ORIS KAZENSKEGA POSTOPKA

OBLIKE KAZENSKEGA POSTOPKA

1. Redni

2. Skrajšani

3. Postopek proti mladoletnikom

• redni postopki so za resnejša kazniva dejanja

• skrajšani (sumarni) - ima splošno klavzulo o uporabi

SISTEM OBTOŽBE
• sistem javne obtožbe - je pravilo, se nanaša na kazniva dejanja, ki se preganjajo po
uradni dolžnosti
◦izhodiš e je torej, da se ta dejanja preganjajo ne glede na voljo oškodovanca
◦upravi eni tožilec za ta KD: državni tožilec
• sistem zasebne obtožbe - preganjajo se na zasebno tožbo
◦zapisano v KZ-1
◦KD so naperjena v osebno sfero - oseben odnos
◦oškodovanec je zasebni tožilec

REDNI KAZENSKI POSTOPEK V SISTEMU JAVNE OBTOŽBE

• pomo niki v tem postopku: mi in policija ̶> tožilec potrebuje pomo

◦v zasebnih postopkih policija nima nobene pristojnosti!
• predkazenski postopek se torej nanaša samo na dejanja, ki se preganjajo po uradni
dolžnosti
*stopnje sodiš
1.stopnja: okrajno/okrožno sodiš e
2.stopnja:
3. stopnja: vrhovno sodiš e

• stvarna pristojnost v rednem kazenskem postopku: okrožno sodiš e

• sistem: javna obtožba
• upravi en tožilec: državni tožilec
◦oškodovanec kot tožilec = subsidiarni tožilec - e se državni tožilec odlo i, da KD ne
bo preganjal, lahko to vlogo prevzame oškodovanec kot tožilec

STADIJI/FAZE POSTOPKA
• razlog za urejenost v ve faz je prakti ne narave: v KZ postopkih imamo težko nalogo -
e se odlo imo izre i kazensko sankcijo, moramo biti v to prepri ani skoraj z gotovostjo
◦zato, da se to zgodi, je treba kaz. postopek urediti tako, da zmanjšamo verjetnost
napak na najmanjšo možno mero = obligacija prizadevanja
• pri prehajanju iz faze v fazo se verjetnost napak manjša!
• sodiš e na glavni obravnavi preverja dokaze itd. - nato lahko izre emo kazensko
 obsodbo
• na poti do obravnave in še naprej odpadajo vse tiste zadeve, za katere sodiš e ugotovi,
da vsebinsko niso zrele
1. (predkazenski postopek)
2. sodna preiskava
3. vložitev in preizkus obtožnice
4. predobravnavani narok
5. glavna obravnava
6. postopek s pritožbo zoper sodbo - 2.stopnja - s tem na eloma iz rpamo pravna
sredstva
7. (postopek z izrednimi pravnimi sredstvi) - v oklepaju, ker je s pravnomo nostjo
postopek že kon an; samo zakonodajalec posega v pravnomo no sodbo

prehajanje med stadiji

predkazenski postopek - namen, začetek

1. odkriti kaznivo dejanje in storilca = zbrati gradivo za odlo itev državnega tožilca o
pregonu
• bistvo je zbrati dovolj podlage za tožilca - ta se odlo i, ali bo dejanje preganjal ali ne
◦vse, kar se dogaja v tem postopku, mora biti funkcionalno podrejeno državnemu
tožilcu
‣ vsebinsko podrejeno
◦v nekaterih sistemih morajo biti nekateri organi organizacijsko podrejeni - pri nas
tega ni
2. razlogi za sum
◦lahko je tudi anonimna kazenska ovadba dovolj, da sproži razloge za sum
◦niso dokazni standard
◦vse kar DT potrebuje, je trditev, ki ponuja konkretne podatke - z njimi možno
narediti sumsumpcijo, da se neko dejanje preganja
3. notitia crimis
 ◦lahko je neposredna zaznava KD ali pa kazenska ovadba
◦lahko je le glas o kaznivem dejanju - e ponudi dovolj kvalitetne informacije, se KD
za ne preganjati
4. gospodar postopka je državni tožilec
◦velja na papirju
◦v praksi velja le, ko se DT to odlo i - temu je namenjeno t.i. usmerjanje kazenskega
postopka - institut, ki daje DT to tožilcu na voljo - s tem prevzema odgovornost za
izid kaz. postopka - samo v resnih KD

POLICIJA - predkazenski postopek

• funkcija odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev - prizadevati si, da za dolo eno osebo
zberemo dovolj kvalitetne dokaze, ki dosežejo standard utemeljenega suma - to je
vstopna to ka, da se sum prevesi v sodno preiskavo
• kasneje: funkcija preiskovanja - to je naloga sodiš a - pomeni zbiranje dokaznega
gradiva upoštevajo druga nih pravil za zbiranje tega gradiva, kot policija - ve
pristojnosti
◦preiskovanje je usmerjeno v sprejemanje odlo itve ali sprejet obtožbo
‣ verjetnost obsodilne sodbe
‣ za elo se je dogajati, da je policija za ela delovati kot nadomestek državnega
tožilca - namesto preiskovalca - pri nas do tega ni prišlo
• vseeno lahko policija zbere nekaj, kar kasneje nastopa kot dokaz
• neizogibno: zavarovanje dokazov
◦izvajanje dokazov bi povzro ilo težave
◦primer: policija pofotka kraj dejanja - nekaj, kar bo sodniku kasneje že skoraj
nezaznavno, ker bo to možno
‣ najdejo na avtocesti tovrnjak, v katerem vozijo migrante

kategorije pooblastil, s katerimi policija svoje pristojnosti izvršuje

1. funkcija odkrivanja:
‣ Neformalna preiskovalna dejanja - policistom puš amo široko polje, zato je
njihova dokazna vrednost zelo majhna
• primer: poligraf - ni kot dokaz pred sodiš em
‣ 148 in 149 ZKP
2. funkcija preiskovanja, zavarovanja dokazovanja:
‣ Nujna formalna preiskovalana dejanja
• zasegi, posegi - npr. zaseg droge
• 164 ZKP
‣ prikriti preiskovalni ukrepi
• 149a-156a ZKP
• prisluškovanje
 ‣ zaslišanje osumljenca
• 148a ZKP
3.odvzem prostosti brez sodne odlo be
‣ 157 ZKP
• te funkcije ne nastopajo nujno v tem vrstem redu

