajanja inpekcijskega nazdora, posreduje ministru in
inpekcijskemu svetu letna poroila.

Za medsebojno koordinacijo dela razlinih inpekcij skrbi inpekcijski svet. Njegovi lani so
glavni inpektorji in direktorji inpekcij. Inpekcijski svet:
doloa skupna podroja, kjer je za vejo uinkovitost potrebno usklajeno ravnanje ve
inpekcij,
usklajuje narte dela inpekcij,
nartuje skupno izvajanje nalog inpekcijskega nadzora razlinih inpekcij,
predlaga oblikovanje skupin inpektorjev pri skupnem izvajanju nalog ter o nainu njihovega
dela.

Poloaj inpektorja:
- so uradne osebe s posebnimi pooblastili in naj bi bili v okviru svojih pooblastil samostojni,
- imeti morajo najmanj vis. strokovno izobrazbo, opravljen izpit za inpektorja, 5 let
delovnih izkuenj,
- ni ga mogoe premestiti na drugo delovno mesto, kjer ni doloeno izvrevanje
inpekcijskih pooblastil, razen zaradi krivdne odgovornosti ali zaradi nesposobnosti,
- ne sme opravljati dejavnosti na podroju, na katerem opravlja naloge inpekcijskega
nadzora,
- pooblaen je za vodenje upravnega postopka in izdajanje odlob.

Pooblastila oz. pristojnosti inpektorja:

Pri opravljanju nalog inpekcijskega nadzora ima inpektor pri fizini ali pravni osebi, pri kateri
opravlja inpekcijski nadzor pravico:
- pregledati prostore, naprave, predmete, poslovne knjige, pogodbe, itd
- vstopiti na parcele in zemljia fizinih in pravih oseb,
- zasliati stranke in prie v upravnem postopku,
- brezplano vzeti vzorce blaga, materiala in opreme za preiskave,
- zasei predmete, dokumente, vzorce v zavarovanje dokazov,
- fotografirati osebe, prostoren, napeljave in druge predmete

Kaj stori inpektor, ko ugotovi kritev predpisa?

Izda ustrezne ukrepe po zakonu, izree globo ali poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje,
lahko izree ukrepe kako izboljati.

Naelo sorazmernosti:
Inpektorji morajo naloge opravljati tako, da pri izvrevanju svojih pooblastil posegajo v delovanje
pravnih in fizinih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev uinkovitega inpekcijskega
nadzora. Pri izbiri ukrepov izree ukrep, ki je za zavezanca ugodneji, e je s tem doseen
namen predpisa.
Posebno podroje inpekcijskega nadzora je t.i. upravna inpekcija, ki nadzira delovanje uprave
same. Nadzira ali organi javne uprave delujejo v skladu s predpisi - ali reujejo upravne zadeve v
predpisanih rokih, ali javni uslubenci, ki odloajo v upravnih zadevah, izpolnjujejo pogoje glede
strokovne izobrazbe, ali organi javne uprave spotujejo predpise o pisarnikem poslovanju.

3. Naela delovanja dravne uprave!

a) KLASINA (pravno-politina) NAELA:
- Naelo zakonitosti: za svoje delovanje mora imeti DU pooblastilo v zakonih ali drugih
predpisih.
Celotno dejavnost dravne uprave vee naelo zakonitosti. Gre predvsem za oblastne
splone pravne akte, ki jih izdajajo Vlada in organi dravne uprave (uredbe, pravilniki).
Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov.
- Naelo pravne varnosti in predvidljivosti:
Prepoved arbitrarnosti in enakopravno obravnavanje pravnih subjektov.
Zakonska podlaga mora biti jasna in dolona, tako da ne omogoa arbitrarnega ravnanja.
Zakonska podlaga mora biti tako za predpise kot za odlobe in materialna dejanja.

- Naelo politine nevtralnosti:

DU je dolna izvrevati politiko vlade, izvrevati jo mora politino nevtralno. Uslubenci
DU imajo pravico do politine opredelitve, svobodo govora in izraanja. Politine
opredeltve uslubencev DU ne smejo vplivati na opravljanje dela. Velja predvsem za
policy making.

- Naelo strokovnosti:
Vsak se lahko ravna po svoji stroki, katerih je zelo veliko. Strokovna samostojnost
pomeni, da se nihe ne sme vpletati v strokovne odloitve DU.

- Naelo odgovornosti:
Odgovornost uslubencev je kazenska, civilna (odkodninska), in delovnopravna.
Odgovarjanje za kaznivo dejanje ali prekrek, ki ga je storil pri opravljanju slube.
Razreitev zadane javne uslubence. Sem sodi tudi politina odgovornost politini
funkcionarji.

b) NAELA NOVEGA JAVNEGA MANAGEMENTA

- Naelo usmerjenosti k uporabniku:
V interesu tega naela je da zagotovi im vejo stopnjo zadovoljstva uporabnikov
(dravljanov in pravnih oseb) in kakovostno.
Informacije morajo biti celovite in razumljive. Uporabniku mora biti omogoeno, da jih
najde hitro in brez teav, da lahko do njih dostopa tudi preko interneta poleg brour,
zloenk, itd
Krajevna dostopnost storitev drave uprave. Urejenost prostorov.
asovna dostopnost pomeni, da mora stranka priti v im krajem monem asu.
Zagotovitev, da ni akalnih vrst, da so uslubenci hitri pri opravljanju dela ter tudi
kakovostni. Monost uradnih ur dopoldan in dopoldan.
Enostavnost oz. racionalnost postopka odprava administrativnih ovir.

- Naelo odprtosti in preglednosti:

Uprava omogoi javnosti vpogled v informacije javnega znaaja, uprava e sama
zagotavlja informacije (Internet, broure). Sodelovanje javnosti pri pripravi, sprejemanju
predpisov (pove svoje mnenje, poda pripombe) za veje upotevanje predpisov.

- Naelo uinkovitosti:
Opraviti naloge s im manjimi sredstvi in dosei najbolji uinek. Merjenje rezultatov,
spodbujanje uinkovitosti s planimi stimulacijami, financiranjem.
4. Vrste in zakonitosti upravnih predpisov?
DELOVANJE dravne uprave oziroma procesi:
A) Oblastne oblike delovanja:
- oblastni sploni pravni akti (predpisi),
- oblastni posamini pravni akti (odlobe),
- oblastna materialna dejanja (fizina dejanja).

B) Neoblastne oblike delovanja:

- vstopanje v civilno-pravna razmerja (akti poslovanja),
- procesi upravljanja z viri (kadrovski, finanni, organizacijski) interno upravljanje, interni
akti,
- informiranje, svetovanje, tudijsko-analitina dejavnost (analize, pripravljanje predpisov).

Oblastni sploni pravni akti (predpisi):

- Izdajajo jih vlada (uredbe) in ministri (pravilnike).
- Gre za upravne predpise.
- Glede na namen so to izvrilni predpisi, saj je njihov namen izvrevanje zakonov.
- Po hierarhiji pravnih aktov so podzakonski predpisi (pravlinik, uredba, odloki).

Predpisi DU so po vsebini 2 vrst:

- Interpretativni predpisi: so tisti, s katerimi Vlada oz. minister podrobneje razlenjuje,
razlaga zakonske dolobe. Te predpise vlada ali minister lahko izdajajo brez izrecnega
pooblastila, torej kadar koli.
- Predpisi po posebnem poblastilu: so tisti, s katerimi Vlada oz. minister originarno (izvirno)
ureja doloena vpraanja. Gre za razlago zakona. Vlada ali minister samostojno ureja
neko materijo. Izda se lahko samo, e ima izdajatelj zakonsko pooblastilo.

Razlogi za poveevanje podzakonskih predpisov so :

- naraa obseg normiranja (naraanje drubenega dogajanja, razline problematike,
sistem postaja vse bolj zapleten, vedno ve je podroij, ki jih je potrebno urediti)
- potreba po hitrem prilagajanju predpisov drubenim okoliinam
- vse ve podroij je strokovno pogojenih, se pravi, da obstaja potreba po sodelovanju
strokovnjakov (DZ vsemu ni ve kos)
- politini razlog (zakonodajni del vse ve prepua izvrilnemu delu oblasti).

Uredba je akt, ki podrobneje ureja in razlenjuje v zakonu ali v drugem aktu dravnega zbora
doloena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oz. drugega predpisa.

