GOSPODARSKO PRAVO HINKO JENULL - ODGOVORI SODNI REGISTER.....................................................................................................................................................1 ZGD - SPLONO........................................................................................................................................................2 SAMOSTOJNI PODJETNIK.......................................................................................................................................6 TIHA DRUBA............................................................................................................................................................

6 DRUBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO........................................................................................................6 KOMANDITNA DRUBA............................................................................................................................................7 DELNIKA DRUBA..................................................................................................................................................7 ZFPPIPP...................................................................................................................................................................17 ZAVODI....................................................................................................................................................................21 GOSPODARSKE JAVNE SLUBE...........................................................................................................................21 MENICA....................................................................................................................................................................23 FINANNI INSTRUMENTI.......................................................................................................................................28 PREVZEMI...............................................................................................................................................................28 ZPOMK.....................................................................................................................................................................28 BANNA GARANCIJA.............................................................................................................................................29 SODNI REGISTER - vpis v SR (postopek vpisa v SR, od kdaj velja vpis v SR? (od dneva objave), izjeme od tega, da velja od dneva objave?) - kdaj registrsko sodie v primeru predhodnega vpraanja prekine postopek vpisa 1. KAKO SE DELI REGISTER? Sodni register sestoji iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon doloa, da se vpiejo v sodni register. Listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva, ali za katere zakon doloa, da se predloijo reg. sod., se vloijo v zbirko listin. 2. ALI SE V SODNI REGISTER VPIEJO POSLOVNI DELEI PRI D.N.O.? Ne. 3. KAJ JE POTREBNO PRILOITI ZA VPIS V SODNI REGISTER Prijava za prvi vpis drube v register mora vsebovati firmo, dejavnost, sede in druge podatke, doloene z zakonom. Prijavi je treba priloiti akt o ustanovitvi v izvirniku ali overjenem prepisu in akt o imenovanju poslovodstva, e to ni doloeno e z aktom o ustanovitvi. Prijavo je treba vloiti v 15 dneh po izpolnitvi pogojev za vpis v register. D.N.O.: Prijava za vpis v register mora vsebovati tudi ime, priimek in prebivalie ali firmo in sede vsakega drubenika. Prijavo morajo vloiti vsi drubeniki. K.D.: Prijava za vpis drube v register mora poleg podatkov, ki se zahtevajo za drubo z neomejeno odgovornostjo, vsebovati tudi podatke o komanditistih in viini njihovih vlokov. V objavi vpisa drube se navede le tevilo komanditistov, ne pa drugih podatkov o njih. D.D.: Prijava za vpis v register vsebuje: - navedbo zneska, za katerega se izdajo delnice; - dokazilo pooblaene banke, da poslovodstvo z vplaanim zneskom prosto razpolaga; - zagotovilo ustanoviteljev, da so seznanjeni z dolnostjo obveanja registrskega organa ter da ni zadrkov ali okoliin, ki bi nasprotovale drugemu odstavku 255. lena tega zakona; - doloitev obsega upravienja lanov poslovodstva za zastopanje. - Prijavi za vpis v register iz prejnjega odstavka se priloijo e: - statut in listine, na podlagi katerih je bil statut pripravljen, in listine, na podlagi katerih so ustanovitelji prevzeli delnice; - obraun ustanovitvenih strokov, ki bremenijo drubo. V tem obraunu se navedejo plaila po zaporedju in viini, prejemniki izplail pa posamino;
1

listine o imenovanju organov vodenja ali nadzora; ustanovitveno poroilo in poroila o reviziji ustanovitve lanov organov vodenja ali nadzora; poroilo ustanovitvenih revizorjev, e so ti pregledali ustanovitev; v primeru iz prve alineje prvega odstavka 194.a lena tega zakona potrdilo o tehtanem povpreju enotnega teaja iz drugega odstavka 194.a lena tega zakona; - v primerih iz prvega odstavka 194.a lena tega zakona izjavo organov vodenja in nadzora, da ustanovitelji iz petega odstavka 194.a lena tega zakona niso predlagali imenovanja revizorja. K poroilom iz etrte in pete alineje morajo biti priloene tudi listine, na katerih temeljijo bistvene ugotovitve iz teh poroil. Drubo prijavijo za vpis v register lani organov vodenja ali nadzora.
-

SE: Poslovodstvo, ki eli prenesti svoj sede iz druge drave lanice, predlaga prenos sedea SE za vpis v register v Republiki Sloveniji. Predlogu za vpis prenosa sedea SE je treba poleg podatkov in dokumentov, ki se v skladu s 199. lenom tega zakona zahtevajo za vpis delnike drube, priloiti tudi: 1. predlog prenosa sedea SE; 2. zapisnik zasedanja skupine, ki je odloala o soglasju za prenos sedea SE; 3. poroilo poslovodstva o prenosu sedea SE; 4. letno poroilo za zadnje poslovno leto; 5. potrdilo pristojnega organa drave lanice, v kateri je SE do sedaj imela sede; 6. izpisek iz registra dosedanjega sedea, ki ne sme biti izdan pred izdajo potrdila iz prejnje toke, in 7. overjene podpise vseh lanov poslovodstva in drugih zastopnikov. Predlogu za vpis prenosa sedea SE je treba priloiti izjavo poslovodstva, da zoper drubo ni bil zaet kateri od postopkov, doloenih v petnajstem odstavku 8. lena Uredbe 2157/2001/ES. K.D.D: Za komplementarje se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o upravi delnike drube. Ob vpisu drube v register se namesto lanov uprave vpiejo vsi komplementarji in obseg njihovih upravienj za zastopanje. D.O.O. Poslovodja prijavi drubo za vpis v register pri registrskem organu ali na toki VEM, ki prijavo posreduje registrskemu organu. Prijavi mora priloiti: - izvirnik ali overjen prepis pogodbe; - seznam drubenikov in navedbo vlokov, ki so jih prevzeli; - poroilo o stvarnih vlokih; - potrdilo banke o depozitu denarnih vlokov z izjavo banke, da lahko druba s sredstvi prosto razpolaga; za resninost izjave je banka drubi odgovorna, in - poroilo pooblaenega revizorja o vrednosti stvarnih vlokov. ZGD - SPLONO 4. KAJ JE FIRMA? KAJ OBSEGA? OMEJITVE! KAJ FIRMA NE SME VSEBOVATI? E SODIE REGISTRIRA TAKO FIRMO, ALI JE MOGOE TO POPRAVITI? S KAKNIM PRAVNIM SREDSTVOM? Firma je ime, s katerim druba posluje. V firmi mora biti oznaba, ki napotuje na dejavnost drube. Firma ima lahko dodatne sestavine, ki drubo podrobneje oznaujejo. Te ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi krile pravice drugih oseb. Ne sme vsebovati imen ali znakov tujih drav ali mednarodnih organizacij. Besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb RS je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade RS. Dovoljenje Vlade RS oziroma pristojnega organa lokalne skupnosti je potrebno tudi za o, da se v firmi uporabijo besede, ki oznaujejo dravo ali lokalno skupnost (npr. dravni, republiki,...) Ime ali del imena zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; e je e umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter starev, e so e ivi ter z dovoljenjem ministra, pristojnega za upravo. Nedovoljene sestavine: firma ne sme vsebovati besed oziroma znakov, ki: nasprotujejo zakonu ali morali; vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravienca; vsebujejo ali posnemajo uradne znake. Na predlog organov RS oziroma lokalne skupnosti in zgodovinske ali znamenite osebe ali njenih sorodnikov sodie izbrie sestavino firme iz registra, e je s poslovanjem drube kren ugled teh oseb. Sodie zavrne predlog za vpis firme v sodni register, ki je v nasprotju z ZGD ali ki se ne razlikuje jasno od e registriranih firm v RS. Druba, ki meni, da se firma druge drube ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme,
2

ima pravico, da s tobo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odkodnino. Tobo je mogoe vloiti najkasneje v 3 letih po vpisu firme druge drube oziroma po vpisu nameravane firme. Tako tobo lahko vloi tudi druba, katere firma je prizadeta, e druga druba nepravilno uporablja svojo firmo. Te dolobe ne posegajo v dolobe predpisov o varstvu konkurence in drugih predpisov, ki varujejo firmo. 5. VARSTVO FIRME IN TOBENI ZAHTEVEK; KAJ JE MONEJE VARSTVO FIRME ALI ZNAMKA ZGD-1 vsebuje vrsto dolob, ki varujejo naelo izkljunosti firme kot temeljno naelo firmskega prava. Javnopravno varstvo izvaja sodie po uradni dolnosti. e ve drub, ki imajo sede na obmoju RS, priglasi sodiu firme, ki se ne loujejo jasno druga od druge, ima pravico do vpisa firme druba, ki je firmo prva priglasila registrskemu sodiu. Mono pa je, da v doloenih primerih obstajajo podobnosti med firmami, zato lahko druba, ki meni, da se firma druge drube ne razlikuje jasno od njene prej registrirane drube, svojo firmo varuje v pravdnem postopku v okviru civilnopravnega varstva. Tako lahko s tobo zahteva: opustitev uporabe pozneje vpisane firme, njen izbris iz registra, plailo odkodnine in objavo sodbe na stroke toene stranke. V postopku mora tonik izkazati upravieni interes, da zahteva izbris firme druge drube iz sodnega registra. Interes bo pravilno podan, e se na trgu sreujejo proizvodi obeh drub, ki imata podobno firmo, in pri potroniku lahko zaradi tega pride do zmede. Varstvo v okviru civilnopravnega varstva preneha po preteku 3 let od dneva, ko je bila v sodni register vpisana firma drube, zoper katero se zahteva varstvo. Varstvo firme pa je varovano tudi v drugih zakonih, npr. Zakonu o varstvu konkurence, ter KZ-1. Kaj je moneje varstvo firme ali znamka? Moneje varstvo je varstvo firme, saj ga sodie izvaja po uradni dolnosti (javnopravno varstvo). Urad za intelektualno lastnino pa ne preverja, ali bi morebitna registracija znamke krila pravice drugih. Tovrstni preizkus izvede ele na podlagi ugovora tretjih. Firma pa se varuje tudi v pravdnem postopku (civilnopravno varstvo) ter v kazenskem postopku (kazenskopravno varstvo). Prav tako je varstvo firme zagotovljeno tudi v drugih zakonih (zakon o varstvu konkurence). 6. REGISTRIRANJE FIRME LEON TUKELJ, D.O.O. Ime oseb, ki niso znamenite ali zgodovinske ni mogoe vnesti v firmo, razen e gre za ime drubenika. V tem primeru bi lo za ime znamenite osebe, ki bi ga bilo dovoljeno vnesti v firmo z njenim dovoljenjem, ker je e umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter starev, e so e ivi, ter z dovoljenjem ministra, pristojnega za upravo. 7. ALI JE MONA FIRMA KODAK, D.D.? Takna firma bi povzroila zmoto ali zamenjavo na trgu. Bila bi v nasprotju z 17. ZGD, saj bi vsebovala sloveo blagovno znamko. 8. KAKNA JE RAZLIKA MED ZAKONITIM ZASTOPNIKOM IN STATUTARNIM? Zakoniti zastopnik ima pooblastilo v zakonu, statutarni pa v aktu o ustanovitvi drube. 9. RAZLIKA MED POSLOVODSTVOM IN ZAKONITIM ZASTOPNIKOM? Med njimi ni razlike, saj je poslovodja upravien po samem zakonu zastopati drubo, je torej zakoniti zastopnik. V primeru steaja zastopa drubo steajni upravitelj. 10. KAJ JE TO LETNO POROILO? KAKO JE SESTAVLJENO? SESTAVINE LETNEGA POROILA: bilanca stanja (sredstva - obveznosti do virov sredstev) izkaz poslovnega izida (prihodki - odhodki) izkaz denarnih tokov izkaz gibanja kapitala priloga s pojasnili k izkazom poslovodno poroilo

11. BILANCA STANJA Vpraanja: - kako je sestavljanja bilanca stanja? esa mora biti ve, da je podjetje vredno zaupanja? kakno je razmerje med posameznimi postavkami? - Razlenite obveznosti do virov sredstev - bilanca stanja, kapital, lastni kapital - bilance (sredstva in obveznosti do virov sredstev, naela, vse o kapitalu, kapital kot postavka ipd...) Bilanca stanja je poleg izkaza poslovnega izida eden izmed dveh temeljnih raunovodskih izkazov vseh gospodarskih drub in samostojnih podjetnikov posameznikov. Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev. Postavke bilance stanja kaejo premoenje drube in njene obveznosti, torej premoenjsko stanje drube v doloenem asovnem trenutku. Bilanca je sestavljena iz 2 delov: aktive (sredstev) pasive (obveznosti do virov sredstev) Oba dela sta med seboj uravnoteena, aktiva je vedno enaka pasivi. Med aktivne postavke sodijo vse oblike sredstev, na pasivni strani pa so prikazane obveznosti do virov sredstev. Sredstva na aktivni strani se delijo na: - dolgorona sredstva, - kratkorona sredstva, - kratkorone aktivne asovne razmejitve. Obveznosti do virov sredstev na pasivni strani pa se delijo na: - kapital, - rezervacije in dolgorone pasivne asovne razmejitve, - dolgorone obveznosti, - kratkorone obveznosti, - kratkorone pasivne asovne razmejitve. Naela oz. splona pravila vrednotenja! naelo delujoega podjetja, naelo stalnosti vrednotenja, naelo previdnosti in naelo potene vrednosti, naelo periodizacije, naelo posaminega vrednotenja, naelo bilanne identitete. Kapital: Kapital se nahaja na pasivni strani bilance in zajema razline kategorije kapitala, vkljuno z rezervami in dobikom. SRS opredeljujejo, da kapital izraa lastniko financiranje podjetja in je obveznost podjetja do lastnikov. 1. Vpoklicani kapital - osnovni kapital - nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 2. Kapitalske rezerve 3. Rezerve iz dobika - zakonske rezerve - rezerve za lastne delnice in lastne poslovne delee - lastne delnice in lastni poslovni delei (kot odbitna postavka) - statutarne rezerve, - druge rezerve iz dobika 4. Preseek iz prevrednotenja 5. Preneseni isti poslovni izid 6. isti poslovni izid poslovnega leta. 12. NAELA POTENEGA VREDNOTENJA, KJE SE VIDI VREDNOTENJE, KAJ SE GLEDA uporaba metod vrednotenja se brez utemeljenih razlogov ne sme spreminjati iz poslovnega leta v poslovno leto (stalnost vrednotenja) treba je upotevati naelo previdnosti, kot je doloeno s slovenskimi raunovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi raunovodskega poroanja treba je upotevati naelo potene vrednosti, kot je doloeno s slovenskimi raunovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi raunovodskega poroanja;
4

