ZGODOVINA

AKUZATORNI POSTOPEK
- kljub temu da je akuzatorni postopek najstareja oblika kazenskega postopka, je bil to najbolj demokratien kazenski postopek z najugodnejim poloajem obdolenca - zasnovan je na ideji spora med dvema enakopravnima strankama toilcem in obdolencem - temeljne procesne funkcije (obramba, obtoba in sojenje) so strogo loene - kazenski postopek se zane s tobo toilca zoper doloene osebo - dokazno breme nosi toilec - edina dolnost obtoenca je, da se udelei kazenskega postopka in se izjasni o obtobi => ali je in do kolikne mere je utemeljena ni dolan izkazati svoje obrambe ima pa pravico, da dokae, da ni kriv - poloaj sodia je nepristranski, objektiven, razsodniki je samo pasivni opazovalec dokaznih aktivnosti strank in ocenjevalec uspeha njihovega dokazovanja v sporu odloa neposredno - sodie ni vezano na formalna dokazna pravila dokaze presoja prosto, nevezano na kakrnakoli dokazna pravila presoja po principu logike in izkustva ter po naelu neposrednosti (ustnost in ogledovanje predmetov dokazovanja) - kontradiktornost => vsa procesna dejanja se izvajajo v navzonosti obeh strank, ki imata pravico do nasprotovanja trditvam nasprotne stranke, replike - glavna obravnava je praviloma edini stadij kazenskega postopka e obsega tudi pripravljalni postopek, ima tudi ta akuzatorni znaaj - postopek poteka javno in ustno - kot pravilo za presojo dokazov se uporablja naelo in dubio pro reo => v dvomu je treba odloiti obdolencu v prid - ni oficialne maksime - znailnosti tega postopka so e danes merilo za presojo stopnje demokratinosti sodobnega meanega kazenskega postopka

INKVIZITORNI POSTOPEK
- ni strank => obdolenec/inkvizit je le objekt kazenskega postopka kolikor je zakon dopual zagovornika, so bile njegove pravice mono omejene in je bil zato za izid postopka nepomemben - za obrambo je skrbelo sodie po lastnem preudarku, e je ocenilo, da je potrebna - izhajal je iz domneve krivde in ne iz domneve nedolnosti => cilj kazenskega postopka je bil obdolencu dokazati krivdo priznanje pravice do obrambe je bilo po tako le ovira za uresniitev tega cilja - postopek se je zael s preiskavo => zael jo je preiskovalni sodnik/inkvirent po uradni dolnosti, ko je na kakrenkoli nain izvedel za kaznivo dejanje (oficialna maksima) postopek se je lahko zael tudi na podlagi indicev (domnevanj, sumnianj) e so obstajali priporni indici, je zoper inkvizita inkvirent odredil preiskovalni zapor - vse tri temeljne procesne funkcije obtobe, obrambe in sojenja so zdruene v rokah sodia - teie glavne obravnave se je premaknilo iz glavne obravnave na preiskavo - sodie po uradni dolnosti izvaja dokaze, za katere oceni, da so potrebni - preiskovalno naelo (inkvizitorna maksima) je naelo formalne resnice => ocena dokazov je vezana na formalna dokazna pravila, ki so bila abstraktno in vnaprej doloen z zakonom, in niso bila prepuena prosti presoji sodia zakon je doloal, kdaj in pod kaknimi pogoji lahko tejejo, da doloeno pravno relevantno dejstvo obstoji namen je bilo varstvo pred sodniko samovoljo pri ugotavljanju dejanskega stanja - za obsodbo za najhuja kazniva dejanja je bilo potrebno obdolenevo priznanje e ni bilo dano prostovoljno, da je bilo treba dosei z muenjem obdolenevo priznanje je veljalo za kraljico dokazov (confessio est regina probationum) priznanje so preverili => e je bilo lano, so ga kaznovali z lajo telesno kaznijo in nadaljevali s

torturo e priznanja ni bilo mogoe izsiliti niti s torturo, so obdolencu zaasno odpustili kazenski pregon => veljal za manj krivega - nepopolno dokazana krivda je bila izenaena z delno krivdo, muenje pa se je delno pojmovalo kot kazen => obdolenca je zadela blaja kazen e ni mogla biti izreena, je bilo mogoe izrei oprostilno sodbo institut zaasne odpustitve sojenja (absolutio ab instantia) je ustvarjal monost ponovnega sojenja => niso poznali naela prepovedi ponovnega sojenja (ne bis in idem) - niso priznavali pravila in dubio pro reo - preiskava je bila tajna - sodie je sodilo le na podlagi listinskih dokazov, zapisnikov, ki jih je v zvezi z opravljenimi preiskovalnimi dejanji sestavil inkvirent - uporaba iracionalnih dokaznih sredstev (ordalije, tortura) - inkvizicijski postopek je poseben kazenski postopek, ki je bil uveden za pregon verskih deliktov uvedla ga je rimskokatolika cerkev, da bi ohranila disciplino ter poloaj in istost verskega nauka - v ta namen je pape pooblaal posebne sodnike, inkvizitorje, da na obmoju, za katerega so bili pristojni, zatirajo krivoverstvo - kot verska kazniva dejanja so teli krivoverstvo (hereza), verski razkol (shizma), odpadnitvo od kranske vere (apostazija) in arovnitvo (magija) - postopek se je zael po uradni dolnosti preko izrednih cerkvenih sodi - inkvizitor je bil tudi pooblaen soditi ob morebitnem sumu kaznivega dejanja - za pridobitev priznanja so uporabljali torturo - da so teli priznanje za verodostojno, je moralo biti ponovljeno nekaj asa po prestanem muenju - e je bilo priznanje zanikano, se je tortura nadaljevala - monosti obdoleneve obrambe pa ni onemogoala le tortura, ampak celoten nain dokazovanja obdolenec ni bil seznanjen z imenom ovaditelja in z imeni pri priale so lahko tudi osebe, ki so bile prianja nesposobne (ker jih je npr. zadela infamija zaradi krivoverstva)

MEANI POSTOPEK
- skonstruiran je po eklektinem naelu - je rezultat sinteze dveh nasprotujoih si nael, inkvizitornega in akuzatornega - deli se na dva temeljna stadija => pripravljalni postopek (preiskava) in glavno obravnavo (sodba in njena razglasitev) med ta dva stadija je vkljuen e tretji prehodni del => postopek obtoevanja z morebitno kontrolo obtobe. - pripravljalni postopek je v glavnem zasnovan po vzoru preiskave v inkvizitornem tipu, s to razliko, da v njem ni ve uporabljena tortura zane se po uradni dolnosti, na pobudo dravnega organa, dravnega toilca, ne glede na voljo okodovanca, e oceni, da je bilo storjeno KD funkciji pregona in sojenja sta loeni => funkcija pregona je v pristojnosti dravnega toilca, funkcijo preiskave pa izvruje poseben organ sodia, preiskovalni sodnik namen te delitve je zagotoviti objektivnost organa, ki opravlja pripravljalni postopek namen preiskave preiskovalnega sodnika je zbrati dokaze, na podlagi katerih je mogoe odloiti, ali naj se zoper obdolenca vloi obtonica ali pa naj se kazenski postopek ustavi, ter zbrati dokazno gradivo, o katerem se bo presojalo na glavni obravnavi preiskovalni sodnik ne oblikuje obtobene hipoteze, le preverja obtobeno tezo s stalia okoliin, ki jo utemeljujejo in s stalia okoliin, ki ji nasprotujejo => zanj ne velja inkvizitorna maksima pripravljalni postopek je tajen pravica do obrambe pa je v razlinih evropskih dravah razlino omejena elementi inkvizitornega postopka - e je obdolenec obtoen, preide kazenski postopek v stadij glavne obravnave sodie razsoja na podlagi obravnave, ki jo je samo izvedlo po naelu kontradiktornega postopka, v katerem ob sodiu sodelujeta tudi obe stranki na glavni obravnavi imata obe stranki pravico navajati dokaze obdolenec ima neomejene procesne monosti za obrambo sodie presoja dokaze neposredno in prosto po naelu ustnosti in javnosti sodie na glavni obravnavi po uradni dolnosti ugotavlja resnico o dejstvih, na katerih bo zasnovalo svojo sodbo pobuda zbiranja dokaznega gradiva je v pristojnosti strank in sodia (akuzatorni samo stranke)

sodie skrbi za vodenje postopka, za vzdrevanje reda, poleg tega pa skrbi tudi za razjasnitev vseh okoliin, ki so obtoencu v prid in breme sodie lahko na glavni obravnavi zbira in ocenjuje dokaze tudi na podlagi lastnih spoznanj o tem, kaj je predmet dokazovanja in kako naj se preveri verodostojnost dokazov pravica toilca, zagovornika in sodia, da obdolencu zastavljajo vpraanja obdolenec se ni dolan zagovarjati

TEMELJNA NAELA KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA

SPLONO
- temeljna naela => izoblikovala so se v nemki pravni teoriji kot odraz zoperstavljanja temeljnih znailnosti akuzatornega postopka - za temeljna naela je znailno, da so vodilne ideje, na katerih temelji kazenski postopek - po dananjem pojmovanju so sinteza procesnih predpisov, ki izvirajo iz notranjega in mednarodnega prava - omogoajo sistematizacijo procesnih predpisov in tako pripomorejo k njihovemu boljemu razumevanju in razumevanju procesnopravnega sistema kot celote - pomen nael lahko motrimo iz 2 zornih kotov

zakonodajni pogled => zakonodajalcu dajejo smernice za zakonsko ureditev procesnopravne materije ali doloenega procesnega problema ~ tako nam razkrivajo tip kazenskega postopka in to, do kolikne mere sprejema kazensko procesno pravo doloene drave mednarodno priznana merila varstva lovekovih pravic praktini pogled (na ravni uporabe prava) => naela so pripomoek za razlago procesnih predpisov, predvsem tam, kjer ti vsebujejo pravne standarde ali pravne praznine ~ oblikovanje temeljnih nael je pomembno so za konstrukcijo sistema kazenskega postopka in za pravilnejo, lajo in zanesljivejo uporabo procesnega prava

- nekateri teoretiki opozarjajo, da ima formuliranje teh nael tudi negativno stran oz. posledice => opozarjajo, da temeljna procesna naela niso nespremenljiva in da lahko so lahko zavirajo sproeno analizo aktualnih procesnih problemov z e preivelimi, okamenilimi naeli, ki so se spremenila iz nekdanje gonilne sile v dogmo pretirano poudarjanje nael lahko privede do fetiizacije, zaradi katere se lahko pozabi, da imajo le-za zgolj instrumentalen pomen za uresnievanje ciljev postopka - razlikovanje med naeli in obiajnimi procesnimi pojmi zadeva najprej vpraanje, katera naela so temeljna => to lastnost prepoznamo iz njihovega izvora, vsebine, vrste in stopnje, njihovega pomena in namena, njihove legitimnosti, veljavnosti, pa tudi na podlagi tega, katera so in kakno vrednostno vsebino imajo tista naela, ki bi morala biti splona in trajna problem je v tem, ker to, kar je za enega avtorja temeljno naelo, za drugega sploh ni naelo + razlini avtorji pod razlinimi nazivi obravnavajo isto vsebino ali pod istim nazivom razlino vsebino (npr. nekateri obravnavajo n. akuzatornosti loeno in n. kontradiktornosti, eprav je je kontradiktornost v bistvu akuzatornost) - doktrina tudi ne daje enotnega odgovora na vpraanje, v em je razlika med pravnim pravilom in pravnimi naeli => nekateri menijo, da gre v obeh primerih za pravna pravila, drugi pa ta pojma razlikujejo - pravno pravilo => doloa tip vedenja in ravnanja, ki ne dopua izbire je zakonska doloba, ki je predmet pravne razlage glede na pravno pomembna dejstva, ki naj se po njem presojajo - pravno naelo => posreduje vrednostno merilo, kako naj se ravna v doloenem pravnem razmerju, v katerem so doloeni subjekti nosilci doloenih tipov vedenja in ravnanja je vrednotenje, ki ne pomeni le izbire med dvema ali ve mogoimi reitvami, temve omogoa razlago, kaj pravno pravilo pomeni glede na dejstva kot predmet presojanja so vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in nain njihovega uresnievanja - vrednostna merila so lahko vsebovana e v samih pravnih pravilih ali pa so se razvila v sodni praksi - med naeli so naj bolj pomembna tista, ki so de iure obvezna pravna naela => vrednostna merila, ki jih je doloil e zakonodajalec obvezna pravna naela

 njihova uporabnost je toliko veja, kolikor natanneje je doloeno njihovo bistvo z zakonom - v irem smislu je lahko pravna naela ujemajo tudi s pravnimi pravili => pravno pravilo je pravna norma kot optimalizacija zapovedi, ki zahteva uresniitev doloenega cilja v najveji mogoi meri in je zavezujoe, e so izpolnjeni vsi elementi dispozicije naela se ujemajo s pravili takrat, ko odraajo njihove temeljne pravne pojme, za katere dajejo idejne, interpretativne smernice njihove pravne razlage - dogmatina naela => izvirajo izkljuno iz pravnih pravil, pravne dogmatike po tem pojmovanju so naela posploitve pravnih pravil in kot taka so sama zase posebna pravna pravila, katerih namen se izrpava prav v razlagi pravnih pravil, iz katerih izvirajo izvirajo iz dogmatine pravne izkunje, dogmatine pravne zavesti, iz mednarodnih pogodb, deklaracij, konvencij,... - nedogmatina/vrednostna/aksioloka naela => izvirajo iz ideje legitimnosti (upravienosti oblasti) in iz ideje pravinosti (iz lovekovih pravic ter svoboin kot kategorije naravnega prava) ta naela so zaradi svoje nedogmatinosti pomembna za razvoj kazenskega procesnega prava, ker preraajo okvire pozitivne ureditve ter postanejo dogmatina, ko se pokae potreba, da se njihovo sporoilo zakonsko determinira - temeljna kazenska procesna naela delimo v dve skupini => naela, ki zadevajo procesni poloaj treh temeljnih subjektov & naela, ki se nanaajo na njihova procesna dejanja - ob analizi vsebine nael, se zastavlja vpraanje, ali obstaja krovno naelo kot najviji princip, iz katerega so izvedena vsa druga naela sodobna teorija pripisuje taken znaaj naelu pravinosti => najvije procesno naelo, ker obsega vsa tista ustavna in procesnopravna naela ter tiste institute, ki obdolencu zagotavljajo monost, da zadosti interese svoje obrambe - temeljna naela kazenskega procesnega prava lahko razdelimo v dve skupini => ustavna in procesna naela ustavna naela so rezultat interpretacij ustavnih dolob procesna naela so povezujejo v sistematino celoto doloene institute kazenskega procesnega prava

USTAVNA NAELA KPP

- so izhodie za urejanje procesno pravne materije - so tako pomembna, da jih nekateri teoretiki s podroja ustavnega prava imenujejo procesna jamstva v kazenskem postopku - sem sodijo naelo pravinosti, prepoved ponovnega sojenja o isti stvari, domneva nedolnosti,...

NAELO PRAVINOSTI KOT NAJVIJE PROCESNO NAELO

- Ustava RS naela pravinosti izrecno ne opredeljuje, izhaja pa takno naelo smiselno iz dolob Ustave => enakost pred zakonom, varstvo osebne svobode, pravica do sodnega varstva, domneva nedolnosti, naelo zakonitosti v kazenskem pravu, pravna jamstva v kazenskem postopku, prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - na podlagi teh doloil ter mednarodnih pogodb, lahko opredelimo kot pravien kazenski postopek tisti postopek, ki prepoveduje diskriminacijo oz. razlikovanje med strankama, ki bi zmanjevalo ali omejevalo njune pravice brez opraviila v razlikah med njunima procesnima poloajema => enakost pred sodiem ugotavlja kazensko odgovornost storilca KD in izreeno sankcijo izvri v skladu z oblastnimi pravnimi standardi => naelo zakonitosti zagotavlja potek kazenskega postopka pred dravnim organom z lastnostmi samostojne in neodvisne dravne sodnike oblasti => pravica do sodnega varstva zagotavlja obdolencu tista pravna jamstva v kazenskem postopku, brez katerih uinkovita in enakopravna obramba ne bi bila mogoa - naelo pravinosti se ne nanaa na izid, temve samo na potek oz. izvedbo kazenskega postopka => zadeva samo KONSTRUKCIJO kazenskega postopka namenjeno je zakonodajalcu, ki se mora pri sprejemanju predpisov kpp samoomejevati z namenom, da bi suvereno pravico drave do uporabe kazenskopravne represije privedel v sorazmerje s pravicami in svoboinami dravljanov

namenjeno je tudi sodniku, ki mora dosei to ravnoteje

- v jedru naela pravinosti se nahaja pravica do potenega sojenja, kot jo doloa 6. len Evropske konvencije o lovekovih pravicah - ta pravica v sami ustavi ni neposredno doloena, izhaja pa iz njenih tevilnih dolob => pravica do neodvisnega in nepristranskega sodia, pravica do sojenja v razumnem roku, domneva nedolnosti, pravica do molka, pravica do obrambe, pravica do sojenja v navzonosti, prepoved ponovnega sojenja o isti stvari, pravica do uporabe svojega jezika in pomoi tolmaa - naelo pravinosti pa izhaja tudi iz nekaterih procesnih nael in institutov, kot so ekskluzija nezakonitih dokazov, naelo materialne resnice, pravilo in dubio pro reo, prepoved reformatio in peius in privilegij pridruenja - v okvir naela pravinost sodijo tudi naela, ki pomenijo procesne predpostavke, pod katerimi je dopusten poseg v lovekove pravice zaradi kazenskega postopka => utemeljeni sum, naelo sorazmernosti, naelo sodnega nadzora, naelo enakovrednosti dokazov, pridobljenih s posegom v lovekove pravice - in dubio pro reo => v dvomu v korist obdolenca - reformatio in peius => prepoved spremembe na slabe - beneficium cohaesionis => privilegij pridruenja ta naela utrjujejo pravinost

NAELO PREPOVEDI PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI NE BIS IN IDEM

- 31 URS => nihe ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi KD, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen, ali je bila obtoba zoper njega pravnomono zavrnjena, ali je bil s pravnomono sodbo obsojen ali oproen naelo se tako nanaa na meritorne sodne odlobe (obsodilne in oprostilne sodbe) kakor tudi na nemeritorne formalne sodne odlobe (zavrnilna sodba, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrenju kazenske ovadbe v primeru poravnave) => pomeni negativno funkcijo pravnomonosti - 10 ZKP => ima podobno opredelitev s to izjemo, da v drugem odstavku dodaja, da se sme pravnomona sodna odloba spremeniti v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi samo v korist obsojencu, in sicer ne glede na to, kdo je vloil takno pravno sredstvo - e pravnomono razsojena zadeva je razlog, da se v predhodnem postopku preiskava s sklepom senata ustavi de se v postopku z obtonico obtoba ne dopusti in se postopek s sklepom ustavi da se obtonica zavre da po opravljeni glavni obravnavi sodie izree zavrnilno sodbo - kritev prepovedi ne bis in idem je tudi pritobeni razlog zaradi kritve kazenskega zakona - to naelo docela izkljuuje monost zahtevati obnovo kazenskega postopka obdolencu v kodo

zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloi dravni toilec v kodo obsojenca z zatrjevanjem, da je bil zakon njemu v korist => Vrhovno sodie lahko le ugotovi, da je bila takna kritev res podana, takna odloitev pa ima le deklaratorni pomen

- izjema od naela pravinosti = institut vrnitve v prejnje stanje => omogoa zasebnemu toilcu, okodovancu in okodovancu kot toilcu monost kazenskega pregona oz. obdolencu monost pritobe tudi v primeru pravnomone sodbe oz. sklepa o ustavitvi postopka - ne bis in idem prepoved ponovnega sojenja o isti stvari ne velja e je bila s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec/obdolenec storil KD => na zahtevo upravienega toilca se lahko kazenski postopek znova uvede, e se predloijo novi dokazi, na podlagi katerih se senat lahko prepria, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka

NAELO DOMNEVE NEDOLNOSTI

- 27 URS => tisti, ki je obdolen KD, velja za nedolnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo ta presumpcija je danes temelj vsakega civiliziranega pravosodja - le na prvi pogled se zdi, da je domneva nedolnosti protislovna, ker se zane kazenski postopek na podlagi utemeljenega suma, da je obdolenec storil KD - domneva nedolnosti je relativna pravna predpostavka => lahko se ovre (v nasprotnem primer se kazenski postopek sploh ne bi mogel zaeti kazenski postopek se zane, ker obstaja verjetnost, da je doloena oseba storila KD => izhodie je pozitivno predpostavka (ne pa negativna da ga ni storil)

 hkrati obstaja verjetnost, da je takna predpostavka napana - domneva nedolnosti je torej ovrgljiva pravna predpostavka, ker se v nasprotnem primeru kazenski postopek sploh ne bi mogel zaeti, oz. pomeni dinamini prenos dokaznega bremena - domneva nedolnosti ima tri bistvene posledice obdolencu se ni treba braniti => v postopku lahko ostaja popolnoma pasiven, z izjemo dolnosti, da se postopka fizino udeleuje dokazno breme lei na toilcu sodie mora v dvomu odloiti v korist obdolenca (in dubio pro reo) - obdolenec ima pravico, da se brani in dolnosti, da navaja dejstva in dokaze v prid svoji obrambi - predpostavka nedolnosti tudi opozarja dravne organe, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da morajo dejansko stanje zanesljivo razjasniti prav zato, ker je lahko domneva obdoleneve krivde napana in bi bil zato poseg v njegove pravice nezakonit - sodie mora na zanesljiv nain ugotoviti, ali so izpolnjene vse materialnopravne predpostavke za krivdo => zagotoviti mora tudi, da so izpolnjene tudi vse procesnopravne predpostavke

TEMELJNA NAELA, KI DOLOAJO PREDPOSTAVKE ZA OMEJEVANJE LOVEKOVIH PRAVIC V KAZENSKEM POSTOPKU

- poseg v pravice zaradi kazenskega postopka je mogo po natanno doloenimi pogoji, ki zahtevajo ustrezno razlago v vsaki procesni situaciji, v kateri se odloa, ali naj se in v koliknem obsegu naj se omeji doloena pravica - ta naela so naelo utemeljenega suma naelo pravnosti naelo doloenosti v zakonu naelo sodnega nadzora naelo sorazmernosti NAELO UTEMELJENEGA SUMA - glej procesna dejanja dokazovanja NAELO PRAVNOSTI - izvira iz pojma pravne drave => pravna drava je drava, pri kateri je pravnost poudarjena kot njena posebna znailnost to ji daje tisto kakovost, po kateri prepoznamo sodobno, demokratino dravo demokratinost v zvezi s pojmom pravnosti pomeni, da drava temelji na taknem zakonodajnem procesu svojega pravnega razvoja, ki je rezultat konsenza v pluralistini, civilni drubi le pravo, ki je rezultat drubenega konsenza, ima svojo legalnost in legitimnost - pravo pa se uresniuje na treh ravneh teoretini, zakonodajni in praktini => tako za pravno dravo ni le pogoj, da imajo zakoni svoj izvor v ustavi, temve je bistvena znailnost pravne drave, da se zakoni uresniujejo v skladu s svojim drubenim smislom in v duhu asa svoje uporabe to pa je doseeno le, e so zakoni jasni in razumljivi, da se brez vejih teav s pomojo njihove razlage lahko doloi njihov namen ter tako zagotovi zanesljivost njihove uporabe v praksi - pravnost pomeni z drugimi besedami pravno varnost => podlaga pravne varnosti pa je zavest, da bodo vsi dravljani v enakih drubenih situacijah tudi enako in zato enakopravno obravnavani - spotovanje naela pravnosti zagotavlja spotovanje pravic in svoboin zato, ker drava z zakonom omejuje lastno pravico do uporabe neomejene prisile zato je dolnost dravnih organov, da dosledno spotujejo zakonitega NAELO DOLOENOSTI ZAKONSKIH POGOJEV ZA POSEG V LOVEKOVE PRAVICE - pravice in svoboine je mogoe omejiti le na nain, kot ga doloa zakon - poseg v pravico je mogo, e je to nujno, da se zavarujejo svoboda in pravice drugih ljudi, in e je o takem posegu odloilo sodie, kadar je omejitev doloene pravice potrebna zaradi kazenskega postopka - to naelo je procesnopravni odraz naela zakonitosti NAELO SODNEGA NADZORA - v kazenskem postopku lahko praviloma poseg v lovekove pravice odredi le sodie - e tak poseg odredijo drugi dravni organi, npr. policija, dravni toilec, pa zakonitost in primernost taknega ukrepa presoja sodie NAELO SORAZMERNOSTI - spotovanje tega naela zagotavlja, da doloen poseg v obdoleneve lovekove pravice ne bo globlji, kot je nujno potrebno

- iri pomen => sorazmernost pomeni, da morajo biti ukrepi primerni in potrebni - oji pomen => sorazmernost oznauje proporcionalnost v lovekove pravice mogoe posei le, e je to neogibno potrebno nujno poseg je dopusten le, e je v razumnem sorazmerju razmerju s ciljem, torej s tisto dobrino, ki naj se s posegom zavaruje - temu naelu je zadoeno e je cilj posega v pravico jasno doloen e je cilj posega legitimen e je poseg pravno dopusten (v skladu z ustavo, zakoni in mednarodnimi pravnimi akti) e so izbrana sredstva primerna, uporabna in mogoa e je poseg za dosego cilja potreben e je podano sorazmerje (proporcionalnost) med posegom v ustavno pravico in koristijo, ki se z njim pridobi v prid drube - doloanje sorazmernosti olajuje tudi ZKP, ki natanno doloa KD, v zvezi s katerimi se smejo uporabitiu posebni ukrepi - naelo velja za zakonodajalca, izvrilno oblast in sodie - merila, kdaj je doloen poseg potreben => primernost, nujnost in uravnoveenost primernost => poseg mora biti v takni obliki, ki je primeren za uresnievanje doloenega legitimnega cilja (namena) nujnost => poseg je nujen, e cilja ni mogoe dosei z nobenim izmed ukrepov mileje narave ~ ni vnaprej dopustne vsak poseg, ki je sicer primeren, e bi se lahko varovana pravica v celoti zavarovala na enak uinkovit nain s kaknim milejim posegom ~ Ustava poudarja nujnost vselej, kadar gre za poseg v osebne pravice in temeljne svoboine uravnoteenost => pomeni, da je intenziteta posega prilagojena nevarnosti ~ pri odloanju o posegu je treba upotevati zagroeno kazen (npr. za pripor prostostna kazen) in konkretno teo oitanega kd

NAELA, KI ZADEVAJO ZAETEK KAZENSKEGA POSTOPKA

- naelo akuzatornosti - naelo oficialnosti - naelo legalitete

NAELO AKUZATORNOSTI
- kazenski postopek se lahko uvede le na zahtevo upravienega toilca => zakon poudarja, da je funkcija kazenskega pregona loena od funkcije sojenja - kazenski postopek je v svojem obstoju eksistenno vezan na zahtevo upravienega toilca => brez te zahteve kazenskega postopka ni mogoe zaeti e pa se je postopek zael in poda toilec zahtevo, da se kazenski pregon umakne, se mora ustaviti v tej predpostavki je izraeno tradicionalno naelo akuzatornosti nullo auctore nullus iudex (kjer ni tonika ni sodnika) kritev tega naela je procesno sankcionirana kot absolutna bistvena kritev - obstaja subjektivna in objektivna vezanost subjektivna vezanost => kazenski postopek se lahko zane in tee le zoper osebo, na katero se nanaa zahteva za pregon objektivna vezanost => kazenski postopek lahko tee samo za kaznivo dejanje, opisano v zahtevi za preiskavo ali v obtonem aktu ~ kritev zakonske zahteve po objektivni identiteti med obtobo in sodbo je sankcionirana kot absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka - akuzatornost v ojem pomenu pomeni strogo loenost vseh treh temeljnih procesnih funkcij (obrambe, obtobe in sojenja) postopek ima naravo spora dveh enakovrednih strank pred nepristranskim sodiem - akuzatornost v irem pomenu zadeva razpravno naelo/naelo kontradiktornosti => dokaze pred sodiem izvajajo izkljuno stranke, uspeh je odvisen od uspeha njunega dokazovanja odloitve sodia so po naelu dispozitivnosti odvisne od pobud strank sodie tako s svojo pasivno zadranostjo ohranja nepristranskost => odloa o sporu dveh enakopravnih strank

vsaka stranka se lahko izree o staliih nasprotne stranke (kontradiktornost) => to omogoa sodiu, da presodi sprejemljivost njunih stali ele potem, ko slii procesne izjave obeh strank audiatur et altera pars da se resnica spozna, je treba sliati obe plati zvona

- kontradiktornost je bistvena komponenta naela akuzatornosti => zavezuje sodie k sprejemanju dokazov, s katerimi se preverja verodostojnost nasprotujoih si tez o obstoju doloenih pravno pomembnih dejstev - vendar naelo kontradiktornosti v naem kazenskem postopku ni dosledno izvedeno, ker izvajanje ni odvisno le od dispozitivnosti strank => sodie mora enako pazljivo ugotoviti in preizkusiti tako dejstva, ki obdolenca obremenjujejo kot tista, ki so mu v korist - v nasprotju z glavno obravnavo pa v preiskavi prevladuje inkvizitorno naelo, ki je omiljeno z monimi elementi kontradiktornosti, torej monosti, da se strani izreeta o trditvah nasprotne stranke

NAELO OFICIALNOSTI
- naelo oficialnosti ima trojen pomen 1. dravni organ kazenskega pregona po uradni dolnosti in v javnem interesu zane in vri kazenski pregon ne glede na voljo okodovanca 2. je merilo, po katerem delimo vsa kazniva dejanja v tri skupine ~ KD, za katere se storilci preganjajo po uradni dolnosti ~ KD, za katere se storilci preganjajo po uradni dolnosti, vendar na predlog okodovanca predlog mora podati okodovanec, pregon pa se nato nadaljuje po uradni dolnosti upravienec mora predlog podati v 3 mesecih, ko je zvedel za KD in storilca predlog lahko umakne do konca glavne obravnave, posledica je ustavitev postopka => stroke postopka plaa okodovanec, ki je predlog umaknil, ali pa obdolenec, e izjavi, da bo plaal ~ KD, za katera se storilci preganjajo na zasebno tobo 3. pomeni opravljanje procesnih dejanj, za katera se sodie odloi po uradni dolnosti, neodvisno od pobude strank ~ sodie mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo sodne odlobe ~ preiskovalni sodnik mora kljub priznanju zbrati e druge dokaze, e priznanje ni jasni in podprto z dokazi ~ priznanje na glavni obravnavi ne odvee sodia, da bi izvedlo e druge dokaze