Podzakonski predpisi morajo vsebovati naslednje zahteve

Podzakonski predpisi morajo biti vsebinsko zakoniti, imeti morajo podlago v zakonu -
podzakonski predpisi so eksistenno in vsebinsko vezani na zakon.

Eksistenna vezanost pomeni, da se lahko podzakonski predpis izda le na podlagi zakona, v

nasprotnem primeru je nezakonit.
Podzakonski predpis mora imeti vsebinsko podlago (pooblastilo) v zakonu in se mora gibati znotraj
okvira, ki ga doloa zakon.

Zakonsko pooblastilo ne sme biti preiroko.

Zakonska podlaga (pooblastilo) mora biti jasna in dolona, tako da ne omogoa arbitrarnega
ravnanja.
V pravni red se vkljuijo z objavo. Edina zahteva, ki velja za podzakonske predpise je, da
morajo biti objavljeni v Uradnem listu in sicer v pisni obliki.
Postopek sprejema podzakonskih predpisov v precejni meri ureja poslovnik Vlade.
Oblastni posamini pravni akti
Odlobe so akti, ki v konkretnih primerih in za konkretne pravice fizine osebe. Za pravne poloaje
odloajo o pravicah oz. obveznostih pravnih subjektov. Pomeni uporabo predpisa v
konkretnem primeru (npr. odloba o dohodnini, lokacijsko dovoljenje...) Odlobe izdaja uprava
bodisi po uradni dolnosti, bodisi na zahtevo stranke. Kadar stranka zahteva, lahko govorimo o
upravni storitvi.

Ko govorimo o zakonitosti posaminih upravnih aktov mislimo na:

- materialno ali vsebinsko zakonitost (vsebinska podlaga v zakonu, odloba mora biti vsebinsko v
skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi)
- formalno zakonitost, ki pomeni, da mora biti odloba izdana v predpisani obliki in postopku, ki ga
doloa zakon in jo mora izdati organ, ki je zanjo pristojen (ZUP - doloa postopek, obliko
odlobe...)

Oblastna dejanja
Gre za poseganje v lovekove pravice in svoboine (npr. policijsko pridranje, ugotavljanje indentitete,
varnostni pregled, poseg v premoenje...) Vsa dejanja morajo imeti zakonsko podlago.

NEOBLASTNA oblika delovanja:

Vstopanje v civilno-pravna razmerja (akti poslovanja)
So akti s katerimi DU v imenu drave vstopa v zasebnopravna razmerja (pogodbena,
odkodninska, delovnopravna) Ko drava nastopa v zasebno pravnih razmerjih zanjo veljajo
pravila zasebnega prava. V teh razmerjih je drava enakopraven partner in nastopa kot stranka.
Pri civilno pravnih razmerjih veljajo vsi prespisi civilnega prava. Imamo kar nekaj aktov, ki urejajo
procese, ko drava vstopa v taka razmerja (npr. javno naroilo, ki je precej konkretno
predpisano).

Procesi upravljanja z viri

Interno poslovanje pomeni urejanje notranjih razmerij v organizacijah uprave zlasti upravljanje s
kadrovskimi in finannimi viri, urejanje notranje organizacije
Interni akti so akti s katerimi upravni organi urejajo notranje ravnanje in razmerja v organizaciji
(akt o sistemizaciji delovnih mest, akt o delovnem asu). Ti akti nimajo zunanjega uinka, nimajo
znaaja predpisa in se ne objavljajo v Uradnem listu.

Neoblastna dejanja
So vsa tista dejanja, ki ne posegajo v pravice in svoboine oseb in je e vedno oblika delovanja
uprave. Oblike neoblastnega delovanja so informiranje, svetovanje, tudijsko-analitina dejavnost
(analize, pripravljanje predpisov).
5. Organizacija dravne uprave in notranja organizacija ministrstev!
Naloge, ki jih mora opraviti dravna uprava, da bi uresniila svoj namen (izvrevanje ciljev
drubene skupnosti, opredeljenih v demokratinih procesih oblikovanja javnega interesa), je
potrebno organizirati. Sistem dravne uprave je organiziran na upravne organizacije, te pa naprej
na organizacijske enote, do posaminega delovnega mesta.
Organizacija dravne uprave v Sloveniji:
Temeljna organizacijska oblika slovenske dravne uprave so ministrstva. Ministrstva so
organizirana resorno, po delovnih podrojih. tevilo in delovna podroja ministrstev so doloena v
Zakonu o dravni upravi.

Ministrstev je 14 in sicer:
- Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti
- Ministrstvo za finance (davki, carine, prispevki, trg vrednostnih papirjev, banke,
zavarovalnice),
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
- Ministrstvo za infrastrukturo
- Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port
- Ministrstvo za javno upravo
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ministrstvo za kulturo
- Ministrstvo za notranje zadeve (nadzor prometa, meje, dravljanstvo, matine knjige,
osebne izkaznice),
- Ministrstvo za obrambo (varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami)
- Ministrstvo za okolje in prostor
- Ministrstvo za pravosodje (skrbi za organizacijo sodi kadrovsko in finanno),
- Ministrstvo za zdravje
- Ministrstvo za zunanje zadeve (mednarodne pogodbe, zamejstvo Slovencev in po svetu).

Vsak resorni minister vodi eno ministrstvo. Poleg ministrev dravno upravo sestavljajo e vladne
slube in upravne enote. Na predlog ministra lahko Vlada imenuje dravnega sekretarja, ki deluje
kot namestnik ministra, ga nadomea v primeru odsotnosti seveda v okviru pooblastil, ki mu jih
da minister. Vladne slube, ki so vezane na center vlade - na predsednika vlade, generalnega
sekretarja, ministre brez resorja.

Notranja organizacija ministrstva

Doloi se z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji, ki ga izda predstojnik (minister, generalni
sekretar, direktor).
V ministrstvih se po delovnih podrojih oblikujejo direktorati, ki jih vodijo generalni direktorji.
Podporne slube (kadrovska, finanno-raunovodska, tehnina) so organizirane v sekretariatu
ministrstva, ki ga vodi generalni direktor.
Direktorati se lahko notranje delijo na sektorje. Sektorji na oddelke. Sekretariat je razdeljen na
slube.
Organizirane so pa tudi nekatere manje enote, ki so neposredno vezane na ministra (npr.
kabinet ministra, sluba za notranjo revizijo, sluba za mednarodno sodelovanje, sluba za
evropske zadeve in sluba za odnose z javnostjo).
Vsaka organizacijska enota ima vodjo, v vejih direktoratih in sekretariatih ima generalni direktor
oz. generalni sekretar lahko tudi namestnika.
V ministrstvih lahko delujejo tudi t.i. organi v sestavi ministrstva. To so samostojni upravni organi,
ki imajo menedersko vodenje (direktorji, glavni inpektorji). Kot organi v sestavi delujejo Polcija,
Generaltab slovenske vojske, Davna uprava, Carinska uprava, Geodetska uprava in
Veterinarska uprava RS.
 minister

dravni sekretar (1) direktor

generalni generalni generalni generalni organ v

direktor direktor direktor sekretar sestavi

generalni
sluba sluba generalni generalni sekretariat
direktorat direktorat direktorat

sektor sektor sektor sektor sektor sektor sluba glavna pisarna

sektor sektor sektor center

Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte
v skladu z zakonom ter sprejema druge odloitve iz pristojnosti ministrstva.

Generalni direktor vodi upravo in strokovno delo na zaokroenem podroju znotraj ministrstva.
Za svoje delo je odgovoren ministru.

Generalni sekretar vodi strokovno delo na podroju upravljanja s kadrovskimi, finannimi,

informacijskimi in drugimi viri ter pomaga ministru pri koordinaciji med notranjimi organizacijskimi
enotami ministrstva.

V ministrstvu se lahko imenuje najve en dravni sekretar. Ta pomaga ministru pri opravljanju
njegove funkcije v okviru pooblastil, ki mu jih da minister. Ima status funkcionarja. Imenuje in
razreuje ga vlada, na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Preneha mu funkcija z dnem
prenehanja funkcije ministra.
6. Teritorialna organizacija
Razlogi za organiziranje po teritorialnem principu:
- racionalnost, uinkovitost, da se storitve pribliajo strankam,
- usmerjenost k uporabniku, zaposlovanje ljudi (nova delovna mesta).

Loimo dve obliki upravne teritorializacije:

1. politina decentralizacija:
- je prenos oblasti na lokalno prebivalstvo oz. izvoljene organe lokalnih skupnosti,
- oblikuje se politino samostojen del upravnega sistema politinega odloanja.