13. VEM TOKA. KAJ LAHKO VSE TU NAREDIM, KDO OPRAVLJA DELO TE TOKE... Sistem "Vse na enem mestu" (VEM) je celota postopkov in informacijskih reitev, ki zagotavlja, da podjetniki ali drubeniki na enem mestu oddajo prijave, predloge ali druge vloge za ustrezne vpise v register v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register, ali s tem zakonom in za druge postopke, ki jih je treba opraviti za zagotovitev pogojev za zaetek poslovanja podjetnika ali gospodarske drube ali v zvezi s kasnejimi spremembami. V sistem VEM je vkljuena oddaja vlog v naslednjih postopkih: 1. postopku ustreznega vpisa ustanovitve, spremembe ali izbrisa podjetnika ali gospodarske drube v register, 2. postopku prijave potreb po delavcih v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje, 3. postopku prijave za ustrezen vpis v register davnih zavezancev in register zavezancev za davek na dodano vrednost v skladu z zakonom, ki ureja davno slubo, 4. postopku prijave ali odjave v sistemu socialnega zavarovanja v skladu z zakoni, ki urejajo zdravstveno, pokojninsko in druga socialna zavarovanja, 5. postopkih predloga za izdajo obrtnega dovoljenja v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo obrtno dovoljenje, 6. drugih postopkih v zvezi s poslovanjem podjetnikov in gospodarskih drub, ki jih doloi minister, pristojen za javno upravo, ob upotevanju tehninih monosti za informacijsko zdruljivost teh postopkov v informacijskem sistemu e-VEM. Poloaj toke VEM lahko pridobi: 1. upravna enota 2. davni urad 3. izpostava Agencije za javnopravne evidence in storitve Republike Slovenije (AJPES) 4. organizacijska enota gospodarske, obrtne ali druge zbornice 5. oseba javnega ali zasebnega prava, ki je doloena za izvajalca nalog za oblikovanje in razvoj podjetnikega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetnitvo. Oseba iz prejnjega odstavka tega lena pridobi poloaj toke VEM, ko pridobi dovoljenje ministra, pristojnega za javno upravo, za opravljanje postopkov VEM. Toka VEM mora postopke VEM opravljati brezplano. 14. POSLOVNA SKRIVNOST - varovanje, za koga velja - na katere predpise bi se lahko oprli v primeru kritev - ZGD, ZDR, OZ, ZPOmK zakonska opredelitev poslovne skrivnosti: vsi podatki, za katere druba tako doloi s pisnim sklepom; s sklepom morajo biti seznanjeni drubeniki, delavci, lani organov drube in druge osebe podatki zaradi katerih bi drubi nastala obutna koda, e bi zanje zvedela nepooblaena oseba (tudi e druba ni doloila s pisnim sklepom) interna opredelitev poslovne skrivnosti: poslovna skrivnost je materialna ali imaterialna dobrina znotraj same drube, ki je ni treba poznati ljudem, ki je pri svojem delu ne potrebujejo varovanje poslovne skrivnosti: nain varovanja je doloen s pisnim sklepom, prav tako odgovornost poslovno skrivnost so dolni varovati osebe znotraj in zunaj drube, e vejo ali bi glede na naravo podatka mogle vedeti, da gre za poslovno skrivnost 15. PREPOVED KONKURENCE - prepoved konkurence po ZGD-1: prokurist ene drube ustanovi novo drubo, ki se ukvarja isto dejavnostjo -- ali gre za kritev prepovedi? baje ne - primer: druba s tremi drubeniki, eden od njih ustanovi svojo drubo, kjer je prokurist, ta druba se ukvarja z enako dejavnostjo kot druba, v kateri so trije drubeniki... - Drubenik, prokurist... ene drube ustanovita svoj d.o.o. in opravljata konkurenno dejavnost ter prevzemata stranke prvi drubi. Kaj je to? Kaj lahko naredi druba. Proti prokuristu. Proti drubeniku (razloiti izkljuitev drubenika, postopek, kaj je z njegovim deleem, sprememba OK, vrnitev vrednosti njegovih vlokov, roki). Oblikujte tobeni zahtevek proti drubeniku. Kaj vse boste zahtevali od drubenika, ki je kril konkurenno prepoved. Kaj e on toi na izstop. PREPOVED KONKURENCE ne velja za vse drubenike, ampak za tiste osebe, ki imajo pomembne poloaje v drubi, niti ni nujno da so drubeniki lahko traja tudi po prenehanju razmerja z drubo (najve 2 leti) prepoved, ki je doloeno po zakonu, je mogoe tudi omiliti PREPOVED PO ZAKONU drubeniki d.n.o.
5

komplementarji k.d. vsi drubeniki in poslovodja d.o.o. lani uprave in nadzornega sveta d.d. prokuristi ne smejo sodelovati v nobeni od teh vlog v drugih drubah ne smejo sodelovati kot delavci v drubi/kot podjetnik, ki se ukvarja s konkurenno dejavnostjo

PREPOVED, E DOLOENA V AKTU O USTANOVITVI komanditisti v k.d. delniarji v d.d. komanditni delniarji v k.d.d. lani GIZ KRITEV PREPOVEDI KONKURENCE odkodninski zahtevek: e nastane koda ob krenju konkurenne prepovedi, redko se uporablja lahko zahteva tudi prepustitev poslov drubi: e drubenik pridobi posel ali korist, mora prenesti posel ali korist bivi drubi ZASTARANJE ZAHTEVKA (odkodninskega in prepustitev poslov) subjektivni: 3 meseci ko izve za kritev in krilca objektivni: 5 let DODATNA MONOST izkljuitev drubenika: drubenik je mogoe izkljuiti iz drube, vendar to za drubenika ni tako huda posledica, bolj uinkovita je pomembne funkcionarje drube (razreitev direktorja) DRUGA VPRAANJA - kako bi se zavarovali pred tveganjem iz gospodarskih pogodb, kje se pridobi te podatke, katere evidence vodi AJPES - sem v Kopru in mi da delodajalec gospodarske drube pogodbo v italijanini - kaj lahko naredim, da jo dobim v slovenini SAMOSTOJNI PODJETNIK 16. V KAJ SE LAHKO PREOBLIKUJE S.P. V enoosebno d.o.o. TIHA DRUBA 17. SEM DRUBENIK V D.O.O, NI V ZVEZI Z DRUBO ME NE ZANIMA, NISEM NIKJER VPISAN KOT DRUBENIK, KAJ SEM? Tihi drubenik. 18. ODGOVORNOST TIHEGA DRUBENIKA Tihi drubenik ne odgovarja za obveznosti nosilca tihe drube. Odgovornost za obveznosti nosilca tihe drube lahko prevzame le na podlagi pravnega posla, npr. porotva, garancije, pristopa k dolgu, 19. TIHI DRUBENIK; KDO DOLOI ODPRAVNINO, E ELIM IZ TIHE DRUBE? Sodie. DRUBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO 20. VODENJE POSLOV D.N.O. Posle drube so upravieni in dolni voditi vsi drubeniki. e je z drubeno pogodbo vodenje poslov preneseno na enega ali ve drubenikov, drugi drubeniki ne smejo voditi poslov. Drubenik ne sme prenesti upravienja za vodenje poslov na tretjega, e tega ne dovoljuje drubena pogodba ali drugi drubeniki. e je prenos upravienja za vodenje poslov dovoljen, je drubenik odgovoren le za izbiro osebe, na katero je to upravienje prenesel. Za ravnanje pomonika odgovarja drubenik.
6

e so za vodenje poslov upravieni vsi drubeniki ali ve drubenikov, je vsak izmed njih upravien sam poslovati. e drug drubenik, ki je upravien voditi posle, nasprotuje izvedbi posla, se ta posel ne sme opraviti. e je v dru. pog. doloeno, da lahko drubeniki, ki so upravieni za vodenje poslov, poslujejo samo skupno, je potrebna za vsak posel privolitev vseh teh drubenikov, razen e bi bilo z izvedbo posla nevarno odlaati. Dru. pog. lahko doloi, da so drubeniki, ki vodijo posle, dolni upotevati navodila drugih drubenikov. e drubenik meni, da glede na okoliine navodila niso smotrna, mora o tem obvestiti druge drubenike in poakati na njihovo odloitev. Drubenik lahko ravna ne glede na navodila, e bi bilo nevarno odlaati in meni, da bi drubeniki odobrili njegovo odloitev, e bi poznali dejansko stanje. Drubenik, ki vodi posle, je dolan dajati drubi potrebna poroila, jo na zahtevo obveati o stanju poslov in ji predloiti obraune. Upravienje za vodenje poslov obsega vsa dejanja, ki se redno izvrujejo pri opravljanju dejavnosti drube. Za dejanja, ki presegajo ta okvir, je potrebno soglasje vseh drubenikov. Za imenovanje prokurista je potrebna privolitev vseh drubenikov, upravienih za vodenje poslov, razen e bi bilo nevarno odlaati. Prokuro lahko preklie vsak drubenik, ki jo je upravien podeliti ali ki je upravien sodelovati pri njeni podelitvi. Na predlog drugih drubenikov lahko sodie odvzame drubeniku upravienje za vodenje poslov, e obstaja utemeljen razlog, zlasti e gre za hujo kritev obveznosti ali za nesposobnost za pravilno vodenje poslov. Drubenik se lahko odree vodenju poslov le, e obstaja utemeljen razlog. Tej pravici se ne more odpovedati. Vodenju poslov se lahko odree samo tako, da lahko drubeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje poslov, razen e obstaja utemeljen razlog za odrek ob nepravem asu. e taknega razloga ni in se drubenik odree ob nepravem asu, mora drubi povrniti kodo, ki ji zaradi tega nastane. Drubeniki, ki so upravieni za vodenje poslov, sprejemajo odloitve soglasno, e ni z dru. pog. doloeno, da zadoa veina; v dvomu se veina rauna po tevilu drubenikov. 21. DELITEV DOBIKA V D.N.O. Na koncu vsakega poslovnega leta se na temelju letnih raunovodskih izkazov ugotovi dobiek ali izguba in se vsakemu drubeniku izrauna njegov dele pri dobiku oziroma izgubi. Drubeniku pripadajoi dobiek se pripie njegovemu kapitalskemu deleu; izraunani dele drubenika pri izgubi ter denar, ki ga je dvignil med poslovnim letom, se od kapitalskega delea odpieta. Od dobika pripada vsakemu drubeniku najprej dele v viini 5% njegovega kapitalskega delea. e dobiek tega ne omogoa, se delei ustrezno zniajo. Pri izraunu delea dobika se plaila, ki jih je drubenik vplaal med poslovnim letom kot vloke, upotevajo v sorazmerju s asom, ki je pretekel od vplail. e je drubenik dvignil med poslovnim letom denar iz svojega kapitalskega delea, se upotevajo zmanjani zneski v sorazmerju s asom, ki je pretekel od dviga. Dele dobika, ki presega v skladu z zgoraj navedenim izraunane delee dobika, kot tudi izguba v poslovnem letu, se razdeli med drubenike po enakih delih. KOMANDITNA DRUBA 22. ODGOVORNOST V K.D.! K.d. je druba dveh ali ve oseb, v kateri najmanj en drubenik odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem (komplementar), medtem ko najmanj en drubenik za obveznosti drube ne odgovarja (komanditist). Komanditist ni upravien voditi poslov drube, v kolikor pa ravna v nasprotju s to dolobo, odgovarja kot komplementar. Komanditist odgovarja upnikom za obveznosti drube do viine neplaanega zneska, ki bi ga moral po pogodbi vplaati. DELNIKA DRUBA 23. UPRAVNI ODBOR - v medijih je zasledil, da je neka d.d. imenovala dva nova izvrna direktorja. Kaken je sistem upravljanja te drube. Katere funkcije ima upravni odbor? Kakne funkcije imajo izvrni direktorji v tej drubi? Kdo je lahko predsednik upravnega odbora. Ali morajo biti izvrni direktorji vedno lani upravnega odbora.
7

PRISTOJNOSTI UPRAVNEGA ODBORA vodi drubo in nadzoruje izvajanje poslov za pristojnosti se smiselno uporabljajo dolobe za upravo IN nadzorni svet! sestavi, preveri in potrdi letno poroilo IMENOVANJE: smiselna uporaba dolob o imenovanju lanov nadzornega sveta; enako tudi prepovedi (kdo ne more biti lan) ODPOKLIC: smiselna uporaba dolob o odpoklicu lanov nadzornega sveta; KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA: smiselna uporaba dolob o komisijah nadzornega sveta; revizijska komisija je obvezna, e se z VP drube trguje na organiziranem trgu ali e delavci uveljavljajo pravico do sodelovanja v organih drube; IZVRNI DIREKTORJI: imenuje jih upravni odbor (1 ali ve), lahko tudi izmed svojih lanov zastopajo in predstavljajo drubo, nanje pa se lahko prenese tudi vodenje tekoih poslov, prijava vpisov in predloitev listin registru, sestava letnega poroila in skrb za vodenje poslovnih knjig druba, s katere VP se trguje - min. enega! 24. KDO LAHKO UVELJAVLJA ODKODNINSKO ODGOVORNOST UPRAVE? Druba in upniki drube, e jih druba ne more poplaati. 25. ALI UPRAVA D.D. ODGOVARJA, E JE NS ODOBRIL POSEL? Ja. Ne odgovarja pa, e dejanje temelji na zakonitem skupinskem sklepu. 26. USTANOVITVENA REVIZIJA! lani uprave in nadzornega sveta morajo preveriti potek ustanovitve drube. Poleg tega mora pregledati ustanovitev eden ali ve ustanovitvenih revizorjev, e: je lan uprave ali nadzornega sveta sam prevzel delnice so bile ob ustanovitvi prevzete delnice za raun lana uprave ali nadzornega sveta si je lan uprave ali nadzornega sveta pridobil posebno ugodnost ali plailo za pripravo ustanovitve se ustanovitev izvede s stvarnimi vloki Ustanovitvene revizorje imenuje sodie. Ustanovitvena revizija mora ugotoviti zlasti, ali: so podatki ustanoviteljev o prevzemu delnic in o vlokih v osnovni kapital pravilni in popolni vrednost stvarnih vlokov in stvarnega prevzema dosega najmanj emisijsko vrednost delnic ali vrednost plail, ki jih je treba za to zagotoviti. O vsaki reviziji se izdela pisno poroilo, v katerem se opie predmet stvarnega vloka oziroma stvarnega prevzema ter navede ocenjevalne metode, ki so bile pri tem uporabljene. Ustanovitveni revizor dostavi en izvod poroila registrskemu sodiu ter upravi drube. Poroilo si lahko vsak ogleda na registrskem sodiu. Smiselno se uporabljajo dolobe zakona, ki ureja revidiranje, o reviziji letnih poroil. Glede odkodninske odg. pripojitvenih revizorjev smiselno 3/54 ZGD. Ustanovitveni revizorji lahko zahtevajo od ustanoviteljev vsa potrebna pojasnila in dokazila. Pri nesoglasjih med ustanovitelji in revizorji glede obsega pojasnil in dokazil, ki jih morajo zagotoviti ustanovitelji, odloa sodie. Ustanovitveni revizorji imajo pravico do povraila strokov in plaila za delo, oboje po veljavni tarifi in gredo v breme drube. 27. STATUT D.D. - (kaj mora vsebovati), potem pa sva se ukvarjala s posameznimi stvarmi iz tega ven kot. npr. kakna je firma drube, katero sodie odloa o vpisu, kje je sede podjetja, koliken je OK, kakne vrste delnic poznamo in kaj pomenijo kosovne delnice, kako se delnice prenaajo, ...)
8