NAELO LEGALITETE
- naelo oportunitete ali smotrnosti kazenskega postopka => po tem naelu za zaetek in vzdrevanje kazenskega postopka niso pomembni samo predpisani pogoji, temve tudi smotrnost pregona s stalia dravnih interesov v pravnih sistemih, kjer so sprejeli naelo oportunitete, je to pomenilo odmik od absolutnih k utilitaristinim teorijam o uporabi kazenskopravne represije - naelo legalitete pomeni, da je dravni toilec je v primeru KD, ki se preganjajo po uradni dolnosti, dolan zaeti kazenski pregon in ga vriti tako dolgo, dokler so za to izpolnjeni dejanski in pravni pogoji - e so podani pogoji za kazenski pregon, ga mora uvesti, pri tem pa dravni toilec prosto presoja, ali so podani dokazi o utemeljenosti verjetnosti obstoja KD e meni, da je podanih dovolj dokazov, mora zaeti kazenski pregon => temu se ne more izogniti zaradi morebitnih razlogov smotrnosti, ker ga naelo legalitete zavezuje - po tem naelu zaetek postopka in njegovo tek nista odvisna od volje dravnega toilca - kazenski pregon za dravnega toilca namre ni samo upravienje, temve tudi dolnost IZJEME OD NAELA LEGALITETE naelo oportunitete - dravni toilec v vsakem posameznem primeru posebej presoja, ali je pregon smotrn, primeren ali oportun - n. oportunitete poudarja, da je dravni toilec pooblaen, ne pa tudi dolan zaeti pregon in v njem vztrajati - opurtuniteta = smotrnost kazenskega pregona - ZKP naela legalitete ne uveljavlja absolutno => tako dravnega toilca od dolnosti kazenskega pregona odvezuje iroka vrsta pooblastil, ki se delijo na razloga pravne in stvarne narave kot izjeme od naela legalitete - pogoji pravne narave za pregon => obstoj okoliin, ki so znak KD, obstoj procesnih predpostavk, ki zavezujejo toilca k pregonu - pogoji stvarne narave za pregon => ali je dovolj dokazov, ki utemeljujejo sum, da je bilo storjeno

domnevno KD - vezanost javnega toilca z naelom legalitete ne izkljuuje njegove pravice do proste presoje procesna oportuniteta njegova dolnost, da ravna po naelu legalitete, je podana ele, e je stanje stvari takno, da je na podlagi le-tega mogoe utemeljeno sklepati na obstoj KD - razlogi pravne narave za odstop od pregona dejanje ni kd, ki se preganja po uradni dolnosti podane so okoliine, ki izkljuujejo pregon (amnestija, pomilostitev, zastaranje) ni potrebnega dovoljenja za pregon dravnega organa, ki odloa o imuniteti ni predloga okodovanca za pregon, kadar gre za KD, ki se preganjajo na predlog gre za izroitev - razlogi stvarne narave za opustitev kazenskega pregona, so ocena dravnega toilca, da ni podan utemeljen sum, da je bilo storjeno KD podane okoliine, ki izkljuujejo protipravnost podane okoliine, ki izkljuujejo kazensko odgovornost (nepritevnost storilca, dejanska zmota v ojem pomenu, dejanska zmota v irem pomenu putativni silobran, skrajna sila; opraviljiva pravna zmota) kazenski pregon mladoletnika ni oportun, e gre za KD, za katero je zagroena denarna kazen ali zapor do 3 let + pregon ne bi bil smotrn zaradi okoliin, prejnjega ivljenja in osebnostnih lastnosti (kumulativno) gre za dejanje majhnega pomena je smotrno, da se zadevo odstopi v postopek poravnavanja => mora iti za KD, za katero je predpisana zaporna kazen do treh let + e poravnavo dopua vrsta in narava dejanja, okoliine, v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, predkaznovanost storilca ter stopnja njegove kazenske odgovornosti je smotrno, da se kazenski pregon pogojno odloi => mora iti za KD, za katero je predpisana zaporna kazen do 3 let ali denarna kazen + e okodovanec s tem soglaa + e je osumljenec pripravljen, da se ravna po navodilih dravnega toilca in da izpolni doloene naloge (odprava ali poravnava kode, oprava kaknega splono koristnega dela,...) ni smiselno zaeti pregona oz. je od njega smiselno odstopiti, e se sme kazen odpustiti + e je predpisana denarna kazen ali zapor do 1 leta, obdolenec pa je zaradi dejanskega kesanja prepreil kodljive posledice ali poravnal vso kodo (alternativno) je smiselno, da se pregon odstopi tuji dravi

NAELA, KI ZADEVAJO POTEK KAZENSKEGA POSTOPKA

preiskovalno/inkvizitorno naelo in razpravno/kontradiktorno naelo naelo ustnosti naelo neposrednosti naelo proste presoje dokazov naelo javnosti naelo materialne resnice

PREISKOVALNO/INKVIZITORNO IN RAZPRAVNO/KONTRADIKTORNO NAELO

- ta dva naela se medsebojno dopolnjujeta - n. kontradiktornosti prihaja do izraza v istem akuzatornem postopku, za katerega je znailno, da se vse tri funkcije (obtoba, obramba in sojenje) strogo loene v taknem kazenskem postopku velja naelo dispozitivnosti, po katerem so procesna dejanja dokazovanja odvisna od pobude strank => sodie tako ves as ohranja pasivno vlogo, ker odloa o sporu med enakopravnima strankama => spor stranki razreujeta po naelu kontradiktornosti - razpravnost v ojem pomenu predvideva pravico procesnih strank izrei se o staliih in procesnih dejanjih nasprotne stranke agrumentirana kontradiktornost - razpravnost v irem pomenu pomeni pravico strank, da same izbirajo in izvajajo dokaze ter preizkuajo verodostojnost dokazov nasprotne stranke, ne da bi pri tem sodelovalo pri izbiranju procesnega gradiva tudi sodie razpravna maksima - v istem akuzatornem postopku je temeljna znailnost kontradiktornost, v njem pa je obdolencev poloaj najugodneji

v domeno sodia v taknem postopku sodita le procesno vodstvo in dolnost, da o sporu med strankama nepristransko odloi - isti akuzatorni postopek pa ni v skladu z spoznanjem, da je kazenski pregon storilcev KD tudi v javnem interesu, ne le v osebnem - inkvizitorno naelo je alternativna naelu dispozitivnosti in kontradiktornosti => v asu absolutne monarhije je invizitorni model kazenskega postopka zavezoval sodie, da zane kazenski postopek na lastno pobudo in da v njem aktivno ugotavlja dejansko stanje - zgodovinski razvoj kontinentalnega kazenskega postopka se je iztekel v meani kazenski postopek, za katerega je znailna kombinacija inkvizitornih in akuzatornih elementov po akuzatornem naelu je zagotovljeno varstvo obdolenevih pravic, po inkvizitornem naelu pa je zagotovljena uinkovitost in zanesljivost kazenskega postopka - normativna podlaga naela kontradiktornosti = 16. len ZKP v kazenskem postopku imata obdolenec in toilec poloaj enakopravnih strank, kolikor ZKP ne doloa drugae toilec mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje obdolenec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist - normativna podlaga naela inkvizitornosti = 17. len ZKP sodie in dravni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odlobe enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolenca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist PREISKOVALNO/INKVIZITORNO NAELO - sodie mora po uradni dolnosti ugotavljati vsa tista dejstva, o katerih misli, da so pomembna za presojo => dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodie misli, da so pomembna za pravilno razsojo - inkvizitorni elementi kazenskega postopka pred zaetkom preiskave preiskovalni sodnik zaslii obdolenca ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka priznanje obtoenca na glavni obravnavi, pa naj je e tako popolno, ne odvee sodia dolnosti, da izvede tudi druge dokaze kljub priznanju obdolenca mora sodie, ki vodi postopek, zbirati e druge dokaze; e je priznanje jasno in popolno in e je podprto tudi z drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank predmeti, ki utegnejo pripomoi k razjasnitvi stvari, se lahko med glavno obravnavo pokaejo obtoencu, po potrebi pa tudi priam in izvedencem - ni mogoe pa govoriti o inkvizitornem principu v pravem pomenu besede, ker so ta procesna dejanja namenjena le preverjanju obtobene teze, ne pa njenemu oblikovanju ali sooblikovanju RAZPRAVNO/KONTRADIKTORNO NAELO - kontradiktornost kazenskega postopka, v katerem imata stranki enak poloaj, zagotavlja vejo mero objektivnosti, ker je preverjanje hipoteze o krivdi loeno od oblikovanja te hipoteze predvsem stranki nadzorujeta dotok informacij in odloata o tem, kaj naj bo predmet dokazovanja je vloga sodnika pasivna - elementi kontradiktornosti v preiskavi pripor je mogoe odrediti le po opravljenem kontradiktornem naroku preden izda sklep o preiskavi, zaslii preiskovalni sodnik tistega, zoper katerega je zahtevana preiskava pri zaslianju obdolenca sta lahko navzoa dravni toilec in zagovornik obdolencu se mora e pri prvem zaslianju povedati, katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev, obdolencu pa se mora omogoiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist stranke in okodovanec smejo med preiskavo predlagati preiskovalnemu sodniku, naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja - elementi kontradiktornosti v postopku preizkusa obtonice obtonica se vroi obdolencu, ki je na prostosti, brez odlaanja obdolenec ima pravico podati ugovor zoper obtonic - elementi kontradiktornosti na glavni obravnavi e na glavno obravnavo, ki je bila razpisana na podlagi obtonice dravnega toilca, ne pride dravni toilec, se glavna obravnava preloi

glavna obravnava se zane z branjem obtonice ali zasebne tobe, obtoenec in zagovornik pa imata pravico, da odgovorita na obtobo in zavzemata svoje stalie glede obtobe in premoenjskopravnega zahtevka okodovanca obdolencu postavlja vpraanja najprej toilec, nato pa zagovornik stranke in okodovanec smejo do konca glavne obravnave predlagati, naj se raziejo nova dejstva in preskrbijo novi dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih je predsednik senata ali senat prej zavrnil po konanem zaslianju vsake prie ali izvedenca in po branju vsakega zapisnika ali drugega pisanja vpraa predsednik senata stranke in okodovanca, ali imajo kaj pripomniti v sklepnem govoru imata stranki pravico, da odgovorita na navedbe sprotne stranke, zadnjo besedo pa ima vselej obdolenec

NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV

- o prosti presoji dokazov govorimo takrat, ko sodie ocenjuje izvedene dokaze v skladu s svojo logino in psiholoko analizo, pri emer ni vezano z nobenimi zakonskimi pravili o tem, kako naj presoja njihovo dokazno vrednost oziroma vrednost posameznega dokaza - ocena dokazov po prosti presoji se lahko izvaja na dva naina sodie ni dolno, da v obrazloitvi sodbe navede razloge za svoje preprianje (angloameriki sistem) sodie mora svojo prosto presojo izoblikovati na podlagi ocene dokazov, ki mora biti logina, izkustveno sprejemljiva ter jo je mogoe preveriti (ZKP) - angloameriko pravo => sodie ni dolno, da v svoji obrazloitvi sodbe navede razloge za svojo preprianje porota oblikuje svojo odloitev o obstoju kaznivega dejanja in krivde na podlagi notranjega preprianja taken nain odloanja o elementih, s pomojo katerih se izoblikuje preprianje, je mogo pri poroti, ki svojo odloitev prinaa v obliki odgovora na vpraanje kriv ali ni kriv pri odloanju po notranjem preprianju sodnik razglaa obsodilno ali oprostilno sodbo glede na to, ali je preprian oziroma nepreprian, ne da bi bil zavezan k argumentaciji svoje odloitve - ZKP => sodie mora izoblikovati prosto presojo na podlagi ocene dokazov, ki mora biti logina in izkustveno sprejemljiva ter jo je mogoe preveriti, ker mora sodie v obrazloitvi navesti, katera pravno pomembna dejstva teje za obstojea odloitev sodia mora obrazloena na nain, ki ne sme vzbujati vtisa nemotivirane presoje => le strokovno in prepriljivo obrazloena sodna odloba je lahko izraz tenje sodia po objektivni in nepristranski presoji obrazloitev sodbe je sredstvo, ki varuje pred samovoljo, arbitrarnostjo sodnikih odloitev ocena dokazov se ne omejuje zgolj na notranje preprianje sodia, saj zakon zahteva, da sodie svoje preprianje o obstoju pravno pomembnih dejstev obrazloi

ZKP temelji na naelu proste presoje dokazov pravica sodia in dravnih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da presojajo, ali je podano kakno dejstvo ali ne, ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena sodie mora navesti dolono in popolnoma, katera dejstva tejejo za dokazana ali nedokazana ter iz katerih razlogov sodie mora navesti e, kako presojati verodostojnost protislovnih dokazov, navesti razloge, zakaj ni ugodilo posameznim predlogom strank,... nedoslednost pri pisni obrazloitvi ima za posledico absolutno bistveno kritev kazenskega postopka (sodba nima razlogov o odloilnih dejstvih ali pa so ti razlogi popolnoma nejasni ali v nasprotju s seboj) ocena dokazov po prosti presoji je omejena e z dodatnim pogojem => sodie lahko prosto presodi samo tiste dokaze, ki so izvedeni na glavni obravnavi v takni obliki oziroma na nain, ki je doloen z zakonom tako sodie ne sme opreti sodne odlobe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kritvijo ustavno doloenih pravic in svoboin ali dokaze, ki so bili pridobljeni s kritvijo dolob kazenskega postopka naelo proste presoje dokazov pa tudi pomeni, da sodie ni vezano na dejstva, ki so bila ugotovljena v drugem sodnem postopku

PROSTA PRESOJA DOKAZOV IN PRAVILO IN DUBIO PRO REO - in dubio pro reo => pravilo, po katerem je treba v dvomljivih procesnih situacijah teti premalo zanesljivo dokazana dejstva, ki naj bi obdolenca obremenjevala, za neobstojea je uzakonjeno v ZKP, ker izhaja iz domneve nedolnosti

ZKP tudi doloa, da sodie oprosti obtoenca obtobe, e ni dokazano, da je storil KD, katerega je obtoen

- dejstva, ki so obremenila, a ne dokazana, tejemo za NEOBSTOJEA - dejstva, ki so razbremenilna in ki jih ni mogoe zanesljivo dokazati, tejemo za OBSTOJEA - pravilo in dubio pro reo ni le pravilo za presojanje zanesljivosti obstoja pravno pomembnih dejstev, temve tudi pravilo za razlago pravnih predpisov e je predpise mogoe razlagati na razline naine, se uporabi tisti predpis, ki je za obdolenca ugodneji FORMALNA DOKAZNA PRAVILA - formalna dokazna pravila so vnaprej doloena pravila (obiajno zakonsko), po katerih mora sodie presojati pomen doloenega dokaza so sinonim za zakonsko oceno izvedenih dokazov, saj so formalna dokazna pravila predmet uporabe v postopku ocenjevanja dokazov ele potem, ko je doloen dokaz izveden so negacija proste presoje dokazov => vodijo k formalni resnici - zakonska ocena dokazov je odraz tenje po objektivnosti in doslednosti pri ugotavljanju dejanskega stanja => to je zgodovinska kategorija, ker izkljuuje preprianje sodia kot metodo ugotavljanja resnice - zakonska ocena je imela dve razliici pozitivna dokazna teorija => sodie moralo teti doloeno dejstvo za dokazano, e sta bili v konkretnem primeru podani z zakonom doloeni koliina in kakovost dokazov (priznanje obdolenca, izpovedba dveh verodostojnih pri) negativna dokazna teorija => sodie ne more teti doloenega dejstva za dokazanega, e se nista stekli tolikna koliina in kakovost dokazov, kot je bilo doloeno z zakonom, e pa sta bili tolikna koliina in kakovost dokazov doseeni, je sodiu ostalo prepueno, da po svojem preprianju oceni, ali so doloena dejstva dokazana ali ne - po ZKP sodie ni vezano na nobena formalna dokazna pravila, ki bi mu narekovala, pod kaknimi pogoji mora teti, da doloeno pravno pomembno dejstvo obstoji => sodie je vezano na DOKAZNE PREPOVEDI - dokazna prepoved zadeva dokaze pridobljene s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin, kakor tudi dokaze, pridobljene s kritvijo dolob ZKP, e je zanje doloeno, da se sodna odloba nanje ne sme opreti, in dokaze, pridobljene na podlagi takih nedovoljenih dokazov (sadei zastrupljenega drevesa) na takne dokaze ni mogoe opreti sodne odlobe in se jih tudi izloi - sodie pa je mora upotevati doloena pravila, ki veljajo za nain dokazovanja posameznih dejstev => niso enaka formalnim dokaznim pravilom ZAKAJ? => obstajajo dejstva, ki jih je mogoe dokazati le na nain, ki je doloen z zakonom npr. psihiatrini pregled, e obstaja sum, da je pritevnost zaradi trajne ali zaasne duevne bolezni izkljuena ali zmanjana; obdukcija glede na to, da ne veljajo za prosto presojo dokazov nobena formalna dokazna pravila, sodie ne vee avtoriteta izvedenskega mnenja, ker lahko podvomi v pravilnost izvedenevih ugotovitev, e je utemeljitev takna, da sodia ne prepriuje e so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslianjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev

NAELO MATERIALNE RESNICE

- 17. len ZKP => sodie in dravni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odlobe enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolenca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist - dolnost predsednika senata je skrbeti za to, da se zadeva vsestransko razisti, da se doene resnica in odvrne vse, kar bi zavlaevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi stvari - ZKP pojma resnice ne opredeljuje - sodba je sprejemljiva le, e so bila objektivno ugotovljena vsa dejstva, na katera veeta kazensko materialno in kazensko procesno pravo svoje posledice - pojavlja se vpraanje, kdaj in pod kaknimi pogoji je mogoe zatrjevati, da so ugotovljena dejstva resnina - materialna resnica naj bi pomenila najvijo stopnjo spoznanja resninosti dejstev ob razreevanju dileme, ali je resnica absolutna ali zgolj relativna - materialna resnica velja strogo vzeto za obsodilno sodbo ali kakno drugo, z njo izenaeno sodno

odlobo - naelo materialne resnice pomeni, da kazensko procesno pravo zavraa vse tiste sicer ustrezne oblike, ki bi bile ovira za ugotovitev resnice RESNICA KOT FILOZOFSKI PROBLEM - v filozofiji obstaja dve temeljni koncepciji pojmovanja resnice => subjektivistina in objektivistina - po subjektivistini koncepciji resnice dejanskost/stvarnost sploh ne obstaja, tako kot ne obstajajo dejstva, na katera se sklicujejo sodbe, ker je stvarnost izkrivljena, popaena zaradi naega subjektivnega doivljanja tistemu, kar naj bi obstajalo zunaj nas, dajemo lastno interpretacijo, kajti po staliu subjektivistine koncepcije ne moremo imeti neposrednega stika z dejanskostjo => percepcija je odvisna od apercepcije - po objektivistini koncepciji obstaja stvarnost neodvisno od subjekta spoznavanja neodvisno od naega razuma in izkustva zunanja, predmetni in pojavni svet, sta vir naih utnih zaznav, kar pomeni, da obstajajo dejstva, ki se odsevajo v nai spoznavajoi zavesti, objektivno RESNICA KOT PROCESNOPRAVNI PROBLEM - v doktrini KPP so se razvile 3 temeljne koncepcije o resnici teorija odraza teorija skladnosti ali korespondence/adekvatnosti konsenzualna teorija teorija odraza - resnica je logina in filozofska kategorija - resnica odraa lastnost sodbe, ki temelji na skladnosti naih predstav z objektivno stvarnostjo - teorija temelji na tem, da objekt spoznavanja obstaja neodvisno od kateregakoli spoznavajoega subjekta => izhaja iz loenosti subjekta od objekta - resnino je tisto, kar se odseva v nai zavesti, ker je resnica le subjektivno odraz objektivne stvarnosti teorija o skladnosti ali korespondence/adekvatnosti - teorija priznava skladnost objekta in subjekta v njunem kontemplativnem odnosu, zaradi katerega sta enakopravna - ta teorija je ustrezna za pojmovanje resnice v kazenskopravnem pomenu besede - resnica je lastnost nae sodbe ali trditve, da doloeno dejstvo obstoji => zato resnice ni mogoe enaiti z naim subjektivnim preprianjem, e je zatrjevanje obstoja pravno relevantnih dejstev v nasprotju z objektivno stvarnostjo konsenzualna teorija - resninost neke izpovedi je odvisna od tega, ali jo sprejemajo samo nekateri ali vsi pripadniki doloene skupine - pravilno ali resnino je v sodni odlobi samo tisto ugotavljanje dejstev, ki je rezultat diskurza popolnoma enakopravnih strank pred nepristranskim oz. pasivnim sodiem - to pojmovanje se pribliuje civilistinemu pojmovanju resnice - dve bistveni pomanjkljivosti teorije v praski je ni mogoe uresniiti zaradi njenih posledic => glavna obravnava bi lahko trajala v nedogled, kar pa je v nasprotju z naelom pravice do sojenja v razumnem roku neskladnost z naelom krivde - instituti, ki pomenijo odstop od naela materialne resnice so naelo objektivne identitete med obtobo in sodbo => sodba se lahko nanaa samo na dejanje, ki je predmet obtobe prepoved reformatio in peius oziroma prepoved spremembe sodbe v obdolenevo kodo pravica privilegiranih pri, da se lahko oprostijo dolnosti prianja, eprav bi njihovo prianje pripomoglo k spoznanju resnice prepoved upotevanja tistih spoznanj o okoliinah kaznivega dejanja, do katerih se ni prilo na nain, doloen z zakonom in njihova ekskluzija, ne glede na to, da ti dokazi tejejo ta resninost obstoja pravno relevantnih dejstev pravica obdolenca do molka, saj se ta ni dolan zagovarjati in tudi ne priznati kaznivega dejanja

OBDOLENEC V KAZENSKEM POSTOPKU

- obdolenec je sploni izraz za fizino osebo, zoper katero tee kazenski postopek

zoper katero tee preiskava ali zoper katero je vloena obtonica, obtoni predlog ali zasebna toba, ker je podan utemeljen sum, da je storila oitano kaznivo dejanje lahko je fizina ali pravna oseba - obtoenec => oseba, zoper katero je postala obtonica pravnomona - osumljenec je oseba, zoper katero se vodi predkazenski postopek => oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni dravni organ opravil doloeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja - obsojenec je tisti, za katerega je s pravnomono sodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovoren za doloeno kaznivo dejanje

PRAVNI POLOAJ OBDOLENCA V KAZENSKEM POSTOPKU

- pravice dajejo obdolencu lastnost procesnega subjekta, dolnosti pa ga reducirajo na objekt kazenskega postopka - obdolenec je subjekt v postopku le toliko, kolikor lahko opravlja procesna dejanja v skladu s svojo svobodno voljo le e so procesna dejanja obdolenca odraz njegove svobodne volje, imajo dokazni pomen - lastnost objekta ima takoj, ko se je dolan podrediti doloenim zakonskim zahtevam prav v tistih procesnih situacijah, v katerih ima zgolj lastnost objekta, vstopajo toliko bolj poudarjeno v sredie dolnosti, ki jih imajo dravni organi v kazenskem postopku => spotovanje zakonskih dolob, ki natanno doloajo pogoje, pod katerimi se lahko obdolenec obravnava v nasprotju njegovo voljo - odnos med obdolenevimi pravicami in dolnostmi ter med upravienji in dolnostmi dravnih organov zadeva dve temeljni, a nasprotujoi si tendenci nihe, ki je nedolen, ne bo obsojen storilcu KD se izree kazenska sankcija ob pogojih, ki jih doloa kazenski zakon, in na podlagi zakonitega postopka

PRAVICE OBDOLENCA V KAZENSKEM POSTOPKU

- s pravicami, ki jih ima obdolenec v kazenskem postopku, se zagotavlja varstvo osebne svobode, ki se v kazenskem postopku kot monost, da obdolenec zadosti interesom svoje obrambe - vsakomur, ki je obdolen KD, je treba ob popolni enakopravnosti zagotoviti predvsem pravico da je seznanjen z vsemi okoliinami, dokazi in dejstvi, ki ga obremenjujejo da je pouen o svojih pravicah in te uresniuje v jeziku, ki ga razume da je pouen, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde do vpogleda v spis do z zakonom doloenega asa za pripravo svoje obrambe do strokovne pomoi zagovornika do varstva osebne svobode in do dopustnosti posega v njegovo osebno svobodo le v tolikni meri, kolikor je neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi do neodvisnega, nepristranskega in zakonitega sodia do sojenja v navzonosti do izloitve nedovoljenih dokazov do rednih in izrednih pravnih sredstev - temeljna pravica obdolenca je pravica do potenega sojenja (right to fair trail) => v njen sklop sodijo

pravica do obrambe (omogoa aktivno sodelovanje obdolenca v postopku) pravica do molka pravica do uporabe svojega jezika in pomoi tolmaa pravica do sojenja v navzonosti pravica do neodvisnega in nepristranskega sodia pravica do sojenja v razumnem roku pravica do pravnih sredstev prepoved ponovnega sojenja o isti stvari

PRAVICA DO MOLKA - ZKP doloa, da oseba, ki ji je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveena o razlogih za odvzem prostosti takoj mora biti pouena, da ni dolna niesar izjaviti, da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika po lastni izbiri oz. da se mu lahko ob pogojih, ki jih doloa ta zakon, postavi zagovornik po uradni dolnosti, ki je lahko navzo pri zaslianju + pouena mora biti tudi o tem, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolan o odvzemu

prostosti obvestiti njene najblije - e pri prvem zaslianju se mora obdolencu povedati, katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev + mora se omogoiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist - obdolenca je potrebno posebej opozoriti, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja e pa se zagovarja, pa ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde - taken pouk mora dati policija osumljencu takoj, ko mu je odvzeta prostost preiskovalni sodnik, ko mu je pripeljana oseba, ki ji je bila odvzeta prostost in ob zaslianju v preiskavi predsednik senata na glavni obravnavi, preden zane obdolenec svoj zagovor - e preiskovalni sodnik tega pouka ne poda ali pouk ni bil zapisan, sodie svoje odlobe ne sme opreti na tako izpovedbo izjavo je treba izloiti hkrati gre za bistveno absolutno kritev dolob ZKP in kritev Ustave

razsenosti pravice obdolenca do molka in privilegija zoper samoobtobo (prim. Miranda v. Arizona, ZDA)

- v sodobnem anglo-amerikem pravu je pravica do molka uveljavljena kot privilegij zoper samoobtobo po naelu, da se nihe ni dolan obremenjevati sam - gre za ureditev, ki povzema Miranda warnings Vrhovno sodie ZDA jih je uvedlo kot obvezno s primerom Miranda v. Arizona v skladu z njimi, morajo organi pregona osebo, ki so jo priprli ali kako drugae obutno omejili prostost, pred kakrnimkoli zaslianjem obvestiti, da ima pravico molati, da lahko vsako izjavo, ki jo poda, uporabijo kot dokaz zoper njo, ter da ima pravico do prisotnosti odvetnika - oseba se lahko izvrevanju teh pravic odpove pod pogojem, da je odpoved pravicam prostovoljna, zavestna in razumna - e bi zagotovo vedeli, da je vsakokratni obdolenec oseba, ki je tudi storilec KD, pravica do molka ne bi bila potrebna - ker ne vemo, da je oseba storilec KD, moramo z njo ravnati, kot da ni storilec KD => v tem se pravica do molka povezuje z domnevo nedolnosti - posledica tega je, da mora toilec dokazati vse prvine obtobe in lahko obdolenec ostaja popolnoma pasiven - pravica do molka je branik, ki prepreuje, da se breme dokazovanja prenese na obdolenca in hkrati prepreuje dravi, da ga uporabi kot aktivno dokazno sredstvo => pravica do molka tako prisili dravo, da poie alternativne poti za dokazovanje krivde - kljub temu ostaja v praksi priznanje e vedno privilegiran dokaz po znani inkvizitorni maksimi

confessio est regina probationum

- po pozitivni zakonski ureditvi je policija dolna podati osumljencu pravni pouk, da ni dolan niesar izjaviti, da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolan obvestiti njegove blinje ob odvzemu prostosti - ob informativnem razgovoru policisti ne vedo, ali imajo opravka z osumljencem, presumptivno prio ali z nekom, ki o zadevi niesar ne ve e ob takem razgovoru nekdo prizna, da je storil KD, v zvezi s katerim policija zbira obvestila, potem je lahko to priznanje razlog za odvzem prostosti ele ob odvzemu prostosti pa morajo policisti dati pridranemu pravni pouk PRAVICA DO UPORABE SVOJEGA JEZIKA IN POMOI TOLMAA - kazenski postopek tee v slovenskem jeziku, ki je uradni jezik - na obmojih, kjer je v skladu z Ustavo v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti, lahko na nain, doloen z zakonom, kazenski postopek tee tudi v jeziku teh dveh skupnosti vloge se praviloma oddajajo v slovenskem jeziku, na teh obmojih pa tudi je jeziku te narodne skupnosti - stranke, prie in drugi udeleenci v postopku imajo pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik - e sodno dejanje ali glavna obravnava ne tee v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti prevajanje tistega, kar oni oz. drugi govorijo zagotoviti je potrebno tudi prevod pisnega gradiva - o tej pravici je treba osebe pouiti in pouk ter njihovo izjavo vpisati v zapisnik - osebe se lahko pravici do prevajanja po tolmau odpovejo, e znajo jezik, v katerem tee postopek - opustitev pouka o pravici do prevajanja ter opustitev zapisa v zapisniku ima za posledico relativno bistveno kritev - e je bil obdolenec, zagovornik, okodovanec kot toilec ali zasebni toilec kljub svoji zahtevi

prikrajan za pravico uporabljati svoj jezik na glavni obravnavi in v svojem jeziku spremljati njen postopek, je podana absolutna bistvena kritev - posebno varstvo pravice do jezika je zagotovljeno v primeru odvzema prostosti => oseba, ki ji je vzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveena o razlogih za odvzem prostosti ter o svojih pravicah - tujec, ki mu je vzeta prostost, ima pravico podajati sodiu vloge v svojem jeziku, v drugih primerih pa tuji dravljani lahko podajajo vloge v svojem jeziku samo ob pogoju vzajemnosti PRAVICA DO SOJENJA V NAVZONOSTI - obdolenec ima pravico, da je navzo pri procesnih dejanjih => postopek je korekten le, e je obdolenec o vsem obveen - obdolenec ima pravico, da je osebno vabljen in da so mu vabila osebno vroena v skladu z ZKP mu je potrebno osebno vroiti vabilo na prvo zaslianje v predhodnem postopku in vabilo na glavno obravnavo obdolencu, ki nima zagovornika, je treba osebno vroiti tudi obtoni akt, sodbo in vse odlobe, pri katerih tee rok za pritobo od vroitve na zahtevo obdolenca vroi sodie sodbo in druge odlobe osebi, ki jo on doloi

fikcija vroitve => v doloenih primerih se teje, da je bila vroitev veljavno opravljena s pritrditvijo na sodno desko in s potekom doloenega asa vabilo se vroi obdolencu tako, da mu ostane med vroitvijo vabila in glavno obravnavo zadosti asa za pripravo obrambe (najmanj 3 dni, ta rok se lahko skraja s privolitvijo obdolenca)