2. upravna dekoncentracija:
- je zgolj tehnien organizacijski ukrep, usmerjen v vejo smotrnost in uinkovitost procesa
upravljanja,
- oblikujejo se teritorialni organi ali enote dravne uprave, ki nimajo nobene politine
samostojnosti in so hierarhino vezani na centralne organe.

Modeli teritorialne organizacije dravne uprave (dekoncentracije upravnih nalog):

- sistem splonih upravnih okrajev (enot) oz. horizontalni model
- sistem obmonih enot in izpostav oz. vertikalni model
- prenos nalog DU na uprave lokalnih skupnosti

1. Splone upravne enote (okraji): Drava se razdeli na oje teritorialne enote (okraje) v vsaki
se ustanovi teritorilani organ DU, ki servisira te dekoncentrirane naloge DU. Prednosti je da
se naloge na posameznih obmojih izvajajo kordinirano, saj so organizirane enotno v enem
organu in pod enim vodstvom. Prednost je tudi racionalneja izraba kadrovskih, finannih,
materialnih in drugih virov. (npr. pristojnosti, delovna podroja, organizacija in vodenje,
razmerje do ministrstev..)

2. Obmone enote oz. izpostave: Teritorialno se organizira vsak centralni organ posebej, tako
da se oblikujejo obmone enote oz. izpostave. Slabost je slaba kordinacija med delovnimi
podroji in manj racionalna izraba virov. (npr. policija, davna sluba, inpekcije, obramba)

Teritorialna organizacija dravne uprave v RS:

V RS je teritorialna organizacija dravne uprave izvedena po prvem in drugem modelu:
- preko splonih upravnih okrajev (enot) horizontalni model,
- preko obmonih enot oz. izpostav vertikalni model.

Upravne enote opravljajo naloge na tevilnih delovnih podrojih (npr. notranjih zadev, okolja in
prostora, kmetijstva, gospodarskih dejavnostih...). Upravna enota je organizirana na oddelke, ki
jih vodijo vodje oddlekov. Nekatera podroja (npr. zakon o policiji, zakon o veterinarstvu, zakon o
geodetski dejavnosti) jasno kaejo, da teritorialna organizacija slovenske dravne uprave ni
usklajena in enotna. Dravljani v tevilnih krajih opravljajo razline upravne storitve na razlinih
mestih. Obmone enote so organizirane na regijski ravni, izpostave na lokalni ravni. Tako, da
imamo danes vrsto podroij, ki so teritorialno organizirana preko obmonih enot oz. izpostav
vertikalni model.
Slovenski upravni sistem se imenuje dvotirni sistem, kjer vzporedno delujejo organi lokalne
samouprave in organi, obmone enote in izpostavitev dravne uprave.
Upravnih enot je 58. Vodi jo naelnik. Podroja, ki jih pokrivajo UE so zlasti:
1. upravne notranje zadeve, (tujci, potne listine, os. dokumenti )
2. varstvo okolja, urejanje prostora in gradbene zadeve, (lokacijska gradbena dovoljenja)
3. kmetijstvo, (izvruje zakon o kmetijskih zemljiih)
4. gospodarske dejavnosti,
5. premoenjskopravne zadeve, (denacionalizacija)
6. negospodarske dejavnosti (zdravstvo, olstvo)
JAVNO POOBLASTILO

1. Javno pooblastilo!
Javno pooblastilo je pooblastilo subjektu, ki organizacijsko ni vkljuen v dravno upravo, za
opravljanje upravnih nalog.
Z javnim pooblastilom nastane poloaj, ko se naloge dravne uprave izvajajo izven upravnih
organov.
Javno pooblastilo se podeli zaradi zagotovitve veje racionalnosti in uinkovitosti izvajanja
upravnih nalog ter zagotovitev vije stopnje samostojnosti, kot jo imajo organi DU.
Podelitev JP je oblika upravne dekoncentracije.
JP lahko zajame vse vrste eksekutivnih upravnih nalog z izjemo zadev inpekcijskega
nadzorstva.

Nosilci javnega pooblastila so:

- osebe javnega prava: javna agencija, zbornica, izjemoma javni zavod praviloma za
javne slube, za ustanovitev so vsi razlogi razen konkurennosti. (npr. ZPIZ, CSD,
agencija za trg vrednostnih papirjev, agencija za energijo, za telekomunikacije)
- osebe zasebnega prava (privatizacija upravnih nalog = koncesija):
torej posamezniku zavodu, drutvu ali gospodarski drubi (ki ni javno podjetje) npr.
izvajanje geodetskih storitev, registracija vozil. Po sedanji ureditvi ne govorimo o
koncesijah. Opravi se preko javnega razpisa.

Obseg javnega pooblastila:

- regulatorne naloge (osebe javnega prava, zlasti regulatorne agencije)
Agencija za telekomunikacije: regulirajo svoje podroje, sprejemajo pravne predpise, razlog
je zlasti odmik od dnevne politike,
- operativne naloge ali izdajanje upravnih odlob, vodenje evidenc (osebe javnega in
zasebnega prava, npr. izdajanje dovolilnic za ribolov).

Poloaj nosilcev javnih pooblastil

Nosilec javnega pooblastila ima pri izvajanju javnih pooblastil podoben poloaj, kot ga imajo
organi dravne uprave. Nosilci javnih pooblastil so pri svojem delovanju pravno vezani saj jih vee
naelo zakonitosti - njihovo delovanje mora imeti podlago v zakonu. So samo izvajalci nalog.
Ministrstvo opravlja nadzor nad zakonitostjo splonih in posaminih pravnih aktov, izdanih za
izvrevanje javnih pooblastil. Kadar nosilci javnih pooblastil izdajajo upravne odlobe na prvi
stopnji, obiajno ministrstvo o pritobi odloa na drugi stopnji. Pri zasebniku je vez koncesijska
pogodba. Za osebe javnega prava pa gre za vpliv ustanovitelja.
JAVNE SLUBE

1. Opredeli pojem javna sluba!

Javna sluba je dejavnost, preko katere se zagotavljajo javne dobrine. JS zajema le servisno
dejavnost drave in lokalnih skupnosti, ne pa tudi njihovih oblastnih funkcij. Je dejavnost, ki jo kot
javno slubo doloi zakon in je dejavnost za katero je odgovorna drava ali lokalna skupnost.
Zakonodajna oblast doloi, da je neka sluba javna sluba.

Znailnosti javnih slub:

- izvaja se v javnem interesu
- za njeno zagotavljanje je odgovorna drava ali lokalna skupnost
- izvzete so iz pravnega reima trnih dejavnosti
- izvajajo se po posebnem javnopravnem reimu.

Javnopravni reim ne pomeni samo, da so doloeni pogoji za izvajanje dejavnosti. Gre za ve kot
le predpisovanje pogojev - namen posebne javnopravne ureditve je, da se zagotovi redno
izvajanje dejavnosti v javnem interesu in njena enaka dostopnost za vse.
Pri javnih slubah je v ospredju javni interes, eprav lahko te dejavnosti izvajajo tudi zasebno
pravni subjekti in pri tem pridobivajo dobiek.
Javnopravni reim se nanaa predvsem na nain izvajanja dejavnosti in na razmerja med
izvajalcem, uporabnikom in dravo (ali lokalno skupnostjo) - na cenovni reim.

