Vsebina:

UVODNA VPRAŠANJA:
1. Struktura javnega sektorja v Sloveniji in položaj državne uprave ter drugih
elementov javnega sektorja. Sektorski model (javni, zasebni in t.i. »tretji« sektor).
Pojem javnega sektorja. Pojem državne uprave. Pojem javnega upravljanja. Razmerja
med javnim sektorjem, državno upravo in drugimi subjekti, ki delujejo v javnem
sektorju. Različne normativne definicije pojma javnega sektorja. Pravna regulacija
javnega sektorja. Reforma ali »modernizacija« javnega upravljanja? Sistemska
izhodišča za reformo oziroma modernizacijo javnega upravljanja. Spremembe v
okolju sistema. Predpostavke za uspešno reformo oz. modernizacijo javnega
upravljanja. Trendi oz. tendence spreminjanja javnega upravljanja. Položaj
posameznika v okviru procesa javnega upravljanja. Pojem »dobrega javnega
upravljanja« (angl. »good governance«). Sistemske funkcije javnega upravljanja.
Novi trendi: regulatorna država, vpliv globalizacije in neo-liberalne paradigme na
procese javnega upravljanja, »agencifikacija«, pojem privatizacije, deregulacije in
liberalizacije na področju javnega sektorja, »RIA«, boljši predpisi (»better
regulation«), itd.
2. Cilji in načela razvoja javnega upravljanja v Sloveniji. Strategije. Cilji razvoja
javnega upravljanja v prvem obdobju (1997-2002). Cilji nadaljnjega razvoja javnega
upravljanja (2003-2005). Posamezna področja z vidika ciljev in načel razvoja.
Dosedanje reforme. Problemi v dosedanjih procesih. Nov sistemski pravni okvir.
Funkcionalno in organizacijsko restrukturiranje sistema. Dosedanji dosežki reforme
oz. modernizacije.
ZAKONODAJNA REFORMA: INSTITUCIONALNI VIDIKI PREOBRAZBE
SISTEMA JAVNE UPRAVE
3. Vlada – struktura in procesi odločanja. Družbene in politične spremembe v 90.
letih in reforma sistema organizacije državne oblasti v Sloveniji. Položaj vlade v
sistemu delitve državne oblasti. Položaj izvršilnega organa v sistemu enotnosti
državne oblasti. Položaj vlade v različnih sistemih organizacije državne oblasti (v
predsedniškem, pol-predsedniškem in parlamentarnem sistemu organizacije državne
oblasti). Vlada kot del t.i. bikefalne izvršilne oblasti. Izvršilni organ kot del t.i.
monokefalne izvršilne oblasti. Razmerje med vlado in parlamentom. Razmerje med
vlado in predsednikom države. Razmerje med vlado in pravosodjem. Ustavni temelji
za delovanje vlade v Sloveniji. Glavne pomanjkljivosti ureditve vlade in državne
uprave v sedanji ustavi. Zakonske podlage za delovanje vlade v Sloveniji. Določeni
primerjalni aspekti. Vlada kot vrh sistema državne uprave. Struktura vlade kot
rezultat procesa diferenciacije sodobnih upravnih sistemov. Procesi odločanja znotraj
vlade.
4. Funkcije in organizacija državne uprave. Reforma sistema državne uprave po
osamosvojitvi države. Pojem državne uprave. Dva tipična modela organizacije
državne uprave v Evropi. Klasičen model »resorne organizacije« sistema državne
uprave. Švedski model (separacija »policymaking« in »policy-execution« funkcije).
»Agencifikacija«. Državna uprava kot sistem za izvrševanje oblasti (»ius imperium«)
in kot sistem za zagotavljanje javnih dobrin in javnih storitev (»servisna vloga
državne uprave«). Regulatorna, servisna in pospeševalna funkcija sodobne državne
uprave. Nova pravna ureditev sistema državne uprave v Sloveniji (najpomembnejše
novosti oz. reforma). Funkcije in naloge državne uprave. Organizacija državne
uprave na centralnem državnem nivoju (makroorganizacija sistema državne uprave).
Notranja organizacija sistema državne uprave (mikro-organizacija sistema državne
uprave).
5. Teritorialna organizacija državne uprave (dekoncentracija upravnih nalog). Pojem
upravne teritorializacije. Različni sistemi teritorialne organizacije državne uprave
oziroma državnih upravnih organov. Sistem splošnih upravnih okrajev. Sistem
funkcionalnih okrajev. Kombinacija obeh modelov »dekoncentrirane« organizacije
državne uprave. Upravne enote. Nova pravna ureditev teritorialne strukture državne
uprave v Republiki Sloveniji. Razmerja med lokalnim sistemom upravljanja in
lokalnimi samoupravnimi skupnostmi. Oblike in načini koordinacije. Enotirni in
dvotirni sistem organizacije državne uprave in lokalne samouprave ter prednosti in
slabosti posameznega modela.
6. Paradržavna uprava na centralnem in lokalnem nivoju. Pojem »para-državnih«
oziroma »para-statalnih« organizacij. Razvoj para-državnih organizacij kot rezultat
