USTAVNA UREDITEV, DRAVNA UREDITEV, TEMELJI EU JOE POUN - ODGOVORI

TEMELJNA NAELA..................................................................................................................................................1 LOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOINE............................................................................................3 GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA............................................................................................................4 DRAVNA UREDITEV................................................................................................................................................6 SAMOUPRAVA.........................................................................................................................................................18 USTAVNOST IN ZAKONITOST................................................................................................................................20 POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE.................................................................................................................20 USTAVNO SODIE...............................................................................................................................................20 SODSTVO ...............................................................................................................................................................21 PRAVO EVROPSKE UNIJE.....................................................................................................................................25

TEMELJNA NAELA
1. OBLIKA VLADAVINE V RS Oblika vladavine: republika. Politini sistem: demokracija. V prvem lenu ustave je doloeno, da je Slovenija republika, s imer je dodatno izraena demokratinost sistema, saj po svojem izvoru pojem republike oznauje takno politino vladavino, v kateri lahko dravljani vplivajo na izbor vladarja in kjer se lahko javnost vkljuuje v politiko (beseda republika izhaja iz latinske besedne zveze "res publica" - javna zadeva). Republika v specifinem pravnopolitinem smislu pa opredeljuje obliko vladavine, kjer je poglavar drave predsednik, ki je politino in pravno odgovoren ter izvoljen za doloeno mandatno dobo (nasprotje republiki je monarhija). Kot je razvidno iz ustavnega poglavja o predsedniku republike, je le-ta v Sloveniji neposredno voljen ter je politino in pravno odgovoren za svoje opravljanje funkcije. 2. KDO IMA OBLAST V RS, KAKO JO IZVRUJE. DELITEV OBLASTI - KDO JIH IZVAJA V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Dravljanke in dravljani jo izvrujejo neposredno in z volitvami, po naelu delitve oblasti na zakonodajno, izvrilno in sodno. NAELO DELITVE OBLASTI Na temelju 3. lena ustave poteka izvrevanje oblasti praviloma v posredni obliki, tj. preko izvoljenih in drugih dravnih organov, ki delujejo po naelu delitve dravne oblasti. V tem pogledu so dravljani praviloma dejavni le obasno in posredno (volitve), seveda pa lahko v doloenih primerih sprejemajo oblastne odloitve tudi neposredno (npr. referendum). Delitev dravne oblasti pomeni, da je dravna oblast razdeljena na zakonodajno, izvrilno in sodno vejo. Drava sicer e vedno deluje kot organizacijska celota, vendar pa se njene temeljne naloge, tako institucionalno kot tudi funkcionalno, delijo med razline organe. Zakonodajno vejo oblasti predstavljata v Sloveniji dravni zbor kot zakonodajalec in dravni svet, ki z dravnim zborom tesno sodeluje pri zakonodajni dejavnosti (oba organa tvorita parlament Republike Slovenije, v katerem so pristojnosti drugega doma, dravnega sveta, mono omejene). Izvrilno vejo oblasti predstavljata vlada (ki je hkrati tudi vrh upravne oblasti v dravi) in predsednik republike. Sodno vejo oblasti predstavljajo redna in specializirana sodia, na elu katerih je vrhovno sodie. Poseben poloaj v sistemu delitve oblasti ima ustavno sodie, ki je na eni strani pristojno predvsem za odloanje o ustavnosti zakonov, na drugi strani pa odloa tudi o ustavnih pritobah v zvezi s kritvami temeljnih lovekovih pravic. V prvem primeru lahko ustavno sodie tudi razveljavlja zakonske dolobe, ki so v nasprotju z ustavo, zato deluje v tem pogledu kot negativni zakonodajalec. V drugem primeru pa lahko ustavno sodie, v okviru varstva temeljnih pravic, razveljavlja tudi vse sodne odlobe, zaradi esar predstavlja v tem in v prejnjem primeru tudi vrh sodne veje oblasti. Delitev dravne oblasti je nadaljnja prvina demokratinega sistema oziroma pravne drave, kajti v konkretni izpeljavi tega naela so zagotovljeni tudi mehanizmi zavor in ravnovesij, tj. tisti mehanizmi, ki omogoajo in narekujejo medsebojni nadzor in omejevanje navedenih treh vej dravne oblasti. Ti mehanizmi so e posebej pomembni v razmerju med dravnim zborom in vlado, kjer lahko dravni zbor npr. preko institutov poslanskih vpraanj, interpelacije ali celo nezaupnice vladi nadzira delo vlade oziroma uveljavlja njeno odgovornost za izvevanje zakonov in politike, po drugi strani pa lahko tudi vlada z vpraanjem zaupnice izvaja pritisk na delo parlamenta oziroma zagotavlja kontinuiteto svoje politine usmeritve. Bistvo naela delitve oblasti je v prepreevanju monopola politinega odloanja in s tem tudi najrazlinejih zlorab, ki jih taken monopol prinaa. Vsaka od treh glavnih vej oblasti ima tako odrejen doloen prostor svojega delovanja
1