Merila oz. razlogi za opredelitev kdaj se lahko neka dejavnost opravlja kot javna sluba:
- odsotnost delovanja trnih zakonitosti
- nujnost trajnega opravljanja dejavnosti za normalno ivljenje ljudi v skupnosti
- krog uporabnikov dobrine (nekatere dobrine se uporabljajo kolektivno npr. javna razsvetljava,
javna cesta)
- prisilnost uporabe neke dobrine (uporaba nekaterih javnih dobrin je obvezna, npr. prikljuitev
na javni vodovod, kanalizacijo, odvoz komunalnih odpadkov).
2. Vrste javnih slub?
Loimo dve vrsti javnih slub: Gospodarske javne slube
Negospodarske javne slube
Gospodarske javne slube
So dejavnosi na podroju varstva okolja, energetike, prometa, komunalnega in vodnega
gospodarstva. Njihovo zagotavljanje je nujno potrebno za zadovoljevanje potreb prebivalstva, trg
pa jih iz doloenih razlogov ne more zagotoviti ali jih vsaj ne more v celoti zagotoviti (npr. obstoj
naravnega monopola avtocestno omreje, obvezna uporaba storitev, kolektivna narava dobrine
javna razsvetljava)

Gospodarske javne slube delimo na:

- dravne (so tiste za katerih zagotavljanje je odgovorna drava),
- lokalne (so tiste za katerih zagotavljanje so odgovorne lokalne skupnosti obine).
In e:
- obvezne (so tiste, ki jih drava ali lokalna skupnost mora zagotavljati kot javne slube
- izbirne (so tiste, ki jih lahko drava ali obina zagotavlja kot javne slube, ni pa nujno)

Obvezne dravne GJS

- Na podroju varstva okolja (ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje, seiganje
komunalnih odpadkov, ravnanje z ivalskimi odpadki, zbiranje in predelava odpadkov)
- podroje energetskega gospodarstva upravljanje z energetskim omrejem ostaja JS, pri
plinu transport je obvezna dravna GJS, prodaja, dobava pa se postopno liberalizira.
- potne storitve
- eleznike prometne storitve
- prevozi v cestnem prometu v mestnih obinah nad 100.000 prebivalci (javni linijski prevoz)
- vzdrevanje avtocest, hitrih cest

Obvezne lokalne GJS

- komunalne storitve (oskrba s potno vodo,odvajanje in ienje komunalnih odpadnih in
padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje
ostankov komunalnih odpadkov, javna snaga in ienje javnih
povrin, urejanje javnih poti, povrin za pece in zelenih povrin,
dimnikarske storitve.
- gospodarjenje s stavbnimi zemljii
- pokopalika in pogrebna dejavnost
- vzdrevanje lokalnih javnih cest

Izbirne lokalne GJS

- oskrba s plinom in toplotno energijo iz lokalnih omreij
- javni mestni promet v mestnih obinah do 100.000 prebivalcev

Negospodarske javne slube (NGJS)

So dejavnosti na podroju vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, prta, zdravstva, socialnega
varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva in socialnega zavarovanja.
Drava eli te storitve narediti dostopne vsakomur.

Razlike med gospodarskimi in negospodarskimi javnimi slubami:

- Gospodarske JS se obiajno izvajajo monopolno, NGJS z njimi se lahko ukvarja vsakdo, ki
izpolnjuje predpisane pogoje.
- GJS se se financirajo preko cen storitev, NGJS pa iz javnih sredstev (proraun, posebni
namenski skladi).
3. Naini (oblike) izvajanja javnih slub?
Zakon o GJS predvideva naslednje naine izvajanja javnih slub:
- Reijski obrat,
- Javni gospodarski zavod,
- Javno podjetje in
- Koncesijo.

Izvajanje javnih slub v reiji drave:

- Reijski obrat se oblikuje kot organizacijska enota v ministrstvu oz. obinski upravi.
V potev pride takrat, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali znailnosti javne slube
neekonomino ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo.

- Javni gospodasrki zavod je redka oblika izvajanja JS. V potev pride kadar gre za
opravljanje ene ali ve gospodarskih javnih slub, ki jih zaradi njihove narave ni mogoe
opravljati kot profitne oz. e to ni njihov cilj. Javni gospodarski zavod je praviloma pravna
oseba, lahko pa je tudi brez pravne subjektivitete, ustanovi se z aktom o ustanovitvi.
Ustanovitelj ima iroke ustanoviteljske pravice.

- Javno podjetje je statusnopravna gospodarska druba, ki ga ustanovi drava ali lokalna

skupnost, kot drubeniki pa lahko nastopajo tudi osebe zasebnega prava, njihov kapitalski
dele ni omejen. Javno podjetje izvaja javno slubo - dejavnost v javnem interesu.

Privatizirano izvajanje:
Koncesija je pooblastilo, ki ga da drava oz. lokalna skupnost podeli osebi zasebnega prava za
izvajanje neke monopolne dejavnosti oz. podelitev neke ekskluzivne pravice.

S podelitvijo koncesije nastane koncesijsko razmerje v katerem nastopa:

koncendent (tisti ki podeli koncesijo) in
koncesionar (oseba zasebnega prava, ki izvaja javno slubo).

Koncesionar je lahko fizina ali pravna oseba, e izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je
predmet koncesionirane gospodarske javne slube. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba.
Koncendent podeljuje koncesijo zaradi zadovoljevanja javnega interesa, koncesionar jo sprejme
zaradi lastnega poslovnega interesa.
LOKALNA SAMOUPRAVA
Pomeni pravico lokalne skupnosti oz. njenih prebivalcev, da samostojno in demokratino odloajo
o javnih zadevah lokalnega pomena. Je rezultat procesa teritorialne decentralizacije prenosa
dela oblasti oz. pristojnosti z drave na lokalne skupnosti. Pri lokalni samoupravi gre za
samostojno politino odloanje.

Decentralizacija je politien proces, saj gre za razporejanje politine oblasti na lokalne skupnosti.

Poloaj lokalne samouprave v upravno-politinem procesu:

- vezanost na zakon
- samostojno politino odloanje preko predstavnikih organov in instrumentov neposredne
demokracije
- izdajanje podzakonskih predpisov
- samostojnost je relativna in na razlinih podrojih razlino poudarjena

Elementi oz. komponente lokalne samouprave:

- Teritorialni element: obstajati morajo lokalne skupnosti (obina). Lokalna skupnost je skupnost
ljudi na doloenem ozemlju, ki jih povezujejo skupni interesi oz. potrebe, ki jih lahko
zadovoljujejo le skupaj.

- Pravni element: o lokalni samoupravi lahko govorimo le, e drava lokalnim skupnostim
(obinam) prizna pravni obstoj, pravno subjektiviteto ustanoviti jih mora kot pravne osebe.

- Funkcionalni element: Drava mora na lokalne skupnosti prenesti doloene naloge, funkcije
in pristojnosti.

- Organizacijski element: Lokalna skupnost mora imeti svoj izvoljeni predstavniki organ
(svet) ter izvrilno strukturo in upravo, ki omogoa izvrevanje sprejetih politinih odloitev.

- Finanno-materialni element: Lokalnim skupnostim morajo biti zagotovljeni materialni in

finanni pogoji za delovanje njihovih organov in izvajanje vseh pristojnosti. Mora imeti finana
sredstva za svoje deloovanje monost samostojnega odloanja o javni porabi.

LOKALNA SAMOUPRAVA V SLOVENIJI

1. Ustavna ureditev
- obina kot temeljna lokalna skupnost
- pokrajina kot ira lokalna skupnost

Lokalna samouprava je eno izmed nael nae ustavne ureditve, ki pravi da je v Sloveniji
zagotovljena lokalna samouprava.
Ustava opredeljuje obino kot samoupravno lokalno skupnost, ki obsega doloeno naselje ali ve
naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.
Za nastanek novih obin kot temeljnih lokalnih skupnosti je bilo potrebno sprejeti. Pri nas imamo en
nivo lokalne samouprave in sicer so to obine.

2. Zakonska ureditev:
- Zakon o lokalni samoupravi (ta zakon ureja organizacijo, organe obine in doloa pogoje za
ustanovitev obine),
- Zakon o ustanovitvi obin in doloitvi njihovih obmoij (ureja teritorialno in pravno
komponento. S tem zakonom jih ustanavlja),
- Zakon o postopku za ustanovitev obin (ureja teritorialno in pravno komponento),
- Zakon o financiranju obin (ureja materialno komponento),
- Zakon o lokalnih volitvah,
- Podroni zakoni na posameznih podrojih.
TERITORIALNI VIDIK LOKALNE SAMOUPRAVE
Temeljna lokalna skupnost je obina, kjer nastajajo skupne potrebe na najniji elementarni ravni,
kjer se med ljudmi splete mrea medsebojnih odnosov in kjer obstaja zavest o pripadnosti tej
najoji teritorialni skupnosti. V Sloveniji je 212 obin. Obina je pravna oseba.
Ustava doloa, da obmoje obine obsega naselje ali ve naselij, ki so povezana s skupnimi
potrebami in interesi prebivalcev.
Obina se ustanovi po predhodnem referendumu, na katerem se ugotovi volja prebivalcev na
doloenem ozemlju.
Na obino se lahko prenesejo tudi naloge dravne uprave, seveda, e se obina s tem strinja.
Nove obine so nastale leta 1994, podlaga za njihov nastanek je bil Zakon o lokalni samoupravi.