- obravnava se lahko opravi le ob obdolenevi navzonosti - pozitivna in ustavna ureditev sojenja v nenavzonosti v dejanskem pomenu besede ne pozna => pozna pravico do sojenja v odsotnosti - razlika med sojenjem v nenavzonosti in sojenjem v odsotnosti je vsebinska in bistvena nenavzo obdolenec => sploh ne ve, da mu bo sojeno odsoten obdolenec => bil je pravilno vabljen, pa se kljub pravnemu pouku o posledicah izostanka glavne obravnave ni udeleil - pogoji za tako sojenje => e obtoenec ne pride na glavno obravnavo, kljub temu da je bil v redu povabljen, sme senat odloiti, da se glavna obravnava opravi tudi v njegovi nenavzonosti e njegova navzonost ni nujna e je navzo njegov zagovornik e je bil pred tem e zaslian - sklep o sojenju v nenavzonosti izda senat po zaslianju toilca in zagovornika - pritoba ne zadri izvritve sklepa - mono je tudi sojenje v nenavzonosti tudi v skrajanem postopku => pogoji e njegova navzonost ni nujna e je bil pred tem e zaslian PRAVICA DO NEODVISNEGA IN NEPRISTRANSKEGA SODIA - obstoj KD lahko presoja le neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodie - samo pred taknim sodiem lahko poteka poten postopek poten postopek => kadar ima oseba, katere pravice, dolnosti ali pravni interesi so predmet sodnega postopka, ustrezne in zadostne monosti, da zavzame stalie tako glede dejanja kot glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljena - pojem neodvisnosti sodia opredeljuje loitev funkcije sojenja od izvrilne oblasti in strank - nepristranskost pa pomeni odsotnost predsodka (predhodna neobremenjenost s primerom) - nepristranskost se presoja po subjektivnih merilih => morebitna osebna pristranskost sodnika objektivnih merilih => ali je sodnik nudil zadostna jamstva, ki izkljuujejo vsakren legitimen dvom glede na okoliine konkretnega primera PREPOVED PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI (ne bis in idem) - ZKP dosledno upoteva naelo ne bis in idem, kar zagotavlja obdolenevo pravno varnost, ki je v tem, da se lahko otrese negotovosti, ki bi jo prinaala monost, da se pravnomono konan postopek obnovi njemu v kodo PRAVICA DO SOJENJA V RAZUMNEM ROKU - obdolenec ima pravico, da o obtobah proti njemu brez nepotrebnega odlaanja odloi neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodie tako sodi med merila za presojanje uinkovitosti sodi tudi trajanje in morebiti nepotrebno

zavlaevanje kazenskega postopka - bistveni sta vpraanji kateri as upotevati => doloitev zaetne in konne toke upotevanega obdobja po kaknih merilih presojati razumnost asovnega obdobja

bistvena merila za presojanje pravice do sojenja v razumnem roku

- zapletenost primera => presoja vpraanja, kaj je za pritonika na kocki - ravnanje strank (obdolenca in upravienega toilca), pri em pa sodie ne teje obdolenemu v kodo, da je uporabil vse dovoljene in razpololjive naine obrambe - ravnanje pristojnih oblasti (dolina postopka kot posledica transferiranja primera med razlinimi sodii, sodni zaostanki,...) - sodie je razvilo doktrino, v skladu z katero drava na odgovarja za kratkorone zaostanke, e je podvzela hitre in uinkovite korake, da nastale okoliine odpravi - ta merila niso taksativno doloena => sodie si tudi pridruje pravico, da upoteva tudi druga relevantna merila (priznanje napake drave, tevilo sodnih stopenj, ki so se ukvarjale s primerom,...) - merila si lahko med sabo nasprotujejo in napotujejo na razline zakljuke => sodie v konni fazi opravi e celovito presojo zamude morajo biti dovolj resne, prestopljena mora biti dopustna meja - kritev razumnega roka predstavlja tudi pretirana kratkost postopka => tesno povezano z domnevo nedolnosti in pravico do obrambe - za veino sodi je v sedanjosti znailna preobremenjenost, zato je dolnost vsake drave, da ukrene vse, da zagotovi varstvo pravic dravljanov nameanje novih sodnikov, modernizacija poslovanja sodi, ... - ob vsem tem pa mora biti uinkovitost postopka zmeraj podrejena kavtelam potenega postopka PRAVICA DO PRAVNIH SREDSTEV - pravica obdolenca do rednih in izrednih pravnih sredstev - omogoa nadzor nad odloitvami nijih sodi - ta pravica je pojmovana kot neka podpravica pravice do obrambe => slednja ne velja zgolj v primerih, v katerih se obdolenec brani, temve vkljuuje tudi aktivno obrambo v obliki napada - ne uinkuje zgolj obstoj pravnega sredstva, temve slednje velja za takno le, e vsebuje tudi vsebinsko merilo uinkovitosti PRAVICA DO OBRAMBE - omogoa, da obdolenec aktivno sodeluje v postopku v svojo korist - pravica temelji na predpostavki njegove nedolnosti in dolnosti dravnih organov, da se nihe, ki je nedolen, ne obsodi - je pravica obdolenca, da po lastni presoji razvije takno procesno aktivnost, s katero na argumentiran nain zavraa utemeljenost obtobe - obtoenec je subjekt kazenskega postopka takrat, ko lahko s svojimi aktivnimi procesnimi dejanji uresniuje svojo pravico do obrambe - obrambo lahko izvaja sam (materialna obramba) ali s strokovno pomojo zagovornika (formalna obramba) - pravici do materialne in formalne obrambe se ne izkljuujeta, ampak sta podani kumulativno materialna obramba - pravica obdolenca, da se po principu kontradiktornosti izjasni o vseh dejstvih in dokazih , ki ga obremenjujejo, ter navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist - lahko je procesna ali kazenska kazenska => izpodbija vsebino kazenskopravnega zahtevka - takno obrambo izvaja obdolenec sam, zanj pa tudi sodie in dravni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, po uradni dolnosti - ti so dolni obdolencu povedati, katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev obdolenca pouiti, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e pa se, pa ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde obdolencu zagotoviti, da ima primeren as in monost za pripravo svoje obrambe obdolencu omogoiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga bremenijo, in da navede dejstva in dokaze, ki so mu v korist omogoiti obdolencu pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete

procesna => uveljavlja kritev procesnih dolob

preveriti obdolenevo priznanje po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva (obremenjujoa + v korist), pomembna za izdajo zakonite odlobe obdolenevo zaslianje opraviti ob spotovanju njegove osebnosti obdolenca ne zavajati s kapcioznimi in sugestivnimi vpraanji upotevati prepoved izsiljevanja priznanja ali kakne druge izjave obdolenca sooiti s priami in soobdolenci, katerih izpovedbe se razhajajo z njegovimi ali so zanj obremenjujoe omogoiti sodelovanje obdolenca in njegovega zagovornika pri procesnih dejanjih obdolenca seznaniti z rezultati tistih procesnih dejanj pri katerih ni bil navzo, ker je bil zaradi motenja postopka odstranjen upotevati, da sodie ne sme opreti sodne odlobe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin in kritvijo dolob kazenskega postopka ter dokaze pridobljene na podlagi nedovoljenega dokaza - e je bila pa osebi odvzeta prostost, pa je obseg pravic e veji => oseba, ki ji je vzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveena o razlogih za odvzem prostosti + takoj mora biti pouena da ni dolna niesar izjaviti da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga svobodno izbere da je pristojni organ na njeno zahtevo dolan o odvzemu prostosti obvestiti njene najblije da e si ne vzame zagovornika v tiriindvajsetih urah od ure, ko je bil pouen o tej pravici, ali izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, mu ga postavi sodie po uradni dolnosti formalna obramba - pravica, da se brani tudi s strokovno pomojo zagovornika ele monost obrambe z zagovornikom omogoa uresniitev pravice do potenega postopka v smislu enakosti oroja - zagovornika si lahko izbere sam izmed odvetnikov, ali pa mu ga postavi sodie, kadar je z zakonom doloeno, da je obramba obvezna pa si ga ne vzame sam zagovornika smejo najeti tudi obdolenev zakoniti zastopnik, zakonec oz. oseba, s katero ivi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik - zagovornik je lahko le odvetnik, ki ga lahko nadomesti tudi odvetniki kandidat - zagovornika sme imeti ves as, ko tee kazenski postopek pred prvim zaslianjem je treba obdolenca pouiti o tem, da si ga ima pravico vzeti in da je lahko navzo pri njegovem zaslianju - sodie lahko od obtoenca zahteva, da si vzame drugega zagovornika, e le-ta brez dovoljenja zapusti obravnavo ali nanjo sploh ne pride, eprav je bil v redu povabljen in ni o tem obvestil sodia - kritev dolob o navzonosti zagovornika na glavni obravnavi ima za posledico absolutno bistveno kritev dolob kazenskega postopka - kritev dolob o navzonosti zagovornika pri drugih procesnih dejanjih pa relativno kritev - oseba, ki ji je vzeta prostost, mora biti takoj pouena, da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika pouiti ga mora policija, ko mu vzame prostost in preiskovalni sodnik, ko mu je ta prvi pripeljan - takna obramba se lahko konstituira v vseh fazah kazenskega postopka, in to na dva naina => s pooblastilom ali s postavitvijo zagovornika po uradni dolnosti - s pooblastilom => obdolenec si ga najame sam, tako da pooblasti katerega izmed odvetnikov po lastni presoji lahko pa ga najamejo tudi obdolenevi zakoniti zastopnik, zakonec oz. oseba, s katero ivi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik obdolene lahko ob vsakem asu preklie pooblastilo odvetnik lahko ob vsakem asu pooblastilo odpove => vee ga dolnost, da e en mesec opravlja dejanja za obdolenca, e je treba odvrniti kodo, ki bi lahko stranki nastala - s postavitvijo zagovornika po uradni dolnosti => e je obramba obvezna, pa si ga obdolenec ne vzame sam postavi ga s sklepom predsednik sodia izmed odvetnikov postavitev velja do pravnomonosti sodbe odvetnik zastopanja ne sme odkloniti => iz opravienih razlogov lahko zahteva razreitev, ne more pa zagovarjanja prenesti na drugega odvetnika obligatorna formalna obramba - obramba je obvezna (mora imeti zagovornika), e

je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se uspeno sam brani e zoper njega tee postopek zaradi KD, za katero je mogoe po zakonu predpisati kazen 30 let zapora e je po 157 ZKP (podani razlogi za pripor) priveden k preiskovalnem sodniku e gre za priporni narok in ves as dokler traja pripor ob vroitvi obtonice, e gre za KD, za katero je v zakonu predpisana kazen 8 let zapora ali huja kadar je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja tujec => postopek za izroitev obdolencev in obsojencev, e gre za KD, za katero je obramba obvezna ali je zoper tujca odrejen pripor mladoletniki => e od zaetka pripravljalnega postopka, e tee prosti njemu postopek za KD, za katero je predpisana kazen zapora nad 3 leta ko se mu sodi v odsotnosti ko mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa njegov naslov ni znan

fakultativna formalna obramba - obramba po zakonu ni obvezna, obdolenec pa si lahko vzame zagovornika, e eli, ves as, ko tee postopek obramba siromanih - kadar ni pogojev za obvezno obrambo, obdolenec pa si glede na svoje gmotne razmere ne more zagotoviti zagovornika sam, zato mu ga na njegovo zahtevo in na svoje stroke zagotovi drava - o postavitvi odloa preiskovalni sodnik oz. predsednik senata, postavi pa ga predsednik sodia - upotevati je treba premoenjske razmere, zapletenost kazenske zadeve in monost obrambe glede na obdoleneve osebne lastnosti

DOLNOSTI OBDOLENCA
- v postopku akuzatorno-inkvizitornega tipa ima obdolenec 2 temeljni procesni dolnosti

da se odzove vabilu sodia ter je navzo pri vseh tistih procesnih dejanjih, ki so lahko opravljena le v njegovi navzonosti => drugae mu grozi prisilna privedba ~ ta dolnost mu omogoa pravico do obrambe, eprav se ni dolan zagovarjati dopusti, da je predmet dokazovanja => ni samo procesni subjekt postopka, ampak tudi procesni objekt ~ je pasivno in aktivno dokazno sredstvo => zdravniki posegi (odvzem krvi, urina, psihiatrine preiskave), kriminalistino ugotavljanje sledi (odvzem prstnih odtisov, odtisov dlani, stopal, telesnih tekoin, las, vlaken iz oblail), osebna preiskava zaradi odkrivanja dokazov, razline oblike omejitve oz. odvzema prostosti, sodelovanje pri prepoznavi

PRIE
- so osebe, za katere je verjetno, da bi lahko kaj povedale o KD, storilcu in drugih pomembnih okoliinah obravnavanega dejanja, in jih je sodie pozvalo, da o tem izpovejo - pria je dolna povedati po resnici vse, kar ve o zadevi, v nasprotju z obdolencem, ki ima pravico do molka - dolnosti => dve temeljni dolnosti odzvati se vabilu sodia in po resnici priati dopustiti omejen poseg v telesno integriteto (npr. odvzem krvi, telesni pregled, druga zdravnika dejanja) ampak samo pod pogojem, e so na njenem telesu doloeni sledovi ali posledica KD - prievanje je dravljanska dolnost vseh, ki so po zakonu lahko prie - dolnost prie je, da se pravilno povabljena odzove vabilu sodia, in e ni z zakonom doloeno drugae, tudi pria - v primeru kritve teh dolnosti ZKP predvideva sankcije => privedbo, denarno kazen v primeru kritve dolnosti odzvati se na vabilo ter denarno kazen in uklonilni zapor (najve 1 mesec) v primeru kritve dolnosti prievanja - pravice privilegirane prie => zakon jih oproa dolnosti prievanja zakon vsako prio odvezuje dolnosti, da odgovarja na posamezna vpraanja, e je verjetno, da bi s tem spravila sebe ali svojega blinjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno kodo

ali kazenski pregon pri presoji, ali bi imel odgovor na posamezno vpraanje za prio res takne posledice, mora sodie pokazati primerno irino s stalia procesne kulture je nesprejemljivo vztrajanje, da pria pojasni, v em naj bi obstajala verjetnost taknih posledic, saj bi takna vztrajnost pomenila psihini pritisk na prio SPOSOBNOST BITI PRIA - sposobna pria je lahko vsaka fizina oseba, ki je sposobna pred sodiem podati razumno izjavo o kaknem pravno pomembnem dejstvu - prie so lahko okodovanec, okodovane kot toilec ali zasebni toilec mladoletne osebe, e so sposobni dojeti pomen prievanja in verodostojno izpovedati o pomembnih dejstvih osebe s fizinimi napakami (gluhi, nemi) - za obdolenca pa velja povsem drugani pravni pouk kot za prio prio je treba najprej opomniti, da je dolna govoriti resnico in da ne sme niesar zamolati, nato pa jo opozoriti, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje obdolenca se poui, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde => pravica do molka ABSOLUTNO NESPOSOBNA PRIA - ZKP ne doloa nobene kategorije e vnaprej kot absolutno nesposobne - kot prie lahko pridejo v potev vse osebe, tudi duevno bolne, otroci, gluhonemi in slepi, saj sodie prosto presoja o verodostojni njihovih izpovedb => oceno o neverodostojnosti njenega prievanja poda ele po zaslianju - za absolutno nesposobno prio gre, e oseba zaradi duevnih in telesnih nezmonosti ne more ustrezno zaznati pomembnih dejstev ali pa ni sposobna zaznanih dejstev reproducirati na nain, da bi njeno prievanje postalo predmet dokazne ocene RELATIVNO NESPOSOBNA PRIA - tiste prie, ki v konkretni kazenski zadevi ne morejo biti zasliane zaradi pravnih ovir - ne sme biti zasliana oseba, ki bi s svojo izpovedbo prekrila dolnost varovanja uradne ali vojake tajnosti obdolenev zagovornik o tem, kar mu je obdolenec zaupal kot svojemu zagovorniku, razen e obdolenec takno zaslianje sam zahteva mladoletna oseba, ki glede na svojo starost in duevno razvitost ne more razumeti pomena pravice, da ni dolna priati, razen e obdolenec takno zaslianje sam zahteva - funkcija prie ni zdruljiva z opravljanjem nekaterih drugih funkcij v kazenskem postopku => sodnik, sodni porotnik, dr. toilec, obdolenec, zapisnikar, izvedenec, tolma le e njihovo vlogo v procesu zamenja druga oseba, lahko priajo - obdolenec ne more biti pria v lastni zadevi => ne more biti zaslian kot pria v kazenskem postopku, v katerem je obdolen v istem kazenskem postopku, kjer gre za presojo kaznivih dejanj soobdolencev kot soudeleencev pri izvritvi istega KD v istem kazenskem postopku niti v primeru, kadar ne gre za udelebo pri izvritvi istega KD, ker so nekatera KD izvrili le nekateri izmed soobdolencev - kadar pa je kazenski postopek pravnomono konan zoper nekatere soobdolence, se lahko pravnomono obsojenega obdolenca zaslii kot prio v kazenskem postopku zoper ostale soobdolence, ker ni ve soobdolenec PRIVILEGIRANE PRIE - so osebe, ki so oproene dolnosti prievanja - ni jih mogoe zavezati k prievanju, e tega ne elijo!!! (razlika od relativno nesposobnih pri te morajo priati, e odpadejo doloene pravne ovire) - to so obdolenev zakonec oziroma oseba, s katero ivi v zunajzakonski skupnosti obdolenevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vtetega tretjega kolena in sorodniki po svatvu do vtetega drugega kolena obdolenev posvojenec in posvojitelj verski spovednik o tistem, o emer se mu je spovedal obdolenec ali druga oseba odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakna druga oseba o dejstvih, za katera je

zvedel pri opravljanju poklica, e velja dolnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel pri opravljanju svojega poklica, razen e so izpolnjeni pogoji, doloeni v zakonu, pod katerimi so te osebe odvezane dolnosti varovanja tajnosti oziroma so dolne posredovati zaupne podatke pristojnim organom status privilegiranih pri - zakon jih oproa dolnosti prievanja zaradi prepreevanja konfliktov med osebami, ki so si najblije oz. med katerimi obstaja pravno priznani odnos zaupanja gre za zakonsko beneficijo, ki pomeni zavesten odstop zakonodajalca od naela materialne resnice => odpoveduje se dokazom v kodo dejanskega stanja oseba se sama odloi ali bo priala ali ne, pri tem pa ji ni treba podati obrazloitve, zakaj ne bo priala tem osebam ni treba priati niti na zahtevo obdolenca e pa se te osebe odloijo, da bodo priale, veljajo zanje takne dolnosti kot za navadne prie - za doloitev statusa privilegirane prie je odloilen as prievanja in ne as storitve KD - e privilegirana pria odkloni prianje, sodie na njeni odloitvi ne sme utemeljiti nobenih predpostavk niti v korist niti v kodo obdolenca - o tej pravici jih je potrebno pouiti vsakokrat preden se jih zaslii ali takoj ko sodie zve za njihovo razmerje do obdolenca => e se jih ne poui ali e se ne izrecno odpovedo tej pravici, sodie ne takno izpovedbo ne sme opreti svoje odlobe, drugae gre za absolutno bistveno kritev, zapisnik o izpovedbi pa je izloen - odloitev, da bodo priale ni nepreklicna => oseba, ki je izjavila, da bo priala, si lahko med zaslianjem premisli in v tem primeru se morajo iz spisa izloiti vsi zapisniki o njenih prejnjih zaslianjih => sodie ne sme opreti svoje sodbe na njene izpovedbe, etudi so dane po konkretnem opozorilu, da ni dolna priati velja tudi obratno => premisli si lahko tudi po tem, ko je e izjavila, da ne bo priala in pria - zakon tudi daje beneficijo, da kdor ima razlog odrei se prievanju proti enemu od obdolencev, je oproen prievanj tudi proti drugim obdolencem, e njegove izpovedbe ni mogoe omejiti samo nanje - e privilegirana pria poda svojo izpovedbo in umre, e preden jo je bilo mogoe povabiti na glavno obravnavo, je treba v takem primeru teti, da njena privolitev, da pria, velja za naprej NI MOGOE NAJTI TEHTNEGA RAZLOGA, ZAKAJ IN NA PODLAGI ESA BI SE NJENA VOLJA SPREMENILA SOLENITETNA PRIE - prie, katerih navzonost naj zagotavlja, da bo doloeno procesno dejanje opravljano v skladu z ZKP - obvezna navzonost 2 polnoletnih pri => pri hini preiskavi, osebni preiskavi in pregledu potnih poiljk e so ta dejanja opravljena brez navzonosti teh pri, sodie nanje ne more opreti svoje odlobe PRESUMPTIVNA PRIA - osebe za katere se v predkazenskem postopku ugotovi, da bi lahko prile v kazenskem postopku v potev kot prie - od predloga strank in sodia je odvisno, ali bodo osebe, ki so pri zbiranju obvestil policiji dale doloene izjave, zasliane kot prie ANONIMNA PRIA - temeljni pogoj za verodostojno prianje je predvsem, da se pria razbremeni strahu, ki nastane zaradi njene udelebe v kazenskem postopku - obstaja dilema => maevanje obdolenca ali pa se lahko zane zoper njo kazenski pregon zaradi krive izpovedbe - za reitev te dileme zakon predvideva zavarovanje pri tako, da so le-te anonimne - razkritje identitete prie ni dopustno, e bi zaradi taknega razkritja nastala utemeljena nevarnost za njeno ivljenje ali ivljenje njenega sorodnika oz. e je pria neposredni izvajalec posebnih ukrepov, ki ga pristojni organ odvee dolnosti varovanja uradne tajnosti - vpraanje, pri katerih bi lahko odgovori nanje razkrili identiteto prie, so prepovedana - e bi zaradi razkritja posameznih osebnih podatkov ali celotne identitete doloene prie nastala resna nevarnost za njeno ivljenje ali telo, ivljenje ali telo njenega blinjega sorodnika, lahko sodie za zaito doloene prie ali njenega blinjega odredi enega ali ve zaitnih ukrepov izbris vseh ali posameznih podatkov iz kazenskega spisa oznaitev vseh ali nekaterih podatkov za uradno tajnost odredba obdolencu, zagovorniku, okodovancu, ali njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaencem, da morajo ohraniti v tajnosti posamezna dejstva ali podatke

doloitev psevdonima prii zaslianje s pomojo tehninih sredstev (zaitna stena, naprava za popaenje glasu, prenos zvoka iz posebnega prostora in podobna tehnina zaitna sredstva)

- sklep o uporabi zaitnih ukrepov, s katerimi se identiteta prie obdolencu in njegovemu zagovorniku v celoti prikrije (anonimna pria), lahko preiskovalni sodnik izda samo po opravljenem posebnem naroku, e oceni da obstaja resna nevarnost za ivljenje ali telo prie, ivljenje ali telo njenega blinjega sorodnika da je izpovedba prie pomembna za kazenski postopek da pria izkazuje zadostno stopnjo verodostojnosti da interes pravinosti in uspene izvedbe kazenskega postopka pretehtata nad interesom obrambe, da se seznani z identiteto prie

OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOBO IN SODBO

- OBJEKTIVNA IDENTITETA => o njej govorimo v treh primerih kot o odnosu med obtobo in sodbo

kot o posledici pravnomone sodbe Nihe ne sme biti preganjan in kaznovan zaradi kd, za katero je bil s pravnomono sodno odlobo oproen ali obsojen ali je bil kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen ali je bila obtoba zoper njega pravnomono zavrnjena kot o odnosu med ve obtobami

OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOBO IN SODBO - sodba se sme nanaati samo na dejanje, ki je predmet obtobe, obseene v vloeni obtonici oz. na glavni obravnavi spremenjeni ali razirjeni obtonici - pravni smisel te identitete je pogoj za uresnievanje naela akuzatornosti z opisom dejanja v obtonem aktu se obdoleni seznani s historinim dogodkom in mu je tako omogoeno, da se lahko izree o dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, ter mu je zagotovljena monost, da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist - sodie je dolno, da pri presoji obtobe objektivne identitete ne prekorai, razen e sodie spozna obdolenca za krivega lajega KD, ki je inkludirano v opisu hujega e sodie obtobo prekorai in spozna obdolenca za krivega kaknega drugega KD, potem je podana absolutna bistvena kritev - merila za presojo objektivne identitete med obtobo in sodbo konstitutivni elementi KD, ki so znak KD

~
~ ~

sodie tega elementa ne sme spremeniti tako, da ga zamenja z drugim (e je obtoen za KD iz malomarnosti, ga ne morejo obsodit na naklepno KD) => e to stori, je obdolenec prikrajan za monost obrambe krivdo, ki vpliva na kvalifikacijo KD, ni mogoe spremeniti obdolencu v kodo okoliine se ne morejo spremeniti tako, da bi se s tem ustvarilo drugo KD

lahko se spreminja opis dejanja glede na okoliine, zaradi katerih je dejanje drugano, vendar ljub temu ne drugo => sodie lahko spreminja v opisu okoliine, ki ne pomenijo zakonskih znakov KD (as, prostor, nain storitve, sredtsvo,...) kvalifikatorni elementi KD oz. zakonski znaki KD, zaradi katerih je takno KD huja oblika temeljnega KD ~ sodie ne sme opisu dejanja dodati kvalifikatornih elementov (okoliin), ki imajo za posledico hujo pravno kvalifikacijo ~ pri tatvini sodie ne sme dodati, da je bilo storjeno s silo in da gre za rop ~ sodie ne sme zamenjati enega kvalifikatornega elementa z drugim (e obtoba

bremeni obdolenca, da je storil KD umora iz maevanja,. potem, e to ni dokazno, sodie ne more takega oitka zamenjati z oitkom, da je bil umor storjen na zahrbten nain)

~ ~

e dravni toilec spremeni obtonico, ker se je spremenilo dejansko stanje obdolencu v kodo oz. se zamenja oitek z novim, ima obdolenec pravico zahtevati rok za pripravo obrambe sodie mora iz opisa izpustiti kvalifikatorni element, e okoliine niso dokazane

privilegiatorni elementi oz. zakonski znaki KD, zaradi katerih je takno KD laja oblika temeljnega KD ~ sodie teh okoliin ne sme prezreti, ampak jih mora vnesti v opis ~ e se ugotovi, da ni bilo storjeno KD naklepno ampak iz malomarnosti, mora v

opis vnesti KD iz malomarnosti, e je takno dejanje iz malomarnosti tudi kaznivo

PROCESNA DEJANJA DOKAZOVANJA

- so tista dejanja, ki imajo za svoj predmet ugotavljanje kazenskopravno pomembnih dejstev ter njihovo kazenskopravno vrednotenje - za njihovo ugotavljanje ne zadoa le, da jih sodie spozna, temve mora njihov obstoj dokazati na tak nain, da je lahko sprejemljiv tako za stranki kot za javnost kljuni problem je v tem, da je KD dogodek v preteklosti, ki zahteva svojo razjasnitev v trenutku presojanja za to presojo se zahteva, da sodie presodi tevilne in protislovne dokaze na neprotisloven in logien nain - sodie mora enako pazljivo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolenca obremenjujejo, kot tista, ki so mu v korist => ugotavljanje dejstev v kazenskem postopku temeljna in odgovorna naloga sodia - problematika ugotavljanja pravno pomembnih dejstev je v srediu pozornosti nauka o dokazovanju - nauk o dokazovanju je podroje procesnopravne znanosti, ki se ukvarja z dokazno teorijo - temeljni pojmi nauka o dokazovanju so pravno pomembno dejstvo stanje stvari dejansko stanje dejansko stanje kaznivega dejanja - nadaljni problemski sklop, ki je predmet nauka o dejstvih in dokazih, pa zahteva razjasnitev 4 vpraanj kdo ugotavlja dejstva v kazenskem postopku na kaken nain se ugotavljajo dejstva s kakno stopnjo verjetnosti morajo biti dejstva ugotovljena ali je utemeljeno razlikovanje med dvema vidikoma istega pojava, in sicer ugotavljanje s spoznavnega, psiholokega in gnoseolokega vidika,...