in ne sme posegati v pristojnosti drugih vej. Izvrilna oblast ne sme dobiti prevladujoega vpliva na sodno in zakonodajno oblast, medtem ko zakonodajna veja oblasti ne sme imeti neposrednega vpliva na sodno in izvrilno vejo, kar pomeni, da isti organ (parlament) ne sme hkrati sprejemati in izvrevati zakonov ter soditi po njih. Za sodno vejo oblasti je v sistemu delitve oblasti kljunega pomena, da je neodvisna od zakonodajne in izvrilne oblasti, oziroma da je vezana zgolj na ustavo in zakon, kajti le tako je lahko institucionalno resnino zagotovljeno varstvo pravic posameznikov. 3. SUVERENOST - Nizozemska vojska prekorai mejo RS - ali lahko in e ja na podlagi esa (prenos suverenosti 3.a len Ustave, Slo je lanica NATO), potem pa v zvezi s tem e kam bi pogledali, e to lahko stori? kaj pa Turka vojska? V procesu vkljuevanja Slovenije v Evropsko unijo se je izkazalo, da je prenos izvajanja dela slovenske dravne suverenosti na organe in institucije EU, v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991, po kateri je Republika Slovenija suverena drava, ki temelji na oblasti ljudstva. Zaradi tega je v zaetku leta 2003 Dravni zbor dopolnil ustavo s lenom 3.a, s katerim je vzpostavil nujno ustavno podlago za delni prenos dravne suverenosti na Evropsko unijo. Zaradi zagotovitve ustavnopravne podlage je Dravni zbor leta 2003 sprejel Ustavni zakon o spremembah 1. poglavja ter 47. in 68. lena Ustave Republike Slovenije. len 3.a pomeni bistven premik v dotedanjem razumevanju ustavnosti, saj omogoa prenos izvrevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ter obrambne zveze. Kljuni elementi 3.a lena so predvsem naslednji: oblikovanje lena 3.a na abstraktni nain - t.j. brez konkretnega poimenovanja mednarodnih organizacij in obrambnih zvez; fakultativen, predhoden in pravo obvezujo referendum o vstopu v mednarodne organizacije in obrambne zveze, na izid katerega je zakonodajalec v celoti vezan; primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije dobita celo nadustavno veljavo, kar pomeni, da so nacionalni pravni akti hierarhino podrejeni aktom Skupnosti. 47. len se je spremenil tako, da se glasi: "Dravljana Slovenije ni dovoljeno izroiti ali predati, razen e obveznost izroitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z dolobo 1. odstavka 3.a lena prenaa izvrevanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo." 68. len se spremenil tako, da se glasi: "Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira dravni zbor." OBRAMBA NEDOTAKLJIVOSTI IN CELOVITOSTI DRAVNEGA OZEMLJA Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti dravnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme dravni zbor z 2/3 veino glasov navzoih poslancev. Gre za Zakon o obrambi. Izvajanje obrambe nadzoruje dravni zbor. 4. PRAVICE MANJIN - osnovno - da imamo ponekod dva uradna jezika... Drava na svojem ozemlju varuje lovekove pravice in temeljne svoboine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjine v sosednjih dravah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospeuje njihove stike z domovino. Uradni jezik v Sloveniji je slovenina. Na obmojih obin, v katerih ivita italijanska ali madarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanina ali madarina. 64. len doloa posebne pravice avtohtone italijanske in madarske narodne skupnosti v Sloveniji Avtohtoni italijanski in madarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na podroju javnega obveanja in zalonitva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobraevanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobraevanja. Zakon doloa obmoja, na katerih je dvojezino olstvo obvezno. Narodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s svojima matinima narodoma in njunima dravama. Drava gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic. Na obmojih, kjer ti skupnosti ivita, ustanovijo njuni pripadniki za uresnievanje svojih pravic svoje samoupravne skupnosti. Na njihov predlog lahko drava pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje doloenih nalog iz dravne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresnievanje. Narodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavnikih organih lokalne samouprave in v dravnem zboru. Zakon ureja poloaj in nain uresnievanja pravic italijanske oziroma madarske narodne skupnosti na obmojih, kjer ivita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresnievanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih
2

pripadniki teh narodnih skupnosti uresniujejo tudi zunaj teh obmoij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na tevilo pripadnikov teh skupnosti. Zakoni, drugi predpisi in sploni akti, ki zadevajo uresnievanje v ustavi doloenih pravic in poloaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti. 65. len doloa poloaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji, in sicer, da poloaj in posebne pravice romske skupnosti, ki ivi v Sloveniji, ureja zakon.

LOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOINE

5. SUSPENZ LOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOIN - ali lahko, katere ja in katere nikoli URESNIEVANJE LOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOIN lovekove pravice in temeljne svoboine se uresniujejo neposredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoe predpisati nain uresnievanja lovekovih pravic in temeljnih svoboin, kadar tako doloa ustava, ali e je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboine. lovekove pravice in temeljne svoboine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih doloa ta ustava. Nobene lovekove pravice ali temeljne svoboine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manji meri. ZAASNA RAZVELJAVITEV IN OMEJITEV PRAVIC Izjemoma je dopustno zaasno razveljaviti ali omejiti lovekove pravice in svoboine v vojnem in izrednem stanju (16. len), in sicer: le za as trajanja vojnega ali izrednega stanja le v obsegu, ki ga tako stanje zahteva tako, da sprejeti ukrepi ne povzroajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, politinem ali drugem preprianju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, drubenem poloaju ali katerikoli drugi osebni okoliini. lovekove pravice, ki jih ni dopustno zaasno razveljaviti ali omejiti, so taksativno natete: nedotakljivost lovekovega ivljenja - 17. len prepoved muenja - 18. len varstvo lovekove osebnosti in dostojanstva v pravnih postopkih - 21. len domneva nedolnosti - 27. len naelo zakonitosti v kazenskem postopku - 28. len pravna jamstva v kazenskem postopku - 29. len svoboda vesti - 41. len Ustave torej razlikuje med tistimi pravicami, ki jim podeljuje absolutno varstvo (to pomeni, da teh pravic v nobenem primeru ni dopustno omejevati ali odvzeti) ter med pravicami, katerih varstvo je v doloenih izrednih okoliinah omejeno. 6. KAJ JE PRAVICA DO SODNEGA VARSTVA? Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolnostih ter o obtobah proti njemu brez nepotrebnega odlaanja odloa neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodie. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej doloenih z zakonom in s sodnim redom (zakoniti sodnik). Pravico do sojenja s strani neodvisnega, nepristranskega in z zakonom ustanovljenega sodia ter zakonitega sodnika uresniujejo procesni zakoni ter Zakon o sodiih, Zakon o sodniki slubi in Sodni red. Pri tej pravici je vredno omeniti, da je bil leta 2006 sprejet tudi Zakon o uresnievanju pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja, ki to pravico uresniuje, omogoa pa 3 pravna sredstva - nadzorstveno pritobo, rokovni predlog in pravino zadoenje (odkodnina, izjava Dravnega pravobranilstva, objava sodbe). Veliko teo pravici do sodnega varstva dajejo tiste dolobe ustave, ki zagotavljajo varstvo teh pravic v kazenskem postopku in v drugih postopkih pred dravnimi organi. Te dolobe predvsem na splono terjajo spotovanje lovekovega dostojanstva in varstvo njegove osebnosti v navedenih postopkih. Hkrati doloajo tudi tevilne procesne garancije, ki jih imajo posamezniki zagotovljene v teh postopkih ter omogoajo v vseh primerih pravico do pritobe ali drugega pravnega sredstva proti odlobam dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njihovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih. Sodia oziroma sodniki so tako najpomembneji varuh lovekovih pravic v konkretnih pravnih razmerjih, zaradi esar je njihov neodvisen
3