DRŽAVNI TOŽILEC - predkazenski postopek

• izvorno: ima samo funkcijo kazenskega pregona

◦ akajo na gradivo, ki ga zbere policija - izvorno
◦tega ni ve
• kasneje:
◦funkcija preiskovanja in funkcija sojenja
‣ tožilec za ne usmerjati kazenski postopek - napol razmišlja kot policist, kot DT
in dela prognozo morebitne obsodbe (delno kot sodnik) - e prevzame vajeti

kategorije pooblastil, s katerimi… DT

1. preiskovanje
◦usmerjanje predk. postopka
◦zahteva za dopolnilno zbiranje obvestil
◦odreditev ali predlog PPU
◦predlog nujnih preiskovalnih dejanj
◦neformalna preiskovalna dejanja
2. ekvivalent sojenju?
◦odvra anje kazenskega pregona
‣ recimo pla ilo odškodnine, pla ilo preživnine, obisk svetovanja - e to naredi, ni
obsodbe
◦pogajanja o priznanju krivde
‣ e se pogajajo za priznanje - se dogovorijo za kazensko sankcijo, ki zavezuje
sodnika - sodnik vzame ali pusti
‣ pogajanja zarežejo v sodnikova pooblastila

SODIŠČE - predkazenski postopek

• izvorno: minimalna vloga - lo itev (nesodnega) predk. postopka in (sodnega) kaz.
postopka
• preiskovalni sodnik:
◦funkcija preiskovanja - more biti rb en in želeti preiskovati
‣ ogled, zaslišanje pri , izvedenstvo
◦garantna funkcija: presoja, ali so dolo eni ukrepi v skladu z zakonom in ustavo
‣ prisluškovanje
 ‣ deluje kot branilec naših pravic (npr. e nekdo prisluškuje našim telefonskim
pogovorom, tega ne sme po eti brez sodne odlo be)
‣ mora zapreti o i in omejiti tudi sebe pri preiskovanju - npr.: hišna preiskava -
ve, da bi izvedel veliko, ampak se more zaustaviti in postaviti na prvo mesto
vprašanje, ali so pogoji za hišno preiskovanje izpolnjeni
‣ prikriti preiskovalni ukrepi (npr. nadzor elektronskega komunikacijskega
prometa)
‣ omejevalni ukrepi (npr. pripor, hišni pripor, varš ina)

DOMNEVNI STORILEC: OSUMLJENEC - predkazenski postopek

• objekt preiskovanja in subjekt (pred)kaz. postopka
◦po eni strani je on objekt kazenskega postopka - ne zanima nas samo ravnanje,
ampak on kot lovek - kaj ga je pripeljalo do tega
‣ zanima nas osebnost, ravnanje med/po kaznivem dejanju…
‣ brez tega ni izre ene ustrezne sankcije
‣ na nek na in ga imamo kot orodje
‣ odlo a se o njegovi usodi, pravicah…
◦on ima pravico soodlo ati o svoji usodi - zato je subjekt
‣ je nosilec procesnih jamstev - e ni procesnih jamstev, ni procesnih dejanj
‣ e te njegove procesne avtonomije ne prepoznamo, potem ne govorimo o
subjektu kaz. postop.
• osredoto enost preiskovanja - spoznavni moment, najprej se zgodi v glavah policije
◦takrat nastopijo procesna jamstva

nabor procesnih jamestev osumljenca

• pravica do molka
• do zagovornika
• do seznanitve z naravo in podlago za sum
• do uporabe lastnega jezika
• biti navzo pri formalnih preiskovalnih dejanjih
◦ e se mudi, lahko opustimo obveš anje in posledi no navzo nost
• do seznanitve z zbranim gradivom
◦ni urejeno sistemsko
◦ja, e je to gradivo pri sodiš u - e je nastopila to ka, ko se s tem lahko lepo
seznani

odločitev o kazenskem pregonu - državni tožilec

• tožilec ima sume + gradivo z imenom in priimkom - vse znake KD je mogo e
konkretizirat
◦v asih dovolj le izjava oškodovanca
• na elo legalitete kazenskega pregona - DT je dolžen sprožiti/zahtevati ta pregon, e je
 podan utemeljen sum (kot eden od pogojev), da je storjeno KD, za katero se storilec
preganja po uradni dolžnosti, kolikor zakon ne dolo a druga e
• na elo oportunitete pregona: ni dolžan za eti kazn. pregona, odlo i se sam
◦kombinacija obeh 2 na el
◦je izjema od na ela legalitete (pri nas) - imamo institute, ki jih DT lahko uporabi, ko
bi lahko preganjal
‣ ima na voljo ali kazenski pregon ali pogojno odložitev pregona - e so za to
izpolnjeni pogoji, se bo odlo il za to
‣ dejanje majhnega pomena - tatvina