PRAVNA DEJSTVA
DEJSTVA - pojavi, ki jih spoznavajoi subjekt doivlja kot utno zaznavne in zato v svojem obstoju dokazljive spremembe v zunanjem svetu objektivni stvarnosti - dejstva so lahko le pojavi, ki jih je mogoe spoznati in dokazati => predstavljajo spoznavno, gnoseoloko, vrednostno in aksioloko kategorijo - dogodki kot pojavi so spremembe v stvarnosti ter jih opredelimo kot naravna dejstva (rojstvo, smrt) in lovekova ravnanja (v kazenskem postopku imajo lastnost procesnih dejanj) PRAVNA DEJSTVA - dogodki in lovekova ravnanja, ki imajo kazenskopravni pomen - dejstva, ki so pravno pomembna, so izsek iz stvarnosti - dogodek ali pojav dobi lastnost pravno pomembnega dejstva samo zato, ker smo mu dali tak pomen v skladu z interpretacijo njegove relevantnosti - sam pojem dejstva vsebuje dialektino nasprotje => po eni strani je del objektivne stvarnosti, po drugi strani pa je le njen fragment, ki mu pripisujemo doloen pomen v postopku ugotavljanja KD spoznavajoi subjekt izbere le tista dejstva, ki so po njegovi presoji povezana s KD in storilcem - dejstva v kazenskem postopku so predmet ugotavljanja in dokazovanja thema probandi => to so pravno odloilna dejstva indici kontrolna ali pomona dejstva ostala dejstva - dokazni temelj => dejstvo, ki je e ugotovljeno in se na temelju njegovega obstoja sklepa na obstoj dejstva, ki ga je ele treba dokazati

POMEMBNA IN ODLOILNA DEJSTVA

- ZKP uporablja tako pojem pomembno dejstvo (17, 248) , kot tudi pojem odloilno dejstvo (202, 269,...) - Grubia => odloilna so tista dejstva, na katerih temelji neposredna uporaba materialnega in

formalnega kazenskega zakona - pojem pomembnih dejstev obsega odloilna dejstva, indice in pomona oz. kontrolna dejstva prispevajo k zanesljivosti ugotavljanja odloilnih dejstev oz. k ugotavljanju dejanskega stanja pomembno dejstvo je vsako dejstvo, za katero sodie meni, da je pomembno za razsojo za razsojo pa so pomembne vse 3 kategorije dejstev - pojem odloilnih dejstev je torej oji od pojma pomembnih dejstev - odloilna dejstva imenuje zakon odloilna zato, ker je njihov obstoj pogoj za neposredno uporabo KMP in KPP - dejansko stanje => skup vseh odloilnih dejstev, ki imajo materialnopravni in procesnopravni pomen - dejansko stanje dejansko stanje KD dejansko stanje KD predpostavlja obstoj dejstev, ki so zakonski znak doloenega KD zadeva izkljuno okoliine materialnopravne narave - stanje stvari => procesna situacija, v kateri e ni prilo do ugotavljanja odloilnih dejstev oziroma celotno zbrano dokazno gradivo, ki ga sestavljajo obvestila, podatki in dokazi, torej viri spoznanja, na podlagi katerih bo lahko sodie ele po konani glavni obravnavi izloilo tista, ki so temelj za presojanje odloilnih dejstev in s tem sama odloilna dejstva

INDICI
- so posredni dokazi => dejstva, ki ele posredno, z loginim sklepanjem omogoajo spoznavanje pravno odloilnih dejstev - v dokaznem pomenu imajo dvojno vlogo => so predmet dokazovanja o lastnem obstoju in hkrati dokaz za obstoj odloilnega dejstva - sami po sebi niso pravno odloilni => ele na njihovi podlagi je mogoe po principu logike in izkustva sklepati o obstoju odloilnih dejstev - nekatere indice lahko uporabimo kot posredne dokaze v dokazne namene v kazenskem postopku, drugi taknega pomena nimajo, tretji pa imajo zgolj tak pomen, da omogoajo odkritje dejanja ali storilca in s tem imajo izrazito kriminalistini pomen VRSTE INDICEV - indice so poznali e v rimskem pravu => Ciceron in Kvintilijan sta jim pripisovala velik pomen in menila, da lahko vsi skupaj napravijo veliko kodo => delila sta jih na prehodne soasne naknadne nujne verjetne - kodeks Constitutio Criminalis Carolina je vseboval delitev indicev na SPLONE, ki veljajo za vsa KD, in POSEBNE, ki obstajajo le pri posameznih vrstah KD sploni => okoliine poteka KD (navzonost na kraju dejanja, posest sredstev in orodij, s katerimi je bilo storjeno KD, znaaj in znanje storilca), vzroke dejanja (motiv), posledice dejanje (fizine in psihine) posebne indice je obravnaval v zvezi s sledovi - v kriminalistiki je splono sprejeta naslednja delitev indicev

INDICI

asovno:

kaejo na:

vrste:

- pred dejanjem - med dejanjem - po dejanju

- kaznivo dejanje - storilca - k. dejanje in storilca

- materialni - psiholoki - v korist obdolenca - v kodo obdolenca

- indici pred dejanjem (ante delicti) => pomembni za sklepanje o obstoju KD in doloenega storilca
znaaj motiv pripravljalna dejanja izraanje volje za izvritev sumljivo obnaanje predkaznovanost

telesne in duevne lastnosti poznavanje in nepoznavanje okoliin, ki

so pomembne za storitev KD

- indici, ki kaejo na okoliine med izvritvijo dejanja (in tempore cirminis)

navzonost na kraju dejanja alibi posest sredstev in orodij primernih za izvritev KD indici storitve oz. sodelovanja pri dejanju => prstni odtisi, bioloki sledovi, kri, lasje, slina,...

- indici, ki kaejo na storilca po dejanju (post delictum)

sledovi KD korist od dejanja psihine posledice KD (sumljivo obnaanje, neprepriljiv zagovor,...)

- indici, ki kaejo na kaznivo dejanje

vlomljena vrata najdeno truplo sledovi krvi motiv, ki kae na monega storilca osumljeneva navzonost na kraju dejanja nagla sprememba njegovega ivljenjskega sloga (zapravljanje denarja na veliko, e gre za sum, da si je domnevni storilec pridobil vejo premoenjsko korist)

- indici, ki kaejo na storilca

sledovi navzonosti

posest ukradenih predmetov

- indici, ki kaejo na kaznivo dejanje in storilca

sledovi navzonosti na kraju dejanja posest ukradenih predmetov najdeno truplo ...

- materialni indici
sledovi KD predmeti stanje na kraju dejanja ...

- psiholoki indici

osumljenev znaaj njegove psihofizine reakcije, zlasti pri

preizkusu s poligrafom vrnitev na kraj dejanja

- indici v korist obdolenca (negativni indici) => osumljenca razbremenjujejo

alibi odsotnost sledov, ki bi morali obstajati pomanjkanje motiva

- indici v kodo obdolenca (pozitivni indici) => kaejo na KD in storilca

sledovi navzonosti na kraju dejanja posest ukradenih predmetov

- s procesnopravnega stalia lahko delimo indice e na indice, ki si pridobljeni na procesno dopusten nain (s preiskovalnimi dejanji) indice, ki imajo zgolj spoznavni, orientacijski pomen (poligraf, neformalen pogovor)

POMONA ALI KONTROLNA DEJSTVA

- v kazenskem postopku jih je treba ugotoviti zato, da z njimi preverimo verodostojnost dokazov kot izvora spoznanja tako o pravno odloilnih/relevantnih dejstvih kot tudi o indicih - pomona dejstva ugotavljamo zaradi dokazovanja obstaja pravno odloilnih dejstev ib indicih - pomonim dejstvom in indicem je skupno to, da posredno kaejo na obstoj pravno odloilnih dejstev, saj pomona dejstva tako kot indice ugotavljamo zgolj zaradi presoje obstoja teh dejstev

OSTALA DEJSTVA
- zunanja/objektivna dejstva => navzven zaznavna dejstva okoliine, ki so zakonski znak KD oz. okoliine, ki so rezultat izvritvenega ravnanja storilca okoliine, v katerih je bilo dejanje storjeno - notranja/subjektivna dejstva => zadevajo notranje/duevno stanje storilca

pritevnost, krivda, pravna in dejanska zmota => subjektivne okoliine, od katerih je odvisen obstoj kazenske odgovornosti

- pozitivna dejstva => kadar zatrjujemo, da doloena dejstva obstajajo - negativna dejstva => kadar trdimo, da doloena dejstva ne obstajajo - dejstva sedanjosti => dejstva, ki obstajajo e v asu sojenja so predmet neposrednega ugotavljanja z neposrednim zaznavanjem sodia - dejstva preteklosti => dejstva, ki jih v sedanjosti ni ve mogoe zaznati ugotovijo se v postopku retrogradne analize njihovega obstoja - obremenilna dejstva => okoliine, ki obtobo potrjujejo

obteevalnim okoliinam to vpliva na odmero kazni - razbremenilna dejstva => okoliine, ki obtobo zavraajo olajevalnim okoliinam
DEJSTVA, KI JIH NI TREBA UGOTAVLJATI
- oitna dejstva => kaejo se sama po sebi dokazovanje polnoletnosti za osebo za katero ni dvoma, da je polnoletna ni treba dokazovati, da je doloena oseba e otrok - notorna dejstva => splono znana dejstva so neposreden vir dokazovanja morajo biti predmet obravnavanja v kazenskem postopku kot predmet seznanitve ali kontradiktornosti, saj notornost ne zamenjuje dokaza, e ni predmet postopka mora biti konkretno in se mora nanaati na konkreten dogodek (konec vojne, razporeditev mestnih ulic, razdalja med dvema krajema) - presumpcije/predpostavljena dejstva => tejemo jih za obstojea tako dolgo, dokler ni ugotovljeno nasprotno fikcija => pravni konstrukt, ki ga narekuje potreba, da z njim nadomestimo postopek v dokazovanju resnice o obstoju doloenega dejstva => ne ustreza stvarnosti in e vnaprej se ve, da sploh ne ustreza v resnici ali pa je z njo v nasprotju + so izkljuene iz kazenskega prava kot negacija materialne resnice presumpcije utemeljujejo ivljenjske izkunje so lahko naravne ali pravne naravne presumpcije => utemeljujejo jo sama narava stvari, utemeljujejo jih izkunje iz vsakodnevnega ivljenja (predpostavka pritevnosti) pravne/zakonske presumpcije => delimo jih na materialnopravne (predpostavka asti in dobrega imena) in procesnopravne (domneva nedolnosti) so lahko absolutne (ne dopuajo dokazovanja nasprotnega od tega, kar predpostavljajo in imajo trajen pomen; praesumptio iuris et de iure) in relativne (so izpodbojne veljajo tako dolgo, dokler ni dokazano nasprotno; praseumptio iuris tantum)

DEJSTVA, KI SE NE SMEJO UGOTAVLJATI

- to so tista dejstva, ki zadevajo druinske razmere pri KD opravljanja ni mogoe dokazovati resninosti ali neresninosti tistega, kar se trdi

ali raznaa iz osebnega ali druinskega ivljenja

- + ostala dejstva ki se ne smejo zagotavljati, ker to prepoveduje zakon

UGOTAVLJANJE DEJSTEV
- ZKP doloa, da je namen njegovih dolob da se nihe, ki je nedolen, ne obsodi, storilcu kaznivega dejanja pa izree kazenska sankcija ob pogojih, ki jih doloa kazenski zakon in na podlagi zakonitega postopka temu lahko zadostimo le, e v vsakem konkretnem primeru ugotovimo, ali so izpolnjene vse temeljne predpostavke kaznivosti, ki so odloilne za obstoj KD - ugotavljanje dejstev je najpomembneja in najdelikatneja naloga sodia najpomembneja je zato, ker je pravilna uporaba prava na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje nesmiselna delikatna pa je zato, ker postopek ugotavljanja KD zahteva reprodukcijo neprotislovno presojo dokaznega pomena protislovnih spoznanj o KD

- dejstva, ki jih ugotavljamo v kazenskem postopku, so kazenskopravno pomembna le pod pogojem, da ustrezajo resnici - ugotoviti doloeno dejstvo v procesualnem pomenu besede je na logien in izkustveno sprejemljiv nain trditi, da takno dejstvo obstaja ali ne obstaja - ugotoviti doloeno dejstvo v bistvu pomeni isto kot takno dejstvo spoznati v njegovi resninosti - pravnem pogledu ugotoviti dejstvo pomeni doloeno dejstvo spoznati na pravno doloen nain ter njegov obstoj tudi logino in izkustveno sprejemljivo dokazati

KDO UGOTAVLJA DEJSTVA V KAZENSKEM POSTOPKU

- dejstva ugotavljajo sodie in drugi udeleenci postopka vsak od njih ugotavlja dejstva zase, ne da bi bil pri tem vezan na procesna doloila in obliko - ugotavljanje dejstev => doloena dejavnost zaznavajoega subjekta, ki jo je treba opraviti v doloeni obliki specifien problem spoznave - ugotovitev dejstev => oznauje nadaljnjo fazo ugotavljanja dejstev ter pomeni opredelitev in oceno rezultatov ugotavljanja dejstev - v postopku ugotavljanja dejstev sodelujejo vsi temeljni in vzporedni procesni subjekti, ugotovi pa jih samo sodie sodba je dokonna ocena sodia o obstoju/neobstoju doloenih dejstev

METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA DEJSTEV

- v kazenskem postopku se ugotavljajo dejstva na dva naina neposredno (direktno) z lastnim opaanjem procesnega organa, ki vodi postopek in posredno (indirektno) z dokazovanjem NEPOSREDNO UGOTAVLJANJE DEJSTEV - procesni organi z lastnim opaanjem ugotavljajo obstojea dejstva (ogledujejo predmete, kraj dejanja, berejo listine,...) - ker sodie ugotavlja dejstva v sedanjosti z lastnim opazovanjem, ta dejstva niso predmet dokazovanja v kazenskem postopku, temve so predmet neposrednega ugotavljanja to stalie zastopajo predvsem tisti, ki menijo, da v primeru, e je neko dejstvo dostopno neposrednemu zaznavanju, ni treba govoriti o dokazu => neposredno zaznano dejstvo se pojavlja kot samostojen nain presojanja stvarnosti tako bi sodia dejstva ugotovilo najbolj zanesljivo, e bi bilo v asu storitve KD navzoe na kraju samem => lahko bi se zanesljivo in neposredno preprialo o vseh okoliinah, pomembnih za presojo => vendar je KD dogodek iz preteklosti (izjema je KD, storjeno na glavni obravnavi) - o neposrednem ugotavljanju dejstev govorimo tudi takrat, kadar je sodba oprta na vir spoznanja o odloilnih dejstvih neposredno z neposrednimi dokazi izpovedba pri oividcev, listine, izvedensko mnenje, posnetki - ocena o neposredno zaznanem dejstvu pomeni kategorino sodbo => neposrednemu ugotavljanju dejstev se pripisuje veja zanesljivost POSREDNO UGOTAVLJANJE DEJSTEV - pri posrednem ugotavljanju pridemo do spoznanja pravno pomembnih dejstev pridemo na podlagi dokazovanja - zanj je znailno, da se kot zgornja premisa sodnikega silogizma pojavlja pravilo splonega ivljenjskega izkustva oz. prakse - sklepi, iz katerih sodba izhaja, niso kategorini => predstavljajo doloeno stopnjo verjetnosti posameznega dejstva => sodba je hipotetina, ker temelji na vrsti loginih sklepov takna sodba je znailna za indicirano dokazovanje, pri katerem vsako dejstvo le posredno kae na obstoj odloilnega dejstva in samo zase kot dokaz njegovega obstoja ne bi zadoalo primer indiciranega dokazovanja so npr. izpovedbe pri, da je bil domnevni storilec v asu storitve KD v neposredni bliini kraja dejanja + da je na nou, s katerim je bil pokodovanec pokodovan najden, prstni odtis osumljenca, da je na njem najdena krvna skupina okodovanca in osumljenec tega ne zna pojasniti,... => nobena od okoliin ne kae neposredno na to, da je domnevni storilec dejansko storilec, ampak so se te okoliine nakopiile do te mere, da zaradi medsebojne logine zveze pomenijo preskok na vijo raven spoznanja, zaradi katerega lahko trdimo, da so dokaz - presoja na podlagi posrednih dokazov zahteva toliko vejo previdnost in toliko bolj analitino oceno o tem, ali imajo vsi posredni dokazi v medsebojni logini povezavi isti enosmerni trend - pravno odloilno dejstvo je ugotovljeno posredno, e je ugotovljeno na podlagi enega ali ve indicev

- posredni nain ugotavljanja dejstev, torej dokazovanje je najpomembneja pot za ugotavljanje dejstev - ker pa je ugotavljanje dejstev odvisno od njihove razlage, prihaja do SPORA O RESNINOSTI => stranke lahko dajejo istim dejstvom razlien dokazni pomen vasih pa lahko e razlino interpretirajo vpraanje, ali doloeno dejstvo sploh obstoji oz. ali je sploh dokazano, ter e je dokazano v svojem obstoju, kaken dokazni pomen ima ter kako ga je treba razumeti v celotnem dokaznem kontekstu da pa lahko doloeno dejstvo dobi dokazni pomen, pa ga je treba interpretirati s stalia smisla pravnih norm - ZKP => dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodie misli, da so pomembna za pravilno razsojo sodie mora tako vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep, ali je kakno dejstvo dokazano ali ne ter kaken dokazni pomen mu je mogoe pripisati tako mora vsako dejstvo postati predmet razlage, iz katere je mogoe sklepati, ali obstoji => zdi se, da je posredno ugotavljanje dejstev oz. dokazovanje edina pot do spoznanja pravno pomembnih dejstev 1.) DOKAZI vs. DEJSTVO - dokaz v ojem pomenu besede je vir spoznanja o kaknem pomembnem dejstvu je sinonim za dokazna sredstva (prie, ogled, listine) oz. dokaz v vsebinskem, materialnem pomenu besede - dokaz v formalnem smislu => dokaz je lahko izraz za procesno dejanje, s katerim se ugotovi kakno pravno pomembno dejstvo dejstva, kot pojavi v zunanjem svetu, so predmet dokazovanja (thema probandi) - dokaz v pravno loginem pomenu besede je sinonim za logino in izkustveno sprejemljivo trditev o obstoju kaknega pravno pomembnega dejstva => kot tak je drugi izraz za oceno o dokaznem pomenu kaknega pravno pomembnega dejstva glede na to se pojem dokaz uporablja tako za dokazno oceno o obstoju kaknega pravno pomembnega dejstva kakor tudi za argumente, razloge, na katere je takna ocena oprta => ta je vselej rezultat presoje dokaznega pomena vsakega dokaza zase in v zvezi z drugimi dokazi 2.) VRSTE DOKAZOV - obremenilni in razbremenilni dokazi => ali gre za dokaze, ki obdolenca obremenjujejo ali razbremenjujejo - izvirni/originarni/primarni dokazi so pristne listine, prie dogodka, ogled kraja KD in predmetov - izvedeni/sekundarni dokazi => dokazi, ki posredno kaejo na obstoj KD e pria izpoveduje, kaj je sliala o obravnavanem dogodku od neke druge osebe - neposredni dokazi => neposredno kaejo na odloilna pravna dejstva obdolenevo priznanje, izpoved prie oividca - posredni dokazi => kaejo na pravna odloilna dejstva s pomojo indicev oz. z loginim sklepanjem - osebni/personalni dokazi => obdolenev zagovor, izpovedbe pri, izvid in mnenje izvedenca - stvarni/materialni dokazi => sledovi KD, prstni odtisi, krvavi madei, predmeti, ki jih je storilec pustil na kraju KD, sredstva, s katerimi je bilo storjeno KD, predmeti, ki so nastali s KD, predmeti na katerih je bilo KD storjeno (truplo, ponarejene listine) 3.) DOKAZNI POSTOPEK - je postopek, v katerem sodie izvaja dokaze z namenom, da ugotovi pravno pomembna dejstva prepisan je z zakonom => doloa postopek zaslievanja obdolencev, pri in izvedencev izvaja se v tistih procesnih situacijah, v katerem naj se izvede doloen dokaz poteka v doloeni obliki in gre skoti doloene faze - faze dokaznega postopka 1. odkrivanje dokazov (poizvedovanje pri domnevnih priah, odkrivanje materialnih dokazov prstni odtisi, DNK,...) 2. zavarovanje dokazov (zaslievanje pri takoj po dogodku, zavarovanje in shramba materialnih dokazov) 3. sprejemanje in izvajanje dokazov (sprejemanje odloanje o dokaznih predlogih; izvajanje zaslianje pri, izvedencev, ogled, rekonstrukcija, branje listin,...) 4. preizkus oz. ocena dokazov (preizkus verodostojnosti dokazov => opravi se tako, da

se presodi najprej vsak dokaz zase in nato e v zvezi z drugimi dokazi) - v postopku dokazovanja dejstev je pomembna vloga SODNIKA v postopku ta ima vlogo organizatorja ali zgolj vlogo pasivnega opazovalca prizadevanj strank, da dokaeta utemeljenost svojih procesnih trditev - v naem kazenskem postopku dokazno breme nosita v formalnem pomenu upravieni toilec in subsidiarno sodie, v materialnem pomeni nosi dokazno breme tudi obdolenec - formalno dokazno breme => pravna dolnost doloenega procesnopravnega subjekta, da dokae obstoj dejstva, ki je osnova za odloitev sodia o doloenem vpraanju e nosilcu dokaznega bremena ne uspe dokazati obstaja dejstva, tejemo tako dejstvo za neobstojee - materialno dokazno breme => kadar ima doloen procesni subjekt interes, da dokae kakno dejstvo, ne pa procesno dolnost - MEANI KAZENSKI POSTOPEK => upravieni toilec ima pravno dolnost, da nosi dokazno breme, hkrati pa je tudi sodie subsidiarno zavezano, da ugotovi vsa dejstva, ki obdolenca obremenjujejo ali razbremenjujejo obdolenec ima monost, da daje dokazne predloge, pri tem pa ga ne zavezuje nobena dolnost dokazovanja => to trditev preizkusi sodie - dolnost upravienega toilca je dokazati obdolenevo krivdo - e obdolenec dokazuje, da dejanja ni storil, pa mu ne uspe, e ne pomeni, da so podani dokazi o njegovi kazenski odgovornosti - nae pravo praviloma ne pozna prenosa dokaznega bremena od upravienega toilca na obdolenca e obdolenec v obrambi zatrjuje neko dejstvo, slednjega ni dolan dokazati => dolnost sodia je, da njegovo trditev preizkusi, in to ne glede na to, ali jo je obdolenec podkrepil z zadostnimi dokazi za sodie tako velja inkvizitorna maksima glede vpraanja dokaznega bremena => toilec ima dolnost, da dokae obstoj KD, obdolenec pa nima dolnosti, da dokae svojo nedolnost - velja naelo procesne akvizicije => za presojo materialne resnice ni pomembno, kdo predlaga posamezni dokaz, ker so pomembni rezultati dokazovanja - dokazni postopek obsega vsa dejstva, za katera sodie meni, da so pomembna za pravilno presojo - stranke sodie predlagajo, kateri dokazi naj bodo izvedeni, sodie pa v vsakem konkretnem primeru odloa, ali bodo izvedeni oz. kateri od predlaganih dokazov bo izveden => za izvedbo dokaza je potreben dokazni predlog - dokazni predlog je predlog stranke sodie, da izvede doloeni dokaz stranka navede, kaken dokaz predlaga, katere okoliine kaejo na njegov obstoj, zakaj izvedba dokaza prispeva k razjasnitvi obravnavane zadeve je procesno dejanje strank, izvajanje dokazov pa je procesno dejanje sodia => sodie izvaja dokaze, v tem postopku pa stranki sodelujeta tako, da prispevata k osvetlitvi dokazne vrednosti posameznega dokaza - sodie v vsakem primeri odloa, kateri dokazi bodo izvedeni - o predlogu, o katerem ni soglasja med strankami, in o soglasnih predlogih strank, s katerim ne soglaa predsednik, odloa senat - hkrati mora senat skrbeti, da obravnava poteka v taknem vrstnem redu, kot je doloeno z zakonom => vrstni red obravnavanja se lahko spremeni le zaradi posebnih okoliin, e tako odloi senat (e je veliko obtoencev, veliko kaznivih dejanj ali e je dokazno gradivo obseno ) - praviloma so najprej izvedeni dokazi, ki jih predlaga toilec, nato dokazi, ki jih predlaga obramba, na koncu pa e dokazi, katerih izvedbo po uradni dolnosti odredi senat - sodie prosto presoja, katere dokaze bo izvedlo => pri tem ni vezano na nobena formalna dokazna pravila, vezano je samo na pravila, na kaken nain je treba izvesti doloen dokaz (vrsta in narava telesnih pokodb se lahko dokazuje le z pomojo izvedenca, pritevnost s pomojo psihiatra, )

sodie in dravni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odlobe => tako dejstva, ki obdolenca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist

4.) DOKAZOVANJE Z INDICI - je posreden nain ugotavljanja odloilnih dejstev - poznamo tri temeljne metode indicialnega dokazovanja => metoda akumulacije, metoda difundiranja in metoda eliminacije metoda akumulacije - sistematien postopek zbiranja indicev, ki naj bi v medsebojni logini zvezi poveali utemeljenost suma,

da je doloena oseba storila KD - preiskovalci iejo in zbirajo tiste sumljive okoliine, ki kaejo na KD in storilca, pri tem pa ni pomembna koliina indicev, temve njihova kakovost - napano pojmovanje kopienja istovrstnih indicev kot dokazne verige je lahko vzrok sodnih zmot => do taknih zmot lahko prihaja, kadar idnici izhajajo eden iz drugega v taknem primeru ne poveujejo, temve zmanjujejo zanesljivost sklepa o obstoju KD indici so zanesljivi le takrat, kadar gre za vzporedne sisteme indicev, ki so medseboj neodvisni in vsak zase neposredno dokazuje pravno relevantno dejstvo v nasprotnem primeru lahko gre le za verigo dokazov, ki je tako mona, kolikor je moan njen najibkeji len metoda difundiranja - vezana na obstoj negativnih dejstev oz. dejstev, ki izkljuujejo obstoj KD - dejstvo, da nekaterih indicev ni, sicer zmanjuje monost razlage, da je osumljenec storilec, vendar se s tem verzija e ne zavraa metoda eliminacije izkljuevalna metoda - obstoj ene okoliine nujno pomeni neobstoj druge

- potrjen alibi dokazuje, da osumljenec ni mogel biti na kraju dejanja, zato ni storilec

S KOLIKNO STOPNJO VERJETNOSTI MORAJO BITI UGOTOVLJENA DEJSTVA V KAZENSKEM POSTOPKU?