poloaj, ki ga mora v praksi spremljati tudi visoka strokovnost in pokonna moralna dra, odloilen za uveljavljanje varstva posameznika pred nedopustnimi posegi drave ter drugih posameznikov oziroma pravnih subjektov. 7. SVOBODA GIBANJA - kako se kae svoboda gibanja (prestop meje, stalno prebivalie ni obligatorno - torej tudi sprememba prebivalia) Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivalie, da zapusti dravo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, e je to potrebno zaradi zagotavljanja poteka kazenskega postopka prepreenja irjenja nalezljivih bolezni zavarovanja javni red interesov obrambe drave Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v dravo in as bivanja v njej. 32. len Ustave zagotavlja svobodo gibanja, hkrati pa dopua tudi njeno omejevanje, vendar le na temelju zakona in v posebej utemeljenih primerih, ki jih ta len izrecno navaja. 8. PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih doloa zakon. Zakon doloa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Nikogar ni mogoe prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih doloa zakon. Gre za socialne pravice in svoboine, prepoved siljenja v zdravljenje pa je pravica, ki sodi v skupino pravic, ki varujejo lovekovo telesno in duevno integriteto. V zdravljenje se lahko nekoga prisili predvsem, e gre za ukrepe za prepreevanje nalezljivih bolezni ali ko je oseba nevarna zase ali za okolico. PRAVICE INVALIDOV Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Otroci z motnjami v telesnem ali duevnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraevanja in usposabljanja za dejavno ivljenje v drubi. Izobraevanje in usposabljanje iz prejnjega odstavka se financira iz javnih sredstev. 9. ALI IMAJO OTROCI KAKNE PRAVICE PO USTAVI IN KAKNE, KJE JE TO PODROBNEJE UREJENO? Otroci imajo veliko pravic po ustavi oziroma so deleni posebnega varstva. V okviru lena o zakonski zvezi in druini, ustava zagotavlja, da drava varuje poleg druine, materinstva in oetovstva tudi otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. len o pravicah in dolnostih starev je doloeno, da imajo stari pravico in dolnost vzdrevati, izobraevati in vzgajati svoje otroke. Roditeljska pravica pa se starem lahko tudi odvzame ali omeji, vendar samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi doloa zakon. V ospredju je kot po ZZZDR otrokova korist. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej. Poseben len pa je naslovljen "pravice otrok". Otroci uivajo posebno varstvo in skrb. lovekove pravice in temeljne svoboine uivajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duevnim ali drugim izkorianjem in zlorabljanjem. Takno varstvo ureja zakon. Otroci in mladoletniki, za katere stari ne skrbijo, ki nimajo starev ali so brez ustrezne druinske oskrbe, uivajo posebno varstvo drave. Njihov poloaj ureja zakon. Nenazadnje pa je pravica otrok tudi pravica do izobraevanja; izobraevanje je svobodno, osnovnoolsko izobraevanje pa je obvezno in se financira iz javnih sredstev.

GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA

10. LASTNINSKA PRAVICA TUJCEV 68. len doloa: Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira dravni zbor.

68. len ustave ureja lastninsko pravico tujcev na nepremininah. V 68. lenu je bilo prvotno doloeno, da lahko tujci pridobivajo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon. Na zemljiih tujcem ni bilo dovoljeno pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti (vzajemnost pomeni, da naa drava priznava tujcu pravico do dedovanja zemljia, e enako pravico priznava naemu dravljanu tudi drava, iz katere je ta tujec). Takna ustavna ureditev glede pridobivanja lastnine na nepremininah v Sloveniji je bila torej restriktivna oziroma, kar zadeva zemljia, skoraj povsem izkljuujoa. V prvi polovici leta 1997 pa je Slovenija ratificirala t.i. pridruitveni sporazum z Evropsko unijo, na podlagi katerega je naa drava vstopila v krog drav, ki kandidirajo za lanstvo v Evropski uniji. Dotedanja doloba 68. lena ustave se je v lui tega sporazuma izkazala za neustrezno oziroma pretirano omejevalno glede ureditve pridobivanja lastninske pravice na zemljiih s strani tujcev, zaradi esar se je dravni zbor odloil spremeniti to ustavno materijo. Tako je e pred ratifikacijo navedenega pridruitvenega sporazuma sprejel Ustavni zakon o spremembi 68. lena ustave Republike Slovenije, s katerim je celotno besedilo 68. lena nadomestil z novim besedilom, ki je doloil, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon ali e tako doloa mednarodna pogodba, ki jo ratificira dravni zbor, ob pogoju vzajemnosti. Zakon in mednarodno pogodbo iz prejnjega stavka je lahko sprejel dravni zbor z 2/3 veino glasov vseh poslancev. S takno reitvijo je dravni zbor na ustavni ravni naelno sicer v celoti, tj. tudi za tujce, liberaliziral promet z nepremininami, vendar pa je podrobneje reitve prenesel na bodoo zakonsko oziroma morebitno konvencijsko ureditev. Z Ustavnim zakon o spremembah 1. poglavja ter 47. in 68. lena Ustave Republike Slovenije leta 2003, pa je bila doloba 68. lena ustave ponovno spremenjena, in sicer v smeri nadaljnje liberalizacije slovenskega trga nepreminin. Sedaj veljavna doloba 68. lena odpravlja dva dosedanja pogoja, ki sta veljala za pridobivanje lastninske pravice na nepremininah s strani tujcev, tj. pogoj vzajemnosti in pogoj 2/3 veine pri sprejemanju zakona in mednarodne pogodbe, s katerima so doloajo pogoji za navedeno pridobivanje lastninske pravice. V 68. lenu je sedaj doloeno, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira dravni zbor. Takna ustavna reitev sledi slovenski privrenosti naelom prostega pretoka dobrin oziroma prostega gibanja oseb v svetovnem merilu ter e posebej v okviru mednarodnih organizacij kot je EU, na katero je Slovenija prenesla del izvrevanja svojih suverenih pravic. Pravna naslova, ki tujcem na podlagi novega 68. lena ustave omogoata pridobitev lastninske pravice na nepremininah, ostajata e naprej zakon (zakoni bodo tudi sicer urejali splona vpraanja v zvezi z nepremininami) in mednarodna pogodba. Nova doloba 68. lena ustave je (bila) nujna predvsem glede obravnavanja tujcev (e jih eli Slovenija omejevati v njihovih pravicah glede nepreminin), ki niso dravljani drav lanic EU oziroma mednarodne organizacije, na katero Slovenija prenese izvrevanje dela suverenih pravic in se zato neposredno podreja njenemu pravnemu redu. 11. RAZLASTITEV Lastninska pravica na nepreminini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odkodnini pod pogoji, ki jih doloa zakon. Ta doloba ureja torej razlastitev, ki pride v potev takrat, kadar javna korist prevlada nad koristjo lastnika (npr. zaradi gradnje ceste se proti odkodnini razlasti lastnik zemljia, ez katerega bo tekla cesta). Zakon, ki podrobneje ureja pogoje in postopek razlastitve ter pravice in pravne monosti razlaene osebe je Zakon o urejanju prostora. Razlastitev je poseg v lastninsko pravico in pomeni odvzem lastninske pravice v javno korist proti odkodnini ali nadomestilu v naravi popolna razlastitev. Je ustavna kategorija, ki jo opredeljuje ustava v 69. lenu v podnaslovu razlastitev, podrobneje pa jo ureja Zakon o urejanju prostora, ki velja leta 2003. Bistvo je, da mora biti za razlastitev izkazana javna korist, ki je tudi namen razlastitve, opredeljena pa je v dolobi ZUreP-1 (za gradnje ali prevzem objektov oz. zemlji gospodarske javne infrastrukture, za potrebe obrambe drave, izvajanja javnih slub s podroja zdravstva in drugo, e so te nepreminine predvidene v dravnem oziroma obinskem lokacijskem nartu). Po ZUreP-1 odloajo o zahtevah za razlastitev v upravnem postopku na 1. stopnji upravne enote ter na 2. stopnji ministrstvo za prostor, razen e je z drugim zakonom doloena drugana ureditev. Razlastitveni upravienec sme vloiti predlog za razlastitev pri pristojnem upravnem organu, e v roku 30 dni po vroitvi ponudbe za odkup lastniku nepreminine ni uspel pridobiti nepreminine s sklenitvijo pogodbe. Postopek za razlastitev se izvede v dveh fazah, v prvi fazi se odloi o uvedbi postopka za razlastitev, ki se zaznamuje v zemljiki knjigi, na podlagi esar se omeji promet z nepreminino, v drugi fazi pa se izda odloba o razlastitvi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v korist razlastitvenega upravienca. Najkasneje v 15 dneh po pravnomonosti te odlobe pa upravni organ pozove razlastitvenega zavezanca in upravienca, da skleneta sporazum o odkodnini oziroma nadomestilu. e v 2 mesecih po pozivu ni sklenjen sporazum o odkodnini oz. nadomestilu, lahko razlastitveni upravienec ali razlaenec vloi predlog za odmero odkodnine oziroma doloitev nadomestila v nepravdnem postopku na pristojnem sodiu.