Statut, ki mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa, mora doloati: ime, priimek in prebivalie ali firmo in sede vsakega ustanovitelja; firmo in sede drube; dejavnosti drube; znesek osnovnega kapitala; e ima druba delnice z nominalnim zneskom: nominalni znesek delnic in tevilo delnic vsakega nominalnega zneska, e je ve razredov delnic, tudi razred delnic ter nominalne zneske in tevilo delnic, ki se izdajo v posameznem razredu; e ima druba kosovne delnice: tevilo delnic, e je ve razredov delnic, tudi razred delnic in tevilo delnic, ki se izdajo v posameznem razredu; ali se delnice glasijo na prinosnika ali na ime; znesek vplaanega kapitala na dan vpisa drube v register in vsakokratni vplaani kapital; sistem upravljanja (enotirni ali dvotirni); tevilo lanov organov vodenja ali nadzora, ali akt, v katerem se to doloi; mandatna doba lanov organov vodenja ali nadzora; obliko in nain objav, pomembnih za drubo ali delniarje; as trajanja drube, e je ustanovljena za doloen as, in nain prenehanja drube. Statut lahko posamezna vpraanja, ki jih ureja zakon, uredi drugae samo, e zakon tako izrecno doloa. S statutom se lahko dodatna vpraanja uredijo le, e zakon teh vpraanj ne ureja celovito. Firma d.d. mora imeti dodatno sestavino, ki drubo podrobneje oznaujejo, ne smejo pa biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi krile pravice drugih oseb. Prav tako mora imeti firma oznabo d.d.. Sede drube je kraj, ki je kot sede drube vpisan v register. To je lahko kraj, kjer druba opravlja svojo dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo drube. O vpisu drube v sodni register so stvarno pristojna okrona sodia, krajevno pa je pristojno okrono sodie, pri katerem ima subjekt vpisa svoj sede. OK delnike drube je razdeljen na delnice. Po ZGD-1 se OK glasi na nominalni znesek v evrih, najniji znesek OK pa znaa 25.000 evrov. Vrste delnic: delnice z nominalnim zneskom glasijo se na nominalni znesek, min. 1 EUR; dele delnice v osnovnem kapitalu se doloa po razmerju med nominalnim zneskom in zneskom osnovnega kapitala; kosovne delnice glasijo se na dele osnovnega kapitala, pripadajo dele osnovnega kapitala mora biti min. 1 EUR; dele delnice v osnovnem kapitalu se doloa glede na tevilo izdanih delnic; IMENSKE DELNICE Glasijo se na ime in se vpiejo v delniko knjigo; prenaajo se z indosamentom; vselej so imenske zaasnice in delnice, izdane pred celotnim plailom emisijskega zneska. Vinkulirane imenske delnice So imenske delnice, ki jih je mogoe prenaati samo z dovoljenjem drube (odloi poslovodstvo drube); reim je razlien glede na to, ali se z delnicami trguje na organiziranem trgu: e se z delnicami ne trguje na organiziranem trgu: dovoljenje se lahko odkloni samo iz utemeljenih razlogov, ki so doloeni v statutu (npr. ogroeno uresnievanje ciljev drube ali njena gospodarska samostojnost), druba pa lahko od potencialnega pridobitelja zahteva, da se izjavi, ali pridobiva delnice v svojem imenu in za svoj raun; do izdaje dovoljenja pridobitelj nima nobenih pravic; e je pravni temelj pridobitve delnic dedovanje, delitev skupnega premoenja zakoncev ali prodaja v postopku izvrbe, se lahko dovoljenje zavrne samo, e druba ponudi prevzem teh delnic za plailo njihove trne vrednosti (v primeru spora jo doloi sodie); pridobitelj ima premoenjske pravice od pridobitve, upravljalske pa pridobi z izdajo dovoljenja; e se z delnicami trguje na organiziranem trgu: statut lahko kot okoliino za zavrnitev dovoljenja doloi samo, da bi pridobitelj skupaj z delnicami, ki jih e ima, prekorail doloen dele glasovalnih pravic; druba lahko zahteva izjavo, ali pridobiva delnice v svojem imenu in za svoj raun; pridobitelj ima premoenjske pravice od pridobitve, upravljalske pa pridobi z izdajo dovoljenja; e je pravni temelj pridobitve delnic dedovanje, delitev skupnega premoenja zakoncev ali prodaja v postopku izvrbe, druba ne more zavrniti dovoljenja; DELNICE NA PRINOSNIKA (IMETNIKE DELNICE) Glasijo se na prinosnika, loimo pa med: navadnimi delnicami prednostnimi delnicami
9

Navadne delnice So delnice, ki dajejo pravico do udelebe pri upravljanju drube, do dividende in do ustreznega dela preostalega premoenja po likvidaciji ali steaju drube; izkljuitev glasovalne pravice je mona samo z zakonom; Prednostne delnice So delnice, ki dodatno zagotavljajo e doloene prednostne pravice, npr. prednost pri izplailu vnaprej doloenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti delnic ali dobika, prednost pri izplailu ob likvidaciji drube in druge pravice, doloene s statutom drube; zbirne (kumulativne) dajejo prednostno pravico do izplaila vseh e neizplaanih dividend, preden se imetnikom navadnih delnic izplaajo kakrnekoli dividende; udelebene (participativne) poleg prednostnih dividend (ki so doloene v fiksnem znesku) dajejo e pravico do dividende, ki pripada navadnim delniarjem v skladu s sklepom o razdelitvi dobika; prednostne delnice brez glasovalne pravice prednostnim delnicam se lahko izkljui glasovalna pravica, vendar jo pridobijo, e jim prednostni znesek ni izplaan ali doplaan v enem letu, in jo obdrijo do izplaila zaostankov; prednost je dovoljeno omejiti ali razveljaviti samo s soglasjem prednostnih delniarjev (daje se s veino oddanih glasov, statut ne more doloiti drugae), prav tako je soglasje potrebno za izdajo novih prednostnih delnic, ki imajo pri izplailu dobika prednost pred prednostnimi delnicami brez glasovalne pravice ali so z njimi izenaene; takih delnic je lahko v sestavi osnovnega kapitala najve 1/2; zaasnice imenske listine, ki se pred izdajo delnic zaasno izroijo delniarjem in se pozneje dokonno zamenjajo za izdane delnice; dajejo enake pravice kot delnice. Delnice se prenaajo ali s tradicijo (tiskane prinosnike imetnike delnice) ali z indosamentom in z vpisom prenosa v knjigo delniarjev (tiskane imenske delnice). Nematerializirane imenske in prinosnike delnice pa se ne razlikujejo glede prenosa, saj se obe vrsti delnic prenaata z nalogom imetnika za prenos in na tej podlagi s predknjibo na raun pri KDD. Razlikujeta se le po tem, da so podatki o delniarjih pri nematerializiranih imenskih delnicah javni, pri nematerializiranih prinosnikih delnicah pa ti podatki javnosti niso dostopni. Delnice so praviloma prosto prenosljive. ZGD-1 ureja tudi vinkulirano imensko delnico, pri kateri je prenos delnice vezan na odobritev drube. KOSOVNE DELNICE Kosovna delnica je delnica brez nominalnega zneska in se zato ne glasi na znesek ali kvoto, s imer se preprei, da bi sprememba osnovnega kapitala s spremembo tevila delnic izraala nepravilnost (zneska ali kvote) e izdanih delnikih listin. Drubam je tako ponujena monost, da so se uvedbi nove denarne enote prilagodile na eleganten nain in brez strokov ali vejih kapitalskih sprememb. e se namre delnice ne glasijo ve na nominalne zneske, sta tudi njihova sprememba in zgladitev nepotrebni. Ob prehodu na evro je to pot v primerljivih dravah ubral preteni del d.d., saj kosovna delnica omogoa tudi lajo izvajanje transakcij z osnovnim kapitalom brez izdaje novih delnic. 28. KAJ SO PREDNOSTNE DELNICE IN ZAMENLJIVE PREDNOSTNE DELNICE (OBVEZNICE?)? D.d. lahko izdaja obveznice, s katerimi se lahko pomembno poveajo sredstva drube, ki pa nimajo statusa delnikega oziroma o.k. Imetniki obveznic niso delniarji drube, ampak le njeni upniki, s pravico do vrnitve zneska, na katerega se obveznica glasi, ob dospelosti, kakor tudi do plaila obresti od tega zneska. To predstavljajo obligacije, ki so certificirane in za katere se uporabljajo pravila obligacijskega prava. Stimulacija za nakup taknih obveznic je lahko monost, dana obligacijskemu upraviencu, da svoj posojilni kapital spremeni v investicijski kapital. Monost izdaje zamenljivih obveznic in obveznic s pravico do dobika. Gre za hibridne ali meane vrednostne papirje. Dajejo pravice, ki jih dajejo sicer le delnice. 29. KAKO SE SPREMENI STATUT D.D.? KAKNA VEINA JE POTREBNA? Za vsako spremembo statuta d.d. je potreben sklep skupine. Skupina lahko prenese pooblastilo za spremembo statuta, ki zadeva zgolj uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odloitvami na NS. Za skupinski sklep je potrebna veina najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osn. kapitala. Statut lahko doloa drugano kapitalsko veino, vendar ne manj kot veino pri sklepanju zastopanega osn. kapitala. Statut lahko doloa tudi druge zahteve. Za veljavnost skupinskega sklepa, s katerim se dotedanje razmerje ve razredov delnic spremeni v kodo enega razreda, je potrebno soglasje delniarjev tega razreda. O soglasju morajo prizadeti delniarji sprejeti izredni sklep. Za sprejem tega sklepa velja doloba prejnjega odstavka. Uprava mora spremembo statuta prijaviti za vpis v register. Prijavi se priloi preieno besedilo statuta, ki ju mora biti priloeno notarjevo potrdilo, da se spremenjene dolobe statuta ujemajo s sklepom o spremembi statuta. e je za spremembo statuta potrebno dovoljenje dravnega organa, se prijavi priloi tudi ta listina. e se sprememba ne
10

nanaa na podatke o viini osn. kapitala in morebitnega odobrenega kapitala, dan sprejetja statuta, imena in naslove lanov uprave, trajanje drube, e je ustanovljena za doloen as ali upravienja lanov uprave za zastopanje, zadostuje pri vpisu sklicevanje na listine, vloene pri sodiu. e sprememba zadeva dolobe, katerih vsebino je treba objaviti, se objavi tudi vsebina sprememb. Sprememba statuta zane veljati z vpisom v register. 30. KAKO POTEKA IZVRBA NA TA DELE; KAKO SE DELE V IZVRBI PRODAJA? Izvrba na dele drubenika v drubi se opravi z zaznambo sklepa o izvrbi, prodajo delea in poplailom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. S sklepom o izvrbi sodie prepove drubeniku razpolagati z njegovim deleem. Sodie vroi sklep o izvrbi drubi in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deleu drubenika z uinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta dele. Za prodajo delea smiselno po dolobah ZIZ za prodajo nepreminin. Glej l. 181. ZIZ in nadaljnje. 31. KDO ODLOA O POVEANJU OSNOVNEGA KAPITALA? KATERE VRSTE POVEANJA OK POZNAMO, VSAKO NA KRATKO OPII; KAKO JE S STVARNIMI, KAKO Z DENARNIMI VLOKI? D.D. Poveanje osnovnega kapitala (dokapitalizacija) je mono na naslednje naine: 1. Poveanje osnovnega kapitala z vloki 2. Pogojno poveanje osnovnega kapitala 3. Odobreni kapital 4. Poveanje osnovnega kapitala iz sredstev drube 5. Zamenljive obveznice in dividendne obveznice POVEANJE OSNOVNEGA KAPITALA Z VLOKI Je redno poveanje osnovnega kapitala, o emer se odloa z veino najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. O tem torej sprejmejo delniarji na skupini drube poseben sklep, ki ga je treba registrirati v sodnem registru. Registracija se opravi dvakrat, in sicer vpis pred vpisovanjem novih delnic ter vpis realizacije poveanja osnovnega kapitala. Vpis v sodni register je konstitutivnega pomena, kajti poveanje osnovnega kapitala zane veljati z dnem vpisa v register. Osnovni kapital se lahko povea z vloki le, e so dotedanji vloki v celoti vplaani, izjema velja le za primere neznatnega nevplaila dotedanjih vlokov. Pri rednem poveanju osnovnega kapitala z vloki pride do izdaje novih delnic. Enako kot v primeru ustanovitve nove drube je mogoe vloke realizirati z denarjem ali pa vloiti stvarne vloke. Za poveanje osnovnega kapitala s stvarnimi vloki velja posebna obveznost pregleda s strani enega ali ve revizorjev ter velja naelo, da vrednost stvarnega vloka ne more biti nija od nominalnega zneska delnic, ki jih je treba zanj zagotoviti. V tem primeru sodie zavrne vpis poveanja osnovnega kapitala, predvsem e gre za znatno nijo vrednost. Poveanje osnovnega kapitala se v primeru javne prodaje delnic izvede z izdajo novih delnic na podlagi prospekta, ki pa ni potreben, e gre za vplailo delnic brez poziva javnosti s strani obstojeih delniarjev ali zaprtega kroga oseb, podobno kot je v primeru simultane ustanovitve. Zakon omogoa, da so lahko delnice iz naslova poveanja osnovnega kapitala prednostne delnice brez glasovalne pravice, s tem da se za takno odloitev zahteva najmanj zakonsko doloena 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, statut pa lahko doloi le vijo kapitalsko veino ter dodatne zahteve. Ker bi se lahko z izdajanjem novih delnic bistveno poseglo v obstojea lastnika razmerja med delniarji, predvsem v primeru obstoja ve razredov delnic, je zagotovljena posebna zaita delniarjev konkretnega razreda, in sicer z zakonsko zahtevo, da je za veljavnost taknega skupinskega sklepa potrebno soglasje vsakega razreda delnic. Dotedanji delniarji imajo prednostno pravico do vpisa novih delnic, in sicer v sorazmerju z njihovimi delei v osnovnem kapitalu. Takna prednost se lahko s sklepom o poveanju osnovnega kapitala tudi izkljui, vendar so pravice delniarjev pri tem varovane z zakonsko predpisano kapitalsko veino ter zahtevo po vnaprejnji objavi predloga sklepa o taknem odloanju. Nove delnice se vpisujejo s pisno izjavo, pri tem pa imajo dotedanji delniarji rok za uveljavitev prednostne pravice najmanj 14 dni. Vpisnikom delnic se izdajo pisna potrdila. Po vplailu delnic se izvede registracija poveanja o.k., po registraciji pa se delniarjem izdajo nove delnice. Pred registracijo poveanja o.k. se delnice ne smejo izdati, saj bi bile sicer nine, za to pa bi odkodninsko odgovarjali njihovi izdajatelji kot solidarni dolniki. POGOJNO POVEANJE OSNOVNEGA KAPITALA Ne gre za poveanje osnovnega kapitala z vloki, ampak v bistvu za poveanje dolnikega kapitala, ki pa ima takne pravne znailnosti, da lahko govorimo o pogojnem poveanju osnovnega - delnikega oziroma lastnikega
11