- resnica je najvija stopnja verjetnosti obstoja pravno pomembnih dejstev - teoretike KPP, ki se ukvarjajo s pojmom resnice, lahko razdelimo v dve skupini prvi gojijo skeptino stalie o vpraanju, ali je mogoe ugotoviti objektivno resnico v kazenskem postopku => sodnik po njihovem mnenju dosee le visoko stopnjo verjetnosti, ne pa gotovosti drugi gledajo na problem resnice s stalia dialektinega materializma => pod pojmom resnica ne razumemo brezpogojne, absolutne resnice, temve le pravno, empirino, zgodovinsko gotovost - resnica v kazenskem postopku je relativna, ker zajema le del objektivne stvarnosti in ne njene celote, vendar pa je hkrati tudi absolutna, ker se mora ta del stvarnosti odraati popolno, izrpno in z gotovostjo => sodna resnica je absolutna in relativna hkrati absolutna je zato, ker mora dati zanesljiv odgovor na vpraanje o KD in storilcu relativna je zato, ker ni popolna, brezpogojna in vena => pri vsakem preiskovanju in sojenju ostaja marsikatero obrobno in manj pomembno vpraanje nereeno, ker se ugotavljajo zgolj pravno pomembna dejstva absolutno se spozna samo skozi relativno, v katerem je vsebovano - naelo relativne resnice v ZKP => sodie mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z (355) drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep, ali je kakno dejstvo dokazano ali ne 364 => sodie navede dolono in popolnoma, katera dejstva teje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov; pri tem navede zlasti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, in kateri razlogi so bili za sodie odloilni pri reevanju pravnih vpraanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoenca in pri uporabi posameznih dolob kazenskega zakona glede obtoenca in njegovega dejanja - e bi bila resnica absolutna bi zanjo zadoal zgolj en dokaz, ker pa je relativna, je zanjo potrebnih ve dokazov, ker se z vsakim povea stopnja verjetnosti - podlaga za obsodilno sodbo v kazenskem postopku je zato lahko le takna resnica, ki je objektivna in subjektivna, relativna in absolutna ter konkretna - ZKP loi tiri razline stopnje verjetnosti, s katero morajo biti ugotovljena dejstva v kazenskem postopku (imenujemo jih tudi dokazne standarde) razlogi za sum utemeljeni razlogi za sum utemeljen sum subjektivna gotovost oziroma preprianje o resninosti ugotovljenih dejstev RAZLOGI ZA SUM - za zaetek preiskovalnega postopka zadoa, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno KD, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti - tej stopnji verjetnosti je zadoeno e, e pride policija do obvestila, da je bilo storjeno takno KD, e je storilec KD neznan, oz. do obvestila, da je doloena oseba storila takno KD

- je faza, ko policija e ie dravnemu toilcu nasprotno stranko => e ni procesnorelevantne (formalnorelevantne) osredotoenosti na doloeno osebo in da se spor e ni izoblikoval - ne zadoajo za uvedbo formalnega kazenskega postopka, dopuajo pa e doloene posege v lovekove pravice policija mora ukreniti vse potrebno, da se storilec KD izsledi, da se ta ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi KD in predmete, ki utegnejo biti dokaz, zbrati vsa obvestila, ki utegnejo biti koristna za izvedbo kazenskega, smejo opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov, prtljage, omejiti gibanje, osebe fotografirati, jemati prstne odtise, bris ustne sluznice,... tako policija sme zahtevati potrebna obvestila od oseb; opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage; za nujno potreben as omejiti gibanje na doloenem prostoru; ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov; razpisati iskanje osebe in stvari, ki se iejo; sme fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, vzeti tudi njegove prstne odtise in bris ustne sluznice (148+149) UTEMELJENI RAZLOGI ZA SUM - nov dokazni standard => vzpostavljen z odlobo Ustavnega sodia RS - tista stopnja verjetnosti, ki mora temeljiti na doloenih dejstvih, na konkretnih okoliinah, stopnja suma pa mora biti takna, da se tako po kvaliteti kot po kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri priblia utemeljenemu sumu - je precej nejasen standard - je posredni ukrep za predkazenski postopek UTEMELJEN SUM - je osrednji dokazni standard - tista visoka stopnja artikulirane konkretne in specifine verjetnosti, da je doloena oseba storila KD - treba jo je dosei, da se kazenski postopek v formalnem pomenu besede zoper doloeno osebo sploh lahko zane - 4 temeljna merila, ki jim mora biti hkrati zadoeno, da lahko sum pojmujemo kot utemeljen

predhodnost utemeljenega suma => zahteva, da mora standardu utemeljenega suma biti zadoeno pred posegom v posameznikove pravice konkretnost utemeljenega suma => zahteva, da je doloeni posameznik posegel v interes drune na doloen (konkreten) nain izrazljivost utemeljenega suma =>pomeni, da se ta dokazni standard lahko zatrjuje zgolj z argumenti, ki jih je mogoe dolono izraziti in ne zadostuje sam obutek

specifinost utemeljenega suma => onemogoa, da bi se utemeljen sum vzpostavil samo na podlagi splonih, verjetnostnih okoliin - utemeljen sum je pogoj za uvedbo kazenskega postopka oz. za zaetek preiskave ali vloitev neposrednega obtonega akta - je tudi temelj za druge bistvene posege => odreditev pripora, odreditev nadomestnih ukrepov prepovedi priblievanju doloenem kraju ali osebi, javljanja na policijski postaji in hinega pripora SUBJEKTIVNA GOTOVOST OZ. PREPRIANJE O RESNINOSTI UGOTOVLJENIH DEJSTEV STOPNJA VERJETNOSTI ZA IZREK OBSODILNE SODBE - posebnega dokaznega standarda za izrek obsodilne sodbe na zakon ne pozna - izvedemo ga lahko posredno v povezavi z domnevo nedolnosti => osebo je treba obsoditi, ko ji je dokazano, da je dejanje storila - za izrek obsodilne sodbe se zahteva preprianje, torej subjektivna gotovost, ki izkljuuje utemeljeno verjetnost ali samo verjetnost drugane odloitve - pri tem ostaja nereeno vpraanje stopnje gotovosti, da je oseba dejanje storila

PRAVNA IN DEJANSKA VPRAANJA

- med pravnimi in dejanskimi vpraanji je treba razlikovati => s to problematiko se sreujemo skozi celotni kazenski postopek - ugotavljanje dejstev zajema dejansko vpraanje, vpraanje ustreznosti uporabe pravnih norm pa zadeva pravno vpraanje - nekateri teoretiki menijo, da so pravna in dejanska vpraanja med seboj tako tesno prepletena, da gre v bistvu za meana vpraanja to stalie postane razumljivo, e upotevamo, da razlika med pravom in dejstvi splahni na ravni, na kateri spoznamo, da gre pri pravni razlagi za dialektini proces, v katerem percepcija norme

doloa izbiro relevantnih dejstev in obratno, v - zagovorniki pravnih, dejanskih in tudi meanih vpraanj utemeljujejo razlikovanje s tem, da e sam zakonodajalec tvori pravne norme na tak nain, ko uporablja izraze iz vsakodnevnega ivljenja (pokodovanje, stvar,...) pri tem pa prezrejo, da problem med dejanskimi in pravnimi vpraanji ni spoznavne narave, temve je posledica dejstva, da sta pravni jezik in jezik vsakdanjega ivljenja najtesneje povezana - Pavnik => pravne norme izvirajo iz dejanskega ter se nato ob presoji konkretnih primerov k dejanskemu vraajo kot vrednostne sodbe tako so dejanska vpraanja povezana z pravnimi le toliko, kolikor so pravno pomembna dejstva neloljivo povezana z naimi predstavami o pravnem pomenu - razlikovanje med dejanskimi in pravnimi vpraanji znatno olajuje dokaj preprosta teoretina formula v okviru dejanskih vpraanj se naa presoja vselej giblje v domeni vpraanja, kako je bilo oz. ali so in do kakne stopnje verjetnosti so dokazana pravno pomembna dejstva po dejanskih vpraanjih se spraujemo, ko se v zvezi z obravnavanim dogodkom spraujemo, kako se je zgodilo, kaj se je v bistvu zgodilo => ele odgovor na to vpraanje nam zagotavlja temelj za reevanje pravnih vpraanj pravno vpraanje pa se nanaa na to, kaj je ugotovljeno dogajanje v pravnem pomenu oz. kaj je to, kar naj bi bilo odnos med dejanskimi in pravnimi vpraanji zadeva odnos med predmetom ocenjevanja in oceno => le na predmet ocenjevanja lahko veemo vpraanje o njegovem pravnem pomenu => zato sta si dejanska in pravna vpraanja v odnosu subsumpcije

DOKAZNA SREDSTVA
- kot dokazno sredstvo pride v potev vse, kar je mogoe po pravilih logike obravnavati kot vir spoznanja resnice o obstoju kaknega pomembnega dejstva v kazenskem postopku - kot viri spoznanja pa ne pridejo v potev tisti naini dokazovanja, ki jih zakon prepoveduje ali omejuje dopua uporabo pod strogo doloenimi pravnimi pogoji procesna sankcija za uporabo dokazov, ki so bili pridobljeni v nasprotju z dolobami ZKP ali s kritvijo lovekovih pravic je izloitev ekskluzija - personalni dokazi so zagovor obdolenca izpovedba pri (prievanje) izvidi in mnenja izvedencev - materialni dokazi so ogled prepoznava sooanje listine tehnini posnetki

ZAGOVOR OBDOLENCA
- obdolenec ima v kazenskem postopku dvojni pravni poloaj => po eni strani je SUBJEKT kazenskega postopka, ki so mu zagotovljene vse pravne in dejanske monosti uveljavljati svojo pravico do obrambe po drugi strani pa je DOKAZNO SREDSTVO s svojim zagovorom - v zgodovinskem razvoju so se spreminjali pogledi na vpraanje, pod kaknimi pogoji je lahko obdolenec vir spoznanja o dejstvih akuzatorni postopek => obdolencev poloaj je najugodneji, prostovoljno priznanje je bila kraljica dokazov e je priznal KD ni bilo dvoma o verodostojnosti priznanja inkvizitorni postopek => e inkvirent ni mogel dosei priznanja z zaslianjem, ga je poskual izsiliti z torturo opustitev torture pa ni pomenila spotovanje pravice obdolenca do molka => predpostavljali so obdolenevo moralno dolnost da odgovarja na vpraanja in govori resnico, kar je pa dopualo tudi uporabo fizinega nasilja kot kazen za neposlunost ter uporabo psihinega pritiska in zvija (sugestivna in kapciozna vpraanja) v nadaljnjem razvoju je veljalo, da se obdolenec ni dolan zagovarjati, e pa se e zagovarja, pa

mora govoriti resnico => takno ureditev poznajo anglosaka prava obdolenec se sam odloi, ali se bo ob tem, da se je izjasnil o obtobi, izpovedal tudi pred sodiem e se odloi za izpovedbo, ima procesni poloaj prie v lastni kazenski zadevi => njegova izpovedba je v dokaznem pogledu enakovredna izpovedbam pri e se ugotovi, da je izpovedba obdolenca lana, gre za krivo prianje in je zato KD, vendar so kazenskopravne posledice tega dejanja zgolj simboline - obdolenevemu zagovoru se kot dokaznemu sredstvu teko odpoveduje tudi kontinentalni kazenski postopek, in s tem tudi na - obdolenca se na glavni obravnavi zaslii neposredno => njegova navzonost je potrebna, ker je vir spoznanja o resninosti dejstev, ki morajo biti sodiu zagotovljena na originaren nain - 307 ZKP => e obtoenec ne pride na glavno obravnavo, kljub temu da je bil v redu povabljen, sme senat odloiti, da se glavna obravnava opravi tudi v njegovi nenavzonosti, e ugotovi, da njegova navzonost ni nujna je navzo njegov zagovornik in je bil pred tem e zaslian - 442 ZKO => e pa obtoenec nima zagovornika in ne pride na glavno obravnavo kljub temu, da je bil v redu povabljen, sme sodnik odloiti, da se opravi glavna obravnava tudi v njegovi nenavzonosti, s pogojem, da njegova navzonost ni nujna in da je bil pred tem e zaslian - nujnost navzonosti se presoja glede na vpraanje, ali je dovolj dokazov, da sodie razsodi, ne da bi bilo treba obdolenca zasliati e v zvezi s kaknim vpraanjem - sojenje v odsotni obdolenca sploh ne more priti v potev, e sploh ni bil zaslian ZASLIANJE OBDOLENCA - obdolenca se zasliuje v preiskavi in na glavni obravnavi pred sodiem - ko se obdolenca prvi zaslii mora dati svoje osebne podatke (227 ZKP)

ime in priimek ter morebitni vzdevek, ime in starev ter dekliki priimek matere, kraj in datum rojstva, kje stanuje, EMO, narodnost in dravljanstvo, poklic, opis druinskih razmer, izobrazbo,...

- obdolencu se mora pred zaslianjem dati pouk pred prvim zaslianjem ~ da mora priti na vabilo in takoj sporoiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivalia, ter ga opozoriti na posledice, e ne bi tako ravnal (227/1) ~ da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzo pri zaslianju (67/2) ~ da se mu lahko kazen omili, e gre za KD, za katera je v KZ predvideno, da se lahko omilijo ~ da ima pravico do tolmaa (8/2) pred vsakim zaslianjem ~ katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev (5+227/2) ~ da se lahko izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist (5+227/2) ~ da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde (5+227/2) ~ da ima pravico vzeti si zagovornika po lastni izbiri, oziroma da se mu lahko ob pogojih, ki jih doloa ta zakon, postavi zagovornik po uradni dolnosti, ki je lahko navzo pri zaslianju (227/2) ~ e gre za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku predvideno, da se sme obdolencu v doloenih primerih kazen omiliti mu je tudi to treba povedati (227/3) ~ po potrebi se obdolenca, ki bi iz nevednosti lahko opustil kakno dejanje v postopku ali zaradi tega ne bi izkoristil svojih pravic, poui sodie o pravicah, ki mu gredo po tem zakonu in o posledicah, e bi dejanje opustil (14)

- pouk je treba vpisati v zapisnik => zakon izrecno ne predvideva sankcije, v primeru, ko pouk ni bil podan ali pa ni bil vpisan v zapisnik doloa sankcije pa zgolj v primeru obdolenca, 227/10 => e obdolenec ni bil pouen o svojih pravicah iz 227/2 ali e dani pouk in izjava obdolenca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik, sodie ne sme opreti svoje odlobe na obdolenevo izpovedbo => hkrati pa je to tudi predmet ekskluzije NAINI ZASLIANJA - zaslianje poteka na naslednje naine

ustno po tolmaih e je obdolenec gluh, se mu postavljajo vpraanja pisno, e pa je nem, se od njega zahteva, da odgovori pisno; e se pa zaslianje ne more opraviti na tak nain, se za tolmaa poklie nekdo, ki se zna sporazumeti z obdolencem

NAVZONOSTI DRUGIH OSEB PRI ZASLIANJU - pri zaslianju sta lahko navzoa dravni toilec in zagovornik - e preiskovalni sodnik oceni, da je njuna navzonost v posameznem primeru potrebna, lahko odredi, da se zaslianje opravi v njuni obvezni navzonosti njuna navzonost je obvezna vselej, ko policija odvzame prostost osebi in jo pripelje k preiskovalnemu sodniku (178/1) preiskovalni sodnik mora tistega, ki mu je bila vzeta prostost, brez odlaanja, najkasneje pa v osemintiridesetih urah, odkar mu je bila oseba pripeljana, zasliati (203/2) e si tisti, ki mu je vzeta prostost, ne vzame zagovornika v tiriindvajsetih urah od ure, ko je bil pouen o tej pravici, ali izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, mu ga postavi sodie po uradni dolnosti (203/3) obdolenec sme biti zaslian brez zagovornika, e se je izrecno odpovedal tej pravici, obramba pa ni obvezna ali e zagovornik ni navzo, eprav je bil obveen o zaslianju - e je bila odrejena obvezna navzonost, pa na zaslianje ne prideta ne dravni toilec ali zagovornik, se zaslianje preloi, razen e bi pretekel 48-urni rok za zaslianje oz. e se oceni, da obvezna navzonost ni ve potrebna o preloitvi oziroma izostanku z zaslianja preiskovalni sodnik obvesti vijega dravnega toilca oziroma odvetniko zbornico - e pa sta navzoa, pa lahko postavljata obdolencu vpraanja (178/7) POTEK ZASLIANJA - ZASLIEVANJE - 227-232 - zaslievanje mora potekati tako, da se v polni meri spotuje obdoleneva osebnost - obdolenec se zasliuje ustno; pri zaslievanju se mu lahko dovoli, da uporablja svoje zapiske - pri zaslievanju je treba obdolencu omogoiti, da se v neoviranem pripovedovanju izjavi o vseh okoliinah, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva, ki so v korist njegovi obrambi - ko obdolenec kona svojo izpovedbo, se mu postavijo vpraanja, e je treba, da se izpolnijo vrzeli ali odpravijo nasprotja in nejasnosti v njegovem pripovedovanju - obdolencu je treba postavljati vpraanja jasno, razlono in dolono, tako da jih lahko popolnoma razume - e se pozneje obdoleneve izpovedbe razlikujejo od prejnjih, zlasti e obdolenec preklie svoje priznanje, se zahteva od njega, naj pove razloge, zakaj razlino izpoveduje oziroma zakaj preklicuje priznanje - obdolenec se sme sooiti s prio ali z drugim obdolencem, e se njune izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih sooenci se vsak zase zasliijo o vsaki okoliini, v kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo - z obdolencem se lahko opravi tudi prepoznava predmetov, ki so v zvezi s KD - kljub priznanju obdolenca mora sodie, ki vodi postopek, zbirati e druge dokaze e je priznanje jasno in popolno in e je podprto tudi z drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank - obdoleneva izpovedba se vpie v zapisnik v obliki pripovedovanja vpraanja in odgovori nanje se vpiejo v zapisnik, e to zahtevajo stranke ali zagovornik ali e preiskovalni sodnik meni, da je to potrebno iz zapisnika mora biti razvidno, na igavo vpraanje je dan odgovor obdolencu se lahko dovoli, da svojo izpovedbo sam narekuje v zapisnik - zaslianje se lahko tudi snema z napravo za zvono ali slikovno snemanje ZASLIANJE S POMOJO POLIGRAFA KOT SPORNI NAIN ZASLIEVANJA - poligraf => naprava, ki je zasnovana na izkunji, da lovek, kadar lae, doivlja doloeno mero vznemirjenosti zaradi strahu, da bo njegova la odkrita na nekaterih ljudeh se ta vznemirjenost opazi e na pogled (rdeica, zmeden nain govora, negotovost,...), pri drugih ljudeh pa je to teje opaziti, ker znajo takne simptome lai bolj ali manj spretno prikriti ali pa sploh ne doivljajo kaknega posebnega vznemirjenja - poligraf tako belei hkrati vrsto sprememb, ki nastanejo v organizmu izpraevanca praviloma beleijo spremembe v pritisku, srnem utripu, dihanju in galvanskem konem refleksu - preizkus verodostojnosti izpovedbe se izvaja tako, da se mu zastavljajo vpraanja po psiholoko doloenem vrstnem redu, pri emer mora testiranec odgovarjati na vpraanja z "da" ali "ne" v asu izpraevanja so na izpraevanevo telo pritrjeni instrumenti, ki beleijo omenjene reakcije (pritisk, dihanje, utrip in prevodnost koe)

po izpraevanju sledi faza razievalnega pogovora => razjasni se, zakaj je prilo pri doloenih vpraanjih do doloenih reakcij, nato pa se izvede psiholoka presoja odgovor, ob katerih je poligraf reagiral - pri tem se pojavlja predvsem vpraanje, v kolikni meri daje poligraf zanesljive podatke in v kolikni meri so ti podatki koristni za kazenski postopek ali so pravno dopustni to je v razlinih dravah razlino urejeno nemka teorija in praksa odlono zavraa uporabo poligrafa v kazenskem postopku, ne glede na njegovo znanstveno zanesljivost => izpraevanje s pomojo poligrafa predstavlja nedopusten poseg v intimno sfero loveka + uporaba poligrafa se obravnava kot prisila na priznanje ZDA => poligraf ni tako zanesljiv, da bi se rezultati izpraevanja lahko uporabili v kazenskem postopku kot dokaz => menijo pa, da je lahko dovolj zanesljiv dokaz, e so se stranke vnaprej dogovorile za ta preizkus - nae KPP ne vsebuje nobenega predpisa, ki bi reeval vpraanje dovoljenosti poligrafa v naem kazenskem postopku => odgovor na to dajeta teorija in praksa - pri iskanju odgovora na to vpraanje se mora upotevati pravica obdolenca, da se ni dolan zagovarjati niti odgovarjati na posamezna vpraanja tako vpraanje poligrafa lahko pride do veljave le pod pogojem, da se osebo vnaprej seznani z delovanjem poligrafa in opozori, da se ni dolna izpostavljati preizkusu verodostojnosti s pomojo poligrafa - ne glede na to, da sta izpolnjena pogoja seznanitve in pristanka, e vedno ostaja kot kljuni razlog zoper njegovo uporabo dejstvo, da pomeni pritisk na svobodno voljo in s tem poseg v zasebno sfero e se namre obdolenca zasliuje s pomojo poligrafa, njegove izjave niso svobodne, e niso svobodne pa niso prostovoljne in zato niso voljne dejanje, ki ni voljno ne more biti procesno relevantno => poligraf namre ne registrira le tistih izjav, ki jih obdolenec daje prostovoljno, temve na podlagi podzavestnih reakcij prihajamo do podatkov, ki jih obdolenec ne eli dati - vendar poligrafa ne moremo zavrniti kot pripomoek pri odkrivanju KD => e je obdolenec seznanjen z nainom delovanja poligrafa in v njegovo uporabo privoli, se lahko uporablja kot pomono preiskovalno sredstvo - situacija, v kateri se znajde obdolenec, nas sooa s tremi monostmi, ki so povezane s tremi kategorijami obdolencev => tisti, ki niso krivi, tisti, ki so krivi in to priznajo, ter tisti, ki so krivi in ne priznajo svoje krivde za tiste, ki niso krivi, je zanesljivo, da pristanejo na preizkus s poligrafom zato, ker elijo s tem dokazati svojo nedolnost tisti, ki so krivi in priznajo svojo krivdo v bistvu nimajo nobenega razloga za zavrnitev preizkusa s poligrafom, ker jim takno izpraevanje ne more koditi tisti, ki pa so storili KD in tega ne priznajo pa pristanejo na preizkus s poligrafom samo za to, da bi bil tak dokaz eden od dokazov nedolnosti => ti namre igrajo svojo nedolnost, da bi prepriali preiskovalce, da nisi storilci KD in se obnaajo tako, kot da niso krivi tem osebam se predlaga preizkus s poligrafom, te pa praviloma pristanejo, ker so nedolne in se nimajo niesar bati pomembno je, da se osebo pred tem poui o delovanju poligrafa in da na preizkus prostovoljno pristane - dolnost teorije in prakse je, da izoblikujeta natanne pogoje za uporabo poligrafa v predkazenskem postopku v kazenskem postopku mora biti tak predpis v skladu s predpisi, ki zadevajo zaslianje obdolenca oz. prie NEDOVOLJENI NAINI ZASLIEVANJA - nedovoljeni naini zaslievanja obdolenca kapciozna in sugestivna vpraanja preslepitev sila in gronja lobotomija in drugi zdravniki posegi narkoanaliza hipnoza 1.) kapciozna vpraanja - o njih govorimo takrat, kadar izhajajo iz stalia, da je obdolenec priznal nekaj, esar v bistvu ni priznal e preiskovalec, ki sumi, da je obdolenec skril ukradene predmete, zastavi vpraanje,

ali ima katerega od teh predmetov ali kaj jih je skril => predpostavi, da ima te predmete

- tako se imenujejo predvsem zato, ker z njimi od obdolenca izvabimo izjavo, ki je sicer ni nameraval podati - psiholoki uinek taknih vpraanj je, da si lahko obdolenec kot dejanski storilec KD razlaga takno vpraanje kot dokaz preiskovalevega preprianja o obstoju neke okoliine, in zato nima smisla, da bi jo pri nadaljnjem zaslianju zanikal, ker je e tako in tako vse znano - z njimi lahko izvabimo indice in hkrati lahko celo izzovemo priznanje zaradi doloenih psiholokih zakonitosti zaslievanja zasliano osebo je mogoe tako zavesti v zmoto in jo pripraviti do priznanja, ki ga sicer ne bi podala, ali pa do napane izjave, ki je posledica nepazljivosti ter narave vpraanja - kljub prepovedi se ta vpraanja pogosto uporabljajo => zastavljajo jih policisti, kriminalisti, preiskovalni sodniki, sodniki in toilci v kazenskem postopku, pa se tega sploh ne zavedajo 2.) sugestivna vpraanja - so tista, s katerimi obdolencu predoimo okoliine, ki bi jih bilo mogoe izvedeti ele iz njegovega odgovora - zastavljena so tako, da ga napeljujejo na to, kaj naj odgovori => so takna vpraanja, ki vsiljujejo doloen odgovor - najbolj znailna so tista, pri katerih je sugestija razvidna e iz same formulacije - sugestivna in kapciozna vpraanja zmanjujejo dokazno vrednost priznanja (prepovedana so bila e v obdobju uporabe muenja) - ZKP kapciozna in sugestivna vpraanja kategorino prepoveduje, hkrati pa ne doloa sankcije 3.) preslepitev - skunjava, da bo dosegli priznanje z zvijao ali prevaro je e stara - ena od najpogostejih prevar je, da se obdolencu prikae nesmiselnost obrambe, e da je na primer kateri izmed soudeleencev pri KD priznal tako svoje kot njegovo KD - v nai zakonodaji je prevara prepovedano ravnanje (228) prikaz nesmiselnosti obrambe. e da je nekdo od soudeleencev priznal lane obljube obdolencu, da bo imel doloene prednosti oz. da bo njegova kazen

blaja

- namen te prepovedi je, da se preprei intelektualna nadvlada nad posameznikom - takna prepoved ne velja absolutno in za vse oblike zvijae - ZKP dopua doloene policijske zvijae => navidezno dajanje in sprejemanje podkupnine,... (155) hkrati ZKP postavlja meje => izrecno prepoveduje in sankcionira kot nedopustno policijsko provokacijo, ki bi izzvala kriminalno dejavnost - bistvenega pomena za presojo, ali e gre za moralno sprejemljivo in pravno dopustno zvijao, sta vpraanji, ali osumljenec ve za svoj poloaj in ve, katerega dejanja je osumljen, ter ali je bila preslepitev usmerjena na osumljenevo voljo po izpovedovanju 4.) sila in gronja - proti obdolencu se ne smejo uporabiti sila, gronja ali druga podobna sredstva, da bi se dosegla kakna njegova izjava ali priznanje (227/8) druga podobna sredstva => ni dovoljeno, da bi se pri obdolencu ali prii uporabili zdravniki posegi ali da bi se jima dala takna sredstva, s katerimi bi se vplivalo na njuno voljo pri izpovedovanju (266/3) smiselno velja tudi za prio => e je bila izpovedba prie izsiljena s silo, gronjo ali kaknim drugim podobnim prepovedanim sredstvom, ne sme sodie na tako izpovedbo opreti svoje odlobe - takna dokazna prepoved je hkrati izrecno sankcionirana => sodie ne sme opreti svoje odlobe na obdolenevo izpovedbo (227/10) - sila je lahko fizina ali psihina - kot fizino silo pojmujemo vsako NEPOSREDNO OBLIKO FIZINEGA NASILJA nad obdolencem (muenje, pretepanje, klofutanje) kot tudi najrazlineje POSREDNE OBLIKE FIZINEGA PRITISKA (omejevanje lovekovih primarnih potreb po pijai, hrani, spanju, odtegovanje zdravil, izkorianje abstinenne krize alkoholikov in narkomanov,...) takno ravnanje je tudi KAZNIVO, zato o prepovedi teh metod ni dvoma - smiselno enako velja za izvajanje nedopustnega psihinega pritiska nad strastnim kadilcem ter za dolgotrajna zaslievanja, ki telesno izrpavajo pri tem gre za fizini in psihino nasilje eprav ima priprti pravico do 8-urnega nepretrganega poitka, ostaja 16 ur, ki jih preiskovalci lahko uporabijo za zaslievanje ni dvoma, da pomeni 16-urno zaslievanje velik fizini in psihini napor => dolgotrajna zaslianja vodijo v upad obrambne energije in priznanje dejanje, temve tudi v apatijo, v kateri je zasliani pripravljen priznati vse, samo da bi bilo postopka im prej konec

to je e zlasti nevarno takrat, ko ni stvarnih dokazov in celotna obtoba temelji zgolj na posrednih dokazih

- tudi oblike psihine sile so raznovrstne => tu je razmejitev med dovoljenimi, dvomljivimi in prepovedanimi oblikami teja

psihino silo opredeljuje zlasti pojem gronja => gronja s fizinim nasiljem, z neprijetnostmi za druinske lane, prijatelje ali sodelavce,.... zaslianemu lahko grozijo, da mu bo odvzeta prostost, da bo tepen, da mu bo naloena dolga zaporna kazen,... tudi takno ravnanje je nedvomno sankcionirano

5.) lobotomija in drugi zdravniki posegi - lobotomija pomeni enega od psihokirurkih posegov v mogane, da bi se odpravile psihine motnje pri hujih duevnih bolnikih - ZKP izrecno prepoveduje sleherne zdravnike posege, s katerimi bi se lahko vplivalo na voljo obdolenca ali prie pri izpovedovanju - prepoved ni sporna, saj lahko tak poseg na osebi, na kateri se opravlja, pusti trajne posledice - od doloenih pogojih pa so nekateri zdravniki posegi, ki ne vplivajo na voljo obdolenca, dovoljeni => tu gre predvsem za odvzem krvi in druge zdravnike posege, ki se po pravilih zdravnike znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, ki so pomembna za kazenski postopek ti posegi se smejo opraviti tudi brez privolitve obdolenca, razen e bi zaradi tega nastala koda za njegovo zdravje 6.) narkoanaliza - pravo prepoveduje tudi uporabo narkoanalize, s katero naj bi se vplivajo na voljo obdolenca ali prie - narkoanaliza je terapevtska metoda, ki se izvaja pri duevnih bolnikih tako, da se najprej z narkotinim sredstvom oslabijo psihine zavore in ele nato se zane proces psihoanalize, ki je zaradi tega laji in hitreji - uporaba narkoanalize v kazenskem postopku pa pomeni zaslievanje osebe pod vplivom narkotinih sredstev, da bi se oslabila njena volja ali zmanjal zavestni nadzor in tako naj bi se dobila domnevno resnina izpovedba => uporaba seruma resnice - ZKP uporabo taknih sredstev pri obdolencu izrecno prepoveduje - uporaba te metode ni dopustna, ker bi to pomenilo sojenje na podlagi obdolenevih izjav, ki jih ni dal prostovoljno niti pri popolni zavesti ne sme se uporabiti niti, e oseba vanjo privoli ali jo izrecno zahteva v svojo korist - narkodiagnoza je posebna vrsta narkoanalize za ugotavljanje obdolenevega duevnega stanja - menimo, da bi moral biti za obe metodi isti pravni reim, saj obe pripeljeta do enakega duevnega stanja in namenjeni sta ugotavljanju pomembnih dejstev - zakon pa naelno dopua medicinsko upraviene diagnostine posege, ki ne kodujejo zdravju pregledane osebe - narkodiagnoza je res povsem nebolea in ne pua kodljivih posledic, vendar kljub temu ostaja velika monost zlorab 7.) hipnoza - je posebno stanje sna, v katerem je izkljuena voljna dejavnost in v katerem prihaja do izraza samodejno ravnanje hipnotiziranca zaradi njegove na tak nain ustvarjene sugestibilnosti ter psihine odvisnosti od hipnotizerja med hipnotinim transom - tudi hipnoza se pojmuje kot prepovedan nain zaslievanja obdoleenca - v sodobni teoriji se pojavljajo stalia, po katerih bi bila hipnoza lahko celo koristna metoda za zaslievanje pri, ki bi vanjo privolile prie bi se tako v hipnotinem transu vrnile v as, ko je bilo storjeno KD, ali v situacijo, ki je pomembna za dokazovanje => to bi lahko spodbudilo proces prenaanja informacij iz pasivnega dela spomina v njegovo aktivno sfero => prie se tako izpovedo o dejstvih, ki se jih pri polni zavesti ne morejo spomniti

NAINI OBDOLENEVEGA ZAGOVORA

- vpraanje presoje obrambe obdolenca je ena najsubtilnejih, e ne e najsubtilneja dokazna ocena, ki pa je odvisna od strategije obrambe obdolenca - obstajajo tri temeljne oblike obrambe obramba z molkom zagovor, v katerem priznava KD zagovor, v katerem zanika storitev KD