12. SVOBODNA GOSPODARSKA POBUDA

5

Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon doloa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Vsebina in meje javne koristi so razvidne iz zakonske ureditve posameznega podroja. Na podroju izvajanja gospodarskih javnih slub je vsekakor najpomembneje, da se materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve v javnem interesu zagotavljajo trajno in nemoteno. Teh javnih potreb ni mogoe vedno in v celoti zagotavljati na trgu, saj je pridobivanje dobika podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Ustavno sodie je v odlobi t. U-I-49/95 z dne 4. 3. 1999 pojasnilo, da se z gospodarskimi javnimi slubami, ki jih je sistemsko uredil ZGJS, zagotavljajo materialne dobrine kot proizvodi ali storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem interesu. Ta javni interes se po zakonu kae v tem, da gre za zadovoljevanje javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoe zagotavljati na trgu, ter da je pri zagotavljanju teh dobrin pridobivanje dobika podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Vzpostavitev pravne ureditve, ki temelji na ustavni dolobi, da se gospodarske dejavnosti ne smejo izvajati v nasprotju z javno koristjo, predstavlja dopustno omejitev svobodne gospodarske pobude (74. len ustave). ZGJS je s tem doloil obseg javnega interesa, ki se zagotavlja z javnimi slubami. Neko gospodarsko dejavnost je tako v skladu z ustavno zajameno svobodno gospodarsko pobudo dopustno z zakonom doloiti kot gospodarsko javno slubo, e gre za zagotavljanje prej omenjenega javnega interesa. Svobodno gospodarsko pobudo omejujejo tudi pravila konkurence, saj zaradi prepovedi omejevanja konkurence ali nelojalne konkurence niso dovoljena vsa ravnanja gospodarskih subjektov.

DRAVNA UREDITEV
13. RAZMERJE MED DRAVNIM ZBOROM IN DRAVNIM SVETOM (OSNOVNO) Vpraanje enodomnosti ali dvodomnosti parlamenta je bilo pomembno tudi pri nai ustavni ureditvi. Glede tega je bilo ve predlogov, na koncu pa je obveljala ureditev, po kateri zakonodajno funkcijo opravlja dravni zbor, ki mu je odgovorna tudi vlada, dravni svet pa opravlja doloene pristojnosti na podroju zakonodajne funkcije. Glede na to bi bilo tudi dravni svet v najirem smislu mogoe teti za drugi dom parlamenta. DRAVNI ZBOR Funkcije dravnega zbora lahko razdelimo zlasti na zakonodajno funkcijo (kamor tejemo tudi sprejemanje drugih pravnih in nepravnih splonih aktov), volilno funkcijo in nadzorno funkcijo. V okviru zakonodajne funkcije dravni zbor zlasti: sprejema spremembe ustave sprejema zakone in druge splone akte sprejema svoj poslovnik sprejema dravni proraun in zakljuni raun prorauna ratificira mednarodne pogodbe razpisuje referendum V okviru volilne funkcije dravni zbor voli ter imenuje in razreuje predsednika vlade ministre predsednika in podpredsednike dravnega zbora sodnike ustavnega sodia sodnike guvernerja centralne banke lane raunskega sodia itd. V okviru svoje nadzorne funkcije dravni zbor zlasti odreja parlamentarno preiskavo, odloa o zaupnici in nezaupnici vladi in odloa o obtobi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiem. Poleg tega je izredno pomembna pristojnost dravnega zbora, da odloa o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil. Dravni zbor opravlja e nekatere druge pomembne naloge, zlasti potrjuje mandate poslancev in odloa o imuniteti, ne samo poslancev, temve tudi sodnikov ustavnega sodia in sodnikov. Kolegij predsednika dravnega zbora je posvetovalno telo predsednika dravnega zbora, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki dravnega zbora, vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. Kolegij tako lahko odloa o predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku (razen kadar predsednik vlade na sprejem zakona vee vpraanje zaupnice), o predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajanem postopku, o predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, o tevilu lanov in tevilu predsednikih in podpredsednikih mest v delovnem telesu, Delovna telesa so posebni organi dravnega zbora, ki jih sestavljajo poslanci in sicer praviloma tako, da pride do izraza politina, predvsem strankarska sestava parlamenta.
6

V ta namen delovna telesa spremljajo stanje na posameznih podrojih, pripravljajo odloitve o politiki na teh podrojih, oblikujejo stalia do posameznih vpraanj in obravnavajo predloge zakonov in drugih aktov dravnega zbora. Delovna telesa dravnega zbora so odbori in komisije. Odbori opravljajo tipine naloge parlamentarnih odborov, medtem ko komisije opravljajo nekatere posebne naloge, predvsem na podroju volilne in nadzorne funkcije dravnega zbora. Odbori so praviloma stalni in ustanovljeni za enaka podroja, za katera so ustanovljena v vladi ministrstva, lahko pa dravni zbor, na predlog kolegija, ustanovi tudi delovna telesa za posamezne naloge. Dravni zbor ima pet stalnih komisij: mandatno-volilno komisijo, komisijo za poslovnik, komisijo za narodni skupnosti, komisijo za nadzor prorauna in drugih javnih financ in komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveevalnih slub. Poslansko skupino lahko ustanovijo najmanj 3 poslanci. Parlamentarna preiskava Parlamentarna preiskava, ki jo je uvedla ustava Republike Slovenije, je novost v naem pravnem sistemu. Ustava doloa, da lahko dravni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev dravnega zbora ali na zahtevo dravnega sveta. V ta namen imenuje preiskovalno komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preuevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. Dravni zbor neposredne volitve splona volilna pravica Dravni svet posredne volitve - v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih po volilnih telesih (prek elektorjev). posebna volilna pravica (opravljajo ustrezno dejavnost oz. so zaposleni za predstavnike socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov; imajo prebivalie v obini za predstavnike lokalnih interesov) mandat 5 let 40 lanov zastopajo socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese imuniteta (enaka kot poslanci, o njej odloa Dravni svet) ne sme biti hkrati poslanec ni poslanskih skupin, so pa interesne skupine po posaminih podrojih lahko zahteva razpis referenduma, Dravni zbor ga mora na njegovo pobudo razpisati - predlaga zakon - vloi veto: v 7 dneh po sprejemu in e pred razglasitvijo lahko zahteva uvedbo parlamentarne preiskave, Dravni zbor pa jo mora na njegovo pobudo odrediti poda Dravnemu zboru svoje mnenje (lahko na lastno pobudo, mora na zahtevo Dravnega zbora) kvorum: navzoa veina lanov naeloma odloa z navadno veino navzoih