Obine je mogoe ustanoviti na obmoju, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

- osnovno olanje,
- primarno zdravstveno varstvo obanov zdravstveni dom,
- preskrba z ivljenskimi potrebinami,
- komunalna opremljenost,
- potne storitve,
- finanne storitve hranilnice ali banke,
- knjinica,
- prostori za upravno dejavnost lokalnih skupnosti,
- najmanj 5000 prebivalcev z doloenimi izjemami.

Zakon predvideva tudi teritorialne spremembe, vendar je za njihovo izvedbo potreben

referendum:
- zdruitev obin,
- razdelitev obine na dve ali ve novih obin,
- izloitev dela obine v samostojno obino,
- izloitev dela obine in prikljuitev k drugi obini.

Postopek teritorialne spremembe je sestavljen iz treh faz:

1. predhodnega postopka z referendumom, ki se zane s predlogom, ki ga poda obinski svet,
vlada, poslanec ali 5000 volilcev.
Pobudo za izloitev dela obine v novo obino oz. za njegovo prikljuitev k sosednji obini lahko
da svet krajevne skupnosti ali vake skupnosti ali zbor obanov.
Pobuda se polje obinskemu svetu in e se strinja s pobudo, jo posreduje DZ.
Preizkus izpolnjevanja pogojev DZ odloi katera obmoja izpolnjujejo pogoje.

Razpis referendumaDZ doloi referendumsko obmoje in razpie referendum, ki je obvezen pri:

zdruitvi obin na obmoju vseh obin, ki se zdruujejo,
razdelitvi obine na obmojih, kjer naj bi se ustanovile nove obine,
izloitvi na obmoju, kjer naj bi nastala nova obina,
pri spremembi meje na obmoju dela obine, ki naj bi se izloil in prikljuil k sosednji
obini in na obmoju obine h kateri naj bi se prikljuil del sosednje obine.

Izid referenduma je za DZ naeloma zavezujo, razen kadar referendumskega izida ni mogoe

upotevati. Obmoje obine se ustanovi z zakonom. Konstituiranje obine se izvede po volitvah,
ko se izvolijo organi obine.

2. zakonodajnega postopka: sledi ustanovitev obine z Zakonom.

3. postopka konstituiranja novih obin: obina zane delovati po volitvah, ko se izvolijo upan
in obinski svetniki, ustanovijo se odbori.
 Pokrajine
Poleg obine kot najoje samoupravne lokalne skupnosti obstajajo v mnogih dravah tudi ire
samoupravne lokalne skupnosti (okraji, departmaji).
Za njihov nastanek morajo biti poleg teritorialnega, podani tudi pravni, funkcionalni, organizacijski
in materialni elementi. Ustava RS predvideva pokrajine, ki pa so zgolj oblika prostovoljnega
povezovanja obin, ne pa obvezna raven lokalne samouprave.

FUNKCIONALNI VIDIK LOKALNE SAMOUPRAVE

Drava mora obinam prepustiti del oblasti, imeti morajo svoje izvirne pristojnosti. Obine
opravljajo naslednje naloge:
- izvirne naloge: iz izvirnih pristojnosti, o katerih obinski organi sprejemajo samostojne
politine odloitve,
- prenesene naloge: ki jih opravljajo v imenu drave oz. namesto dravne uprave.

Izvirne pristojnosti obine bi lahko razvrstili po 6 funkcijah:

Servisna funkcija: obina skrbi za izvajanje lokalnih javnih slub, ki so gospodarske in
negospodarske.
Negospodarske so zdravstvo, olstvo in socialno varstvo.
Gospodarske pa so s podroja varstva okolja, prometa, komunalnih dejavnosti.

Funkcija gospodarjenja z javnim premoenjem:

Del premoenja je namenjeno izvajanju javnih funkcij t.i. javno dobro - so povrine, ki so
namenjene sploni rabi (ulice, javna parkiria, trgi, parki, javne ceste...)
Javna infrastruktura so objekti in naprave namenjene izvajanju javnih slub (osnovna ola,
zdravstveni dom). Ti so praviloma tudi v lasti obine. V veliki veini je vso to premoenje v
lasti obine.

Funkcija urejanja prostora: obina s prostorskim planiranjem in sprejemanjem prostorskih

izvedbenih aktov doloa namensko rabo prostora (kmetijska, gozdna, vodna, stavbna
zemljia) in s tem razmea dejavnosti v prostoru. Obinski svet sprejme zazidalni in
ureditveni nart.

Stanovanjska funkcija: obina je pristojna za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj.

Pospeevalna in razvojna funkcija: obina z razlinimi ukrepi usmerja razvoj na svojem

obmoju:
pospeuje razvoj gospodarskih (obrt, turizem) in negospodarskih dejavnosti (kulture), varstva
okolja, gradnja neprofitnih in socialnih stanovanj.

Regulativna funkcija: obina se kae kot oblast, ki s predpisi na prisilen nain ureja pravna
razmerja na svojem obmoju: statut, obinski odlok
Izdaja predpise, odloke.

Davna funkcija: pomeni da obina v okviru zakona predpisuje dajatve npr. komunalni
prispevek, ekoloke takse in je pomembna za razvoj.

Upravljanje obine je vezano na zakon, toda lokalna samouprava ni samo izvrevanje zakonov.
Ima ve manevrskega prostora kot izvrilna veja oblasti. Odloa o tistih zadevah, ki so od obine
do obine razline.
Prenesene naloge obine:
So rezultat procesa dekoncentracije funkcij dravne uprave, gre za to, da lahko drava na
obinske organe prenese izvrevanje zakonov in podzakonskih predpisov zaradi veje
racionalnosti, vendar po predhodnem soglasju z obino in e za to zagotovi sredstva. Pri nas do
prenosa nalog v praksi e ni prilo.

ORGANIZACIJSKI VIDIK
Obina mora imeti svoj izvoljen predstavniki organ.
Pri nas sta poglavitna organa obine obinski svet in upan, poleg njiju pa v obini delujeta e
podupan in nadzorni odbor.

Obinski svet je najviji organ odloanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolnosti obine:
sprejema statut obine in odloke
sprejema obinski proraun in zakljuni raun
sprejema prostorske plane in druge odloitve
daje soglasje k prenosu nalog iz dravne pristojnosti na obino
na predlog upana razreuje in imenuje enega ali ve podupanov
imenuje in razreuje lane nadzornega odbora, ter lane komisij in odborov obinskega sveta
daje mnenje k imenovanju naelnikov UE
odloa o pridobitvi in odtujitvi nepreminin.

Obinski svet teje od 7 do 45 lanov. tevilo lanov je odvisno od tevila prebivalcev. Obinski
svet se lahko voli po veinskem sistemu (e teje manj kot 12 lanov ) ali proporcionalnem
sistemu (12-45), ki je najpogosteji na neposrednih volitvah.

Veinski sistem:
V eni volilni enoti se lahko voli en lan, lahko pa se oblikujejo tudi volilne enote v katerih se volita
2 ali 3 svetniki. e obinski svet teje 7 lanov, se lahko voli v obini kot eni volilni enoti. Mandati
se delijo po sistemu relativne veine.

Proporcionalni sistem:
Obina je praviloma ena volilna enota, lahko pa se razdeli na volilne enote, pri emer se v volilni
enoti ne more voliti manj kot 5 lanov. Volilnega praga ni, dele mandatov je odvisen od deleev
glasov. Sistem omogoa preferenni glas, ki pomeni da volilec znotraj liste izbere kandidata.

upan je izvrilni organ obine. Ni odgovoren obinskemu svetu za svoje delo. Izvoljen je na
neposrednih volitvah po sistemu absolutne veine. Izvoljen je kandidat, ki dobi ve kot polovico
glasov volilcev, ki so glasovali. e v prvem krogu noben kandidat ne dobi potrebne veine, se
izvede e drugi krog glasovanja, v katerem nastopata kandidata, ki sta v prvem krogu dobila
najve glasov.
upana lahko razrei vlada.

Ima naslednje pristojnosti:

skrbi za izvrevanje dloitev obinskega sveta
predlaga OS v sprejem spremembe statuta, odloke, obinski proraun in druge odloitve
je predstojnik obinske uprave, imenuje in razreuje tajnika obine
doloa sistemizacijo delovnih mest v obinski upravi
predstvlja obino
zastopa obino kot pravno osebo
skrbi za objavo obinskih splonih pravnih aktov
nadzira zakonitost prepisov, ki jih sprejme obinski svet
nadzira zakonitost drugih odloitev obinskega sveta.
Podupan
Obina ima tudi najmanj 1 in najve 3 podupane, ki jih imenuje in razreuje obinski svet na
predlog upana izmed svojih lanov. Podupan pomaga upanu pri njegovem delu, nadomea
ga v primeru odsotnosti ali zadranosti.