kapitala drube. Gre za primere izdajanja konvertibilnih obveznic ali pa posebnih delnikih opcij, s katerimi se poveuje dolniki kapital drube, ki se lahko v doloenem trenutku spremeni v osnovni - lastniki kapital. Tudi ti postopki lahko bistveno vplivajo na obstojea lastnika razmerja v drubi, na proporcionalne lastnike interese delniarjev, zato zakon posebej urejuje postopke, s katerimi se tako poveuje osnovni kapital. Znailno pri tem je, da se sklepi, ki so po svojem znaaju sklepi o poveanju osnovnega kapitala, sprejemajo e tedaj, ko se dejansko poveuje sicer dolniki kapital. Osnovni kapital se lahko v tej zvezi povea le zaradi: uresniitve pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice; uresniitve prednostne pravice do nakupa novih delnic; priprave na zdruitev ve drub ali zaradi zagotovitve odpravnine delniarjem v zvezi s statusnimi preoblikovanji drub, kadar se po dolobah ZGD odpravnina lahko zagotovi v delnicah; uresniitve pravic delavcem drube za prejem novih delnic v zameno za vloek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udelebe v dobiku, ki jim jo zagotavlja druba; zagotovitve opcijskih upravienj do nakupa delnic, ki jih je druba zagotovila lanom uprave, NS in delavcem drube ali z njo povezane drube. O poveanju osnovnega kapitala za te namene mora skupina sprejeti poseben sklep z enakimi predpisi glede potrebne veine, s tem da je nominalni znesek taknega pogojno poveanega osnovnega kapitala omejen, saj ne sme presei 1/2 osnovnega kapitala, ki obstaja v asu sklepa o pogojnem poveanju osnovnega kapitala. Lahko tudi s stvarnimi vloki, pri emer se po izrecni zakonski dolobi za stvarni vloek ne tejejo denarne terjatve, ki pripadajo delavcem drube iz udelebe v dobiku, ki jim jo zagotavlja druba ter izroitev zamenljivih obveznic v zameno za delnice. Viino pogojno poveanega osnovnega kapitala je treba registrirati v sodnem registru, ele nato se lahko izdajajo konvertibilne obveznice ter delnike opcije in ele po tem lahko pride do dejanskega poveanja osnovnega kapitala, ki se izvri s konverzijo zamenljivih obveznic ali pa z izdajo pravic delnic na podlagi delnikih opcij. Prednostna pravica o nakupu delnic se uresniuje s pisno izjavo, ki ima enak uinek kot vpisna izjava pri nakupu delnic drube ob poveanju kapitala z vloki. V praksi se torej poveuje kapital drube postopno, pri tem je seveda razlina situacija pri zamenjavi konvertibilnih obveznic ter pri uresniitvi prednostne pravice do nakupa delnic. Vsako leto pa je v mesecu po izteku poslovnega leta treba registrirati skupni znesek poveanega osnovnega kapitala, ki je bil povean z realizacijo pogojno poveanega osnovnega kapitala. Prijaviti je treba torej vse tiste osebe, ki so v prejnjem letu uresniile prednostno pravico do nakupa delnic oziroma do zamenjave obveznic. Pri tem velja naelo, da je osnovni kapital dejansko povean z izdajo delnic, ki lahko sledi izjavi prednostnega upravienca oziroma imetnika obveznice, vtevi obveznost popolnega plaila. ODOBRENI KAPITAL Pomeni posebno pooblastilo vodstvu drube, da lahko samo odloa o poveanju osnovnega kapitala z izdajo novih delnic. To pooblastilo lahko velja najdlje 5 let po vpisu drube v register, prav tako je pooblastilo lahko dano tudi s spremembo statuta za najdlje 5 let po vpisu spremembe statuta v register. Znesek odobrenega kapitala je zakonsko omejen, saj ne sme presei 1/2 osnovnega kapitala, ki obstaja v asu, ko je bilo dano pooblastilo. Uprava drube mora pri izdaji novih delnic upotevati vsebino pooblastila. Zakon zahteva tudi soglasje NS, e ta v drubi obstaja. Nove delnice se izdajo smiselno po enakem postopku, kot to velja pri rednem poveanju kapitala drube z vloki. Pooblastilo lahko vkljuuje tudi pravico uprave, da odloa o izkljuitvi prednostne pravice do novih delnic, mogoe je izdajati delnice tudi za stvarne vloke, prav tako tudi delnice brez glasovalne pravice, vse to pa mora biti vnaprej predvideno s pooblastilom. POVEANJE OSNOVNEGA KAPITALA IZ SREDSTEV DRUBE Gre za t.i. poenostavljeno poveanje osnovnega kapitala. Premoenje drube se ne povea, kajti gre le za preoblikovanje drugih postavk lastnega kapitala v osnovni kapital drube. Skupina lahko o poveanju osnovnega kapitala odloa ele po tem, ko je bilo sprejeto letno poroilo za zadnje poslovno leto, ki se je konalo pred odloanjem o poveanju osnovnega kapitala. Za sklep in prijavo sklepa smiselno kot za poveanje osnovnega kapitala z vloki. V osnovni kapital se lahko preoblikujejo naslednje druge postavke lastnega kapitala in v naslednjem obsegu. 1. kapitalske rezerve 2. statutarne rezerve, e statut doloa, da jih je dovoljeno uporabiti za ta namen 3. druge rezerve iz dobika 4. preneseni dobiek 5. sorazmeren del prevrednotenega popravka drugih sestavin lastnega kapitala iz prejnjih tok, ki se preoblikujejo v osnovnega kapitala Postavke lastnega kapitala, ki se preoblikujejo v osnovni kapital, morajo biti izkazane v zadnji letni bilanci stanja oziroma vmesni bilanci stanja. Vmesna bilanca stanja mora biti sestavljena v skladu z dolobami ZGD o sestavi letne bilance. Preoblikovanje drugih postavk lastnega kapitala, v osnovni kapital ni dopustno, e je v bilanci stanja, ki je podlaga za preoblikovanje, izkazana prenesena izguba oziroma ista izguba poslovnega leta.
12

Sklep o poveanju osnovnega kapitala mora temeljiti na bilanci stanja, katere bilanni preseni dan je najve 8 mesecev pred vloitvijo predloga za vpis poveanja osnovnega kapitala v register in ki jo je pregledal revizor ter k njej dal pritrdilno mnenje. Tudi takno poveanje osnovnega kapitala je treba vpisati v register, sklep sodia je konstitutivnega pomena, kajti osnovnega kapitala se teje za poveanega ele z dnem vpisa, od tedaj dalje pa se tejejo nove delnice za polno vplaane. V primeru taknega poveanja se delniarjem po registraciji izdajo nove delnice v sorazmerju z njihovimi delei v dosedanjem o.k. drube. Pri tem so udeleene tudi lastne delnice. e so v drubi le delno plaane delnice, se poveanje osnovnega kapitala ne izvede z izdajo novih delnic, temve s poveanjem nominalnega zneska delnic. O nainu poveanja osnovnega kapitala se v tem primeru odloi s sklepom. Pri izdaji delnic iz naslova taknega poveanja osnovnega kapitala so zelo obiajne tudi delne delnice, ki jih je mono samostojno prenaati in podedovati, pravice iz nove delnice pa se uresniujejo le, e so delne pravice, ki skupaj oblikujejo polno pravico, zdruene pri enem delniarju. Lahko pa tudi ve upraviencev zdrui svoje delne pravice, tako da skupaj oblikujejo polno pravico. Pri tem je zelo pomemben postopek prevzema novih delnic ter doloitve razmerja med novimi in starimi delnicami. Pomembno je, da se razmerja pravic iz delnic s poveanjem osnovnega kapitala ne spremenijo. Nove delnice sodelujejo v dobiku celega poslovnega leta, v katerem je bil sprejet sklep o poveanju osnovnega kapitala. V enakem razmerju kot osnovni kapital se povea tudi pogojni kapital. Oblikovati je treba poseben sklad za pokrivanje razlike med emisijskim zneskom obveznic in vijim celotnim nominalnim zneskom delnic, ki jih je treba zanje zagotoviti. Po vpisu sklepa o poveanju osnovnega kapitala v register mora prava takoj objaviti poziv delniarjem, naj prevzamejo nove delnice (poziv vsebuje navedbo zneska poveanja osnovnega kapitala in razmerje med novimi in starimi delnicami). Poziv mora vsebovati opozorilo, da ima druba pravico delnice, ki jih delniarji niso prevzeli 1 leto po objavi poziva, po trikratnem opozorilu prodati za raun delniarjev. ZAMENLJIVE OBVEZNICE IN DIVIDENDNE OBVEZNICE Izdaja le-teh pomeni pogojno poveanje osnovnega kapitala drube. Gre za izdajo obligacijskih vrednostnih papirjev. Tudi s statutom ni mogoe doloiti manje kapitalske veine od 3/4, ker je pri tem treba upotevati tudi doloila o pogojnem poveanju osnovnega kapitala. Upravi je mogoe podeliti pooblastilo za izdajo zamenljivih obveznic, ne pa za druge obveznice. V sodni register je treba vpisati tako sklep o izdaji kot tudi izjavo o njihovi zamenjavi. Obveznice in druge obligacije, s katerimi se zagotavlja udeleba v dobiku, imajo znaaj meanega vrednostnega papirja, torej na premoenjski strani tudi znailnosti delnic. Ker se s tem posega v sicernje pravice delniarjev, je treba tudi njihovo izdajo obravnavati enako kot izdajo zamenljivih obveznic. Delniarji imajo prednostno pravico do nakupa obveznic. S statutom se lahko doloi, da je ta prednostna pravica absolutna, torej da jo lahko prednostno pred tretjimi osebami uveljavi katerikoli delniar, ne glede na njegov sicernji proporcionalni lastniki dele. D.O.O. Skupina drubenikov lahko sklene, da se povea osnovni kapital To se lahko opravi kot: poveanje osnovnega kapitala z vloki poveanje osnovnega kapitala iz sredstev drube. Pri poveanju osnovnega kapitala z novimi vloki, lahko nove vloke prevzamejo bodisi dosedanji drubeniki, bodisi druge osebe. Drubena pogodba lahko doloi, da smejo nove vloke prevzeti le dosedanji drubeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu. Z vplailom novih vlokov pridobijo dosedanji drubeniki nov in samostojen poslovni dele. Za poveanje osnovnega kapitala z vloki se smiselno uporablja 410. l. ZGD, razen 3. odstavka (o osnovnem kapitalu in osnovnih vlokih, razen dolobe, da mora biti 1/3 osnovnega kapitala v denarju). Pri poveanju osnovnega kapitala iz sredstev drube se poslovni delei dotedanjih drubenikov poveajo v sorazmerju z njihovimi delei v dotedanjem osnovnem kapitalu. Za poveanje osnovnega kapitala iz sredstev drube se smiselno uporabljajo dolobe o d.d., razen dolobe o revidiranju bilance, kadar druba ni zavezana k revidiranju teh poroil. Za poveanje osnovnega kapitala z izroitvijo enega ali ve stvarnih vlokov se smiselno uporabljajo dolobe o stvarnih vlokih pri ustanovitvi drube. Vloke poveanega osnovnega kapitala lahko prevzame vsak dosedanji ali novi drubenik, lahko pa tudi vsi drubeniki skupaj. Prevzem mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa. ZGD loi dva akta: sklep skupine o poveanju osnovnega kapitala in prevzem poveanega oz. novega vloka. Prevzem je pogodba med drubo in drubenikom. S prevzemom se drubenik zavee, da bo vplaal poveani ali novi osnovni vloek na nain in v roku, kot je doloeno v sklepu. Najmanj etrtina mora biti vplaana pred prijavo za vpis. Nadaljnje obveznosti drubenika so enake kot ob ustanovitvi. Zakon ne govori o tem, kdaj se teje, da je o.k. povean. Smiselno po dolobah za spremembo drubene pogodbe, ki zane veljati z dnem vpisa v sodni register z dnem vpisa v sodni register.
13

32. KAKO KOMUNICIRA D.D. Z DELNIARJI? ZAKAJ SE NE KOMUNICIRA DIREKTNO? KJE SE OBJAVI? KAKO POTEKA POSLOVANJE - V KAKNEM JEZIKU? KAKNE AKTE MORA IMETI DRUBA V SLOVENSKEM JEZIKU? Druba komunicira z delniarji z javno objavo v uradnem listu, e zakon ne doloa drugae. Podatki in sporoila, za katera poslovodstvo meni, da so pomembni za delniarje, se objavljajo v glasilu ali elektronskem mediju, ki ga doloi statut drube V primeru prinosnikih delnic se sploh ne ve, kdo so delniarji, zato neposredna komunikacija sploh ni mogoa. Poslovodstvo mora zagotoviti, da sporazumevanje z zaposlenimi v drubi v zvezi z dajanjem navodil za delo zaposlenim, vodenjem postopkov, v katerih se odloa o pravicah zaposlenih in sodelovanjem delavcev pri upravljanju poteka v slovenini, na obmojih, kjer ivita italijanska oziroma madarska narodna skupnost pa lahko tudi v italijanini oziroma madarini. V slovenini morajo biti izdelani in objavljeni akti drube: e so z zakonom ali statutom drube doloeni kot obvezni, ali e so namenjeni drubenikom ali so pomembni za izvrevanje njihovih pravic in obveznosti, ali e so namenjeni osebam, ki so v drubi v delovnem razmerju, ali e so naslovljeni na dravljane RS v zvezi z zadevami drube. Na obmojih, ker ivita italijanska oziroma madarska narodna skupnost, se v teh aktih lahko uporablja tudi italijanina ali madarina. Te dolobe ne posegajo v predpise o jeziku v uradnem poslovanju v RS in o jeziku pri poslovanju s potroniki v RS. DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO 33. DRUBENA POGODBA PO ZGD IN PO OZ (RAZLIKE)? OZ Z drubeno pogodbo se 2 ali ve oseb zavee, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale dosei v pogodbi doloeni z zakonom dopustni skupni namen. Vsak drubenik je dolan v drubo prispevati, kar je doloeno s pogodbo (prispevek). Prispevek je lahko: denar; stvar; pravica; terjatev; storitev, dopustitev ali opustitev, ki ima premoenjsko vrednost, uporaba ali uivanje premoenja. Prispevki drubenikov so naeloma enaki, e se ne dogovorijo drugae. Prepoved societatis leoninae (levje drube) drubeniku ne sme biti zagotovljena korist brez dolnosti zagotoviti prispevek. V takem primeru ne gre za drubeno pogodbo. Vsak drubenik je dolan prispevati sorazmeren del tega, kar je potrebno za ohranitev premoenja ali prepreitev kode. Za pravne in stvarne napake odgovarja drubenik kot prodajalec oz. zakupodajalec. 1.2 ODLOANJE IN POSLOVODSTVO V DRUBI Vsak drubenik ima en glas. Pogodba lahko doloi drugae. O zadevah drube se odloa soglasno. Med zadeve drube spadajo: uporaba dobika in drugih koristi nain pokritja izgube vstop novega drubenika izkljuitev drubenika (actio pro socio) zahtevki zoper drubenika za poravnavo kode preklic poslovodstva prenehanje pogodbe Pogodba lahko doloi, da drubeniki o zadevah drube odloajo z veino glasov v tem primeru se zahteva 2/3 absolutna veina. S pogodbo se lahko doloi, da opravlja(jo) poslovodstvo: vsak drubenik samostojno le nekateri drubeniki skupno ali samostojno samo en drubenik ena ali ve drugih oseb Poslovodje morajo drubeniki imenovati soglasno. Za poslovodjo se smiselno uporabljajo pravila mandata. Pogodba lahko doloi, da ima poslovodja pravico do plaila za svoj trud. Drubeniki lahko poslovodji iz utemeljenih razlogov prekliejo poslovodstvo. Vsak drubenik ima pravico biti obveen o poslih in zadevah drube.
14