4% volilni prag mandat 4 leta 90 poslancev predstavniki vsega ljudstva imuniteta (o njej odloa Dravni zbor) potrdi poslanske mandate poslanske skupine lahko razpie referendum na lastno pobudo sprejema zakone imenuje lahko odredi parlamentarno preiskavo prosi Dravni svet za mnenje kvorum: navzoa veina poslancev naeloma odloa z navadno veino navzoih

14. PRISTOJNOSTI DRAVNEGA SVETA Poseben poloaj v organizaciji oblasti ima dravni svet, ki ga ustava uvra takoj za dravnim zborom, torej e pred predsednika republike. Z vidika dravnih funkcij, ki jih opravljajo dravni organi, dravnega sveta ni mogoe uvrstiti niti kot nosilca zakonodajne, niti izvrilne in seveda tudi ne sodne funkcije. Njegove pristojnosti pa vendarle kaejo, da gre za organ, ki deluje v okviru zakonodajne funkcije, saj lahko predlaga zakone, daje veto na zakone itd. Dravni svet je po ustavi zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavlja ga 40 lanov in sicer 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev in 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, nadalje 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in konno 22 predstavnikov lokalnih interesov. Dravni svet se v celoti oblikuje z volitvami, kar pomeni, da se lanstvo v dravnem svetu lahko pridobi samo z volitvami, ne pa tudi na druge naine (denimo z imenovanjem, po poloaju in podobno). Volitve v dravni zbor ureja zakon, ki ga sprejme dravni zbor z 2/3 veino glasov vseh poslancev. lani dravnega sveta se za razliko od
7

poslancev volijo za dobo 5 let, kar naj bi zagotavljalo doloeno kontinuiteto skupnega delovanja dravnega zbora in dravnega sveta, ker se mandatna doba obeh organov ne prekriva. Pristojnosti dravnega sveta so izrpno natete v 97. lenu ustave. Dravni svet ima pravico: predlagati dravnemu zboru sprejem zakonov dati dravnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti odloilnega veta - pravico zahtevati, da dravni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem e enkrat odloa zahtevati razpis zakonodajnega referenduma zahtevati preiskavo o zadevah javnega pomena (parlamentarno preiskavo). Dolnost dravnega sveta pa je, da na zahtevo dravnega sveta izree mnenje o posamezni zadevi. Najveji vpliv na odloitve dravnega zbora ima dravni svet prek pravice do odloilnega veta, saj lahko zahteva, da dravni zbor e enkrat odloa o zakonu, ki ga je sicer e sprejel, pri emer dravni zbor lahko zakon ponovno sprejme le z veino glasov vseh poslancev. Tako kot dravni zbor ima tudi dravni svet pravico, da si sam ureja svoje poslovanje. Ustava. Dravni svet ima predsednika in enega podpredsednika, ki ju izvoli z veino glasov vseh lanov in sicer za dobo dveh let in pol (kar pomeni polovico mandatne dobe dravnega sveta) in sta na to funkcijo lahko tudi ponovno izvoljena. Tako kot dravni zbor ima lahko tudi dravni svet delovna telesa, ki v njegovem delovanju opravljajo podobne naloge kot delovna telesa v dravnem zboru. Poslovnik dravnega sveta doloa, da ima dravni svet komisije in sicer stalne in obasne komisije, ki delujejo na razlinih podrojih. Poslanske skupine se v dravnem svetu ne oblikujejo, ker lani dravnega sveta niso izvoljeni po strankarski pripadnosti in politine stranke ne bi smele imeti nobene vloge v tem organu. Pa pa se namesto poslanskih skupin organzirajo v dravnem zboru interesne skupine po posaminih podrojih, ki so zastopana v dravnem svetu. Dravni svet lahko sprejema odloitve iz svoje pristojnosti samo, e je sklepen, torej, e je na seji navzoa veina lanov. Tako kot dravni zbor tudi dravni svet odloa z veino opredeljenih glasov navzoih lanov. Le zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma mora sprejeti z veino glasov vseh lanov, torej z absolutno navadno veino. lan dravnega sveta pridobi mandat s potrditvijo mandata v dravnem svetu in ima tako kot poslanec pravico, da se zoper odloitev, da se mandat ne potrdi, pritoi na ustavno sodie. Poloaj lana dravnega sveta je delno podoben poloaju poslanca, delno pa se od njega tudi precej razlikuje. Tako kot poslanec, uiva tudi lan dravnega sveta imuniteto, ki je popolnoma enaka kot poslanska imuniteta. Dravni svetniki imajo pravico in dolnost, da se udeleujejo sej dravnega sveta in njegovih komisij, da predlagajo obravnavo vpraanj in dajejo pobude, dolnost varovanja podatkov zaupne narave in e nekatere druge pravice in dolnosti. Pa pa se poloaj lana dravnega sveta bistveno razlikuje od poloaja poslanca v tem, da poslanec svojo funkcijo opravlja profesionalno, lan dravnega sveta pa ne, temve je njegova funkcija astna. Pri delovanju dravnega sveta pa imajo njegovi lani podobne pravice in obveznosti kot poslanci v dravnem zboru. Glede na poloaj in pristojnosti dravnega sveta je tudi razumljivo, da je funkcija lana dravnega sveta nezdruljiva s funkcijo poslanca kot tudi s katerokoli drugo funkcijo v dravnih organih. Za razliko od poslanca pa je lan dravnega sveta lahko zaposlen v dravnih organih ali opravlja kakno pridobitno dejavnost in lahko tudi poklicno opravlja vse funkcije v organih lokalnih skupnosti. 15. KAKO DZ IZVAJA NADZOR NAD FINANCAMI (v ta namen ima ustanovljeno komisijo) Dravni zbor ima pet stalnih komisij: mandatno-volilno komisijo, komisijo za poslovnik, komisijo za narodni skupnosti, komisijo za nadzor prorauna in drugih javnih financ in komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveevalnih slub. Drugae javne finance nadzira Raunsko sodie. 16. IMUNITETA POSLANCEV IN SODNIKOV. MATERIALNA IN PROCESNA IMUNITETA - ali je enaka imuniteta sodnikov in poslancev - kaj je materialna in kaj procesna imuniteta POSLANSKA IMUNITETA (enako lani Dravnega sveta, ustavni sodniki) Poslanec dravnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah dravnega zbora ali njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, e se sklicuje na imuniteto, ne sme zaeti kazenski postopek brez dovoljenja dravnega zbora, razen e je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Dravni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejnjega odstavka. IMUNITETA SODNIKA Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoe klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanju v sodiu.
8

Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja dravnega zbora zoper njega zaet kazenski postopek, e je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodnike funkcije. Najbolj znana je poslanska imuniteta, vendar pa uivajo imuniteto tudi nekateri drugi nosilci javnih funkcij (ustavni sodniki, sodniki itd). Poslansko imuniteto je mogoe razvrstiti na materialno in procesno, poklicno in nepoklicno ter na absolutno in relativno. Materialna imuniteta izkljuuje kazensko odgovornost poslanca, procesna pa monost uvedbe ali nadaljevanja e zaetega kazenskega postopka zoper poslanca. Poklicna imuniteta pomeni, da poslanec ni kazensko odgovoren za dejanja, ki jih stori pri opravljanju svoje poslanske funkcije, nepoklicna pa, da je poslancu priznana imuniteta tudi glede kaznivih dejanj, ki jih je storil zunaj opravljanja svoje funkcije. Poklicna imuniteta je praviloma tudi materialna, nepoklicna pa procesna. Absolutna imuniteta varuje poslanca trajno, torej tudi po izteku njegovega poslanskega mandata, relativna pa le v asu trajanja njegovega mandata, e mu jo prizna parlament. Materialna imuniteta (imuniteta neodgovornosti, indemniteta) izkljuuje kazensko odgovornost. Poslancu omogoa, da lahko svobodno in neovirano nastopa v parlamentu, govori, kritizira delo vlade in drugih dravnih organov, izraa svoja mnenja in glasuje, ne da bi bil za to poklican na odgovornost, priprt ali kaznovan. Procesna imuniteta pa varuje poslanca pred odvzemom svobode in kazenskim postopkom za kazniva dejanja, storjena zunaj parlamenta. Ta imuniteta pomeni jamstvo za poslanca, da mu brez dovoljenja predstavnikega telesa, katerega lan je, praviloma ne more biti odvzeta svoboda, niti zoper njega sproen kazenski postopek. Iz tega so obiajno izvzeta le huja kazniva dejanja. Ustava doloa obe obliki poslanske imunitete, poklicno in nepoklicno, natanneja ureditev poslanske (nepoklicne) imunitete pa je vsebovana v poslovniku dravnega zbora. Po ustavi poslanec dravnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah dravnega zbora ali njegovih delovnih teles (poklicna imuniteta). Poslanec je te imunitete deleen samo, e stori eno izmed prej opisanih dejanj v parlamentu, torej na njegovih sejah ali sejah njegovih delovnih teles. Ustava doloa tudi, da poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, e se sklicuje na imuniteto, ne sme zaeti kazenski postopek brez dovoljenja dravnega zbora, razen e je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Dravni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejnjega odstavka (nepoklicna imuniteta). Poleg poslanske imunitete ureja ustava Republike Slovenije tudi imuniteto lanov dravnega sveta, sodnikov ustavnega sodia in sodnikov. Po izrecni ustavni dolobi uivajo lani dravnega sveta enako imuniteto kakor poslanci. O njihovi imuniteti odloa dravni svet. Tudi za sodnike ustavnega sodia je ureditev imunitete identina imuniteti poslancev dravnega zbora, le da o njihovi imuniteti odloa dravni zbor. Ustava pa ne priznava imunitete predsedniku republike, predsedniku vlade ter ministrom. Posebej je urejena tudi imuniteta sodnikov. Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoe klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanju v sodiu. Sodnik ne sme biti priprt, niti se ne sme brez dovoljenja dravnega zbora zoper njega zaeti kazenski postopek, e je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodnike funkcije. Imuniteta sodnikov je torej zgolj poklicna, s tem da je ta v prvem odstavku materialna in absolutna ter priznana vsakomur, ki sodeluje pri sojenju, v drugem odstavku pa procesna in relativna ter priznana le sodnikom. Zakon o varuhu lovekovih pravic je priznal imuniteto tudi varuhu lovekovih pravic. Za razliko od sodnikov pa procesna imuniteta varuha lovekovih pravic velja le za pripor, ne pa tudi za kazenski postopek. 17. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE - pristojnosti, ki jih ima po ustavi (ni el v kakne podrobnosti)
predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik obrambnih sil imenuje nekatere dravne funkcionarje predlaga v izvolitev funkcionarje Dravnemu zboru: sodnike ustavnega sodia, lani sodnega sveta, varuh