- zaradi veljavnosti naela proste presoje dokazov ZKP za presojo teh treh nainov obrambe ne doloa formalnih dokaznih pravil => ZKP vsebuje dolobe, ki doloajo, kako mora potekati zaslianje in s katerimi pravicami mora biti obdolenec seznanjen, da postane njegov zagovor dokaz, na katerega lahko sodie opre svojo sodbo ZAGOVOR Z MOLKOM - obdolenec ima e od vsega zaetka pravico do molka - kako presojati dokazni pomen molka => dve stalii molk je predmet proste presoje sodia molka obdolencu ni mogoe teti v breme - obdolenev molk je lahko molk do konca dokaznega postopka na glavni obravnavi s tendenco sklicevanja na razbremenilne okoliine, ki jih ni mogoe ovrei z razpololjivimi dokazi molk brez lastnega prikaza dejanskega stanja molk zaradi izmikanja z izgovorom, da se niesar ne spomni oz. da niesar ne ve molk kot bojkot, ker odklanja odgovorne na vpraanja brez izrecne izjave, da se ne bo zagovarjal molk, pred katerim obdolenec izrecno sporoi sodiu, da se ne bo zagovarjal, nato pa navede podrobneje razloge za takno obrambno stalie - obdolenev molk pomeni predvsem, da v kazenskem postopku ne eli aktivno sodelovati, temve se mu zgolj pasivno prepua, ker ga pa k temu silil dolnost navzonosti v kazenskem postopku - po mnenju nekaterih teoretikov ima lahko dokazno vrednost le dejstvo, da je zavrnil odgovor na povsem doloeno vpraanje, ne pa njegov molk v celoti - e pa je obdolenec podal svoj zagovor v preiskavi, na glavni obravnavi pa izjavi, da se ne eli zagovarjati ali e noe odgovarjati na posamezna vpraanja, prebere predsednik senata njegovo prejnjo izpovedbo ali del te izpovedbe (325/1) => tako postane prebrani zagovor predmet dokaznega ocenjevanja ZAGOVOR, V KATEREM PRIZNAVA KD - o priznanju govorimo takrat, ko obdolenec storitev KD prizna - priznanje v ojem pomenu besede => izjava obdolenca, da je storil KD v objektivnem in subjektivnem pogledu (krivdnem pogledu) - priznanje v irem pomenu besede => pomeni priznanje doloenega dejstva, ki ima za obdolenca procesualnem smislu kodljive posledice - zgolj priznanje za presojo KD ne sme biti odloilno, saj sodie vee zakonska dolnost, da tudi v primeru, ko je priznanje e tako popolno, zbira druge dokaze - le e je priznanje v preiskavi jasno, popolno in podprto z drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank (232) - priznanje na glavni obravnavi sodia ne odvezuje dolnosti, da po uradni dolnosti ne izvede tudi drugih dokazov ter preizkusi in ugotovi tako dejstva, ki obdolenca obremenjujejo kot tista, ki so mu v prid - po njihovem procesnem uinku delimo priznanja na konstitutivna, deklaratorna in supletorna konstitutivno => takrat, ko je priznanje edino dokazno sredstvo ~ so redka, ker so redki takni kazenski postopki, kjer bi bilo priznanje edini dokaz ~ v naem kazenskem postopku nima procesnopravnih uinkov => samo priznanje za obsodilno sodbo ne zadoa, pa naj bo e tako popolno ~ konstitutivno pa je tudi priznanje, s katerim obdolenec sam razkrije dokaze, ki podkrepijo verodostojnost njegovega priznanja, saj jih brez priznanja ne bi mogli odkriti ~ o konstitutivnem priznanju lahko govorimo tudi v zvezi z dolobami, ki zadevajo poravnavo in odlog kazenskega pregona zaradi pogojev, ki jih izpolni obdolenec deklaratorno => ko obdolenec KD prizna, eprav mu je popolnoma dokazano z drugimi dokazi ~ je potrditev njihove relevantnosti ~ upotevano je lahko tudi kot olajevalna okoliina pri odmeri kazni supletorno => e dopolnjuje dokaze, ki za obsodilno sodbo ne bi zadostovali - priznanje KD sodia se teje za olajevalno okoliino, ker kae na moralno-etino plat obdoleneve osebnosti in zmanjuje moralno teo KD ZAGOVOR, V KATEREM ZANIKA STORITEV KD - zanikanje je izjava obdolenca, da KD ni storil - lahko gre za golo zanikanje => gola trditev, ne da bi jo obdolenec poskual podkrepiti s sklicevanjem na dejstva, ki bi utegnila postati predmet dokazovanja njemu v prid tak zagovor je treba presojati enako kot molk => to pomeni da mora sodie po uradni dolnosti presojati dejstva, ki obdolenca obremenjujejo kot tista, ki so mu v korist

- argumentirano zanikanje => zanikanje s sklicevanjem na dokaze, ki zavraajo oitek obtobe - taken zagovor je treba sproti preverjati => zastavijo se dopolnilna vpraanja o okoliinah, ki jih ni omenil v zagovoru precizirajoa vpraanja o okoliinah, o katerih se ni natanneje izjasnil vpraanja, ki prispevajo k temu, da bi se spomnil okoliin, e zlasti tistih, ki bi mu lahko bile v korist, vendar je potrebno pri tem paziti, da ne gre za sugestivna vpraanja kontrolna vpraanja, s katerimi se preverja zanesljivost izjav - k razjasnitvi spornih vpraanj, na katerega obdolenec ne daje odgovora, lahko prispeva sooenje (229/1) obdolenec se sme sooiti s prio ali z drugim obdolencem, e se njune izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih sooenci se vsak zase zasliijo o vsaki okoliini, v kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo, in njihov odgovor vpie v zapisnik sooiti se sme hkrati le dve osebi

POMEN IZJAV OBDOLENCA V PREDKAZENSKEM POSTOPKU

- 148 in 148.a len!!!! - ZKP doloa (148), da policija ne sme zaslievati oseb kot obdolencev => izjave, ki so jih dale takne osebe v predkazenskem postopku, niso dokaz in so predmet ekskluzije => na te izjave ni mogoe opreti sodne odlobe (v tem primeru bi bila podana absolutna kritev dolob ZKP) izloi se iz spisov obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil pouen po etrtem odstavku 148. lena tega zakona => o opravljeni izloitvi sestavi uradni zaznamek in ga priloi spisom, ki jih polje sodiu, izloena obvestila pa shrani v svojem spisu (83/1) te osebe se VABIJO na razgovor => v vabilu mora biti navedeno, zakaj so vabljene prisilno smejo privesti nekoga, ki na vabilo ni priel, le, e je bil v vabilu na to opozorjen - kadar policija pri zbiranju obvestil ugotovi, da za doloeno osebo obstajajo razlogi za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja (osumljenec), ji mora, preden zane od nje zbirati obvestila, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo pouiti, da ni dolna niesar izjaviti in odgovarjati na vpraanja, e se bo zagovarjala, pa ni dolna izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivdo in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzo pri njenem zaslianju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedala, na sojenju uporabilo zoper njo e osumljenec izjavi, da si bo vzel zagovornika, se zaslianje odloi do prihoda zagovornika, oziroma do roka, ki ga doloi policija, vendar ne manj kot za dve uri e osumljenec izjavi, da si ne bo vzel zagovornika ali e izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je doloila policija, se o izjavi osumljenca sestavi uradni zaznamek zaslianje osumljenca se sme opraviti samo v navzonosti zagovornika pri zaslianju je lahko navzo tudi dravni toilec, o emer ga mora na primeren nain obvestiti policija zaslianje osumljenca opravi policija po dolobah ZKP, ki veljajo za zaslianje obdolenca in o zaslianju sestavi zapisnik, ki je lahko dokaz v kazenskem postopku e osumljenec ni bil pouen o svojih pravicah ali e dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali e je bil zaslian brez navzonosti zagovornika ali e je bilo ravnano v nasprotju z ZKP, sodie ne sme opreti svoje odlobe na njegovo izpovedbo

IZPOVEDBA PRIE - PRIEVANJE

- pria => oseba, za katero je verjetno, da je zaznala doloena dejstva iz preteklosti, ki so pomembna za presojo obravnavanega KD - izpovedba prie/prievanje => vir spoznanja, s katerimi procesni organ ugotavlja dejstva, pomembna za presojo KD - dejstva, ki so predmet prievanja => nain izvritve KD, okoliine, v katerih je bilo KD storjeno, osebne lastnosti obdolenca, dejstva iz preteklosti, ki jih je pria zaznala na podlagi lastne utne zaznave ali tujih zaznav, ker je zanje izvedela po pripovedovanju drugih pri

ZASLIANJE PRIE
- ZKP ureja zaslianje prie v preiskavi 234.-244. len - pria se zasliuje vsaka zase, brez navzonosti drugih pri => odgovore mora dajati ustno

- pravni pouk => prio je treba najprej opozoriti, da je dolna govoriti resnico in da ne sme niesar zamolati, saj pomeni kriva izpovedba KD opozoriti, da ni dolna odgovarjati na posamezna vpraanja, e je verjetno, da bi s tem sebe ali svoje blinje spravila v hudo sramoto, znatno materialno kodo ali kazenski pregon privilegirane prie je treba opozoriti, da jim ni treba priati, vsakokrat preden se jih zaslii ali br ko zve, da gre za okoliine, zaradi katerih so oproene dolnosti prievanja - nato je treba tudi ugotoviti identiteto prie prio je treba nato vpraati za ime in priimek, poklic, prebivalie, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do obdolenca in okodovanca opozoriti jo je treba, da mora sporoiti sodiu spremembo naslova in prebivalia - po splonih vpraanjih se od prie zahteva, naj pove vse, kar ve o zadev => nato se ji postavljajo vpraanja, da se njene izpovedbe preskusijo, dopolnijo in razjasnijo e je pria pri prejnjem zaslianju povedala dejstva, ki se jih ve ne spominja, ali e spremeni svojo izpovedbo, jo predsednik senata ali stranke opozorijo na prejnjo izpovedbo in vpraajo, zakaj sedaj izpoveduje drugae => po potrebi pa predsednik senata prebere njegovo prejnjo izpovedbo ali njen del - tudi prie ni dovoljeno slepiti ter ji postavljati sugestivnih vpraanj => pri zaslievanju prie ni dovoljeno slepiti in tudi ne postavljati taknih vpraanj, v katerih je e obseeno navodilo, kako naj odgovori - izpovedbo prie ni dopustno izsiliti s silo ali gronjo => sodie na tako izpovedbo ne sme opreti svoje odlobe - ni dovoljeno, da bi se pri prii uporabili zdravniki posegi ali da bi se jima dala takna sredstva, s katerimi bi se vplivalo na njeno voljo pri izpovedovanju - prio je treba vselej vpraati, od kod ve to, o emer pria => to je e posebej pomembno, kadar so predmet prievanja dejstva, ki jih je zaznala sama ali pa zvedela od drugih - prie se smejo sooiti, e se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev sooenci se o vsaki okoliini, o kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo, zasliijo vsak zase hkrati se smeta sooiti samo dve prii - e je potrebno, da se ugotovi, ali pria pozna osebo ali predmete, se sme opraviti prepoznava => najprej se od nje najprej zahteva, naj jih opie in navede znake, po katerih se razlikujejo => ele potem se ji pokae oseba ali predmet, in sicer skupaj z drugimi, njej neznanimi osebami oziroma po monosti skupaj s predmeti iste vrste - posebno skrbnost zakon nalaga v zvezi z zaslianjem mladoletne osebe => pri zaslianju mladoletne osebe, zlasti e je bila s kaznivim dejanjem okodovana, je treba ravnati obzirno, da zaslianje ne bi kodljivo vplivalo na njeno duevno stanje e je potrebno, se zaslianje mladoletne osebe opravi s pomojo pedagoga ali kaknega drugega strokovnjaka. Pri zaslianju prie, mlaje od 14 let, je lahko navzoa oseba, ki ji pria zaupa

DOKAZNA VREDNOST PRIEVANJA

- dokazna ocena o verodostojnosti prievanja je odvisna od sposobnosti zaznavanja dejstev (percepcija) apercepcije ali predelave znanega sposobnosti pomnjenja izpovedbe o znanih dejstvih SPOSOBNOST ZAZNAVANJA DEJSTEV - lovekova sposobnost zaznavanja dejstev zadeva vrsto dejavnikov => fizikalne, fizioloke in psiholoke - fizikalni dejavniki => jakost in koliino draljajev, ki spodbujajo zaznavanje, vidljivost, slunost - fizioloki dejavniki => zadevajo pravilnost delovanja util - psiholoki dejavniki najpomembneji je pozornost => nae zaznavanje je odvisno od pozornosti pozornost je dinamina kategorija, ki se giblje od stanja popolne nezainteresiranosti, apatinosti, do visoke stopnje koncentracije pri tem je pomembno tudi ustveno doivljanje situacij, v katerih naj bi potekal proces zaznavanja zlasti emocije oz. ustva do ljudi vplivajo na zaznavanje => verodostojnost izpovedb pri je potrebno tako tudi presojati s stalia ustvenega odnosa do obdolenca ali okodovanca motiv tudi vpliva na zaznavanje => so neposredni pobudniki nae aktivnosti tu se ob presoji prievanja zlasti postavlja vpraanje, ali ima pria motiv lagati APERCEPCIJA PREDELAVA ZAZNANEGA

- pri presoji verodostojnosti prievanja, se postavlja vpraanje, ali je pri predelavi prilo do napak - motnje, ki vplivajo na apercepcijo so iluzije in halucinacije iluzija => napana zaznava, do katere prihaja zaradi napanega dojemanja sicer realno obstojeega objekta halucinacija => napana zaznava zaradi psihinih motenj brez osnove v realnosti SPOSOBNOST POMNJENJA - pomembno je, da si pria dejstva, ki jih je zaznala, tudi zapomni nain, ki ustreza objektivnim merilom adekvatnega zaznavanja dejstev - psiholoki proces spominjanja poteka tako, da informacije o zaznanem prikliemo iz pasivnega dela spomina v njegovo aktivno domeno, od koder je mogoa reprodukcija zaznanega - na sposobnost pomnjenja najbolj vplivata asovna odmaknjenost in pozornost v trenutku zaznavanja - med najpogosteje motnje pomnjenja tejemo hipomnezijo => posledica pomeanja spominskih funkcij, predvsem zaradi staranja amnezije => patoloke motnje => loimo retrogradno in anterogradno amnezijo retrogradna amnezija pomeni izgubo spomina zaradi pretresa ali pokodbe moganov; zanjo je znailno, da pokodovanec izgubi spomin na dogodke neposredno pred pokodbo in na pokodbo anterogradna amnezija => izguba spomina na dogodke po pokodbah moganov psihogena amnezija => izrivanje neprijetno doivetih zaznav v podzavest, predvsem zato, ker se takna oseba ne more sprijazniti z doloenimi dejstvi, ki zadevajo oceno neetinosti lastnega dejanja ali dejanje osebe, na katero je ta posameznik navezan konfubalacija => ena od najpogostejih zank za sodie => kadar pria zapolni spominske vrzeli z lastno interpretacijo dogodkov ne pove, kar je zaznala, temve po lastni presoji razloi celoten potek dogodka na nain, ki ga domneva, eprav je zaznala le nekatere okoliine IZPOVEDBA O ZNANIH DEJSTVIH - REPRODUKCIJA - verodostojnost prie je odvisna tudi od sposobnosti reprodukcije oz. izpovedbe o zaznanem - ta sposobnost je odvisna predvsem od razvitosti verbalnega faktorja => nain izraanja je za vtis, ki ga pria naredi pomemben - od retorine sposobnosti je odvisna prepriljivost izpovedbe prie - bistven vpliv na sposobnost reprodukcije ima tudi ustvena intentiziteta zaznanega

IZVEDENSTVO
- 248 => kadar je za ugotovitev ali presojo kaknega pomembnega dejstva potrebno dobiti izvid in mnenje nekoga, ki ima potrebno strokovno znanje, se odredi, naj to opravijo izvedenci - izvedenstvo je izvor spoznanja pomembnih dejstev - gre tudi za pomo sodiu pri izvrevanju njegove funkcije

KDAJ SE ODREJA IZVEDNESTVO

- sodie ni vezano na formalno presojo dokazov, pa pa na doloena dokazna pravila postopek, na podlagi katerega lahko ugotovi doloeno dejstvo, nato pa presodi njegov kazenskopravni pomen - tako sodie svobodno odloa o izvedencu iz vrst strokovnjakov zakonska omejitev => e so za kakno vrsto izvedenskega dela imenovani sodni izvedenci, sme sodie postaviti druge izvedence samo, e bi bilo nevarno odlaati, e so sodni izvedenci zadrani ali e to zahtevajo druge okoliine - s pomojo izvedencev sodie ugotavlja vzrono zvezo med doloenimi dejstvi in nastankom posledice, ki ustreza pojmu prepovedane posledice - ZKP izvedenskih podroij ne posebej doloa, pa pa le navaja nekaj primerov, v zvezi s katerimi je izvedenstvo pravzaprav nujni pogoj za pravilno presojo dejanskega stanja Katere primere izvedenstva ZKP izrecno omenja? - pregled in razteleenje trupla se opravi vselej, kadar je v kaknem smrtnem primeru podan sum ali je oitno, da je bila smrt povzroena s kaznivim dejanjem ali da je v zvezi z izvritvijo kaznivega dejanja (259) e je truplo e pokopano, se odredi izkop, da se truplo pregleda in raztelesi to opravijo izvedenci sodne, forenzine medicine pri razteleenju trupla je treba storiti vse, kar je potrebno, da se ugotovi istovetnost trupla; v ta namen se posebej opiejo njegove zunanje in notranje telesne posebnosti

- pri pregledu in razteleenju zarodka je treba posebej dognati njegovo starost, zmonost za ivljenje zunaj maternice in vzrok, zakaj je zamrl (262) posebej treba dognati, ali je bil rojen iv ali mrtev, ali je bil zmoen za ivljenje, kako dolgo je ivel, kdaj je umrl in kaj je bilo vzrok njegove smrti - pri telesnih pokodbah opravi izvedenec svoje delo praviloma tako, da pokodovanca pregleda => e to ni mogoe ali ni potrebno, pa na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih podatkov v spisih (264) izvedenec poda svoje mnenje zlasti o vrsti in tei vsake posamezne pokodbe in o njihovem skupnem uinku glede na njihovo naravo in posebne okoliine primera, kaken uinek imajo ponavadi takne pokodbe in kaken uinek so imele v konkretnem primeru, ter s im in na kaken nain so bile prizadejane - e je podan sum zastrupitve, se poljejo sumljive snovi, ki so bile najdene v truplu ali pa drugje, zavodu, ki opravlja toksikoloke preiskave, da opravi izvedensko delo (263) izvedenec mora posebej ugotoviti vrsto, koliino in uinek najdenega strupa e gre za pregled snovi, ki so bile vzete iz trupla, pa po monosti tudi koliino uporabljenega strupa - e nastane sum, da je pri obdolencu zaradi trajne ali zaasne duevne bolezni, zaasne duevne motnje ali duevne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duevne motenosti pritevnost izkljuena ali zmanjana, se odredi psihiatrini pregled obdolenca (265) - kadar je potreben izvedenski pregled poslovnih knjig, mora organ, pred katerim tee postopek, izvedencem nakazati, v kateri smeri in v koliknem obsegu naj pregledajo poslovne knjige ter katera dejstva in okoliine naj ugotovijo (267)

DOLOITEV PREDMETA IZVEDENSKEGA DELA

- sodie doloa predmet izvedenstva z vpraanji - za razjasnitev posameznih tehninih ali drugih strokovnih vpraanj, ki nastanejo v zvezi s pridobljenimi dokazi, pri zaslianju obdolenca ali pri drugih preiskovalnih dejanjih, lahko poklie preiskovalni sodnik osebo ustrezne stroke, da mu da o takih vpraanjih potrebna pojasnila (178/8) e so stranke pri tem navzoe, lahko zahtevajo, naj da ta oseba natanneja pojasnila e je potrebno, lahko zahteva preiskovalni sodnik pojasnila tudi od ustreznega strokovnega zavoda - pred zaetkom dokazovanja po izvedencih je treba izvedencu naroiti, naj predmet skrbno pregleda, natanno navede vse, kar opazi in doene in naj poda svoje mnenje nepristransko in v skladu s pravili znanosti ali strokovnega znanja (252/1) posebej ga je treba opozoriti, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje - izvedencu se smejo dajati pojasnila, sme se mu pa tudi dovoliti pregled spisov (252/4) - izvedenec lahko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo predmeti in podatki, ki so pomembni za izvid in mnenje - 264 => v primeru odreditve izvedenstva pri telesnih pokodbah izvedenec svoje delo opravi praviloma tako, da pokodovanca pregleda e to ni mogoe ali ni potrebno, pa na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih podatkov v spisih v zvezi z presojo narave telesnih pokodb mora sodie odrediti, naj izvedenec natanno opie pokodbe in poda svoje mnenje zlasti o vrsti in tei vsake posamezne pokodbe in o njihovem skupnem uinku glede na njihovo naravo in posebne okoliine primera, kaken uinek imajo ponavadi takne pokodbe in kaken uinek so imele v konkretnem primeru, ter s im in na kaken nain so bile prizadejane - ZKP (265) izrecno doloa, kdaj sodie odreja psihiatrino izvedenstvo e nastane sum, da je pri obdolencu zaradi trajne ali zaasne duevne bolezni, zaasne duevne motnje ali duevne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duevne motenosti pritevnost izkljuena ali zmanjana, se odredi psihiatrini pregled obdolenca e doenejo izvedenci v duevnem stanju obdolenca motnjo, morajo doloiti njeno naravo, vrsto, stopnjo in trajnost ter dajo svoje mnenje o tem, kako je tako duevno stanje vplivalo in kako e sedaj vpliva na pojmovanje in ravnanje obdolenca, in ali je in v kolikni meri je obstajala duevna motnja ob storitvi kaznivega dejanja - kadar sodie odredi pregled poslovnih knjig (267) => mora izvedencem nakazati, v kateri smeri in v koliknem obsegu naj pregledajo poslovne knjige ter katera dejstva in okoliine naj ugotovijo e je potrebno za izvedenski pregled poslovnih knjig podjetja ali druge pravne osebe, da se najprej uredi njihovo knjigovodstvo, obremenjujejo stroki za ureditev knjigovodstva podjetje oziroma drugo pravno osebo - v zvezi z doloanjem predmeta naletimo na vpraanje, ali je dopustno odrediti psihiatrino izvedenstvo duevnega stanja prie

pria nikakor ne more postati predmet psihiatrinega izvedenstva, ker ostane ta ocena vselej v domeni psiholoke ocene dokazov, ki ostaja v pristojnosti sodia izjema je presojanje KD spolne zlorabe slabotne osebe

POTEK IZVEDENSKEGA DELA

- izvedenstvo pride v potev e v predkazenskem postopku => e preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam kraj, sme policija tudi sama opraviti ogled ter odrediti potrebno izvedensko delo, razen obdukcije in izkopa trupla (164/2) - izvedenec pregleda predmete v navzonosti organa, ki vodi postopek, in zapisnikarja, razen e je za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali e se preiskava opravi v zavodu oziroma pri dravnem organu ali e je to iz moralnih ozirov neprimerno (253/1) - dravni toilec, okodovanec, obdolenec in zagovornik so lahko navzoi pri ogledu in zaslianju izvedencev (178) e osebe, ki so lahko navzoe, ne pridejo, eprav so bile obveene, se lahko izvedenstvo opravi tudi brez njihove navzonosti navzoi lahko za razjasnitev stvari postavljajo izvedencu posamezna vpraanja, z izjemo okodovanca, ki lahko sprauje le z dovoljenjem preiskovalnega sodnika - kje se bo taken narok opravil, je odvisno od samega predmeta izvedenstva - 252 => pred zaetkom dokazovanja po izvedencih je treba izvedencu naroiti, naj predmet skrbno pregleda, natanno navede vse, kar opazi in doene in naj poda svoje mnenje nepristransko in v skladu s pravili znanosti ali strokovnega znanja posebej ga je treba opozoriti, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje - od izvedenca sodile sme zahtevati, naj pred zaetkom svojega dela prisee promisorna zaprisega prisega se praviloma poda na glavni obravnavi => do glavne obravnave sme izvedenec prisei samo pred sodiem, in sicer tedaj, e se je bati, da bo zadran in ne bo mogel priti na glavno obravnavo vzrok, zakaj je bil zapriseen, se navede v zapisnik stalni zapriseeni izvedenec se pred zaetkom svojega dela samo opomni na dano prisego. prisega se opravi, kakor je to doloeno v 333. lenu tega zakona - organ, pred katerim tee postopek, vodi dokazovanje, pokae izvedencu predmete, ki naj jih pregleda, mu postavlja vpraanja in zahteva po potrebi pojasnila glede njegovega izvida in mnenja - da bi izvedenec svoje delo opravil, se mu smejo dajati pojasnila, sme se mu pa tudi dovoliti pregled spisov - izvedenec lahko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo predmeti in podatki, ki so pomembni za izvid in mnenje - e je izvedenec navzo pri ogledu, rekonstrukciji dogodka ali pri kaknem drugem preiskovalnem dejanju, lahko predlaga, naj se razjasnijo posamezne okoliine ali naj se tistemu, ki se zasliuje, postavijo posamezna vpraanja - 253 => izvedenec pregleda predmete v navzonosti organa, ki vodi postopek, in zapisnikarja, razen e je za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali e se preiskava opravi v zavodu oziroma pri dravnem organu ali e je to iz moralnih ozirov neprimerno predmet izvedenstva bo v tem primeru pregledal izvedenec sam brez navzonosti organa, ki vodi postopek in zapisnikarja e je za izvedenstvo potrebna analiza kakne snovi, se da izvedencu, e je to mogoe, na razpolago le del take snovi, potrebna koliina ostanka pa spravi za primer poznejih analiz - 254 => izvid in mnenje izvedenca se takoj vpieta v zapisnik izjemoma se izvedencu lahko dovoli, da da svoj pisni izvid oziroma pisno mnenje pozneje, v roku, ki mu ga doloi organ, pred katerim tee postopek v praksi pa je ravno nasprotno => izjema je postala pravilo in pravilo izjema, tako da se podajata praviloma pisno - 256 => v zapisniku o izvedenskem delu ali v pisnem izvidu in mnenju je treba navesti, kdo je to delo opravil, ter njegov poklic, strokovno izobrazbo in specialnost - postopek izvedenstva pa je drugaen, e je izvedenstvo zaupano strokovnemu zavodu ali dravnemu organu (255) v tem primeru se ne uporabljajo dolobe ZKP, ki se nanaajo na pouk in opomin pri podajanju izvida ali mnenja ne more sodelovati tisti, za katerega je podan kaken razlog za izloitev strokovnemu zavodu oziroma dravnemu organu se da na razpolago gradivo, ki je potrebno za izvedensko delo izvedenstvo opravijo strokovnjaki, ki jih doloi sama ustanova po opravljenem delu strokovni zavod oziroma dravni organ polje sodiu pisni izvid in mnenje, ki ga podpiejo tisti, ki so opravili izvedensko delo

stranke lahko zahtevajo od predstojnika strokovnega zavoda oziroma dravnega organa, naj jim sporoi imena strokovnjakov, ki bodo opravili izvedensko delo => zaradi morebitne izloitve

IZVID IN MNENJE
- s pomojo izvedencev sodie ugotavlja vzrono zvezo med doloenimi dejstvi in nastankom posledice - ko izvedenec opravi izvedensko delo, mora podati izvid in mnenje v skladu s pravili stroke - izvid obsega opis predmeta izvedenstva (truplo, telesne pokodbe), ki ga poda potem, ko si je predmet izvedenstva ogledal - za presojo verodostojnosti mora biti izvid im bolj natanen => npr. e predmet zaradi svoje narave

ne bo ve na vpogled drugim izvedencem (truplo)

- izvedensko mnenje je izvedeneva strokovna presoja tega, kar je ugotovil na podlagi svojega izvida obsega razloge, s katerimi utemeljuje svojo strokovno presojo oz. mnenje => 261 e je npr. bilo odrejeno izvedenstvo zaradi ugotavljanja vzroka smrti, morajo izvedenci navesti zlasti neposreden vzrok smrti, kaj ga je sproilo in kdaj je nastopila smrt e je na truplu najdena kakna pokodba, je treba ugotoviti, ali jo je prizadel kdo drug, in e jo je, s im, na kaken nain, koliko asa pred nastopom smrti in ali je ta pokodba povzroila smrt; e je na truplu ve pokodb, je treba ugotoviti, ali je bila vsaka pokodba prizadejana z istim sredstvom in katera je povzroila smrt; e pa je bilo ve pokodb smrtnih, je treba ugotoviti, katere od njih so s svojim skupnim delovanjem povzroile smrt izvedenec mora podati tudi mnenje o tem, ali je sama vrsta in splona narava pokodbe povzroila smrt ali pa so jo povzroile osebne lastnosti ali posebnost pokodovanevega organizma ali so jo povzroile sluajne okoliine ali okoliine, v katerih je bila pokodba prizadejana poleg tega je treba dognati, ali bi bila mogla pravoasna pomo odvrniti smrt - o vseh teh vpraanjih morata zavzeti stalie tako izvedenec kot sodie - 262 => pri pregledu in razteleenju zarodka je treba posebej dognati njegovo starost, zmonost za ivljenje zunaj maternice in vzrok, zakaj je zamrl - pri pregledu in razteleenju trupla novorojenka je treba posebej dognati, ali je bil rojen iv ali mrtev, ali je bil zmoen za ivljenje, kako dolgo je ivel, kdaj je umrl in kaj je bilo vzrok njegove smrti - 263 => e je podan sum zastrupitve, se poljejo sumljive snovi, ki so bile najdene v truplu ali pa drugje, zavodu, ki opravlja toksikoloke preiskave, da opravi izvedensko delo pri pregledu sumljivih snovi mora izvedenec posebej ugotoviti vrsto, koliino in uinek najdenega strupa e gre za pregled snovi, ki so bile vzete iz trupla, pa po monosti tudi koliino uporabljenega strupa - 264 => pri telesnih pokodbah opravi izvedenec svoje delo praviloma tako, da pokodovanca pregleda, e to ni mogoe ali ni potrebno, pa na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih podatkov v spisih ko natanno opie pokodbe, da izvedenec svoje mnenje zlasti o vrsti in tei vsake posamezne pokodbe in o njihovem skupnem uinku glede na njihovo naravo in posebne okoliine primera, kaken uinek imajo ponavadi takne pokodbe in kaken uinek so imele v konkretnem primeru, ter s im in na kaken nain so bile prizadejane - 265 => psihiatrino mnenje zadeva odgovor na vpraanje, kako je ugotovljeno duevno stanje vplivalo ali kako vpliva na pojmovanje obdolenca - ZKP (260/2) doloa, za izvedenca se ne sme doloiti zdravnik, ki je umrlega zdravil pri razteleenju trupla se lahko zaradi pojasnila o poteku in okoliinah bolezni zdravnik, ki je umrlega zdravil, zaslii kot pria - izvid in mnenje sta podana v zapisniku o zaslianju izvedenca ali v pisni obliki, v kateri ju predloi sodiu izvedenec sam (254)

DOKAZNA VREDNOST IZVEDENSKEGA MNENJA

- v teoriji sta se o dokazni oceni izvedenskega mnenja izoblikovali 2 stalii 1. sodie je vezano na mnenje izvedenca in ga nima pravice zavrniti, saj s tem, ko se je odloilo odrediti izvedenca, je priznalo, da samo nima ustreznega znanja za presojo dejstev, ki so predmet izvedenstva 2. sodie ni vezano na nobena formalna dokazna pravila ter lahko prosto presoja o dokaznem pomenu izvedenevih ugotovitev ob upotevanju doloenih pravil e sodie z izvedenevimi mnenji ne soglaa, njegovih ugotovitev ne more preprosto nadomestiti s svojimi ugotovitvami => mora razjasniti ugotovitve, s katerimi ne soglaa, z zaslianjem odrejenega izvedenca ter ele nato lahko odredi drugega e se tudi z mnenjem drugega izvedenca ne strinja, odredi, naj izvedensko delo opravi

posebna strokovna ustanova v primeru pa, da ne soglaa z nobenim od mnenj, ki se medseboj razhajajo, pa ravna pravilno, e se odloi za mnenje, ki je za obdolenca najugodneje po pravilu in dubio pro reo