1.3 IZVREVANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI DRUBENIKOV Skrbnost kot v lastnih zadevah vsak drubenik mora posle drube opravljati s skrbnostjo, kot opravlja lastne posle. Skrbnost dobrega gospodarja / strokovnjaka e je namen drube povezan z dejavnostjo ali poklicem drubenikov, so drubeniki dolni ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oz. strokovnjaka. Koristi in izguba: pravica drubenika do dela koristi vsak drubenik je upravien do dela koristi, ki se dosee v drubi obveznost drubenika nositi del izgube vsak drubenik je dolan nositi del izgube, ki nastane z delovanjem drube. udeleba na koristih in izgubi v sorazmerju s prispevki drubeniki so pri koristih in izgubi udeleeni v enakih delih kot s prispevki (e se ne dogovorijo drugae) Nastopanje proti 3. osebam drubenik ali poslovodja, ki proti 3. osebi nastopa v svojem imenu in na raun drube, pridobi v razmerju s 3. osebo pravice in obveznosti sam. Pri nastopanju v imenu drube se uporabljajo dolobe o zastopanju, drubeniki postanejo solidarni upniki oz. dolniki. Dogovor o nesolidarnosti nima uinka nasproti 3. osebam. Obveznosti drubenikov proti 3. osebam ne prenehajo s prenehanjem drube. Delei na drubenem premoenju na premoenju, ki nastane s prispevki drubenikov ali poslovanjem drube, imajo enake solastninske (imetnike) delee Razmerja med drubeniki: subsidiarno jamevanje drubenikov drubeniki odgovarjajo subsidiarno, e se stroki in obveznosti nasproti 3. osebam ne poravnajo iz premoenja drube. Drubeniki so dolni obveznosti poravnati po enakih delih (e se ne dogovorijo drugae) regresni zahtevek drubenik, ki preko svojih pogodbenih obveznosti poravna stroek drube, ima pravico od ostalih drubenikov zahtevati sorazmerno povrailo. Sprememba drubenika drubenik svojega poloaja ne more prenesti na 3. osebo. Drubenik lahko svoj poloaj prenese na drugega drubenika, e to pogodba dopua. 1.4 IZKLJUITEV DRUBENIKA (actio pro socio) Drubeniki lahko zaradi utemeljenih razlogov drubenika izkljuijo: s tobo sami, e tako doloa pogodba prizadeti drubenik lahko s tobo zahteva razveljavitev sklepa drubenikov o izkljuitvi, e sklep ni bil utemeljen. Izkljueni drubenik ima pravico do vraila trne vrednosti svojega delea v asu izkljuitve. Vrednost je treba izplaati najkasneje v 3 letih od izkljuitve. Izkljueni drubenik je lahko pred izkljuitvijo s svojim ravnanjem drubi povzroil drubi kodo, zaradi katere drubeniki zahtevajo odkodnino. V tem primeru lahko drubeniki zadrijo vrailo delea do pravnomonosti sodbe ali sporazuma z izkljuencem. 1.5. PRENEHANJE DRUBE Druba preneha: 1. zaradi razlogov, ki zadevajo vse drubenike: pretek asa, za katerega je bila ustanovljena e drubeniki kljub temu e naprej izvrujejo pogodbo, se teje, da je bila druba ustanovljena za nedoloen as dosega namena, za katerega je bila druba ustanovljena nedosegljivost namena sklep drubenikov 2. zaradi tega, ker posamezni drubenik ni ve udeleen v drubi v tem primeru drubena pogodba velja naprej za preostale drubenike, e je tako doloeno v pogodbi. [len 1000/(3)] Posamezni drubenik ni ve udeleen v drubi zaradi naslednjih razlogov: prenehanje drubenika: kot fizine osebe: drubenik je umrl; drubenik je izgubil poslovno sposobnost; drubenik je s.p. in je proti njemu uveden postopek steaja ali prisilne poravnave kot pravne osebe: prenehal obstajati zaradi statusnih sprememb ali je bil uveden postopek steaja, likvidacije ali prisilne poravnave 3. oseba po izvrbi pridobi drubenikov dele prepoved opravljanja dejavnosti drubeniku je z aktom dravnega organa prepovedano opravljati dejavnost, ki je nujna za doseganje namena drube odpoved pogodbe drubenik lahko odpove pogodbo, e je tako doloeno v pogodbi. Pri tem loimo: odpoved drubene pogodbe za nedoloen as drubenik lahko kadarkoli odpove drubeno pogodbo, sklenjeno za nedoloen as. Odpovedni rok traja 3 mesece.
15

 odpoved drubene pogodbe za doloen as e ni monosti za odpoved pogodbe za doloen as, lahko

drubenik iz utemeljenih razlogov zahteva odpoved s tobo pred potekom asa brez odpovednega roka. Likvidacija po prenehanju drube morajo drubeniki opraviti likvidacijo, v kateri: poravnajo obveznosti 3. osebam; nadomestijo drubenikom stroke in izplaila, ki presegajo pogodbene obveznosti; razdelijo ostanek med drubenike sorazmerno s prispevki. [len 1002/(1)] e sredstva drube ne zadostujejo za pokritje strokov in obveznosti, morajo manjkajoi znesek pokriti drubeniki sami v sorazmerju s prispevki. ZNAILNOSTI DRUBENE POGODBE, KOT JO DOLOA OZ: Drubeniki sami in ne druba so nosilci pravic in obveznosti: sami ne vstopajo v stike in v pravna razmerja s tretjimi. Druba v primerjavi z drugimi drubami ne razpolaga z lastnim premoenjem. V drubo vloeno premoenje je posebno premoenje drube, ki je skupna last drubenikov. Premoenje v tej drubi niti nima posebnega pomena, zlasti e drubeniki vlagajo samo svoje delo. Druba nima pravdne sposobnosti, zato zahtevke drube uveljavljajo vsi drubeniki kot skupne zahtevke ali jih uveljavlja eden od njih. ki se izkae s soglasjem drugih drubenikov. Druba ni lastnik premoenja drube in tudi ne more biti nosilec stvarnih pravic, ki se vknjiijo v javne knjige. Prav tako ne more biti nosilec patentov, blagovnih znamk vzorcev in modelov. Druba ne more v steaj, v steaj gredo lahko le drubeniki. Ob prenehanju drube ne pride do likvidacije, temve se razdelijo le osnovne vloge, drubeniki pa prevzamejo obveznosti. Druba ne more biti lan drugih drub. Druba ni vpisana v sodni register, tudi nima svoje firme: v pravnem prometu pa zadostuje uporaba poslovnega znaka. Za obveznosti drube jamijo drubeniki osebno, in sicer skupaj s premoenjem drube. Prav tako jamijo s svojim osebnim premoenjem, in sicer v sorazmerju s svojo udelebo v premoenju drube. e so drubeniki trgovci, odgovarjajo za obveznosti solidarno. Druba ni nosilka pravic, ki izhajajo iz trgovinskega prava, lahko pa jih uveljavlja vsak posamezni drubenik. RAZLIKE Za drubeno pogodbo je znailna njena svojevrstna organizacijsko pravna ureditev, ki v marsikaterem pogledu drubo civilnega prava (DCP) priblia gospodarskim drubam societetnega tipa po ZGD-1. Z razliko od pravno samostojnih drub pa druba civilnega prava ni pravna oseba, ravno tako pa tudi njeno premoenje ni pravno samostojno. Prva razlika se nanaa na samo obliko pogodbe, saj mora biti drubena pogodba, ki jo doloa ZGD-1, sklenjena v obliki notarskega zapisa, za razliko od te pa za drubo civilnega prava OZ ne zahteva posebne oblike in je tako lahko sklenjena tudi ustno ali na kakren koli drug nain, za katerega je mo ugotoviti soglasno voljo strank. Druba civilnega prava je glede na trajanje lahko razlina. Lahko se nanaa le na kratkorono ali enkratno povezanost. Pogosto pa je druba civilnega prava trajna ali dolgorona. Pomembno dejstvo je, da druba civilnega prava ni pravna oseba. Velja namre naelo, da so pravne osebe le tiste drubene tvorbe, ki jih doloa zakon. Druba civilnega prava pa med njimi ni navedena. Drube civilnega prava prav tako kot drubene pogodbe ne more ustanoviti ena sama oseba, saj je iz same definicije razvidno, da druba nastane s pogodbo med dvema ali ve osebami. V obeh pogodbah pa je najpomembneji skupni namen, s katerim sploh pride do pogodbe. Drubena pogodba mora po ZGD-1 ustrezati vsebinam civilnega in gospodarskega prava. Tako imata pogodba dvojno naravo, saj je po eni strani obligacijska, po drugi strani pa obligacijska oziroma statusna pogodba. Volja vsakega udeleenca po ustanovitvi ni enako upotevana. Drubeniki odloajo po korporacijskih in ne po pogodbenih pravilih. Za drubo civilnega prava pa je znailno svobodno izraanje volje. 34. D.O.O. (VSE O USTANOVITVI) d.o.o. lahko ustanovi ena ali ve fizinih oz. pravnih oseb (e jo ustanovi samo ena oseba, gre za enoosebno d.o.o.) druba ima lahko najve 50 drubenikov, izjemoma tudi ve, e to dovoli Ministrstvo za gospodarstvo
16

 samo v d.o.o. je tevilo drubenikov omejeno navzgor zaradi bolj osebnih odnosov ta oblika ne prenaa prevelikega tevila subjektov odloanja d.o.o. se ustanovi z drubeno pogodbo v obliki notarskega zapisa za sprejem drubene pogodbe je potrebno soglasje vseh drubenikov, morajo jo podpisati vsi drubeniki drubeniki lahko po ustanovitvi d.o.o. spremenijo drubeno pogodbo z kvalificirano veino glasov zakon doloa obliko in vsebino drubene pogodbe, pogodba pa lahko vsebuje tudi druge sestavine v drubeni pogodbi je dogovorjena viina osnovnega kapitala, drubeniki zagotovijo sredstva za ustanovitev

prijavo za vpis v register vloi poslovodja d.o.o. prijava se vloi pri registrskem organu ali toki VSE NA ENEM MESTU (toka VEM), ki jo ureja zakon o poslovnem registru in ki posreduje prijavo registrskemu organu druba z vpisom v sodni register pridobi status pravne osebe, vpis je konstitutivnega pomena v vpisom v sodni register postane drubena pogodba ustanovitveni akt registrski organ zavrne vpis, e revizor ugotovi, da je poroilo o stvarnih vlokih nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom e revizor ali registrski organ meni, da je vrednost stvarnega vloka bistveno manja od zneska osnovnega vloka, za katerega je bil dan ODGOVORNOST OB USTANOVITVI drubeniki in poslovodje so drubi solidarno odgovorni za kodo, ki je povzroena namenoma ali iz hude malomarnosti in je nastala zaradi neizroitve ali nepravilne izroitve stvarnih vlokov, previsoke ocenitve teh vlokov ali zaradi kaknega drugega kodljivega ravnanja ob ustanovitvi drube odgovorne tudi tretje osebe, a raun katerih so prevzeli vloke 35. PRODAJA DELEA V D.O.O. kako bi postavil tobeni zahtevek, e ne bi dobil soglasja ostalih drubenikov? Zakaj lahko ele v treh letih dobi izplaano ocenjeno vrednost? Kaj e tudi takrat noejo ostali drubeniki izplaati ocenjene vrednosti? (vloi tobo). Kaken zahtevek bi postavil? PRENOS POSLOVNEGA DELEA poslovni dele, ki ga ima drubenik v d.o.o. je mogoe prenaati prenos poslovnega delea se izvri s pisno pogodbo v obliki notarskega zapisa poslovni dele je mogoe odsvojiti (prodati, podariti) in podedovati pri prenaanju poslovnih deleev se drubenik zavee, da bo tretjo osebo napravil za drubenika na temelju pogodbe (prodajne, darilne), ne gre za prenos lastninske pravice na deleu drubenik mora o prodaji poslovnega delea obvesti poslovodjo d.o.o. obvestilo je konstitutivnega pomena, ker s primernim obvestilom postane odsvojitev veljavna PREDKUPNA PRAVICA OSTALIH DRUBENIKOV drubenik, ki namerava prodati svoj poslovni dele, mora pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih ostale drubenike in jim ponuditi svoj dele naprodaj, ker imajo predkupno pravico 36. kdaj vse odgovarjajo drubeniki d.o.o. za obveznosti drube (spregled, prenehanje po skrajanem postopku, izbris iz sodnega registra brez likvidacije...). Na kratko o pogojih za njihovo odgovornost. Ali spregled velja tudi za tihega drubenika. 37. sklic skupine v d.o.o; ali se mora vedno sestati, SE 38. e z dvema se zmenim, da ustanovimo evropsko drubo, kako to storimo, podvpraanje v kakni obliki je lahko, ZFPPIPP 39. INSOLVENTNOST. KAPITALSKA USTREZNOST. PREZADOLENOST Insolventnost nastopi, kadar je dolnik trajneje nelikviden in kapitalsko neustrezen, torej kratkorono in dolgorono plailno nesposoben. Dolnik je prezadolen, kadar je vrednost njegovega premoenja manja od vsote njegovih obveznosti. To tudi pomeni, da je dolgorono plailno sposoben. e je druba kapitalsko neustrezna, ne pa e nelikvidna ali prezadolena, lahko druba sprejme sklep o zaetku redne likvidacije
17

KRATKORONA PLAILNA SPOSOBNOST = LIKVIDNOST sposobnost pravoasno izpolnjevati zapadle obveznosti v doloenem (krajem) asovnem obdobju sinonim: likvidnost Dolnik je trajneje nelikviden: pravna oseba, podjetnik ali zasebnik: ve kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, vijih od 20 % zneska obveznosti iz letnega poroila za zadnje poslovno leto potronik: ve kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku, ki presega 3x njegove plae, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih ne daljih od 2 mesecev ali e je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za ve kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR DOLGORONA PLAILNA SPOSOBNOST = KAPITALSKA USTREZNOST trajna sposobnost izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti sinonim (pri gospodarskih subjektih): kapitalska ustreznost Dolnik postane dolgorono plailno nesposoben, e: je vrednost njegovega premoenja manja od vsote njegovih obveznosti (prezadolenost) pri dolniku, ki je kapitalska druba: tudi e je izguba tekoega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla 1/2 osnovnega kapitala in te izgube ni mogoe pokriti v breme prenesenega dobika ali rezerv 40. KDAJ JE PODJETJE V KRIZI Ko postane insolventno, to je kratkorono (nelikvidnost) in dolgorono (kapitalska neustreznost) plailno nesposobno. 41. KAKO SE OBRAVNAVA UPNIKE V STANJU INSOLVENTNOSTI Ko druba postane insolventna, nastanejo na podroju finannega poslovanja dodatne obveznosti drube: 1. obveznost enakega obravnavanja upnikov in 2. obveznost analizirati vzroke insolventnosti in uveljaviti ustrezne ukrepe Glede obveznosti enakega obravnavanja upnikov veljata dve prepovedi: 1. prepoved plail ali prevzemanja novih obveznosti, razen nujnih plail za redno poslovanje drube: - prednostne terjatve - tekoi stroki rednega poslovanja (elektrika, voda) - tekoe dobave blaga in storitev - ddv, troarine, drugi davki in prispevki 2. prepoved dejanj, s katerimi so upniki v enakem poloaju neenako obravnavani - primeroma nateta: - preusmeritev poslovanja ali finannih tokov na drugo osebo - izpodbojna pravna dejanja steajnega dolnika Trajanje prepovedi: do zaetka steajnega postopka do zaetka prisilne poravnave do izvedbe ukrepov finannega prestukturiranja zunaj prisilne poravnave 42. PODREJENE TERJATVE Podrejene terjatve so: nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolnikom in upnikom, plaajo ele po plailu drugih nezavarovanih terjatev (prednostnih in navadnih) do dolnika s pravnomono potrjeno prisilno poravnavo PRENEHA pravica uveljavljati celoten znesek v sodnem ali drugem postopku plailo ele po celotnem plailu prednostnih in navadnih terjatev 43. KAJ JE TO UPRAVLJANJE S TVEGANJI? Tveganja pri finannem poslovanju drube so: kreditno tveganje - tveganje neizpolnitve nasprotne stranke trno tveganje - zaradi spremembe cen blaga, valut, obrestnih mer, finannih instrumentov operativno tveganje - nepravilnosti v notranjih postopkih, v delovanju ljudi, zunanjih dogodkov
18