Nadzorni odbor
Je najviji organ nadzora javne porabe v obini. Nadzira zakonitost, gospodarnost
porabe Njegove lane imenuje obinski svet.

Obinska uprava:
Izvaja strokovne naloge, pripravlja strokovne podlage za odloitve upana in
obinskega sveta. Vodi jo tajnik, ki ga imenuje upan. Tajnik je javni uslubenec.

MATERIALNO-FINANNI VIDIK
Obina potrebuje materialna sredstva za izvajanje svojih pravic in dolnosti.
Vsi prihodki in izdatki obine se izkazujejo obinskem proraunu, ki ga sprejme obinski svet na
predlog upana.
Obina ima v lasti premoenje (nepreminine, preminine, denarna sredstva in pravice).
Najpomembneji del premoenja so infrastrukturni objekti in naprave namenjeni izvajanju javnih
slub, ter javne povrine, upravni prostori. Obina mora gospodariti s premoenjem kot dober
gospodar.

Obina se financira iz naslednjih vrst virov:

a) lastni viri:
davek na dediine in darila, na dobitke od iger na sreo, na promet nepreminin, davek od
premoenja
upravne takse, komunalne takse, krajevne, turistine takse
nadomestila za uporabo stavbnih zemlji
pristojbine
odkodnina zaradi spremembe namembnosti zemljia
obinam pripada tudi 35% prihodkov iz dohodnine

b) finanna izravnava:
Gre za sredstva, ki jih drava zagotavlja obinam, da zagotovi enakomerno porabo v vseh
obinah. primerno porabo vsako leto doloa DZ, modificira se glede na velikost, t.
prebivalcev in druge dejavnike. Sredstva finanne izravnave lahko doseejo najve 100%
ocenjenih lastnih prihodkov obine.
Obini lahko drava nameni tudi dodatna sredstva za spodbujanje skladnejega regionalnega
razvoja.

c)zadolevanje:
Je z zakonom omejeno.
Zakon o financiranju obin doloa meje.
JAVNI USLUBENCI

1. Opredeli pojem javni uslubenec in funkcionar + razlike?

Javni uslubenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju (dravnih organih
in obinskih organih, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega
prava, ki se financirajo iz prorauna). Javna podjetja ne spadajo v ta sektor. Javni uslubenci so
zaposleni pri osebah javnega prava, delujejo v javnem interesu, opravljajo javne funkcije, njihove
plae in druge pravice se financirajo iz javnih sredstev. Organi javne uprave niso izpostavljeni
trgu.

Za funkcionarje velja, da pri svojem delu izvrujejo dravno oblast. Delujejo v oblastnem delu
javnega sektorja, torej v dravnih organih in organih lokalne samouprave. Funkcionarja nastavi
vlada in ga lahko razrei kadarkoli.

Funkcionarji se od dravnih uslubencev razlikujejo po naslednjih kriterijih:

so politino odgovorni, javni uslubenec pa je delovno-pravno odgovoren disciplinsko,
ne odloajo strokovno kot javni uslubenci, temve politino,
na svoje mesto pridejo z izvolitvijo ali imenovanjem na podlagi politinih kriterijev,
niso strokovnjaki za vsa podroja na katerih delajo,
njihov poloaj je vezan na mandatno obdobje.

Funkcionarji na dravni ravni

Predsednik republike, poslanci DZ, lani dravnega sveta (funkcijo opravljajo
neprofesionalno), predsednik vlade in ministri;
Varuh lovekovih pravic, ustavni sodniki, predsednik raunskega sodia obstajajo kriteriji
za imenovanje, njihovo delo temelji na pravilih stroke, vsi so imenovani s strani Dravnega
zbora.
Sodniki in dravni toilci primarno je strokovno delo, funkcija pa je trajna, niso politino
odgovorni, blije so javnim uslubencem.

Funkcionarji v izvrilni veji oblasti

Generalni sekretar vlade,
Dravni sekretarji (imajo dvojno vlogo, funkcionar in strokovni vodja),
Predstojniki organov v sestavi (direktorji obramba, carina, policija...),
Predstojniki vladnih slub.

Lokalni funkcionarji
upan (poklicno, nepoklicno- njegova odloitev),
lani obinskega sveta (funkcijo opravljajo nepoklicno, lahko pa tudi poklicno),
Podupani (funkcijo opravljajo nepoklicno, lahko pa tudi poklicno. Odloitev sprejme obinski
svet)

Funkcionarji imajo poseben pravni status (zakon o poslancih, zakon o vladi):

- omejitve glede opravljanja pridobitne dejavnosti,
- dolnost prijave premoenja posebni komisiji,
- prepoved poslovanja z javnim sektorjem (e je gospodarska druba v njegovi lasti ali v lasti
ojih druinskih lanov),
- posebne pravice po prenehanju mandata (pravico do nadomestila plae, ki jo je prejemal kot
funkcionar),
- posebna ureditev pla.
2. Cilji posebne pravne ureditve poloaja javnih uslubenev?
Posebnosti pravnega poloaja javnih uslubencev ureja Zakon o delavcih v dravnih organih, ki
velja za vse delavce v dravnih organih in za zaposlene v obinski upravi. Poleg splonega
zakona urejajo nekatere elemente (dodatki k plai, napredovanje, pokojninsko zavarovanje)
poloaja nekaterih kategorij javnih uslubencev (policisti, diplomati) e posamezni podroni
zakoni.

Plailni sistem pa ureja Zakon o razmerjih pla v dravnih organih, organih lokalnih skupnosti in
javnih zavodih.
Gede vseh vpraanj, ki jih Zakon o delavcih v dravnih organih ne ureja, pa za javne uslubence
velja splono delovno pravo Zakon o delovnih razmerjih. Za zaposlene v javni upravi velja tudi
kolektivna pogodba za negospodarstvo.

Kaj elimo dosei preko posebne ureditve v javni upravi?

Zagotoviti profesionalnost in kakovost javne uprave
- zaposlovanje strokovno usposobljenih in sposobnih oseb,
- zagotoviti smotrnost zaposlovanja,
- sistem stalnih strokovnih usposabljanj na posameznih podrojih,
- zahteve za opravljanje strokovnega izpita,
- ustrezen plailni sistem in napredovanje tako, da sposobni ostajajo v upravi.
Princip enake dostopnosti do slube v upravi - sistem javnih nateajev: izbira kandidata za
doloeno mesto,
Politina nevtralnost - zagotovitev delovnega razmerja za nedoloen as, delovno razmerje
pa se lahko odpove po disciplinskem postopku.
im veja racionalnost in uinkovitost uprave - enak uinek s im manjimi stroki (kvalitetno
kadrovsko nartovanje, ugotavljanje presekov).
Zagotoviti enovit sistem za celotno javno upravo (enake standarde v vseh delih javnega
sektorja).
Prepreevanje korupcije (dubenega parazitizma), sistem zvez in poznanstev : kodeks javne
uprave problem kodeksa je, ker ne pozna nobenih sankcij; zakon predvideva sprejetje
novega kodeksa, ki bo poznal sankcije; jasna merila za odloanje.

3. Kakne so razlike med delovnim in uslubenskim pravom?

Delovno pravo je po svoji naravi zasebna pravna panoga, ker temelji na pogodbi med
delodajalcem in delavcem, ki omejuje delodajalca v korist delavca. Njegov vir poleg predpisov
predstavljajo tudi kolektivne pogodbe med delovnimi organizaciji in sindikati. Kolektivna pogodba
uinkuje kot predpis in ne sme zmanjevati pravic, ki jih daje zakon, delavec lahko dobi samo e
ve pravic. Individualna pogodba pa ne sme zmanjevati pravic, ki jih daje kolektivna pogodba.

Uslubensko pravo je sestavljeno iz pravnih norm, ki urejajo posebnosti poloaja javnega

uslubenca in je del javnega prava.
Uslubensko pravo doloa s predpisi kompletno vsebino uslubenskih razmerij. Ni prostora za
pogajanja, saj drava enostransko doloa pravila in pogoje uslubenskih razmerij. Sklenitev
uslubenskega razmerja se sklene z odlobo.
4. Kako poteka postopek nove zaposlitve javnih uslubencev?
Pri zaposlovanju javnih uslubencev sta se uveljavila dva sistema zaposlovanja:
Po kriteriju strokovnosti ta zagotavlja izbiro strokovno usposobljenih oseb in trajnost
slube politine menjave v tem primeru javne uprave ne prizadenejo.