- ZKP (257) doloa, da v primeru, e se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali e je njihov izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslianjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci 258 => e so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslianjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev - pri delu z izvedencem si mora tako sodie prizadevati najprej razjasniti vsa vpraanja z e odrejenim izvedencem

OGLED
- ogled => procesno dejanje, ki se opravi, kadar je za ugotovitev ali razjasnitev pomembnega dejstva v postopku potrebno neposredno opazovanje (245) - predmet ogleda so spremembe v zunanjem svetu, ki so nastale s storitvijo KD (= sledovi KD in so same zase indici) - predmet ogleda so kraj KD predmeti, ki so bili namenjeni ali uporabljeni pri storitvi KD predmeti, na katerih so sledovi KD (prstni odtisi, krvavi madei, stopinje) predmeti KD (truplo, ukradena stvar) predmeti, ki so nastali s KD (ponarejene listine, ponarejen denar) zelo obdolenca ali telo drugih oseb

NAMEN OGLEDA
- dvojna funkcija ogleda ugotovijo se dejstva, ki e vedno obstajajo v asu ogleda in da si procesni subjekti ustvarijo predstavo o resninosti poteka dogodka iz preteklosti preverjanje verodostojnosti izpovedb obdolencev in pri na podlagi oblikovanja verzij o monem poteku dogodkov - namen ogleda iskati, odkrivati in zavarovati sledove KD, ki kot indici kaejo na obstoj pravno odloilnih dejstev preuevanje monih nainov storitve na kraju dejanja na podlagi miselne rekonstrukcije dogodkov sestavljati in preverjati mone verzije o KD preverjati verodostojnost zagovora obdolencev in izpovedb pri

VRSTE OGLEDA
- po naravi kot operativno kriminalistino dejanje kot formalno preiskovalno dejanje - po asu v predkazenskem postopku v preiskavi med glavno obravnavo in zunaj nje - po subjektu, ki ga opravlja policisti kriminalisti preiskovalni sodnik predsednik senata oz. sodni senat sodnik posameznik - enostavni => kadar ga opravi policija ali sodie brez navzonosti izvedenca - kombinirani => kadar pri njem sodeluje eden ali ve izvedencev - ogled je tudi obdukcija (pregled in razteleenje telesa) => opravi se, kadar je v smrtnem primeru podan sum ali je oitno, da je bila smrt povzroena s KD ali v zvezi s storitvijo KD

pri obdukciji je potrebno truplo identificirati oz. ugotoviti njegovo istovetnost => v ta namen se opiejo njegove zunanje in notranje telesne posebnosti po potrebi se odredi prepoznava po osebah, ki bi utegnile truplo prepoznati - e je truplo e pokopano, se odredi izkop/ekshumacija => namen, da se truplo pregleda in obducira izkop in razteleenje lahko odredi samo sodie, praviloma preiskovalni sodnik - najbolj pogosta oblika ogleda je ogled kraja => treba ga opraviti takoj, ko se izve za KD kot kraj je miljen, kjer je storilec deloval ali bi moral delovati, kraj, kjer je nastala posledica, in tudi kraji, za katere se domneva, da so tam sledovi KD in njegovega storilca opravi ga policija ali sodie => policija opravi ogled, e o tem, da bi bil potreben obvesti preiskovalnega sodnika, ta pa izjavi, da ogleda ne bo opravil in pri njem ne bo navzo rekonstrukcija je posebna oblika ogleda kraja => opravi se na mestu, kjer se je zgodil dogodek, ki naj bi bil KD => temelj za rekonstrukcijo so e zbrani dokazi, na podlagi katerih je mogoe oblikovati in z rekonstrukcijo preveriti hipoteze o stanju ali okoliinah, ki so bile podane ob storitvi obravnavanega KD => preveri se verodostojnost izvedenih dokazov namen rekonstrukcije ni popolna obnovitev dogodka, temve gre za simulacijo taknega stanja, za katero udeleenci kazenskega postopka trdijo, da je obstajalo v asu storitve KD zanjo ZKP ne predpisuje posebnih formalnosti, ki bi jih bilo potrebno upotevati 246=> da se preverijo izvedeni dokazi ali ugotovijo dejstva, ki so pomembna za razjasnitev stvari, sme organ, ki vodi postopek, odrediti rekonstrukcijo dogodka tako, da se ponovijo dejanja ali situacije v razmerah, v katerih se je po izvedenih dokazih dogodek pripetil e so v izpovedbah posameznih pri ali obdolencev dejanja ali situacije prikazani razlino, se rekonstrukcija dogodka opravi praviloma z vsakim izmed njih posebej pri rekonstrukciji se smejo po potrebi znova izvesti posamezni dokazi 247 => organ, ki opravlja ogled ali rekonstrukcijo dogodka, lahko zahteva pomo strokovnjaka kriminalistino-tehnine, prometne ali druge stroke, ki po potrebi tudi ie, zavaruje ali opisuje sledove, opravi potrebna merjenja in snemanja, napravi skice ali zbere druge podatke rekonstrukcija se ne sme opravljati tako, da bi se alila javni red in morala ali da bi bilo v nevarnosti ivljenje ali zdravje ljudi - ogled je tudi eksperiment => preizkus, na podlagi katerega sklepamo o monosti nastanka zatrjevanega poloaja - posebna oblika ogleda je tudi telesni pregled => e je treba dognati, ali je na njihovem telesu doloena sled ali posledica KD

SUBJEKTI, KI OPRAVIJO OGLED

- v predkazenskem postopku preiskovalni sodnik => odloa, ali bo sam priel na kraj KD in opravil ogled, ali pa ga bo prepustil policiji => njegova odloitev je odvisna od razlinih okoliin, predvsem od tega, ali ima preiskovalni sodnik objektivne monosti, da pravoasno opravi ogled kot nujno preiskovalno dejanje (dejstvo je, da se preiskovalni sodniki v predkazenskem postopku le redko udeleujejo ogledov, praviloma pa vselej opravijo ogled kraja dejanja prometnih nezgod s hudimi posledicami, umorov, posilstev, obdukcije,...) - po uvedbi preiskave preiskovalni sodnik => e v preiskavi izvedeni dokazi kaejo, da je potreben ogled - zunaj glavne obravnave predsednik ali lan senata => gre predvsem za preverjanje hipotez o nainu storitve KD strankam in okodovancu se vselej sporoi, kdaj in kje bo ogled ali rekonstrukcija dogodka in se pouijo, da je lahko navzo - na glavni obravnavi senat => ogled predmetov

policija => e preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam kraj dogodka

NAVZONOST STRANK IN OKODOVANCA PRI OGLEDU

- pri ogledu so lahko navzoi toilec, obdolenec in njegov zagovornik ter okodovanec => treba jih je na primeren nain obvestiti, razen e bi bilo nevarno odlaati e ima obdolenec zagovornika, se obvesti o ogledu praviloma samo zagovornika obdolenec, ki je v priporu, lahko prisostvuje, e je njegova navzonost potrebna e osebe ne pridejo, se lahko ogled opravi tudi brez njih => napie se zapisnik, ki ima dokazni pomen

ZAPISNIK O OGLEDU
o ogledu se mora sestaviti zapisnik => njegova vsebina ima dokazni pomen v zapisnik se vpie navzonost oseb, ki so sodelovale, predmet ogleda ter as in kraj ogleda v zapisnik se mora im bolj natanno vpisati predmet ogleda ter vse, kar je bilo ugotovljeno ob ogledu zapisnik se sestavlja sproti med ogledom e pa to ni mogoe, ga na kraju samem procesni organ narekuje zapisnikarju, ki ga lahko stenografira, po opravljenem ogledu pa se v uradnih prostorih sestavi zapisnik, ki postane sestavni del spisa - iz zapisnika mora biti razvidno, kako je ogled potekal - e so bile napravljene skice, risbe, fotografije ali filmski posnetki, se mora to navesti v zapisniku in to dokumentacijo tudi priloiti

PREPOZNAVA
- z njo se ugotavlja identiteta/istovetnost oseb, predmetov, kraja dogodka in trupla - je kompleksen psiholoki pojav, kjer gre za presojo istovetnosti s primerjavo med dvema zaznavama, in sicer eno iz preteklosti in drugo iz sedanjosti - za objektivni prispevek prepoznave k ugotavljanju pravno pomembnih dejstev je potrebna presoja zanesljivosti zaznavanja, pomnjenja in sposobnosti priklica - nevarnosti, ki zadevajo prepoznavo, izhajajo iz zmote, ki je posledica zamenjave istovetnosti s podobnostjo - med prepoznavo je najpogosteja prepoznava storilca, med predmeti pa prepoznava predmetov, s katerimi naj bi bilo dejanje storjeno - e je potrebno, da se ugotovi, ali pria pozna osebo ali predmete, se od nje najprej zahteva, naj jih opie in navede znake, po katerih se razlikujejo ele potem se ji pokae oseba ali predmet, in sicer skupaj z drugimi, njej neznanimi osebami oziroma po monosti skupaj s predmeti iste vrste na smiselno enak nain je treba ravnati tudi pri prepoznavanju s pomojo drugih util (sluh, tip, voh in drugo)

SOOENJE
- sodie lahko odredi sooenje (229) => oblika neposredne kontradiktornosti med ve zaslianimi osebami z namenom, da se ugotovi, katere izpovedbe so verodostojne obdolenca se sme sooiti z prio ali drugim obdolencem lahko se hkrati sooita le dva obdolenca ali obdolenec in pria ali dve prii - sooenje prispeva k razjasnitvi spornih vpraanj - odredi se, e se izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih - teje se za posebno obliko zaslianja in znajo smiselno velja vse, kar velja za zaslianje obdolenca in prie - 229 => obdolenec se sme sooiti s prio ali z drugim obdolencem, e se njune izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih sooenci se vsak zase zasliijo o vsaki okoliini, v kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo, in njihov odgovor vpie v zapisnik hkrati se sme sooiti le dva obdolenca oz. obdolenca in prio - 241/3 => prie se smejo sooiti, e se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev sooenci se o vsaki okoliini, o kateri se njihove izpovedbe ne ujemajo, zasliijo vsak zase in njihovi odgovori vpiejo v zapisnik hkrati se smeta sooiti samo dve prii

LISTINE
- listina v ojem pomenu je pisno, figurativno, grafino ali fonografsko izraena volja osebe, ki je listino napravila oz. podpisala, iz katere izhaja pravno pomembno dejstvo - listina v irem pomenu pa je listina vsak predmet, na katerem je zapisana izjava volje z namenom, da bi imela pred sodiem dokazni pomen

VRSTE LISTIN
- grafine listine so listine, za katere je znailno, da so najtevilneje, ker je izjava volje zapisana na papir ali kak drug predmet - figurativne listine predstavljajo izjavo volje, izraeno na figurativen nain, in sicer v obliki risbe ali simbola te listine so izdelane strojno ali plastino npr. tevilka asije motornih vozil ali tevilke motorja plastine listine => kreditne kartice, fotografije - fonografske listine izjavljajo voljo, ki je izraena akustino, in sicer na katerem od nosilcev zvoka in slike (magnetofonski trak, videoposnetek,...) - javne listine => listine, ki jih izda dravni organ v mejah svoje pristojnosti - zasebne listine => listine, na katerih je zapisana volja fizinih oseb brez sodelovanja dravnega organa, ki naj bi jo overil - domae listine => listine, ki jih izdajo domai dravni organi - tuje listine => listine, ki jih izdajo organi tuje drave

POSTOPEK DOKAZOVANJA Z LISTINO

- sestavljen je iz pridobitve listine dokazovanja spoznavne sposobnosti listine uporabe listine ocene dokaznega pomena listine NAIN PRIDOBITVE LISTINE - razlikujemo naslednje naine pridobitve listine organi kazenskega postopka pridejo do listine kot dokaza tako, da stranka izroi listino, ki se zahteva zaradi dokazovanja sodie med potekom kazenskega postopka sestavlja niz listin, ki lahko pozneje sluijo kot dokaz (zapisniki o izvajanju procesnih dejanj, sklepi sodia) zaradi pomembnosti listin kot dokaznega gradiva daje zakon monost, da se dobi katerokoli listino, ki jo sodie potrebuje kot dokaz preiskovalni sodnik sme odrediti, da potne, brzojavne in druge prometne organizacije pridrijo in proti potrditvi prejema njemu izroijo pisma, brzojavne in druge poiljke, ki so naslovljene na obdolenca ali ki jih on poilja, e so podane okoliine, zaradi katerih se lahko upravieno priakuje, da bodo te poiljke dokaz v postopku se opravi hina ali osebna preiskava DOKAZOVANJE SPOZNAVNE SPOSOBNOSTI LISTINE - da lahko neka listina slui kot dokaz v kazenskem postopku, mora procesni organ najprej ugotoviti njeno spoznavno sposobnost sposobnost, da se uporabi kot dokaz za ugotavljanje dejstev - treba je ugotoviti kdo je avtor listine od kod so avtorju znana dejstva, ki so vsebovana v listini kateri subjekti so sodelovali pri nastanku listine kdaj in kje je listina nastala - pogosto vse podatke vsebuje listina sama => v takem primeru je potrebno samo ugotoviti njeno istovetnost => torej ali je oseba, ki je v listini navedena kot avtor, v resnici avtor - e sodie odloi, da listine vsebuje podatke, na podlagi katerih lahko nastopa kot dokaz, jo uporabi pri dokazovanju UPORABA LISTINE - kakor drugi dokazi se tudi listine uporabljajo v kazenskem postopku kot dokaz => z njihovo pomojo se izvede dokazovanje in oceni, kaj v konkretnem primeru dokazujejo - dokazovanje z listino se izvede tako, da se listina prebere in priloi sodnemu spisu - z branjem sodie zve za dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku - 339 ZKP OCENA DOKAZNE VREDNOSTI LISTINE - tudi za listine velja naelo proste presoje dokazov in niti javne listine nimajo obvezne dokazne moi

TEHNINI POSNETKI KOT DOKAZNO SREDSTVO

- tehnini posnetki so posnetki dejstev, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku in so pridobljeni z beleenjem tehninih sredstev - od drugih vrst dokazov se razlikujejo v tem, da temeljijo na beleenju tehninega sredstva

PRAVNA DOPUSTNOST TEHNINIH POSNETKOV DOKAZA

- tehnini posnetki, ki so narejeni med kazenskim postopkom in v njegov namen, se lahko uporabijo kot dokaz 84/1 => preiskovalni sodnik lahko odredi, da se preiskovalno dejanje posname z ustreznimi tehninimi sredstvi za zvono ali zvono-slikovno snemanje - ZKP predvideva oblike, v katerih se morajo posnetki oblikovati => 84 ZKP dopua zvono in slikovno snemanje posameznega preiskovalnega dejanja => o tem pa se mora poprej obvestiti zaslianca posnetek mora vsebovati podatke o kraju in asu dejanja, o organu, ki dejanje opravlja, navedbo kazenske zadeve, podatke o navzoih, podatke, potrebne za identifikacijo tistega, igar izjava se snema, in podatek, v kakni lastnosti daje ta izjavo e se snemajo izjave ve oseb, mora biti poskrbljeno, da se da iz posnetka jasno razpoznati, kdo je dal izjavo e se snemanje preiskovalnega dejanja prekine, se mora to skupaj s asom prekinitve na posnetku ustrezno oznaiti => enako velja za nadaljevanje in konec snemanja na zahtevo zaslianega se posnetek takoj, ko je to tehnino izvedljivo, predvaja na naroku ima zasliani pravico, da poda pojasnila in pripombe, ki se prav tako posnamejo v zapisniku o preiskovalnem dejanju je treba zapisati, da je bilo dejanje posneto z ustreznim tehninim sredstvom za zvono ali zvono-slikovno snemanje in kdo je to napravil, da je bil zaslianec vnaprej obveen o snemanju, da je bil posnetek reproduciran in kje je shranjen posnetek, e ni priloen spisom preiskovalni sodnik lahko odredi, naj se zvoni posnetek v celoti ali deloma prepie => prepis mora preiskovalni sodnik pregledati, potrditi in prikljuiti zapisniku o opravljenem dejanju zvone in slikovne posnetke hrani sodie, dokler se hrani kazenski spis te dolobe se smiselno uporabljajo tudi, e je kakno drugo preiskovalno dejanje, razen zaslianja, snemano z ustreznim tehninim sredstvom za zvono ali zvono-slikovno snemanje, ali e preiskovalno dejanje opravlja policija - snemanje glavne obravnave (314) => predsednik senata lahko odredi, da se glavna obravnava snema z ustreznimi tehninimi sredstvi za zvono ali zvono-slikovno snemanje za tako snemanje se smiselno uporabljajo prejnje dolobe kadar se glavna obravnava snema, se ne glede to v zapisnik vpie le, da je glavna obravnava posneta e je bilo dovoljeno snemanje, sme senat na glavni obravnavi iz opravienih razlogov odloiti, da se posamezni deli glavne obravnave ne snemajo - glede tehninih posnetkov, ki so narejeni zunaj kazenskega postopka, pa ZKP obravnava samo tiste posnetke, ki jih je posnela policija v predkazenskem postopku in posnetke, ki so nastali v zvezi z uporabo posebnih ukrepov - uporabijo se lahko tudi posnetki, ki so nastali z javnim slikovnim ali zvonim snemanjem - o tehninih posnetkih, ki so jih naredile druge osebe, zakon nima izrecnih predpisov, ali se lahko uporabijo kot dokaz te posnetke uvramo pa med fizine dokaze, ki so nosilci dokazov => zakon jih imenuje predmeti, ki utegnejo biti dokazilo 220 => predmeti, ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku, se zaseejo in izroijo v hrambo sodiu ali pa se kako drugae zavaruje njihova hramba kdor ima take predmete, jih mora na zahtevo sodia izroiti - v dokazne namene pa se ne morejo uporabiti tehnini posnetki, ki so nastali s KD => takna KD predstavljajo poseg v lovekove pravice v smislu neupravienega prislukovanja in zvonega ali slikovnega snemanja sodie ne sme opreti sodne odlobe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin ter na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi taknega nedovoljenega dokaza => so predmet ekskluzije

DOPUSTNOST TEHNINIH POSNETKOV KOT DOKAZA V SPOZNAVNEM SMISLU

- e je uporaba tehninega posnetka na splono dopustna, je kot naslednji korak treba preizkusiti, ali ima tehnini posnetek lastnosti dokaza v spoznavnem pomenu - pri reevanju vpraanja, pod katerimi pogoji lahko tehnini posnetki, ki so posneti zunaj kazenskega postopka, sluijo kot dokaz, so pomembni podatki o tem kdo, kje in kdaj je posnetek napravil s kaknim namenom ga je opravil kaj dokazuje posnetek ali je posnetek pristen - izvajanje tehninih posnetkov na sodiu poteka tako, da sodie gleda ali poslua reprodukcijo ter posnetkov ter tako izve za dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku - sodie presodi o dejstvih po prosti presoji

EKSKLUZIJA IZLOITEV NEVELJAVNIH DOKAZOV

- ekskluzija je institut, ki prepreuje, da bi drava zoper obdolenca uporabila dokaze, ki so zbrani na nezakonit oz. protiustaven nain s kritvijo lovekovih pravic - dvojna narava ekskluzije zagotavlja se enakost oroja obeh strank z naelno prepovedjo prevlade drave nad posameznikom je ovira za doseganje temeljnega cilja kazenskega postopka iskanja resnice - je pogoj pravinega kazenskega postopka - dokazi, pridobljeni na nezakonit nain morajo biti izloeni iz dokaznega gradiva in se na sojenju ne smejo uporabiti - dokazne prepovedi varujejo obdolenca, da ne postane aktivno dokazno sredstvo zoper samega sebe, lahko pa je pasivno dokazno sredstvo - razlikujemo dva naina pojmovanja ekskluzije

naelna teorija => ekskluzija je temeljna pravica obdolenca, ki je v povezavi s privilegijem zoper samoobtobo utilitaristina/intrumentalna teorija => ekskluzija je sredstvo za preventivni vpliv na delo policije

- izvira iz anglosakega tipa postopka oz. iz akuzatornega postopka => pomeni izjemo od naela iskanja materialne resnice

KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA EKSKLUZIJE

- v amerikem pravu razlikujejo dve vrsti ekskluzije v primeru kritve Petega amandmaja (kritvi pravic iz Mirande oz. privilegija zoper samoobtobo) avtomatino sledi ekskluzija tako pridobljenih dokazov v primeru kritve etrtega amandmaja (kritve zahteve po zakonitih preiskavah in zasegih) je namen ekskluzije preventivni vpliv na delo policije => ekskluzija nastopi samo, e bo preventivno vplivala na prepreevanje policijskih preiskav in zasegov; ta ekskluzija prepoveduje nerazumne preiskave in zasege => namenjena je primarni izloitvi dokazov, ki bi iz taknih preiskav in zasegov izli

NAINI SANKCIONIRANJA KRITVE DOKAZNIH PREPOVEDI

- MATERIALNOPPRAVNO SAKCIONIRANJE => kazen doleti tistega, ki je prekril neko dokazno prepoved posledice takne kritve so lahko kazenskopravne, disciplinske ali civilnopravne oz. odkodninske takno sankcioniranje zadane kritelja ima specialnopreventivni namen na sam kazenski postopek, v katerem je bila kritev storjena, nima vpliva - PROCESNOPRAVNO SANKCIONIRANJE (EKSKLUZIJA) => prepreuje, da bi drava zoper obdolenega uporabila dokaze, zbrane na nezakonit oz. protiustaven nain neposredno vpliva na kazenski postopek, v katerem je do kritve prilo ne uinkuje pa neposredno na samega kritelja, temve zgolj generalnopreventivno - SANKCIONIRANJE S PRITOBENIMI RAZLOGI => uvrstitev kritve kot bistvene postopkovne kritve med pritobene razloge

ima neposredni vpliv na konkretni postopek ne more pa prepreiti, da bi nedovoljen dokaz sploh vstopil v dokazni sistem, hkrati pa tudi nima specialnopreventivnega uinka

- na pravni sistem predvideva vse tri naine sankcioniranja kritev dokaznih prepovedi - osrednjo komponento sankcioniranja oz. sankcioniranje v ojem smislu, ki se dotika samega bistva problema izloitve nezakonitega dokaza, in s tem jamstvo za poten kazenski postopek, zagotavlja v naem pravnem sistemu ekskluzija - velja, da je nezakonito pridobljen dokaz neveljaven dokaz, na katerega ni mogoe opreti sodne odlobe - nae KPP prepoveduje doloene naine zbiranja dokazov

IZLOITEV DOKAZOV GLEDE NA NARAVO

- glede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na

tiste, za katere zakon izrecno predpisuje, da se nanje sodna odloba ne sme opirati (83/1, 83/4) => to so dokazi, ki so pridobljeni s kritvijo neke dokazne prepovedi, predvideno je dvojno sankcioniranje sodna odlona se nanje ne more opirati + izloeni morajo biti iz spisa dokazi pridobljeni s kritvijo lovekovih pravic in svoboin in dokazi pridobljeni na podlagi teh dokazov izpovedba obdolenca, proti kateremu so bila uporabljena sila, gronja ali druga podobna sredstva izpovedba tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa mu preiskovalni sodnik ni dal pouka oz. ta pouk ni bil zapisan v zapisnik izjava prie, ki ne bi smela biti zasliana kot pria izjava prie, ki ni dolna priati, pa o tej svoji pravici ni bila pouena ali se ji ni izrecno odpovedala ali pa pouk in odpoved nista vpisana v zapisnik izjava mladoletnika kot relativno prilviligirane prie, ki ni mogel razumeti pomen pravice, da ni dolan priati izpovedba prie, izsiljena s silo, gronjo ali kaknim drugim podobnim prepovedanim sredstvom izjava izvedenca, ki ne bi smel biti zaslian kot pria, ki je v isti zadevi oproen dolnosti prianja ali proti kateremu je bilo storjeno KD dokazi, pridobljenimi s posebnimi ukrepi, e so bili pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo dokazi, pridobljeni med hino ali osebno preiskavo, opravljeno brez pisne odredbe sodia, ali pridobljene brez prisotnosti dveh pri ali brez odredbe, ko niso bili izpolnjeni pogoji, da se takna preiskava opravi taksativno natete izpovedbe, ki jih je treba izloiti, eprav ni posebej doloeno, da se sodna odloba nanje ne sme opirati (83/3) => izjave doloenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s kritvijo neke dokazne prepovedi izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, ki je kasneje postala obdolenec izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, za katero se je kasneje izkazalo, da ne sme biti zasliana kot pria ali da je oproena dolnosti prievanja in se je prievanju tudi odrekla izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca

IZLOITEV DOKAZOV GLEDE NA SUBJEKTE IZLOANJA

- preiskovalni sodnik primarno izloa nedovoljene izjave osumljenca iz predkazenskega postopka izloa nedovoljene dokaze v preiskavi ali v zvezi z neposredno obtonico - nedovoljene dokaze v skrajanem postopku izloa sodei sodnik - nedovoljene dokaze v ugovornem postopku zoper obtonico izloa izvenrazpravni senat - nedovoljene dokaze pred glavno obravnavo izloa predsednik senata - nedovoljene dokaze na glavni obravnavi izloa razpravni senat - nedovoljene dokaze v pritobenem postopku izloa senat vijega sodia

TEORIJA O PSIHOLOKI OKUBI

- teorija o psiholoki okubi z neveljavnimi dokazi vpliva na odloitev sodia, kljub temu, da ostajajo brez procesne relevantnosti - razvila se je na podroju anglo-amerikega prava, ker ima v tem pravnem sistemu svoj pomen, ker porota ni dolna obrazloiti, kako je reila dejanska vpraanja nezakoniti dokazi imajo na poroto vsekakor uinek psiholoke okube => iz sodbe namre ni

razvidno, kako je porota presojala vsak dokaz zase in v zvezi z drugimi dokazi - v kontinentalnem kpp pa je sodie dolno navesti dokaze, ki jih je upotevalo + podati mora oceno verodostojnosti vsakega dokaze zase in njegovem odnosu do drugih dokazov tu ima teorija o psiholoki okubi bistveno manji pomen - v naem pravu se je z psiholoko okubo ukvarjala ugmanova, ki meni, da je zakonodajalec uporabil dve tehniki sankcioniranja => izloitev in prepoved opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze medtem ko je namen izloitve, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izloenim dokazom, je namen sankcioniranja uporabe neveljavnih dokazov, da se sodnik z dokazom seznani, ker pa ni bil izloen, vendar se nanj ne bo skliceval v sodni odlobi, ker bi to predstavljalo absolutno bistveno kritev dolob kazenskega postopka - teoriji psiholoke okube tudi sledi odloba ustavnega sodia => na podlagi taknega stalia je mogoe sklepati, da se vplivu psiholoke okube na pravilno in zakonito sodno odlobo sploh ni mogoe izogniti - e se sodnik seznani z gradivom, ki ga ne sme uporabiti, se izpostavlja nevarnosti, da bo spoznanje o tem vplivalo na njegovo odloitev - dejstvo, da mora svojo odloitev obrazloiti, nevarnost zmanjuje, ne more pa je popolnoma prepreiti - zgolj prepoved opiranja sodne odlobe na obvestila, ki bi morala biti izloena, ne zadoa, da bi se njihova izloitev dosegla - prepoved prepreuje le, da bi se sodie v obrazloitvi sklicevalo na takna obvestila => treba je prepreiti, da se sodnik z njimi seznani (e to, da jih uporabi, vpliva na proces odloanja) - potrebna je njihova dejanska izloitev iz procesnega gradiva - ureditev, ki omogoa, da obvestila, na katere se sodna odloba ne sme opirati, ostanejo v kazenskem spisu e po tem, ko zadeva preide v fazo ugovora zoper obtonico, je v nasprotju z namenom tega instituta in v nasprotju z zahtevo po potenem sojenju - iz tega izhaja tudi, da je obstojea ureditev, po kateri se lahko razpravljajoi sodnik seznani z obvestili, ki bi morala biti izloena in na katere se sodba ne sme opreti, v neskladju z zahtevo po nepristranskem sojenju - ustavno sodie je izdalo le ugotovitveno odlobo, zato so kazenska sodia, da bi zadostila taknim zahtevam, uvedla prakso, ki sicer nima zakonske podlage, da dokaze izloa predstojnik oddelka, tako da se razpravni sodnik ne sreuje z nedovoljenimi dokazi

DOKTRINA SADEEV ZASTRUPLJENEGA DREVESA

- gre za primere, ko zakonit dokaz izvira iz nezakonitega - ta sekundarni dokaz je vasih do te mere okuen s primarnim, nezakonitim dokazom, da mora biti predmet ekskluzije => gre za dokaze, ki so sami po sebi zakonito pridobljeni, vendar policija brez prvotnega nezakonitega ravnanja ne bi prila - treba je natanno preuiti, koliko je izvedeni dokaz okuen s prvotno nezakonitostjo oz. ali gre za sade zastrupljenega drevesa - za izkljuitev posredno nezakonitega dokaza se zahteva izpolnitev 2 pogojev (bifurkativni test) sporni dokaz mora biti v vzroni zvezi s prvotno nezakonitostjo sporni dokaz mora biti pridobljen ob aktivnem izkorianju prvotne nezakonitosti - opozoriti moramo, da ekskluzija velja le za osebe, zoper katere je bila kritev neposredno izvedena, in samo za njih - ekskluzijsko pravilo je tradicionalno prepreevalo uporabo fizino otipljivih dokazov, ki so bili pridobljeni z nezakonitim posegom - nedopustna so tudi prievanja policistov o zapaanjih med nezakonitim posegom in verbalni dokazi, ki neposredno izvirajo iz nezakonitega posega