 likvidnostno tveganje - zaradi izgube plailne sposobnosti

UPRAVLJANJE TVEGANJ Druba mora upravljati tveganja po navodilih poslovodstva, najpomembneje ukrepe pa opravi poslovodstvo samo: potrdi politiko upravljanja likvidnostnega tveganja redno spremlja kapitalsko ustreznost drube 44. RAVNANJE V PRIMERU INSOLVENTNOSTI Vpraanja: - Kaj mora narediti uprava v primeru insolventnosti. - Roki. - Za koga pripravi NFP. Vsebina. Ali je potrebno vedno sklicati skupino? Kdaj pa jo je potrebno? Kaj naredi podjetje, da racionalizira svoje poslovanje, ko se njeno stanje toliko poslaba, da ne dobi niti kreditov ve, niti novih vlokov. A) NASTOP INSOLVENTNOSTI V primeru, da nastopi insolventnost dolnika, ima uprava 2 glavni obveznosti: dolnost enakega obravnavanja upnikov analiza vzrokov in ustrezni ukrepi I. ENAKO OBRAVNAVANJE UPNIKOV 1. prepoved plail ali prevzemanja novih obveznosti, razen nujnih plail za redno poslovanje drube: - prednostne terjatve - tekoi stroki rednega poslovanja (elektrika, voda) - tekoe dobave blaga in storitev - ddv, troarine, drugi davki in prispevki 2. prepoved dejanj, s katerimi so upniki v enakem poloaju neenako obravnavani - primeroma nateta: - preusmeritev poslovanja ali finannih tokov na drugo osebo - izpodbojna pravna dejanja steajnega dolnika II. ANALIZIRANJE VZROKOV IN USTREZNI UKREPI MEJNI PRAG zadostne verjetnosti za uspenost finannega prestrukturiranja - najmanj 50% verjetnost Druba mora sestaviti poroilo o ukrepih finannega prestrukturiranja, ki mora vsebovati mnenje poslovodstva o verjetnosti uspenega finannega prestrukturiranja: - odklonilno mnenje (< 50%): vloiti predlog za zaetek steajnega postopka - pritrdilno mnenje (> 50 %): poroilo vsebovati tudi: analizo in opis potrebnih ukrepov presojo poslovodstva, ali je potrebno izpeljati poveanje osnovnega kapitala: ni potrebno poveanje osnovnega kapitala: izvede finanno prestrukturiranje zunaj prisilne poravnave je potrebno poveanje osnovnega kapitala: mnenje o verjetnosti uspene prisilne poravnave, e poveanje osnovnega kapitala ne bo izvedeno sklic skupine in predlog skupini, naj sprejme sklep o poveanju osnovnega kapitala ODLOANJE O POVEANJU OSNOVNEGA KAPITALA 1. delniarji sprejmejo sklep o poveanju osnovnega kapitala izvede se finanno prestrukturiranje zunaj prisilne poravnave 2. delniarji zavrnejo sprejetje sklepa o poveanju osnovnega kapitala vrsta postopka zaradi insolventnosti je odvisna od mnenja poslovodstva o verjetnosti uspeha prisilne poravnave odklonilno mnenje (< 50%) : vloiti predlog za zaetek steajnega postopka pritrdilno mnenje (> 50 %): vloiti predlog za zaetek postopka prisilne poravnave enako kot toka 2. tudi, e je sprejet sklep o poveanju, vendar poveanje ni izvedeno! e poveanje v manjem obsegu od sklepa, tudi predlog za prisilno poravnavo 3. e je druba kapitalsko neustrezna, ne pa e nelikvidna ali prezadolena, lahko sklep o zaetku redne likvidacije B) PRISILNA PORAVNAVA poslovodstvo mora v 3 mesecih od nastanka insolventnosti vloiti popoln predlog za zaetek prisilne poravnave po potrditvi prisilne poravnave, ima poslovodstvo 3 obveznosti: 1. obveznost enakega obravnavanja upnikov prepoved: preusmeritve poslovanja ali finannih tokov na drugo osebi
19

 plailo terjatev nekaterih upnikov v vijem deleu, kot je bilo potrjeno v prisilni poravnavi, ali pred potekom rokov 2. izvedba vseh ukrepov finannega prestrukturiranja 3. poroilo o izvajanju ukrepov finannega prestrukturiranja PREDHODNI POSTOPEK POROILO O FINANNEM POLOAJU IN POSLOVANJU DOLNIKA (1): 1. raunovodski izkazi dolnika (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida in denarnega toka) 2. seznam navadnih, podrejenih in zavarovanih terjatev 3. znesek povprenih mesenih strokov poslovanja (1 leto) vse to mora revidirati revizor v poroilu (2) NART FINANNEGA PRESTRUKTURIRANJA, NFP (3): 1. opis dejstev in okoliin, iz katerih izhaja insolventnost 2. predlog prisilne poravnave 3. oceno delea plaila nezavarovanih terjatev in rokov za plailo, e bi bil nad dolnikom zaet steajni postopek 4. opis drugih ukrepov in za vsakega od njih asovni nart, oceno strokov in oceno uinkov izvedbe ukrepa, 5. opis dejstev in okoliin, iz katerih izhaja, da bo dolnik sposoben izpolniti vse svoje obveznosti POROILO POOBLAENEGA OCENJEVALCA VREDNOSTI PODJETJA (4) mnenje, ali je dolnik insolventen, verjetnost, da bo z izvedbo finannega prestrukturiranja postal plailno sposoben in da bodo upnikom zagotovljeni ugodneji pogoji plaila kot v steajnem postopku Predlog prisilne poravnave je ponudba dolnika upnikom, da pristanejo na zmanjanje svojih navadnih terjatev in odloitev rokov za njihovo plailo (na zavarovane in prednostne ne uinkuje, samo za navadne!!!!!) V kolikor predlog za prisilno poravnavo (del predloga je tudi NFP) ni popoln, sodie predlagatelju naloi, da v 15 dneh predlog ustrezno dopolni. V kolikor predlagatelj predloga ne dopolni v roku, sodie predlog za prisilno poravnavo zavre in izda sklep o zaetku steajnega postopka. Alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v delee: e je organiziran kot kapitalska druba, lahko ponudi upnikom, da: - pristanejo na zmanjanje in odloitev zapadlosti svojih navadnih terjatev ALI - te terjatve prenesejo na dolnika kot stvarni vloek na podlagi poveanja osnovnega kapitala Vsem upnikom mora druba ponuditi enako t. delnic ali enak nominalni znesek osnovnega vloka za vsak euro terjatve, prenesene kot stvarni vloek 45. KAJ OBSEGA NART FINANNE REORGANIZACIJE V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE? V nartu finanne reorganizacije mora dolnik: predlagati PP (zmanjanje in /ali odloitev obveznosti); izkazati za verjetno, da bo izpolnil obveznosti iz PP; obrazloiti dodatne metode finanne reorganizacije, ki zagotavljajo izpolnitev obveznosti iz predlagane PP. 46. STEAJNA MASA PRI STEAJU PODJETNIKA POSAMEZNIKA! V steajno maso dolnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoenje, ki ga ima dolnik ob zaetku SP, razen stvari in prejemkov, ki so izvzeti iz izvrbe po dolobah ZIZ. V taknem primeru lahko upniki predlagajo izdajo zaasne odredbe smiselno 95. lenu ZFPPIPP. 47. OBRESTI V STEAJU! Z dnem zaetka SP ne nehajo tei obresti od terjatev proti dolniku. Od terjatev teejo zakonite zamudne obresti po TOM, od nezapadlih denarnih terjatev pa teejo zakonite zamudne obresti od dneva, ko bi terjatev zapadla. 48. KDO JE LAHKO STEAJNI UPRAVITELJ? Za steajnega upravitelja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ima strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri; 2. da je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih PP, S in L; 3. da ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije U v PPPSL; Za SU ne more biti imenovana oseba:
20

1. ki je upnik v SP; 2. ki je bila zaposlena pri SD v zadnjih 2 letih pred zaetkom SP ali je v tem obdobju opravljala funkcijo lana
uprave ali nadzornega sveta;

3. e obstajajo druge okoliine, ki vsebujejo dvom o njegovi nepristranosti.

ZAVODI 49. ZAVODI - KDO JE USTANOVITELJ, KAKO JE Z NJIHOVIMI DOLGOVI Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, e cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobika. Ustanovijo jih lahko domae in tuje fizine in pravne osebe. Za opravljanje javnih slub se ustanovijo javni zavodi. Zavodi so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih doloata zakon in akt o ustanovitvi. Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zavod pravno sposobnost. Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plaili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov. Preseek prihodkov na odhodki sem zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, e ni z aktom o ustanovitvi doloeno drugae. Zavod je odgovoren za obveznosti zavoda, e ni doloeno drugae. Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda, e ni doloeno drugae. 50. PREMOENJE ZAVODA Preseek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, e ni z aktom o ustanovitvi drugae doloeno. Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda, e ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugae doloeno. Nima svojega premoenja? 51. PSIHIATRINA KLINIKA IN MLADINSKA KNJIGA SKLENETA POGODBO; ALI JE TO GOSPODARSKA POGODBA? NE, saj zavod ne sme izvajati pridobitne dejavnosti GOSPODARSKE JAVNE SLUBE 52. KAJ SO GOSPODARSKE JAVNE SLUBE - kaj so gospodarske javne slube; kaj je pomembno pri ustanovitvi; kako se doloi cena storitev - koncesija kaj je, postopek pridobitve koncesije, pravna narava koncesijskega akta in koncesijske pogodbe, kje se reujejo spori - javne slube. kdo jih opravlja? - primer: polaganje nekih kablov, ali se lahko to teje za gospodarsko javno slubo, kdaj se lahko nekaj opravlja kot gospodarska javna sluba - razlika med javnim podjetjem in javnim gospodarskim zavodom; kaj so to gospodarske javne slube, vrste gjs Nekatere gospodarske dejavnosti so nujne zaradi drubenih in gospodarskih potreb. Gre za t.i. gospodarsko infrastrukturo: energetika, promet in zveze, komunalno in vodno gospodarstvo. Z gospodarskimi javnimi slubami se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja RS oz. obina ali druga LS zaradi zagotavljanja javnih potreb kadar in kolikor jih ni mogoe zagotoviti na trgu. Financirajo se s: - ceno javnih dobrin: za uporabo javnih dobrin, ki so izmerljive plaujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve v obliki tarife, taks, nadomestila ali povraila; cene se ne oblikujejo na podlagi trnih pogojev, temve na nain in pod pogoji, ki jih doloa zakon ali odlok LS - iz proraunskih sredstev: kadar uporabniki niso dololjivi ali kadar uporaba javnih dobrin ni izmerljiva - iz drugih virov: npr. LS iz davin Reijski obrat - ko bi bilo zaradi majhnega obsega ali znailnosti slube neekonomino ali neracionalno ustanoviti javno podjetje in podeliti koncesijo - je organizacijska enota uprave ali slube LS
21

ni pravna oseba podrejena je upravnim predpisom

Javni gospodarski zavod - za gospodarske dejavnosti kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva organizacijo izven uprave ali lokalnih slub - ustanovitelji: Vlada RS in LS: kot soustanovitelji lahko nastopijo tudi druge pravne in fizine osebe, vendar njihov ustanoviteljski dele ne sme presegati 49% - je pravna oseba in samostojno nastopa v pravnem prometu ter odgovarja za obveznosti z vsemi svojimi sredstvi (akt o ustanovitvi lahko doloi, da ni pravna oseba) - ustanovitelji imajo vrsto pristojnosti, zlasti pa doloijo pogoje za opravljanje dejavnosti, dajejo soglasje k statutu in notranji organizaciji ter tevilu in vrsti delovnih mest in k programu dela, doloajo tudi ceno in tarifo za uporabo javnih dobrin, sprejmejo letno poroilo, obraune in zakljuni raun. - upravni odbor: upravlja JGZ, ustanovitelji vanj imenujejo vsaj polovico lanov - direktor: vodi poslovanje in delo JGZ, imenujejo in razreujejo ga ustanovitelji na podlagi javnega razpisa, imenuje se za 4 leta in je lahko ponovno imenovan - smiselno se uporabljajo dolobe, ki urejajo statusna vpraanja zavodov Javno podjetje - e gre za dejavnost, ki jo je mogoe opravljati kot profitno, trno naravnano dejavnost vejega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je opredeljena kot GJS, lahko Vlada RS ali LS ustanovi javno podjetje - kot ustanovitelj lahko sodelujejo tudi osebe zasebnega prava, e to ni v nasprotju z javnim interesom - ustanovitelji doloijo pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, odloa o cenah oz. tarifah za uporabo javnih dobrin, sprejme poslovno poroilo, obraune in zakljuni raun - organi javnega podjetja so oblikovani glede na obliko drube kot pojavne oblike javnega podjetja, javno podjetje se namre organizira v eni od oblik kapitalskih drub - direktor: imenuje in razreuje ga ustanovitelj javnega podjetja na podlagi javnega razpisa za 4 leta, lahko je ponovno imenovan Koncesionarna gospodarska javna sluba Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo prek katerega dravni organi zaupajo doloeni osebi opravljanje gospodarske javne slube, ki jo opravlja v svojem imenu in na svoj raun. Koncendent najprej sprejme koncesijski akt: predpis Vlade RS ali odlok LS. Koncesijo pridobi koncesionar na podlagi JAVNEGA RAZPISA in KONCESIJSKEGA AKTA. Javni razpis se objavi v UL RS. O izbiri koncesionarja odloi koncendent z UPRAVNO ODLOBO. Z izbranim koncesionarjem koncendent sklene KONCESIJSKO POGODBO v kateri uredita medsebojno razmerje. Vlaganje javnega kapitala Javne dobrine lahko RS in LS zagotavlja z vlaganjem javnega kapitala tj. denar, stvari in VP v dejavnost oseb zasebnega prava. Mono je samo na podlagi javnega razpisa za pridobivanje zainteresiranih oseb zasebnega prava. O izbiri osebe zasebenga prava odloi vlgatelj ali od njega pooblaeni organ z upravno odlobo in nato z izbrano osebo sklene pogodbo o vlaganju javnega kapitala v pisni obliki. 1. Kaj se z njimi zagotavlja? Z GJS se zagotavljajo MATERIALNE JAVNE DOBRINE kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nepretrgano proizvajanje v javnem interesu zagotavlja RS oz. obina ali druga LS zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoe zadovoljiti na trgu. 2. Na katerih podrojih jih poznamo? energetika, promet in zveze, komunalno in vodno gospodarstvo urejene so s posebnimi zakoni, ZGJS je sploni zakon. 3. Kakne so pristojnosti ustanovitelja pri ustanovitvi gospodarskega javnega zavoda? doloa pogoje za opravljanje dejavnosti dajejo soglasje k statutu in notranji organizaciji ter tevilu in vrsti delovnih mest in k programu dela doloajo tudi ceno in tarifo za uporabo javnih dobrin sprejemajo letno poroilo, obraune in zakljuni raun