Po politinih kriterijih menjava oblasti v parlamentu povzroi velike spremembe javnih

uslubencev na najvijih poloajih. Ta sistem ima veliko negativnosti: zmanjuje
strokovnost, povzroa nestabilnost slube v javni upravi, kar prepreuje kontinuirano delo
uprave in demotivira ljudi pri zaposlovanju v javni upravi.

Pri najvijih mestih v javni upravi se pogosto uporablja kombiniran sistem izbire po politinih in
strokovnih kriterijih.

Za izbiro javnih uslubencev so v pomo strokovni kriteriji, ki zagotavljajo enakost pri izbiri in jih je
mogoe zagotoviti na dva naina:
sistem objave doloijo se pogoji za sprejem v slubo in merila za izbiro. S tem
sistemom je teko zagotoviti objektivnost, saj se prijavi ve kandidatov in se izbere
najprimernejega izbira pa ni ve popolnoma objektivna.
sistem javnega nateaja v katerem se doloijo pogoji in merila za izbiro, nato pa se v
posebnem izbirnem postopku, po v naprej doloenih merilih izmed kandidatov izbere
najprimernejega. Ta izbirni postopek lahko temelji na izpitu.

Naa ustava doloa, da je zaposlitev v upravnih slubah mogoa le na podlagi javnega nateaja,
razen e zakon ne doloa drugae.

Postopek za novo zaposlitev uradnika se izvaja kot javni nateaj, postopek za novo zaposlitev na
strokovno-tehninem delovnem mestu pa po postopku, doloenem s predpisi, ki urejajo delovna
razmerja in kolektivno pogodbo.

Sklenitev delovnega razmerja

Izbrani kandidat vstopi v delavno razmerje z imenovanjem v naziv s sklenitvijo pogodbe o
zaposlitvi.
Delavec se v dravnem organu oz. organu lokalne skupnosti praviloma zaposli za nedoloen as,
le izjemoma za doloen as.

Pogodba za doloen as se lahko sklene v naslednjih primerih:

- za delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja (kabinet),
- za nadomeanje zaasno odsotnega javnega uslubenca,
- za strokovna dela, ki se organizirajo kot projekti, in za izvrevanje javnih nalog v primeru
zaasno poveanega obsega dela,
- za opravljanje pripravnitva,
- za poloaj generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi,
predstojnika vladne slube, naelnika UE in tajnika obine.
5. Karierni in pozicijski sistem javnih uslubencev?
V kariernem sistemu se uslubenci najprej rekrutirajo na vstopnih mestih posemeznih karier in
nato sasoma napredujejo na vija delovna mesta, ko se ta izpraznijo. Napredovanje je zakonsko
urejeno.
V kariernem sistemu se obiajno javni uslubenci usposabljajo na specializiranih olah, od koder
se avtomatino rekrutirajo v javno upravo. Diploma takne intitucije je pogoj za zaposlitev v javni
upravi. Kariera javnega uslubenca se zane po zakljuku olanja in obiajno traja do upokojitve.
Karierni sistem omogoa izkorianje kadrovskih kapacitet znotraj uprave, nartovanje osebnega
strokovnega razvoja in napredovanja javnega uslubenca ter oblikovanje profila upravnega
strokovnjaka.

Pozicijski sistem je uveljavljen v dravah, kjer uslubenska razmerja ureja zasebno delovno
pravo. Njegovo bistvo je v tem, da je vstop v slubo v javni upravi mogoe na kateremkoli
delovnem mestu, saj se vsako delovno mesto objavi in se lahko zanj poteguje tudi kandidat izven
uprave. Sistem napredovanja ni zakonsko urejen.

Slovenski sistem javnih uslubencev je kombinacija med pozicijskim in kariernim sistemom.

Posebnih izobraevalnih institucij nimamo. Napredovanje je zakonsko urejeno. Novo delovno
razmerje za nedoloen as se lahko sklene, e opravljanja nalog ni mogoe zagotoviti z
ustreznimi prerazporeditvami delavcev v organu.

POZICJSKI KARIERNI
ni posebnih posebne
sistem
izobraevalnih izobraevalne
izobraevanja
intitutcjj intiutcije
vstopno uslubensko
katerokoli delovno
vstop v slubo mesto doloene
mesto
kariere
zaposlovanje na
odprto za javne
vijih delovnih odprto za vse
uslubence
mestih
napredovanje ni zakonsko urejeno zakonsko urejeno
odprtost do
zasebnega sektorja
splone znailnosti omogoa mobilnost zaprtost
med zasebnih in
javnim sektorjem
6. Napredovanje javnih uslubencev!
Napredovanje javnega uslubenca pomeni pomikanje na vse odgovorneja in zahtevneja
delovna mesta oz. poloaje s tem pa tudi izboljevanje materialnih in drugih pogojev dela.
Napredovanje je povezano s klasifikacijskim sistemom.

Avtomatino napredovanje napredovanje je lahko avtomatino in neodvisno od ocene

uslubeneve sposobnosti. Uslubenec napreduje avtomatino npr. z doseeno vijo stopnjo
izobrazbe ali po poteku doloenega obdobja dela. Prva zaposlitev se prine za vse osebe z isto
stopnjo izobrazbe na isti stopniki v hierarhiji. Z naraanjem delovne dobe oz. z doseganje vije
stopnje izobrazbe, se kariera nadaljuje avtomatino v vije nazive.
Uslubenec napreduje v viji naziv ne glede na zahtevnost in odgovornost dela, ki ga opravlja.
Napredovanje ne pomeni nobenih sprememb v njegovem delu, temve le spremembo naziva,
plae Takno napredovanje pomeni le avtomatino nagrajevanje staa v slubi.

Odprto napredovanje pravo napredovanje na vije delovno mesto pa je odvisno od ocene

uslubeneve sposobnosti in delovnih uspehov. V tem primeru ni avtomatizma, saj se
uslubenska mesta odpirajo le obasno, z upokojitvijo, odpovedjo ali napredovanjem. Ko se
odpre uslubensko mesto, je potrebno izmed ve kandidatov za napredovanje, izbrati
najustreznejega.

Vertikalno napredovanje - napredovanje v viji naziv je napredovanje na zahtevneje delovno

mesto, e delavec izpolnjuje doloene pogoje in se odlikuje po svoji strokovnosti, sposobnosti, po
rezultatih dela in po prizadevnosti.

Horizontalno napredovanje - napredovanje v viji plailni razred istega naziva pomeni, da ima
javni uslubenec, ki ostane na istem delovnem mestu in ohrani isti naziv, monost povianja
plae. V Sloveniji se najpogosteje kombinirata sistema:
na vije delovno mesto se napreduje na podlagi ocene sposobnosti,
v viji plailni razred istega naziva pa se napreduje avtomatino.

7. Prenehanje delovnega razmerja!

Po Zakonu o delovnih razmerjih pogodba o zaposlitvi preneha veljati v naslednjih primerih:
s potekom asa za katerega je bila sklenjena (e gre za pogodbo za doloen as),
s pisnim sporazumom,
z odpovedjo s strani delojemalca ali izredna odpoved s strani delodajalca,
z sodbo sodia ali po samem zakonu,
redna odpoved s strani delodajalca:
krivdni razlog - teja disciplinska kritev,
nesposobnost - da zaposleni ne dosega priakovanih delovnih rezultatov,
poslovni razlog - gre za zmanjanje obsega dela, tehnoloki viek.
8. Plani sistem javnih uslubencev in funkcionarjev?
Plailni sistem mora biti taken, da zagotavlja javnemu uslubencu ekonomsko podlago za
ivljenje. Le takna plaa lahko zagotavlja uslubenevo lojalnost in nepodkupljivost, hkrati pa
motivira sposobneje ljudi, da se zaposlujejo v javni upravi.

Plaa se deli na:

variabilni del je stimulacija, ki ustvarja razlike med uslubenci z isto stopnjo izobrazbe in
delajo na istovrstnih delovnih mestih. Odvisen je od delaveve uspenosti.
fiksen del se ne spreminja - za isto delovno mesto ista plaa.