IZJEME OD EKSKLUZIJE V AMERIKEM PRAVU

- eksluzija v amerikem pravu ne velja absolutno => njen pomen je relativen - e metoda tehtanja izloitve dokazov v primeru kritve etrtega amanadmaja pomeni bistven odstopd od ekskluzije - ameriko pravo pa je od obeh oblik ekskluzije razvilo tevilne izjeme => to jasno kae, da se tudi akuzatorni postopek ne more popolnoma odrei iskanju materialne resnice - izjeme

doktrina neodvisnega vira => dokaz, ki bi ga bilo treba izloiti zaradi nezakonitosti, se dopusti, ker se ga pridobi iz drugega neodvisnega vira; policija pa pri tem ne sme aktivno izkoriati prvotne nezakonitosti, toilstvo pa mora z veliko verjetnostjo dokazati, da je do dokazov prilo brez izkorianja prvotne nezakonitosti doktrina neizogibnega odkritja => nezakonit dokaz se dopusti, e se z veliko verjetnostjo hipotetino dokae, da bi se do dokaza prilo tudi po zakoniti poti doktrina zbledelega madea => dopustijo se dokazi, pri katerih je vzrona zveza med prvotno

nezakonitostjo in odkritjem obremenilnega dokaza v tolikni meri oslabljena, da made prvotne nezakonitosti zbledi ~ prvotni nezakoniti dokaz in dokaz, pridobljena na njegovi podlagi sta si tako oddaljena, da ni ve govora o aktivnem izkorianju prvotne nezakonitosti s strani dravnih organov => vzrona zveza je prekinjena

izjema dobre vere => dokazi, ki jih pridobi policist, ki je deloval v objektivni dobri veri, so dopustni, etudi se kasneje izkae, da je bil temelj njegovega delovanja nezakonit oz. protiustaven ~ ta izjema velja tudi v primeru, ko policist objektivno razumno ravna v skladu z zakonom, za katerega se kasneje izkae, da je protiustaven pristanek => nezakonitost ni podana, e se nekdo s posegom strinja

objektivni pristop pa temelji na testu razumnega dojemanja v smislu, da je pristanek dan, ko bi lahko policist kot razumen lovek zakljuil, da je pristanek dan ~ Vrhovno sodie je kot bistveni element pristanka poudarilo prostovoljnost, ki se presoja ob upotevanju vseh okoliin => pri tem dravi ni treba dokazati, da je oseba vedela, da lahko odkloni pristanek, pri emer ta ne sme biti posledica aktivnega nedopustnega ravnanja v obliki izrecne ali prikrite prisile drave ~ pristanek pa lahko da tudi tretja oseba, e je osebno upraviena do razpolaganja druge izjeme

~ ~ ~

pristanek lahko pojmujemo na dva naina => subjektivni in objektivni pristop subjektivni pristop posvea pozornost stanju zavesti osebe, ki pristaja

izjeme od mirande => izjema javne varnosti (opozorila iz Mirande niso potrebna pred zaslianjem, ki se opravi zaradi nujnih okoliin glede skrbi za javno varnosti); odpoved pravicam iz Mirande je veljavna ne glede na racionalnost osumljeneve odloitve, e ni bilo policijske prisile; odpoved pravicam iz Mirande je veljavna ne glede na to, da osumljenec zmotno misli, da bo zaslian samo o enem KD, dejansko je pa tudi o drugem izjeme od ekskluzijskega pravila => dopustna je uporaba nezakonitih dokazov pred veliko poroto

Ali ZKP sledi konceptu doktrine sadeev zastrupljenega drevesa? Ali nae procesno pravo pozna izjeme od ekskluzije? - nae procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije - kot novost v naem KPP je teti doktrino sadeev zastrupljenega drevesa - dokazi, pridobljeni s kritvijo lovekovih pravic in dolob ZKP, so absolutno neveljavni - sodie namre ne more presojati, pod kaknimi pogoji se lahko priznava veljavnost sicer formalno neveljavnih dokazov (ni tehtanja!) - kritev tega temeljnega naela ima za posledico absolutno bistveno kritev dolob kazenskega postopka - eksluzija je po naem pravu temeljna lovekova pravica in ne velja le za obdolenca => je instrument za varovanje lovekovih pravic - razlina ureditev ekskluzije v naem in amerikem pravu kae, da na sistem tudi v tem pogledu izkazuje vejo mero doslednosti spotovanja lovekovih pravic

UKREPI ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV

- gre za zagotovitev predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek gre za predmete, ki so nastali s KD, predmete, s katerimi je bilo storjeno KD ter predmete, na katerih so sledovi Kd - navzonost teh predmetov sodie zagotovi na tri naine jih vzame v posest, e ne pripadajo nikomur (predmeti, ki jih je pustil storilec na kraju dejanja) jih posestnik sam izroi prostovoljno po principu izroitvene dolnosti ali pa se mu zaseejo s hino ali osebno preiskavo

HINA PREISKAVA
- je podobna opravljanju ogleda => pri obeh dejanjih je poudarjena utna komponenta spoznavanja => psihofizine sposobnosti so pomemben dejavnik - razlika med ogledom in hino preiskavo pri ogledu gre za ugotavljanje poteka dejanja, iskanje sledi in materialnih dokazov

pri hino preiskavi gre za iskanje tono doloenih predmetov => predmet je bol ali manj jasno opredeljen - za doloitev, da se opravi hina preiskava, mora obstajati verjetnost, da bodo odkriti predmeti, ki jih je storilec uporabljal pri storitvi KD predmeti, ki jih je storilec pridobil s storitvijo KD predmeti, ki so posledica KD sledi, ki jih je nain storitve KD pustil v doloenem prostoru sledi, ki kaejo na izdelovanje sredstva za storitev KD druge sledi, ki lahko kaejo na okoliine, v katerih je bilo dejanje storjeno - hina preiskava je delikatno procesno opravilo pomeni poseg v nedotakljivost stanovanja => dopustna le pod strogo doloenimi pogoji materialni in formalni

MATERIALNI POGOJI
- da se lahko opravi hina preiskava, je potrebna doloena napoved uspeha s kriminalistinega vidika je preiskava uspena, e se odkrijejo sledovi, predmeti ali domnevni storilec KD s procesnopravnega vidika je preiskava uspena, da so dokazi, ki so zbrani na podlagi te preiskavi, uporabni v kazenskem postopku - 214 => preiskava se sme opraviti, e je verjetno (alternativne monosti) da bo mogoe pri preiskavi obdolenca prijeti da se bodo odkrili sledovi KD ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek

+ e so podani utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje - glede na to mora biti torej hina preiskava skrbno nartovana za vsak posamezen primer
FORMALNI (PRAVNI) POGOJI
da jo odredi sodie z obrazloeno pisno odredbo da se sam postopek opravi pod pogoji, ki jih doloa zakon (ZKP, Zakon o prekrkih) - predmet so lahko stanovanje in drugi prostori - pojem stanovanja prostori, namenjeni za stalno in zaasno bivanje

hia, stanovanjski prostori, stranski prostori (drvarnica, lopa, klet, garaa,...), odprti prostori (vrtovi, njive, travniki,...)

- pojem drugih prostorov prostori podjetij oz. drugih pravnih oseb ter vsak drug prostor ali objekt

ODREDBA ZA HINO PREISKAVO

- ustava doloa, da ne sme nine brez odredbe sodia proti volji stanovalca vstopiti tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih ne sme preiskovati - hina preiskava je tako mogoa le na podlagi obrazloene pisne odredbe sodia - odredba vsebuje dve pooblastili dovoljenje za vstop v prostor dovoljenje za opravo hine preiskave - policija pred zaetkom hine preiskave vloi pisno zaprosilo pristojnemu sodiu => v njem se navedejo vrsta in kratek opis KD, v zvezi s katerim naj bi se hina preiskava opravljala kraj preiskave natanen opis prostorov in objektov, ki se jih namerava preiskati podpis uradne osebe - v doloenih primerih je mogoe opraviti hino preiskavo brez odredbe sodia, e je to neogibno potrebno, da se lahko neposredno prime storilca KD ali da se zavarujejo ljudje in premoenje - preiskavo brez odredbe je mogoe opraviti e imetnik stanovanja to eli e kdo klie na pomo e je treba prijeti storilca KD, ki je bil zasaen pri samem dejanju e je to potrebno za varnost ljudi ali premoenja e je v stanovanju ali kakem drugem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pripeti ali prisilno privesti ali se je tja zatekel zaradi pregona e gre za neskrite prostore v vozilih - kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe, morajo o tem takoj podati poroilo preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu toilcu

POSTOPEK PRI HINI PREISKAVI

- 214 - 219 - odredba o hini preiskavi se pred zaetkom preiskave vroi tistemu, pri katerem naj se takna preiskava opravi pri tem se ga poui, da ima pravico o hini preiskavi obvestiti odvetnika, ki je lahko navzo pri preiskavi e tisti, na katerega se nanaa odredba o preiskavi zahteva, da je pri preiskavi navzo odvetnik, se zaetek preiskave odloi do prihoda odvetnika, vendar najdalj za dve uri - pred zaetkom preiskave se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo oziroma predmete, ki se iejo - s preiskavo se lahko zane tudi brez poprejnje izroitve odredbe in brez poprejnje zahteve za izroitev osebe ali stvari e se priakuje oboroen odpor e je potrebno, da se preiskava opravi takoj in nepriakovano e se opravi preiskava v javnih prostorih - pri hini preiskavi ima pravico biti navzo tisti, igar stanovanje ali prostor se preiskujejo ali njegov zastopnik e je bila preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoe pri preiskavi, ne sme sodie opreti svoje odlobe na tako pridobljene dokaze e se opravi preiskava v prostorih dravnih organov, podjetij ali drugih pravnih oseb, se povabi njihov predstojnik, naj bo pri preiskavi navzo e se opravi preiskava v vojakem objektu, se povabi pristojni vojaki stareina, naj bo pri preiskavi navzo OBVEZNOST DVEH PRI - pri hini ali osebni preiskavi morata biti navzoi dve polnoletni osebi kot pri - prie je treba pred zaetkom preiskave opozoriti, da pazijo, kako se preiskava opravlja - prie imajo pravico podati pred podpisom zapisnika o preiskavi svoje ugovore, e mislijo, da vsebina zapisnika ni pravilna - zahteva po navzonosti pri velja tudi v primeru, ko se opravi hina preiskava brez odredbe - preiskava se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e ni mogoe takoj zagotoviti njihove navzonosti, nevarno pa bi bilo odlaati - e navzonost pri ni bila zagotovljena, pa za to ni bilo z zakonom opravienega razloga, sodie svoje odlobe ne sme opreti na tako pridobljene dokaze AS IN NAIN HINE PREISKAVE - hino in osebno preiskavo je treba opraviti obzirno, da se ne moti hini mir - praviloma se opravlja med 6. in 22. uro - izven tega asa se lahko opravlja le, e se je v tem asu zaela, pa se e ni dokonala e gre za okoliine, ko je mogoe preiskavo opraviti brez odredbe e obstaja nevarnost, da bi zaradi odlaanja bili unieni sledovi KD ali predmeti - zaklenjeni prostori, pohitvo ali druge stvari se odprejo s silo samo, e njihov imetnik ni navzo ali e jih noe prostovoljno odpreti pri odpiranju se je treba ogibati nepotrebnih pokodb ZASEG PREDMETOV PRI HINI PREISKAVI - pri preiskavi se zaseejo samo tisti predmeti in listine, ki so v zvezi z namenom preiskave v posameznem primeru - e se pri hini ali osebni preiskavi najdejo predmeti, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, pa pa kaejo na drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti, se tudi ti opiejo v zapisniku in zaseejo, o zasegu pa takoj izda potrdilo to se takoj sporoi dravnemu toilcu, da zane kazenski pregon ti predmeti se takoj vrnejo, e dravni toilec spozna, da ni razloga za kazenski pregon, pa tudi ne kaknega drugega zakonskega razloga, da bi se morali predmeti vzeti ZAPISNIK O HINI PREISKAVI - o vsaki hini preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpiejo tisti, pri katerem se preiskava opravi, njegov odvetnik, e je navzo, prie in uradna oseba, ki preiskavo opravlja ter zapisnikar - v zapisnik se vpiejo in v njem natanno opiejo predmeti in listine, ki se zaseejo isto se navede tudi v potrdilu, ki se takoj nato izda tistemu, ki so mu bili predmeti oziroma listine zaseene (216/7) - razlogi za preiskavo brez navzonosti pri morajo biti navedeni v zapisniku (218/3) e pa sta prii navzoi, je treba v zapisnik tudi vnesti, da sta bili poueni o svojih vlogi med preiskavo

- 220/5 => pri zasegu predmetov se navede, kje so bili najdeni, in predmeti opiejo, po potrebi pa se tudi na drug nain zavaruje ugotovitev njihove istovetnosti za zaseene predmete se izda potrdilo - 218/2 => v primeru, ko se preiskava opravi brez odredbe, se ne napravi zapisnik, temve se imetniku stanovanja takoj izda potrdilo, v katerem se navede vzrok vstopa v stanovanje oziroma v druge prostore kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe, morajo o tem takoj podati poroilo preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu toilcu

NEUSPENA HINA PREISKAVA

- e se ne najdejo predmeti, zaradi, katerih je bila odrejena - e ni bila opravljena na nain, predpisan z zakonom - sodie me sme opreti svoje odlobe na dokaze, ki so bili pridobljeni s hino preiskavo, e je bila opravljena (219) brez pisne odredbe sodia brez oseb, ki morajo biti navzoe pri preiskavi e ni bilo izpolnjenih pogojev, zaradi katerih bi se smela hina preiskava opraviti brez odredbe brez navzonosti pri, pri tem pa niso bili podani opraviljivi razlogi za njihovo odsotnost

OSEBNA PREISKAVA
- zajema pregled oblail in telesa - sme se opraviti e so podani utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, e je verjetno, da se bodo pri preiskavi nali sledovi in predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek - odredi jo sodie s pisno odredbo - pred zaetkom preiskave se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo oziroma predmete, ki se iejo e jih izroi sam, se ne teje, da bi bili ti predmeti najdeni in zaseeni pri osebni preiskavi - navzoi morata biti dve polnoletni prii preiskavo enske sme opraviti samo enska tudi za prie se vzamejo samo enske - praviloma se opravi v uradnih prostorih - potrebno jo je opraviti po doloenem vrstnem redu najprej se preie obleka, obutev in perilo, ki ga ima oseba na sebi telesna preiskava se opravi le, e je nujno potrebno - policisti smejo brez odredbe o preiskavi in brez navzonosti pri opraviti osebno preiskavo kumulativna pogoja ko izvrujejo sklep o privedbi ali ko komu vzamejo prostost e je podan sum, da ima ta oroje za napad, ali sum, da bo odvrgel, skril ali uniil predmete, ki mu jih je treba vzeti kot dokazilo v kazenskem postopku - kadar opravijo policisti preiskavo brez odredbe, morajo o tem takoj podati poroilo preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu toilcu

PREVENTIVNI OZ. VARNOSTNI PREGLED OSUMLJENCA

- policisti ga opravijo v primeru, ko obstaja verjetnost napada ali samopokodovanja s strani doloene osebe - opravlja se neposredno ali s tehninimi sredstvi - obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri emer se ugotavlja, ali je oseba oboroena oz. ima pri sebi druge nevarne predmete - stop and frisk doktrina iz amerike judikature => merila za varnostni pregled posameznik, ki se ga policist ustrai, mora biti tako sumljiv (utemeljeni razlogi za sum), da sproi policistovo zanimanje => objektivni pristop - preprianje loveka razumne previdnosti, da je poseg primeren policist se mora upravieno bati za svojo varnost omejiti se mora zgolj na pretipanje osumljenevih vrhnjih oblail (v epe lahko posee samo, e zauti oroje)

ZASEG PREDMETOV
220 - 224 - zaseg predmetov je ukrep procesne prisile z dvojno naravo po eni strani je namenjen zagotovitvi varnosti ljudi po drugi strani pa je tudi ukrep za zagotovitev dokazov - zaseejo se predmeti, e sta izpolnjena dva alternativna pogoja se morajo po kazenskem zakonu vzeti obligatorni zaseg utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku fakultativni zaseg - zaseg predmetov obiajno opravi policija v predkazenskem postopku, ne pa sodie - za imetnika predmetov, ki se morajo ali lahko zaseejo, velja izroitvena/edikcijska dolnost kdor ima take predmete, jih mora na zahtevo sodia izroiti e noe izroiti predmetov, se sme kaznovati z denarno kaznijo e tega e vedno noe storiti, pa se sme zapreti => zapor traja do izroitve predmetov ali do konca kazenskega postopka, vendar najve mesec dni - edikcijska dolnost je relativna => ne velja za vse osebe za obdolenca, za nesposobne prie, privilegirane prie, zagovornika glede pisnega obevanja z obdolencem ter za osebe z diplomatsko oz. konzularno imuniteto prav tako smejo dravni organi odkloniti pregled ali izroitev svojih spisov in drugih listin, e mislijo, da bi bila objava njihove vsebine kodljiva za splone koristi e odklonijo pregled ali izroitev spisov in drugih listin, odloi o tem dokonno senat podjetja in druge pravne osebe smejo zahtevati, da se ne objavijo podatki, ki se tiejo njihovega poslovanja - pri zasegu predmetov se navede, kje so bili najdeni, in predmeti opiejo, po potrebi pa se tudi na drug nain zavaruje ugotovitev njihove istovetnosti za zaseene predmete se izda potrdilo - e se zaseejo spisi, ki se utegnejo uporabiti kot dokaz, se popiejo e to ni mogoe, se dajo v ovitek in zapeatijo => lastnik spisa lahko pritisne na ovitek tudi svoj peat tisti, ki so mu bili spisi zaseeni, se povabi, naj bo navzo pri odpiranju ovitka e se ne odzove vabilu ali e je odsoten, se ovitek odpre in spisi pregledajo in popiejo v njegovi nenavzonosti pri pregledovanju spisov je treba paziti, da za njihovo vsebino ne zvedo nepoklicane osebe - zaseeni predmeti se izroijo v hrambo sodiu ali pa se kako drugae zavaruje njihova hramba sodie mora z zaseenimi predmeti ravnati kot dober gospodar - zaseg predstavlja zaasen ukrep => predmeti, ki se med kazenskim postopkom zaseejo, se vrnejo lastniku oziroma imetniku, e se postopek ustavi in ni razlogov, da se vzamejo

PRIDRANJE PISEM, BRZOJAVK IN POTNIH POILJK

- 223 - po Ustavi je zagotovljena tajnost pisem in drugih obil - preiskovalni sodnik sme odrediti, da potne, brzojavne in druge prometne organizacije pridrijo in proti potrditvi prejema njemu izroijo pisma, brzojavne in druge poiljke, ki so naslovljene na obdolenca ali ki jih on poilja, e so podane okoliine, zaradi katerih se lahko upravieno priakuje, da bodo te poiljke dokaz v postopku - izroene poiljke odpre preiskovalni sodnik v navzonosti dveh pri pri odpiranju je treba paziti, da se ne pokodujejo peati; ovitki z naslovi pa se shranijo o odpiranju se napravi zapisnik - e koristi postopka dopuajo, se sme vsebina poiljke v celoti ali delno sporoiti obdolencu oziroma tistemu, na katerega je naslovljena, sme pa se mu poiljka tudi izroiti - e je obdolenec odsoten, se poiljka sporoi ali izroi kaknemu njegovemu sorodniku, e teh ni, pa se vrne poiljatelju, e ni to v nasprotju s koristmi postopka

RAVNANJE S SUMLJIVI STVARMI

- 225, 226 - e se najde pri obdolencu tuja stvar, pa se ne ve, igava je, jo organ, ki vodi postopek, opie in opis razglasi na deski sodia prve stopnje, na katerega obmoju obdolenec ivi in na katerega obmoju je bilo kaznivo dejanje storjeno v razglasu se pozove lastnik, naj se v enem letu od objave razglasa zglasi, ker bo sicer stvar prodana, denar, ki pa se dobi s prodajo, gre v proraun - e gre za stvari veje vrednosti, se tak razglas lahko da tudi v dnevne liste - e je stvar pokvarljiva ali e je njena hramba zvezana z vejimi stroki, se proda po dolobah, ki veljajo za izvrilni postopek, denar pa izroi v hrambo denarnemu zavodu tako je treba ravnati tudi, e pripada stvar pobeglemu ali neznanemu storilcu kaznivega dejanja - e se v enem letu nihe ne oglasi za stvar ali za izkupiek za prodano stvar, se izda sklep, da postane stvar last Republike Slovenije oziroma da gre denar v proraun - lastnik ima pravico, da zahteva v pravdi vrnitev stvari ali izkupika za prodano stvar => zastaranje te pravice zane tei z dnem objave razglasa

POSEBNI UKREPI KOT SREDSTVO ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV

- gre za posebne operativne metode in sredstva POMS in so zakonsko sredstvo za boj proti najhujim oblikam kriminala (150, 151, 155 + 155.a) so odgovor na enakovredne metode delovanja, ki jih uporabljajo na podroju organiziranega kriminala - ne glede na to, da so ti ukrepi nujni v boju zoper organizirani kriminal ter najnevarneja KD, je vendar treba poudariti, da doseena raven pravne kulture in zahteva po doslednem varovanju lovekovih pravic dovoljujeta uporabo teh ukrepov le pod strogimi pravnimi pogoji v nasprotnem primeru so nezakoniti in na njihove izsledke ni mogoe opreti sodne odlobe ter so predmet ekskluzije - posebni preiskovalni ukrepi pomenijo globok poseg v pravico do zasebnosti, hkrati pa odpirajo monosti zlorab s strani drave => zato nezakonita uporaba teh ukrepov pomeni celo katero izmed KD zoper z Ustavo varovane lovekove pravice in svoboine (nezakonito prislukovanje in snemanje, nezakonita kontrola pisem, nezakonita kontrola raunalnikega sistema banke ali druge pravne osebe, nezakonito prislukovanje in opazovanje v tujem prostoru, navidezno dajanje daril in navidezni odkup kot napeljevanje h KD) - v skladu z veljavnim ZKP glede na subjekt, ki jih ureja, loimo dve kategoriji POSEBNIH PREISKOVALNIH UKREPOV, in sicer tiste, ki jih odreja: dravni toilec preiskovalni sodnik

POGOJI ZA UPORABO POSEBNIH UKREPOV

- Evropsko sodie za lovekove pravice opravlja preizkus kritve pravice do zasebnosti po dvodelnem testu, ki temelji na: 1. naelu zakonitosti in 2. naelu sorazmernosti - Ustavno sodie RS je kot temeljne pogoje za ustavno dopusten poseg v posameznikovo zasebnost in ki jim mora slediti tudi ZKP pri uzakonjanju posebnih ukrepov opredelilo specifina opredelitev in doloenost v zakonu odloba sodia, s katero se poseg dovoli omejenost asa izvajanja ukrepa naelo sorazmernost poseg je nujen za uvedbo/potek kazenskega postopka ali varnost drave

POSEBNI UKREPI, KI JIH ODREJA PREISKOVALNI SODNIK

nadzor elektronskih komunikacij s prislukovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenaajo v elektronskem komunikacijskem omreju ta ukrep se izvaja tako, da se prek telekomunikacijskega podjetja policija tajno prikljui na telekomunikacijsko sredstvo nadzorovane osebe ter ji prislukuje in jo tudi snema kontrola pisem in drugih poiljk vzpostavi se nadzor nad potnimi poiljkami, katerih vsebina bi lahko imela dokazni pomen

e policija oceni, da je vsebina pisma ali druge poiljke takna, da bi utegnila biti dokaz v kazenskem postopku, mora s tem nemudoma seznaniti preiskovalnega sodnika, ki odloi, kako se bo s poiljko ravnalo kontrola raunalnikega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finanno ali drugo gospodarsko dejavnost

ta ukrep je namenjen odkrivanju storilcev, ki so si pridobili velike denarne zneske z nezakonito dejavnostjo (mamila, oroje,...) in skuajo tako pridobljeni denar oprati; pri tem pa si prizadevajo, da bi prikrili izvor denarja prislukovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeleene v pogovoru mali prislukovalni napad uspenost te metode je odvisna v veliki meri od sposobnosti osebe, ki je privolila v snemanje pogovora, da z vpraanji vodi pogovori in ga usmerja tako, da od svojega sogovornika izvlee im ve informacij v praksi se ta ukrep izvaja najvekrat na nain, da se osebo, ki je privolila v prislukovanje in snemanje pogovora, ozvoi => pritrdi se naprava za prislukovanje in snemanje kriminalisti, ki izvajajo tak ukrep pa pogovoru prislukujejo in ga snemajo obiajno v blinjem prostoru ali vozilu prislukovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z uporabo tehninih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore velik prislukovalni napad

151 => e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja oziroma organizira izvritev katerega izmed doloenih kaznivih dejanj, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da se bo lahko v tono doloenem prostoru pridobilo dokaze, katerih se z milejimi ukrepi ne bi dalo zbrati oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo ivljenje ljudi, se lahko zoper to osebo izjemoma odredi prislukovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z uporabo tehninih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore ukrep se odredi v zvezi vsemi KD zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev,... z razvojem tehnologije, zlasti z iznajdbo brezinega prenosa informacij, so se monosti prislukovanja poveale naprave se lahko namestijo v razline prostore tam, kjer bo opravljena predaja oroja ali mamila,...kjer se kriminalci sestajajo, kjer se kriminalci poutijo varne,

ZAKONSKI POGOJI ZA IZVAJANJE POSEBNIH UKREPOV, KI JIH ODREJA PREISKOVALNI SODNIK - pogoji e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja oziroma organizira izvritev katerega izmed KD e obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja doloeno komunikacijsko sredstvo oziroma raunalniki sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo ivljenje ali zdravje ljudi specifinost okoliin naelo sorazmernosti (mogoe utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oz. bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo ivljenje ali zdravje ljudi) odrejeni so bili s pisno odredbo preiskovalnega sodnika na pisni predlog dravnega toilca asovna omejenost ukrepov (prenehati morajo takoj, ko prenehajo razlogi zaradi katerih so bili odrejeni, vendar najkasneje v zakonsko doloenem roku) - odredijo se lahko samo za kataloka KD KD zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev KD zoper lovenost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali ve let KD ugrabitve KD prikazovanja, posesti, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva KD neupraviene proizvodnje in prometa z mamili KD omogoanja uivanja mamil KD izsiljevanja KD zlorabe notranje informacije KD nedovoljenega sprejemanja daril KD neupravienega dajanja daril KD pranja denarja KD tihotapstva KD jemanja podkupnine KD dajanja podkupnine KD sprejemanja daril za nezakonito posredovanje KD dajanja daril za nezakonito posredovanje KD hudodelskega zdruevanja KD nedovoljene proizvodnje in prometa oroja ali razstrelilnih snovi KD povzroitve nevarnosti z jedrskimi snovmi druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali ve let => generalna klavzula

- izjemoma, e pisne odredbe ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost odlaanja, lahko na

ustni predlog dravnega toilca preiskovalni sodnik odredi izvrevanje teh ukrepov z ustno odredbo o ustnem predlogu dravnega toilca preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek pisna odredba mora biti izdana najkasneje v dvanajstih urah po izdaji ustne odredbe

za predasno izvrevanje mora obstajati utemeljen razlog => drugae sodie ne sme opreti svoje odlobe na tako pridobljene podatke in informacije

TRAJANJE UKREPOV - trajanje teh ukrepov je asovno omejeno => pomenijo globok poseg v lovekove pravice in temeljne svoboine - izvajanje ukrepov lahko traja najve en mesec - iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podalja vsaki za en mesec, vendar skupno najve est mesecev za ukrep prislukovanja in opazovanja v tujem stanovanju pa skupno najve tri mesece

POSEBNI UKREPI, KI JIH ODREJA DRAVNI TOILEC

- ti ukrepi predstavljajo odstop od naela sodnega nadzora - gre za moralno-etini problem sodelovanja drave pri KD, za vpraljivo uporabo zvijae s strani drave ter za veliko nevarnost zlorab

ukrep ukrep ukrep ukrep ukrep ukrep ukrep

navideznega odkupa navideznega sprejemanja daril navideznega dajanja daril navideznega jemanja podkupnine navideznega dajanja podkupnine tajnega delovanja tajnega opazovanja

POGOJI ZA IZVAJANJE POSEBNIH UKREPOV, KI JIH ODREJA DRAVNI TOILEC - pogoji mogoe je utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kataloko natetimi KD dovoli jih dravni toilec s pisno odredbo na podlagi obrazloenega predloga policije odredba se nanaa zgolj na enkraten ukrep prepoved nedovoljene policijske provokacije => ukrep ne sme biti izvren tako, da bi izzval kriminalno dejavnost - ukrepe navideznega odkupa, navideznega sprejemanja/dajanja daril in navideznega sprejemanja/dajanja podkupnine jih povezujemo s pojmom policijska provokacija/entrapment so svojevrstni ukrepi metoda policijske provokacije ne gre za golo zbiranje dokazov => gre za moralno-etino vpraljivo zvijao/prevaro, ki jo uporablja policija pri odkrivanju KD - moralno etini problem je v tem, da je drava pri izvajanju teh ukrepov neposredno udeleena pri izvritvi KD - policija ima zakonsko pooblastilo, da nekoga napeljuje h KD samo zato, da bi ga potem razkrila kot njegovega storilca - dolnost tistega, ki tak ukrep izvaja je, da navidez sodeluje, kajti motiv policije je odkrivanje storilcev KD, ki so se spontano, neodvisno od vpliva provokatorja, odloili, da storijo KD - zakon izrecno poudarja, da pri izvrevanju tega ukrepa policisti ne smejo izzivati kriminalne dejavnosti => razvili dve teoriji/testa

subjektivna teorija => ali je kriminalno dejavnost izzvala osumljeneva kriminalna predispozicija njegov odnos, pripravljenost, motiv ali namen, da stori KD

objektivna teorija => presojati je treba, ali bi ukrep na nain, kot je bil izveden, napeljal k storitvi KD osebo, ki tovrstnega KD sicer ne bi bila pripravljena storiti ali bi ukrep napeljal k storitvi tudi osebo, ki spotuje zakon presoja se s stalia hipotetinih lastnosti povprenega dravljana - objektivno-subjektivna merila (takni koncepciji sledi ZKP) => prepoveduje nedovoljeno policijsko provokacijo, hkrati pa kot poglavitno merilo navaja objektivni test UKREP TAJNEGA DELOVANJA => GLEJ 155.a LEN !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!