22

MENICA
53. MENICA Vpraanja: - prenos menice z indosamentom, kako bi ga konkretno zapisali na menici, - menini regres; kako se uveljavlja; prostest - dal je list, na katerem je zapisana neka obveznost. Prepoznati, kaj je to, kakna menica je to. Ali je veljavna. Zakaj je neveljavna (bila je v SIT, v tevilki je bil znesek 2 mio sit, v besedi pa tri mio sit, mogoe e kaj, samo nisem opazil). Kako bi vnovil takno menico ali bo sploh uspeen. Rekel sem, da je neveljavna, sicer pa predloitev v akcept, protestiranje, regres... - primer: v zvezi z meninimi klavzulami - kako bi zastavil menico? --> indosament v zastavo - nekdo mi da menico v zastavo, vendar ni ne napie, samo da mi jo - kako doseem, da jo unovim, podrejeno: kam in kaj se zapie pri menici za njeno zastavo - dal mi je papir, na kateri je bila fotokopirana menica. Vpraal me je, kaj je to ter naj mu to menico zastavim Imenska delnica se prenaa z indosamentom, zato gre po mnenju strokovnjakov za omejen ordrski papir. Vsaka menica se prenaa z indosamentom. Menica (ki je ordrski VP) postane imenski VP, e je na njej zapisana rekta klavzula, ki omejuje prenosljivost. S posebnim indosamentom jo je mono prekvalificirati v prinosniki VP ali imenski VP Menica je individualni VP, ki se glasi na doloeno vsoto denarja ter se izdaja in prenaa v skladu z meninim pravom. Z menico se izdajatelj menice zavee, da bo plaal sam ali da bo po njegovem nalogu plaala 3. oseba upravienemu imetniku menice doloeno vsoto denarja v doloenem asu in v doloenem kraju. Trasant je izdajatelj menice. To je oseba, ki menico izda. Trasirana menica ali trata je menica, pri kateri izdajatelj menice pozove 3. osebo, naj menico plaa. Trasat je pozvanec ali menini zavezanec. To je oseba, ki jo trasant (izdajatelj menice) pozove, naj plaa menino vsoto. Lastna menica je menica, pri kateri sta trasant (izdajatelj menice) in trasat (pozvanec) ista oseba. Akcept je trasatov (pozvanev) sprejem menine obveznosti. Trasat ni nikoli v menini zavezi, temve mora, da vanjo vstopi, menino obveznost akceptirati (sprejeti). Akceptant je trasat, ki menino obveznost sprejme. Remitent je menini upnik. To je oseba, po naredbi katere je treba menico plaati. Indosant ali irant je remitent (menini upnik), ki menico prenese na drugo osebo. Za laje razumevanje ga lahko terminoloko neustrezno imenujemo odsvojitelj menice. Indosatar ali iratar je oseba, ki od remitenta prejme menico. Ponavadi jo odkupi. Za laje razumevanje ga lahko terminoloko neustrezno imenujemo pridobitelj menice. Indosatar z odkupom menice postane remitent. e menico prenese naprej, postane indosant. Indosament ali iro je zaznamek na hrbtni strani menice, s katerim remitent/indosant prenese menico na indosatarja. Aval je menino porotvo za plailo meninega dolga. Avalist je menini porok. LASTNA MENICA Izdajatelj menice obljubi njenemu pridobitelju doloeno denarno vsoto. Izdajatelj je menino zavezan e ob izdaji menice (npr. proti tej menici plaam A-ju 10'000 SIT en mesec po njeni izdaji). Bistvene sestavine lastne menice so: 1. oznaba, da je papir menica (napisana v jeziku, v katerem je menica izdana) 2. nepogojna obljuba, da se bo plaala doloena vsota denarja 3. navedba, kdaj je treba plaati = navedba dospelosti 4. ime tistega, kateremu in po naredbi katerega je treba plaati (ime upnika) 5. navedba kraja izdaje in dneva izdaje 6. podpis izdajatelja menice. Funkcija lastne menice je prevzem jamstva v posojilnih poslih. Podobna je zadolnici in obljubi plaila. V primerjavi s posojilnimi pogodbami ima prednost, ker jo je mono indosirati. TRASIRANA MENICA, TRATA Izdajatelj nekomu tretjemu ukae, naj plaa (npr. proti tej menici plaajte A-ju 10'000 SIT en mesec po njeni izdaji). Gre za nadgrajeno nakazilo. Bistvene sestavine trasirane menice so: 1. oznaba, da je papir menica 2. nepogojno nakazilo, naj se plaa doloena vsota denarja 3. ime tistega, ki naj plaa = ime trasata
23

4. navedba, kdaj je treba menico plaati = navedba dospelosti 5. ime tistega, kateremu in po naredbi katerega je treba plaati = ime remitenta 6. navedba kraja in dneva izdaje 7. podpis tistega, ki je menico izdal = podpis trasanta. Posebna vrsta trasirane menice je trasirana lastna menica, pri kateri je trasant hkrati trasat. Uporabljajo jo podjetja s podrunicami podrunica kot dolnik menico trasira na matino podjetje. BIANKO MENICA Je menica, ki ji ob izdaji manjka ena ali ve bistvenih sestavin. Ob izdaji obstaja namen izdajatelja, da manjkajoe sestavine kasneje vnese remitent ali oseba, ki jo remitent za to pooblasti. Pooblastilo remitentu za vnos manjkajoih sestavin da izdajatelj. Uporaba (oz. namen) bianko menice je za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v asu izdaje menice nista doloena. Uporablja se tudi ob pridobitvi kredita, ker ob sklenitvi same pogodbe ni gotovo, kdaj in e sploh bo kreditojemalec padel v zamudo. Bianko akcept je bianko menica, ki na blanketu nima nekaterih bistvenih sestavin, vendar ima podpis akceptanta. Manjkajoe sestavine vpie v blanket menini upnik na podlagi sporazuma. Bianko menica je posebno pravno razmerje med strankama, sklenjeno pod pogojem, da se menica izpolni kasneje. Nujno je skrajno zaupanje med obema osebama. Izdajatelj bianko menice izroi pridobitelju pooblastilo, da pridobitelj izpolni blanket in zavee izdajatelja. Najkraja veljavna trasirana menica se glasi: Gospodu Trasatu: proti tej menici plaajte gospodu Remitentu, dne 31. 12. 2099, tiso evrov. Podpis: Trasat. Trasant = asignant, trasat = asignat, remitent = asignatar. Najbolj si ustrezata obveznosti asignata in trasata za obveznost odgovarjata le, e sta jo sprejela (akceptirala). Trasat s sprejemom postane akceptant. GOSPODARSKE FUNKCIJE MENICE - BLAGOVNA menica - denarnomenjalna in plailna funkcija (); - FINANNA ali KREDITNA menica - funkcija pridobitve kredita in financiranja (); - KAVCIJSKA menica - funkcija zavarovanja (). BISTVENE SESTAVINE MENICE Bistvene sestavine si najlaje zapomnimo z 2 + 3 + 4 (2 2) matriko. stvarna temeljna pogoja: 1) menina klavzula...................................................bistvena sestavina 2) klavzula o plailu = nepogojno nakazilo.................bistvena sestavina osebni trikotnik: trasat.....................................................................bistvena sestavina remitent.................................................................bistvena sestavina trasant = podpis trasanta........................................bistvena sestavina 4 modalitete izdaje in kraja plaila: 1) as izdaje menice...................................................bistvena sestavina 2) as plaila menice..................................................nebistvena sestavina 3) kraj izdaje menice..................................................eventualno nadomestljiva sestavina 4) kraj plaila menice.................................................eventualno nadomestljiva sestavina 1. MENINA KLAVZULA Listina mora biti v besedilu oznaena kot menica v jeziku, v katerem je sestavljena. Iz besedila mora biti mono nedvomno razbrati, da gre za menico. Ne zadostuje navedba besede "menica" v naslovu, temve se mora beseda "menica" pojaviti v meninem besedilu (npr. "plaajte za to menico"). 2. KLAVZULA O PLAILU = NEPOGOJNO NAKAZILO Na menici mora biti zapisano nepogojno nakazilo doloene denarne vsote, ki je namenjeno zagotavljanju abstraktnosti. Plailo mora biti nepogojno ni mono zahtevati nobene nasprotne dajatve iz temeljnega posla. Plailo se mora nanaati na doloen znesek denarja. Obiajno je znesek zapisan s tevilko in besedo, eprav zadostuje le ena navedba. e se razlikujeta, prevlada zapis z besedo. Pri menici, izdani zaradi kredita, morata stranki obresti vraunati v menino vsoto. 3. TRASAT = menini zavezanec Zadostuje, da je trasat razpoznaven iz imena fizine ali pravne osebe oz. njene firme. Navedeno mora biti obstojee ime. Menica na izmiljeno (fingirano) ime je veljavna. Menico je mono trasirati na trasanta trasirana lastna menica. 4. REMITENT = menini upnik je oseba, kateri ali po naredbi (indosamentu) katere je treba plaati (plaajte gospodu Remitentu). Remitent mora biti doloena oseba. Ordrska klavzula (ali po naredbi gospoda Remitenta) ni potrebna.
24

Negativna ordrska klavzula ali rekta klavzula se glasi "ne po odredbi" in menico spremeni v imenski papir (rekta menica). Taka menica se prenaa s cesijo. Menica na lastni ukaz trasant navede sebe kot remitenta. Oblika je zelo pogosta uporablja se, kadar stranke ne vedo, kdo bo imetnik menice, vendar je akcept plaila e zagotovljen trasat ga je dal trasantu kot remitentu. im trasant/remitent menico indosira, je njena izterljivost zagotovljena. Trasirana lastna menica na lastni ukaz vsi 3 udeleenci so ena oseba. Menina zaveza nastane z indosiranjem takne menice 3. osebi. 5. TRASANT = PODPIS TRASANTA = izdajatelj menice Ni dovolj le omemba trasanta v besedilu menice. Trasant se mora rono podpisati. Zastopnik se lahko podpie s svojim imenom ali imenom zastopanca (npr. A. Zastopnik kot zastopnik B. Zastopanca ali samo B. Zastopanec). e se podpie le s svojim imenom, odgovarja kot trasant. Pravne osebe dajo na menico ig, dodan mora biti podpis zastopnika. Menica s ponarejenim podpisom je veljavna. 6. DAN IN KRAJ IZDAJE MENICE Dan (datum) izdaje je lahko naveden kjerkoli na menici. Mora biti doloen, ne pa pravi. Postdatirana menica je menica s pozneje dopisanim datumom. Antidatirana menica je menica s popravljenim datumom. Kraj izdaje mora biti doloen, vendar ne pravi. e kraj ni naveden, velja kraj poleg trasantovega podpisa. 7. DOSPELOST je trenutek, ko je treba menico plaati. Menice, ki jo upnik predloi v plailu pred dnevom dospelosti, menini dolnik ni dolan plaati. Trasant lahko izbira med 4 dnevi dospelosti: vpoglednica dospe v plailo ob predloitvi ("plaajte ob vpogledu", "plaajte ob predloitvi"). Treba jo je predloiti v 1 letu od izdaje. Trasant lahko ta rok skraja ali podalja, indosanti ga lahko le krajajo. Trasant lahko odredi, da vpoglednice ni mono predloiti v plailo pred doloenim datumom. povpoglednica zapade doloen as po vpogledu (npr. plaajte 14 dni po vpogledu). oddnevnica zapade doloen as po izdaji. Pogoste so 3-mesene oddnevnice. dnevnica ali koledarska menica zapade natanno doloenega dne. Ni nujno, da je dan naveden z datumom, vendar mora biti dololjiv. Tako so dopustne dnevnice, ki se glasijo na Boi, Silvestrovo, Veliki maren, itd., neveljavne pa so dnevnice, datirane na Veliko no, ker datum slednje ni dololjiv. 8. KRAJ PLAILA Na menici mora biti oznaen kraj, v katerem jo je treba predloiti v plailo. Menini dolg je iskalni dolg (iskovina). Ponavadi je kraj trasatovo prebivalie oz. sede. e kraj ni naveden, velja presumpcija trasatovega prebivalia. Menica z neznanim krajem ali veimi kraji je neveljavna. Distanna menica je menica, pri kateri sta kraj izdaje in kraj plaila razlina. Domiciliranje menice pomeni, da trasat na menici oznai razlien kraj plaila od svojega. MENINE KLAVZULE pokritvena klavzula oznauje razmerje med trasantom in trasatom ter obvea trasata, kako naj zagotovi kritje za poplailo menice, pri emer lahko: kritje daje trasant (obremenite moj raun), ali kritje daje 3. oseba (obremenite raun XY) v tem primeru trasant deluje kot komisionar tretjega in izda komisijsko menico. Pokritvena klavzula je dopustna, ker kavzalno razmerje le razkriva. valutna klavzula oznauje razmerje med trasantom in remitentom ter navaja, v kakni obliki je trasant dobil dajatev od remitenta: vrednost, prejeta v blagu oznauje blagovno menico, vrednost, prejeta v denarju oznauje kreditno menico, vrednost, prejeta od gospoda Tretjega trasantu ni izpolnil remitent, temve namesto remitenta 3. oseba. Takna menica se imenuje komisijska rimesa. aviso klavzula: klavzula po obvestilu obvea trasata, da mora poakati na obvestilo trasanta, ali naj akceptira oz. plaa menico; klavzula brez obvestila omogoa akcept in plailo menice brez trasantovega obvestila. INDOSAMENT IN CESIJA Indosament je specifina izjava za ordrske papirje, ki mora biti zapisana v posebni obliki in s katero so povezani posebni uinki. Posebna ordrska klavzula (nalog "po nalogu plaajte") na menici ni potrebna. Indosament je pisna izjava na hrbtu menice (in dorso) o izroitvi, da se menice ne plaa indosantu, temve indosatarju. Npr. namesto nam plaajte po ukazu gospoda Indosatarja. Lastnitvo menice se prenaa: z indosamentom, in pogodbo o izroitvi (tradicijo) izroitev je pogodbeno strinjanje o prehodu pravic.
25

Z indosamentom: postane odgovoren za plailo, kdor menico s svojim podpisom indosira (prenese) je mono nadzorovati, ali je imetnik menice njen upravieni lastnik nadzor ni mogo, e gre za bianko indosament. Indosatar z indosamentom pridobi na menici vpisano terjatev, razbremenjeno vseh ugovorov iz osebnega razmerja dolnika nasproti upniku. Med meninim dolnikom in indosatarjem kot novim meninim upnikom nastane samostojno razmerje, povsem neodvisno od starega upnika. Pravna narava indosamenta: indosament je izjava, usmerjena k prenosu menice upravieni imetnik menice (remitent, indosatar) prenese pravice na naslednika. Indosatar lahko pridobljeno menico z novim indosamentom indosira dalje. Pri vekratnem indosiranju nastane veriga indosamentov zane se z remitentom (meninim upnikom), poteka prek indosantov in se kona pri zadnjem imetniku. Remitent redko aka na dospelost menice pogosto jo proda prej v diskontnem poslu. Cesija menico je mono prenesti tudi s cesijo. Gre za klasini civilnopravni nain prenosa, povezan z izroitvijo menice. Razlike med cesijo in indosamentom so: indosament omogoa dobroverno pridobitev menine terjatve, cesija ne e cedent ni imetnik terjatve, tudi cesionar ne more postati; indosament je utemeljen na menini strogosti, zato je indosatar samostojni menini upnik. Cesionar ni samostojni upnik, ker lahko dolnik proti njemu uveljavlja enake ugovore kot proti cedentu. indosament omogoa odgovornost v viini menine vsote. Odplana cesija omogoa odgovornost zgolj v viini nasprotne dajatve. Neodplana cesija ne omogoa odgovornosti. Indosatar je v ugodnejem poloaju od cesionarja. Rekta klavzula ali negativna ordrska klavzula (ne po odredbi) je klavzula, s katero trasant spremeni obiajno menico v imensko (rekta) menico, ki jo je mono prenesti le s cesijo. Trasant lahko prepove tudi cesijo. Kljub rekta klavzuli morebitni nadaljnji indosamenti veljajo, vendar imenski (rekta) indosant ne odgovarja. VRSTE INDOSAMENTOV 1. polni indosament indosament na ime. Sestavljajo ga: formula prenosa, in ime indosatarja in podpis trasanta, ali ime indosatarja in podpis indosanta. Npr. namesto nam plaajte po ukazu gospoda Indosatarja. 2. indosament na prinosnika namesto indosatarja se navede beseda prinosniku. Poteni imetnik menice s prinosniko klavzulo je menini upnik. Npr. namesto nam plaajte prinosniku. 3. bianko indosament ni naveden indosatar. Indosament na prinosnika velja za bianko indosament. Npr. namesto nam plaajte po ukazu 4. prokurni indosament ali inkaso indosament (per procura) indosatarja doloi kot pooblaenca. Npr. namesto nam plaajte gospodu Indosatarju Pooblaencu in procura / p.p. (per procura) / za inkaso / za izterjanje / za na raun. 5. zastavni indosament ali menini lombard menico indosira zaradi njene zastavitve. V zapisu oznai indosatarja kot zastavnega upnika. odprt zastavni indosament razkriva namen zastavitve npr. vrednost v zavarovanje, vrednost v zastavo. Znailnosti odprtega zastavnega indosamenta so: poln legitimacijski uinek imetnik zastavljene menice lahko iz nje izvaja vse pravice omejena prenosna funkcija zastavni indosatar lahko prenese menico le s prokurnim indosamentom kot prenos pooblastila za izterjanje, pri emer niso moni ugovori iz osebnega razmerja indosanta (meninega zastavnega upnika) proti novemu imetniku menice (pooblaencu za izterjavo), razen e je novi imetnik ravnal v slabi veri omejena garancijska funkcija zastavitelj (zastavni indosant) iz zastavnega indosamenta NE odgovarja meninopravno zaprt zastavni indosament ne razkriva namena zastavitve. Zastavni upnik ni lastnik menice, popoln prenos na 3. osebo ni dopusten, vendar je ob dobri veri mogo. AKCEPT Akcept ali sprejem menice je pisna izjava trasata na menici, s katero se zavee, da bo ob njeni dospelosti plaal menino vsoto. Dokler trasat ne akceptira, ni meninopravno zavezan. Z akceptom trasat postane akceptant. Akcept je obljuba plaila, ki povea gospodarsko vrednost menice. Trasant mora menico predloiti v akcept pred potekom roka za predloitev. Oblika in vsebina izjava o akceptu: priznam, sprejemam, sprejeto, akceptiram. Izjavo podpie trasat. Tudi sam trasatov podpis velja kot akcept. Trasat odkloni akcept, e ga pred vrnitvijo imetniku prerta (na menici pred vrnitvijo imetniku prerta podpis). Dokler se ne dokae nasprotno, se teje, da je bil akcept prertan pred vrnitvijo.
26