sodobne diferenciacije sistema državne uprave. Razmerje med državno in »para-
državno« upravo. Razlogi za ustanavljanje para-državnih organizacij. Oblike para-
državnih organizacij (javne agencije, javni skladi, komisije, odbori ipd.). Javne
regulatorne, razvojne in strokovne agencije. Pojem »neodvisnega regulatornega
telesa«. Aspekti »neodvisnosti«. Pojem javnega sklada: namensko premoženje. Druge
oblike paradržavnih organizacij. Nova pravna ureditev tega področja. Evropski
aspekti razvoja »neodvisnih regulatornih teles«.
7. Struktura in funkcije novega sistema lokalne samouprave. Razvoj sistema lokalne
samouprave ob razvoju sistema državne uprave (proces sistemske diferenciacije).
Pojem lokalne samouprave. Struktura različnih modelov oz. sistemov lokalne
samouprave. Primerjava med prejšnjim in sedanjim sistemom lokalne samouprave na
Slovenskem. Funkcije sistema lokalne samouprave. Ustavni temelji sistema lokalne
samouprave na Slovenskem. Nova zakonska ureditev sistema lokalne samouprave v
Sloveniji. Razmerje med sistemoma državne uprave in lokalne samouprave v
Sloveniji. Pogosti posegi Ustavnega sodišča na področje pravne regulacije novega
sistema lokalne samouprave.
8. Javne službe. Pojem javne službe (service public). Leon Duguit in francoska
pravna teorija ter javne službe. Razvoj ideje servisne funkcije države. Razvoj procesa
državnega intervencionizma na gospodarskem in družbenem področju. Državne in
lokalne javne službe. Obvezne in izbirne javne službe. Gospodarske in
negospodarske javne službe. Oblike izvajanja gospodarskih javnih služb. Oblike
izvajanja negospodarskih javnih služb. Nova pravna ureditev delovanja sistema
javnih služb v Sloveniji.
9. Izvajalci javnih pooblastil. Pojem javnega pooblastila. Ustavna izhodišča za
podeljevanje javnih pooblastil. Zakonska ureditev podeljevanja javnih pooblastil na
določenih področjih. Izvajalci javnih pooblastil kot integralni del sistema javne
uprave. Področja podeljevanja javnih pooblastil. Podeljevanje javnih pooblastil z
zakonom in na podlagi zakona.
10. Privatizacija v javnem sektorju. Pojem privatizacije. Dejanska in »navidezna«
privatizacija v javnem sektorju. Pojem privatizacije in liberalizacije. Pojem
deregulacije. Javno-zasebno partnerstvo kot sodobna oblika uvajanja modelov
privatizacije v javnem sektorju. Nova pravna ureditev tega področja v Sloveniji.
11. Sistem javnih uslužbencev. Najpomembnejše novosti v uslužbenskem sistemu v
Sloveniji. Pojem javnega uslužbenca. Javni uslužbenci v Sloveniji in primerjalno.
Uradniki in strokovnotehnični javni uslužbenci. Novi kadrovski menedžment v
slovenski upravi. Nova pravna ureditev tega področja. Ustavna izhodišča.
Nestabilnost normativnega sistema.
12. Sistem plač v javnem sektorju. Najpomembnejše novosti v plačnem sistemu v
Republiki Sloveniji. Pojem plačnega sistema. Elementi novega plačnega sistema.
Nova pravna ureditev tega področja. Ustavna izhodišča. Nova zakonodaja.
Nestabilnost normativnega sistema. Perspektive.
FUNKCIONALNI VIDIKI PREOBRAZBE SISTEMA JAVNE UPRAVE
13. Ukrepi za večjo usmerjenost uprave k uporabniku in odpravljanje
administrativnih ovir. Pojem servisne vloge sodobne uprave. Načini uvajanja
sodobnih modelov za večjo usmerjenost uprave k uporabnikom. Merjenje in
spremljanje zadovoljstva strank v upravnih postopkih. Pojem »administrativne
ovire«. Načini odpravljanja administrativnih ovir. Izkušnje iz tujine in slovenske
izkušnje na tem področju.
14. Uvajanje modelov kakovosti v poslovanje javne uprave. Proces razvoja modelov
kakovosti. Začetni modeli in izkušnje zasebnega sektorja. Razvoj različnih modelov v
ZDA in Zahodni Evropi. EFQM in ISO standardi. Procesi razvoja modelov
kakovosti, ki so prilagojeni potrebam javnega sektorja (Spayer, IPA Maastricht).
Vloga Evropske unije pri razvoju novega modela – t.i. C.A.F. modela za področje
javne uprave.
15. »E-uprava«. Pojem »e-vlade« in »euprave«. Pogoji za razvoj tega področja. Cilji
projektov uvajanja »e-uprave«. Izvedbeni projekti. E-uprava in prenova upravnega
poslovanja (kontrola nad poslovnimi procesi v upravnih organizacijah). Perspektive.
16. Odprtost in preglednost uprave. Pojem transparentnosti. Dostop do informacij
javnega značaja. Vključevanje javnosti v procese odločanja. Participacija oz.
»partnerska uprava«. Nova pravna regulacija tega področja v Sloveniji (ustavna
izhodišča, nova zakonska ureditev).
Cilji in kompetence:
Cilji:

Predmet obravnava aktualni razvoj javne uprave v Sloveniji. Prvi cilj predmeta je
obravnava nekaterih najpomembnejših elementov zakonodajne reforme posameznih
segmentov sistema javne uprave (predvsem novosti, ki jih normativno prinaša Ustava
RS, Zakon o vladi, Zakon o državni upravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o
javnih agencijah, Zakon o javnih skladih, Zakon o gospodarskih javnih službah,
Zakon o javnozasebnem partnerstvu, Zakon o elektronskem poslovanju in
elektronskem podpisu, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Zakon o
javnih uslužbencih, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju itd.). Drugi cilj predmeta
je prikaz funkcionalnih oziroma organizacijskih projektov za modernizacijo sistema
javne uprave, zlasti: e-uprave, odpravljanja administrativnih ovir, uvajanja modelov
kakovosti in poslovne odličnosti v delovanje javne uprave, itd.

Kompetence:

Pričujoči predmet prispeva k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc

študentov:

a) Splošne kompetence : 

sposobnost razumevanja temeljnih institutov javne uprave na ravni

magistrskega strokovnega študija, 
poznavanje in razumevanje pravnih pojmov, pravnih pravil, pravnih načel s
področja javnega prava, 
sposobnost in razvoj kritičnega mišljenja pri obravnavi temeljnih vprašanj,
procesov in problemov, 
sposobnost poznavanja in izvirnega reševanja konkretnih sodnih, pravnih in
drugih družbenih problemov, 
sposobnost prehoda od opisnega načina učenja do analitičnega učenja s
poudarkom na samokritičnem mišljenju, 
 sposobnost izboljšanja izbire in uporabe raziskovalnih metod glede na
specifični problem, 
razumevanje nujnosti nevtralnega svetovnonazorskega pristopa pri reševanju
problemov v javni upravi, 
izboljšanje učinkovitosti in nediskriminatornosti uporabe pridobljenega
znanja, 
izboljšanje sposobnosti odločanja o temeljnih dilemah slovenske družbe v
konkretnih primerih, 
vključevanje pridobljenega znanja v delovni proces in reševanje delovnih
nalog, 
sposobnost iskanja utemeljenih alternativnih rešitev in njihovo uporabo pri
konkretnih problemih, 
sposobnost pridobljenega znanja in veščin v prostovoljno delo, 
sposobnost interdisciplinarnega učenja in uporabe znanj iz različnih
strokovnih področij, 
sposobnost predanega samostojnega dela in njegove samorefleksije, 
sposobnost skupinskega dela in odločanje ter mreženja na strokovnem
področju, 
sposobnost iskanja rešitev in njihove uporabe v praksi, 
izboljšanje in razvoj govorniških sposobnosti v akademskem svetu in v praksi,

razvoj sposobnosti pisanja strokovnih prispevkov na visoki strokovni ravni, 
sposobnost pravilnega citiranja v besedilu in na njegovem koncu.
b) Specifične kompetence:

Kot »vhodno znanje« se pričakuje poznavanje delovanja sistema javne uprave z

dodiplomskega nivoja. Študentje bodo pridobili kompetence za samostojno družbeno
raziskovanje na področju sistema javne uprave in spreminjanja (modernizacije) tega
sistema.

Znanje in razumevanje:
Študentje bodo po koncu predavanj sposobni razumeti bistvo aktualnih sprememb, ki
se dogajajo v sistemu javne uprave v Sloveniji, pa tudi širše – komparativno. Poleg
razumevanja strukture in funkcij javne uprave in procesov spreminjanja tega sistema,
študentje bodo usposobljeni za samostojno predstavljanje obravnavanih vsebin kakor
tudi za nadaljnje raziskovanje posameznih vsebin tega predmeta.

Metode poučevanja in učenja:

 predavanja (klasična);
 Power-Point prezentacije;
razprava o aktualnih problemih javne uprave;
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit. Ocenjevanje bo izvedeno na klasičen način ob upoštevanju morebitnega
aktivnega prispevka študenta (seminarska naloga), kar se posebej upošteva kot
podlaga za določitev višje ocene.