V Sloveniji ureja plailni sistem Zakon o razmerjih pla v dravnih organih, organih lokalnih
skupnosti in javnih zavodih.
Plaa je sestavljena iz:
osnovne plae z osnovno plao se ovrednoti delovno mesto glede na zahtevanost,
odgovornost in druge znailnosti delovnega mesta. Osnovna plaa za funkcijo, delovno
mesto ali naziv se doloi z uvrstitvijo v plani razred na plani lestvici. Vrednost planih
razredov je doloena z zakonom. Kriteriji za uvranje delovnih mest v plane razrede doloa
zahtevanost delovnih nalog, zahtevana usposobljenost (izobrazba), psihofizine in umske
napore, vplive okolja, odgovornost in pooblastila.
dela plae za delovno uspenost ocenjuje se glede na rezultate dela, samostojnost,
ustvarjalnost in natannost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvalitetno
sodelovanje in organizacija dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
dodatkov za delovno dobo dodatek se ne sme doloiti za katero koli okoliino, ki je e
ovrednotena v osnovni plai in doloajo se lahko samo v kolektivni pogodbi za javni sektor.
(npr. poloajni dodatek, dodatek za delovno dobo, za mentorstvo, za dvojezinost, za
specializacijo, magisterij ali doktorat, e ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dodatki za
manj ugodne delovne pogoje, za delo v manj ugodnem delovnem asu, dodatki za nevarnost
in posebne obremenitve)

Plae in napredovanje
Zakon o razmerju pla omogoa delavcem na tipinih delovnih mestih (njihovi koliniki so
doloeni v tabeli) horizontalno napredovanje v viji plailni razred istega naziva. Zaposleni
napredujejo praviloma vsaka tri leta, e izpolnjujejo predpisane pogoje. Na istem delovnem mestu
je mogoe napredovati za najve pet plailnih razredov, zdravniki pa za sedem. Pogoji za
napredovanja so doloeni z zakonom:
dodatna funkcionalna znanja,
samostojnost, zanesljivost in ustvarjalnost pri delu,
nadpovprena delovna uspenost
Po naem pravu napredovanje v viji plailni razred ni avtomatino.
Delavce ocenjujejo vodje organizacijskih enot oz. vodje organov.
9. Kadrovsko nartovanje in sistematizacija delovnih mest!
Pri zaposlovanju javnih uslubencev je potrebno zagotoviti kadrovski nart. Do zdaj ga ni bilo,
posledica pa je pretirana rast upravnih organov. Nove zaposlitve se izvedejo v naslednjih
primerih:
- poveanje obsega dela, ni pa ga mogoe opraviti z obstojeimi kadrovskimi viri,
- e ima organ zagotovljena finanna sredstva za zaposlitev,
- e je delovno mesto doloeno v sistemizaciji,
- e je delovno mesto prosto,
- e je nova zaposlitev v skladu s kadrovskim nartom.

Vsak proraunski uporabnik mora imeti svoj kadrovski nart, ta pa mora biti usklajen s
proraunskim nartovanjem. Zagotoviti pa je potrebno tudi enoten kadrovski nart, ki je sestavljen
iz skupnih tevilk in kvot za posamezne organe. Nartovanje pa je vezano na proraunsko
nartovanje in je sprejeto hkrati s proraunom. Dravna uprava deluje kot celota, zato je tudi
nartovanje enotno. Kadrovska sluba vlade je tista, ki naj bi usklajevala zaposlovanje v DU.
Konna odloitev je vezana na proraun in minister je tisti, ki sprejme odloitev.

Sistemizacija je seznam delovnih mest potrebnih za opravljanje nalog. Prikazuje organizacijsko

strukturo do temeljnega elementa delovnega mesta.
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji pa doloa katalog delovnih mest, potrebnih za izvajanje
delovnih nalog. Obiajno se v tem aktu uredi tudi notranja organizacija upravnega organa.
Izhodia za notranjo organizacijo delovnih mest doloa vladna uredba, ki doloa katere so
notranje organizacijske enote (referat, odsek, oddelek, sluba, sektor, izpostava, in obmona
enota), kakna so merila za organiziranje teh enot, natanneje pa doloa tudi naloge, ki se
opravljajo na posameznih delovnih mestih in pogoje za imenovanje oz. za zaposlitev na teh
delovnih mestih. Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstva oz. organov v njegovi
sestavi izda minister s soglasjem vlade.
Na lokalni ravni pa sta akt o notranji organizaciji (sprejme ga obinski svet na predlog upana) in
akt o sistemizaciji loena, ki ga sprejme upan.

Delavec sklene delovno razmerje za nezasedeno delovno mesto, ki je doloeno v aktu o

sistemizaciji delovnih mest, za katerega izpolnjuje pogoje.

V praksi ima sistemizacija okrog 30% rezerve, ki sluijo za napredovanje e obstojeih kadrov.
Nov zakon pa zahteva, da mora biti sistemizacija v skladu z kadrovskim nartom.

Potrebno pa je zagotoviti tudi enako dostopnost slub v javni upravi in izbiro javnih uslubencev
na podlagi strokovnih kvalitet.
NADZOR DELOVANJA UPRAVE
Nadzor nad javno upravo je potreben, da se zagotavlja delovanje v skladu z naeli (zakonitosti,
strokovnosti, odgovornosti, usmerjenost k uporabnikom, odprtosti...). Nadzirati je treba vse oblike
njenega delovanja splone pravne akte (predpise) in posamine pravne akte (odlobe),
materialna dejanja itd. Nadzor mora biti im celoviteji in uinkoviteji.

Nadzor je lahko:
- formalni, kadar ga izvajajo dravni organi v predpisanih postopkih, v katerih lahko z oblastnimi
ukrepi odpravijo napake, nastale pri delovanju organov dravne uprave.
- neformalni, kae se v pravici dostopa do informacij javnega znaaja.
Izvajajo ga neoblastni subjekti (npr. mediji, nevladne organizacije).
Predvsem je pomemben za neformalne posledice, pritisk.

Formalni nadzor se nad delovanjem organov dravne uprave izvaja:

kot upravni nadzor znotraj uprave same, izvajajo ga hierarhino nadrejeni organi nad nijimi
organi (interni upravni nadzor) in organi, ki hierarhino niso nadrejeni nadzorovanemu
organu, npr. upravna inpekcija (zunanji ali eksterni nadzor),
kot sodni nadzor to je nadzor nad pravno zakonitostjo delovanja drave in ga izvajajo
organi sodne oblasti,
kot politini nadzor, ki ga izvaja zakonodajna veja oblasti nad izvrilno. Vlada je odgovorna
parlamentu (nezaupnica, interpelacija, poslanska vpraanja), posledice pa so politine
sankcije.
nadzor nad smotrnostjo delovanja uprave izvaja se znotraj uprave same in izvajajo ga tudi
raunska sodia.

Sodni nadzor zagotavlja nadzor nad zakonitostjo delovanja dravne uprave. Namenjen je
varovanju pravic zasebnih subjektov in zavarovanju javnega interesa. Sodni nadzor izvajajo
sodia:
Sodie splone pristojnosti (za kazenske in civilne zadeve),
Upravno sodie in
Ustavno sodie.

Raunsko sodie:
Izvaja nadzor nad pravilnostjo in smotrnostjo porabe javnih sredstev
Nadzira pretekla ali bodoa poslovanja
Nadzira javni sektor, vsakega, ki porablja proraunska sredstva

Upravni spor
Za odloanje o zakonitosti posaminih pravnih aktov na I. stopnji je pristojno upravno sodie v
postopku Upravni spor.
Stranki v postopku:
o tonik, ki trdi, da je s protipravnim aktom krena neka njegova pravica,
o toena stranka je organ, ki je akt izdal.
Kaj lahko stori upravno sodie v primeru, e naleti na nezakonit podzakonski predpis?
Sodie v praksi dloa le na podlagi upravnega spisa in ne ugotavlja dejanskega stanja.
Izpodbijati je mogoe le dokonen upravni akt, tonik mora prej izkoristiti monost pritobe
Izpodbojni razlogi so zmotna uporaba materialnega prava, bistvena kritev upravnega postopka,
e je akt izdal nepristojen organ, napano ugotovljeno dejansko stanje.
Tobo v upravnem sporu je mono vloiti tudi zaradi molka organa.
Na podlagi upravnega spisa bo sodie odlobo odpravilo kasacija, in naloilo upravnemu
organu, da izda novo odlobo.
V primeru, da sodie v upravnem sporu kar samo odloi o stvari namesto uprave in s svojo
sodbo nadomesti odlobo upravnega organa, imenujemo spor polne jurisdikcije.