Z akceptiranjem postane trasat glavni menini dolnik in mora menico plaati ob dospelosti. e ne plaa, odgovarja vsakemu imetniku menice in trasantu za neplailo AVAL IN INTERVENCIJA Aval je menino porotvo. V praksi se redko pojavlja, ker menica s porokom ne vzbuja zaupanja. Veljaven aval je napisan kjerkoli na menici ali aloni (per aval, kot porok). Aval je vsak podpis osebe, ki ni trasant ali trasat. Aval, za katerega ni razvidno, za koga je dan, je dan za trasanta. Avalist odgovarja enako kot oseba, za katero je dal porotvo = solidarno. Prikrito porotvo (iro) se uporablja namesto avala. Prikriti porok se imenuje irant. Pojavi se tako, da se na menico podpie kot bianko trasant ali bianko indosant REGRES IN PROTEST Bistvo menice je, da jo plaa trasat oz. akceptant. Z njegovim plailom so vsi menini zavezanci prosti svojih meninih obveznosti kadar pa trasat zavrne plailo menice ali akcept, pride do regresa. Trasant, indosanti in menini poroki solidarno odgovarjajo imetniku menice, da jo bo trasat akceptiral in plaal. Pogoji za regres so: Materialni pogoji za regres: regres zaradi neplaila trasat ne plaa ob dospelosti; regres zaradi neakceptiranja trasat popolnoma ali deloma odkloni akcept; regres zaradi nevarnosti na trasatovem ali trasantovem premoenju je nemogoa izterjava zaradi steaja, prisilne likvidacije ali ustavitve plaila. Na trasantovo premoenje se posee le, e je na menici zapisana prepoved akceptiranja. Formalen pogoj za regres: protestiranje menice Menini izrek: brez protesta ni regresa. Menini protest je javna listina, ki izkazuje doloena dejstva, ki potrjujejo, da menini zavezanec ni izpolnil ene ali ve meninih obveznosti. Protest se opravi pri notarju in omogoa regres le, e je pravoasen. S potekom roka za protestiranje imetnik izgubi regresne zahtevke in v tem primeru govorimo o prejudiciranju menice. Vrste protestov so: protest zaradi neakceptiranja, protest zaradi neplaila, protest v odsotnosti (protest v zrak) opravi se, e meninega zavezanca ni mono najti v poslovalnici ali stanovanju, protest ob steno (protest ob zid, vetrovni protest) opravi se, e meninega zavezanca sploh ni mono najti, amortizacijski protest = zaradi izgube menice, napravi ga predlagatelj amortizacije Izvedba in vsebina regresa: notifikacija je obvestilo imetnika menice predniku (indosantu) in trasantu o grozeem regresu. Gre po verigi indosamentov nazaj. solidarna odgovornost regresni zavezanci solidarno odgovarjajo imetniku menice. Proti njim lahko postopa posamezno proti kateremu koli, proti vsem skupaj ali proti veim. akceptantova odgovornost akceptant je glavni menini zavezanec, zato lahko imetnik od njega terja, etudi je menica prejudicirana (izgubila regres). e pride do regresa, akceptant odgovarja imetniku menice, indosatarjem in trasantu. Odgovarja za celotno regresno vsoto. ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH V bistvu gre za zastavno pravico na terjatvi iz vrednostnega papirja. Zastavna pravica se prednostno ravna po pravilih o zastavni pravici na pravicah in ele sekundarno po pravilih o zastavni pravici na stvareh, razen pri prinosnikih papirjih glede trajanja zastavne pravice. Pravni naslov za pridobitev zastavne pravice na VP je pogodba ali zakon. Sama zastavna pogodba e ne pripelje do nastanka zastavne pravice, potreben je e ustrezen pridobitni nain za tradicijske vrednostne papirje izroitev, za ordrske papirje indosament in izroitev. Ker je v naravi zastavne pravice, da se razteza na vse akcesorije stvari, pride to pravilo v potev tudi pri VP predvsem pri VP, ki so sestavljeni iz plaa, kupona in talona. e pa se le-ti loijo, so tudi samostojno zastavljivi. SPZ O ZASTAVNI PRAVICI NA PRAVICAH, NATANNEJE VREDNOSTNIH PAPIRJIH e se zastavljeni vrednostni papir glasi po odredbi nastane zastavna pravica z indosamentom, v katerem je navedeno, da je vrednostni papir izroen v zastavo (indosament v zastavo) in izroitvijo vrednostnega papirja. Zastavna pravica na vrednostnem papirju (menici) nastane v trenutku, ko dolnik zastavljene menice od zastavitelja prejme obvestilo, da je menica zastavljena. Dolnik zastavljene menice lahko po prejemu obvestila o zastavitvi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku.
27

54. USTANOVITEV UITKA NA VP - KAKO SE USTANOVI, KAM SE VPIE? (glede tega je bil postavljen primer in je bil odgovor ustanovitev uitka, samo se primera al ve ne spomnim) Uitek na VP je pravica tretje osebe do izplaila dividend oziroma drugih donosov iz VP. Uitek se pridobi na podlagi pravnega posla, s katerim imetnik VP na tretjo osebo (uitkar) prenese pravico do izplaila dividend oziroma drugih donosov iz VP. Z vpisom uitka v centralni register pridobi uitkar pravico do izplaila dividend oziroma drugih donosov iz VP. Izbris uitka se vpie na podlagi naloga imetnika VP. Pri fizini osebi preneha uitek s smrtjo, pri pravnih osebah pa po 30-ih letih.

FINANNI INSTRUMENTI
55. KATERI ZAKON UREJA FINANNE INSTRUMENTE, KAJ SO FINANNI INSTRUMENTI Finanne instrumente ureja Zakon o trgu finannih instrumentov. Finanni instrumenti so: 1. prenosljivi vrednostni papirji (delnice, delei, obveznice,), 2. instrumenti denarnega trga, 3. enote kolektivnih nalobenih podjemov, 4. opcije, terminske pogodbe, posli zamenjave in drugi izvedeni posli v zvezi z vrednostnimi papirji, valutami, obrestnimi merami ali donosi kot osnovnimi instrumenti ali drugi izvedeni finanni instrumenti, finanni indeksi ali druga finanna merila, ki jih je mogoe poravnati bodisi s prenosom osnovnega instrumenta bodisi z denarnim plailom, 5. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli in drugi izvedeni posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki: - bodisi morajo biti poravnani z denarnim plailom - bodisi so lahko poravnani z denarnim plailom po izbiri ene od strank (razen zaradi neizpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke ali drugega razloga za prenehanje pogodbe), 6. opcije, terminske pogodbe, posli zamenjave in drugi izvedeni posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki se lahko poravnajo s prenosom osnovnega instrumenta (blaga), pod pogojem, da se z njimi trguje na organiziranem trgu oziroma v vestranskem sistemu trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF), 7. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli in drugi izvedeni posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom: - ki se lahko poravnajo fizino in niso navedeni v 6. toki tega odstavka, - ki nimajo komercialnih namenov in - ki imajo znailnosti drugih izvedenih finannih instrumentov, zlasti ob upotevanju, ali se bodisi obraunavajo in poravnavajo prek priznanih klirinkih drub bodisi je treba v zvezi z njimi zagotavljati zahtevano (dnevno) kritje, 8. izvedeni finanni instrumenti za prenos kreditnega tveganja, 9. finanne pogodbe na razlike, 10. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli in drugi izvedeni posli v zvezi s spremenljivkami ozraja, prevoznimi stroki, emisijskimi pravicami ali stopnjami inflacije ali drugi uradni ekonomskimi statistinimi podatki, ki: - bodisi morajo biti poravnani z denarnim plailom - bodisi so lahko poravnani z denarnim plailom po izbiri ene od strank (razen zaradi neizpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke ali drugega razloga za prenehanje pogodbe), 11. kateri koli drug izveden posel v zvezi s premoenjem, pravicami, obveznostmi, indeksi in ukrepi, ki ni naveden v 1. do 10. toki tega odstavka in ki ima znailnosti drugih izvedenih finannih instrumentov, zlasti ob upotevanju, - ali se z njimi trguje na organiziranem trgu oziroma v MTF in - ali se bodisi obraunavajo in poravnavajo prek priznanih klirinkih drub bodisi je treba v zvezi z njimi zagotavljati zahtevano (dnevno) kritje.

PREVZEMI
56. KAJ JE TO PREVZEMNI PRAG, PRAG USPENOSTI. Prevzemni prag v ciljni drubi je 25 odstotni dele glasovalnih pravic v tej drubi. Prag uspenosti ponudbe pa je najniji odstotek vseh vrednostnih papirjev, ki jih mora prevzemnik skupaj z vrednostnimi papirji, ki jih e ima, pridobiti na podlagi prevzemne ponudbe, da bi ga ta zavezovala. Prevzemnik lahko v prevzemni ponudbi doloi prag uspenosti ponudbe.

ZPOMK
28

57. KONCENTRACIJA PODJETIJ - KAJ SO, KDAJ SO PREPOVEDANE, KDO NADZORJUJE TO IN NA KAKEN NAIN Koncentracija je operacija, ki povzroa trajne spremembe v nadzoru podjetja. Razlikovanje med dvema splonima oblikama koncentracij: zdruitev (spojitev, pripojitev) pridobitev nadzora (pridobitev udelebenih pravic, nakup premoenja, s pogodbo, drugi naini) Koncentracija pomeni trna ravnanja, ki prinaajo trajno spremembo v strukturi udeleenih podjetij. Prepovedane so koncentracije, ki poveujejo mo enega ali ve podjetij, posamino ali skupno, pri tem pa bistveno zmanjujejo ali onemogoajo uinkovito konkurenco na upotevnem trgu. Nadzor opravlja Urad za varstvo konkurence. Postopek presoje koncentracij: priglasitev koncentracije obvezna, e je skupni letni promet udeleenih podjetij v preteklem poslovnem letu presegel 35 mio EUR, letni promet prevzetega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini pa 1 mio EUR; sklep o uvedbi postopka na podlagi priglasitve ali po uradni dolnosti; preizkus priglasitve odloitev: odloba, da koncentracija ni podrejena dolobam ZPOmK; odloba o skladnosti koncentracije s pravili konkurence; sklep o zaetku postopka; preiskava; povzetek relevantnih dejstev e namerava urad izdati odlobo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence; odloba o skladnosti ali neskladnosti koncentracije s pravili konkurence; priglasitelj koncentracije lahko predlaga korektivne ukrepe, s katerimi se odpravi resen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence; sodno varstvo: toba pred Vrhovnim sodiem RS. 58. primer: nekaj v zvezi z nelojalno konkurenco, za kaj gre pri nelojalni konkurenci 59. PRODAJAM AJ, GREM V MERCATOR, KJER MI REEJO, DA JIH LAHKO PRODAJAM PRI NJIH POD POGOJEM, DA SO POD NJIHOVO BLAGOVNO ZNAMKO. ZA KAJ GRE? KDO ODLOA O OMEJEVANJU KONKURENCE? KATERO SODIE Gre za omejevanje konkurence, ker je prepovedano doloati poslovne pogoje, nakupne ali prodajne cene, pogojevati sklenitev pogodbe z dodatnimi izpolnitvami, O omejevanju konkurence odloa Urad za varstvo konkurence. Zoper sklepe urada pa je dopusten upravni spor.

BANNA GARANCIJA
60. PRIMER IZ BANNE GARANCIJE; KJE JE TO UREJENO; PRIMERJAVA S POROTVOM BANNI POSLI banni denarni depozit denarni depozit in hranilne vloge, deponiranje vrednostnih papirjev, pogodba o sefu, kreditna pogodba, kredit z zastavitvijo vrednostnih papirjev (lombardni kredit), akreditivi, banne garancije. Niso urejeni v OZ. Njihove skupne znailnosti so: masovno sklepanje, vnaprej doloena oblika (formularnost), namenjeni so fizinim in pravnim osebam, druga stranka je navadno banka, lahko pa tudi druga finanna institucija, npr. za zastavitev vrednostnih papirjev, pogodbo o sefu, kredit, povezanost z denarjem predmet obveznosti je navadno denar, kar pa ni nujno. BANNA GARANCIJA Banka prevzema z banno garancijo obveznost proti upraviencu - prejemniku garancije, da mu bo ob izpolnjenih pogojih iz garancije poravnala obveznost, ki je tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila. Predpisana je pisna oblika garancije. e druga banka potrdi obveznost iz garancije (supergarancija), sme upravienec uveljavljati svoje zahtevke iz garancije bodisi pri banki, ki je dala garancijo, bodisi pri tisti, ki jo je potrdila. Upravienec sme svoje pravice iz banne garancije odstopiti (cedirati) tretjemu samo, e mu odstopi z garancijo zavarovano terjatev in e prenese svoje obveznosti v zvezi z zavarovano terjatvijo kavzalnost!
29

e vsebuje banna garancija klavzulo "brez ugovora", "na prvi poziv" ali besede z enakim pomenom, banka ne more uveljavljati proti upraviencu ugovorov, ki jih naroitelj kot dolnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti. Naroitelj je dolan plaati banki vsak znesek, ki ga je banka plaala na podlagi garancije, dane s to klavzulo. Upravienec iz garancije dolguje naroitelju znesek, prejet na podlagi garancije, do katerega zaradi utemeljenih naroiteljevih ugovorov sicer ne bi imel pravice.

30