lovekovih pravic, informacijski pooblaenec, predsednika in lane raunskega sodia

razpisuje volitve za dravni zbor, sklie dravni zbor na prvo zasedanje, lahko zahteva, da se dravni zbor

sestane na izredni seji in prevzema del funkcij dravnega zbora v vojnem ali izrednem stanju, kadar se ta ne more sestati. predlaga dravnemu zboru kandidata za predsednika vlade razglaa zakone, ki mu jih je dravni zbor dolan predloiti v razglasitev 8 dan po sprejemu, e dravni svet ni zahteval ponovnega odloanja o zakonu (veto). izjemoma lahko razpusti Dravni zbor v 2 primerih: e dravni zbor po vekratnih poskusih ne more oblikovati vlade, ki bi v njem dobila veinsko podporo ali vsaj veino opredeljenih glasov (manjinska vlada) ali v primeru neizglasovane zaupnice, e so za to podani z ustavo doloeni pogoji
9

 kadar dravni zbor tako zahteva, je predsednik drave po ustavi dolan podati mnenje o posameznem

vpraanju
izdaja uredbe z zakonsko mojo na predlog vlade, kadar se dravni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne

more sestati; z njimi zaasno ureja nujne zadeve, ki bi jih v normalnih razmerah moral urejati zakon. Z uredbo z zakonsko mojo lahko predsednik izjemoma (zaasno) omeji posamezne pravice in temeljne svoboine pod pogoji, ki jih doloa ustava. Uredbe predsednika imajo pogojno veljavo, saj jih mora dati v potrditev dravnemu zboru, im se ta lahko sestane. na zunanjepolitinem podroju predsednik republike poleg pristojnosti, ki so povezane s predstavljanjem Republike Slovenije, e: imenuje veleposlanike, sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov in izdaja listine o ratifikaciji odloa o pomilostitvah podeljuje odlikovanja in astne naslove Politino ne odgovarja dravnemu zboru, vendar ga lahko ta v primeru kritve ustave ali huje kritve zakona obtoi pred ustavnim sodiem, ki mu lahko odvzame funkcijo. 18. IZVOLITEV VLADE - le na kratko Vlada se v parlamentarnem sistemu praviloma oblikuje tako, da ef drave (predsednik republike, monarh) podeli mandat za sestavo vlade vodji tiste politine stranke, ki je na volitvah dobila veino v parlamentu, oziroma vodji ene od strank, ki tvorijo strankarsko koalicijo, ki ima veino v parlamentu. Mandatar sestavi vlado in se z njo predstavi v parlamentu, ki mu mora izrei zaupnico (investituro), da lahko vlada zane delovati. Dejansko oblikovanje vlade je seveda odvisno predvsem od strankarske sestave parlamenta. e ima v parlamentu ena sama stranka veino svojih poslancev, je praviloma oblikovanje vlade enostavno in uinkovito. Vodja stranke dobi mandat in oblikuje vlade iz pripadnikov svoje stranke (praviloma iz lanov vodstva stranke) - vse ostalo je zgolj formalnost. e je vladna koalicija sestavljena iz dveh ali ve strank in e posebej, e je sestavljena iz vejega tevila strank, pa je postopek oblikovanja vlade v praksi bistveno bolj zapleten. Odvisen je namre v celoti od volje politinih strank in njihove pripravljenosti in sposobnosti skleniti dogovor o koaliciji strank za ustanovitev in delovanje skupne vlade, o razdelitvi funkcij v vladi itd. V takem primeru dobi mandat za sestavo vlade navadno vodja stranke, ki ima v parlamentu med vsemi strankami najveje tevilo poslancev (stranka relativne veine), ki pa mora pridobiti k sodelovanju toliko drugih strank, da imajo skupaj veino poslancev v parlamentu in so pripravljene oblikovati skupno vlado z njim na elu. e mu to ne uspe, mora vrniti mandat za sestavo vlade efu drave in ves postopek se zane znova. e tudi po ve takih poskusih ne pride do oblikovanje vlade, se vasih oblikuje t.i. manjinska vlada, ki pa je le izhod v sili in navadno ne traja dalj asa. Vasih se v takem primeru oblikuje t.i. tehnokratska vlada, ki ni oblikovana po prej opisanih politinih strankarskih kriterijih, temve je sestavljena iz strokovnjakov, in je navadno tudi zgolj prehodnega znaaja. e na noben nain ne pride do oblikovanja vlade oziroma nobena vlada ne dobi zaupnice pa je edini izhod v razpustitvi parlamenta in novih volitvah parlamenta. Po Ustavi se vlada oblikuje tako, da predsednika vlade voli dravni zbor na predlog predsednika republike, ki se mora pred tem posvetovati z vodji poslanskih skupin v dravnem zboru. Predsednik vlade je izvoljen z veino glasov vseh poslancev po tajnem glasovanju. e torej predsednikov kandidat ni izvoljen v dravnem zboru, lahko v 14 dneh predsednik republike predlaga ponovno istega ali drugega kandidata, lahko pa svojega kandidata predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. ele, e tudi v tem primeru ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti dravni zbor in razpie nove volitve. Vendar pa je moen e en poskus, da se preprei razpust dravnega zbora. Dravni zbor namre lahko v 48 urah z veino opredeljenih glasov navzoih poslancev sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade. Ta je v tem primeru izvoljen e z veino opredeljenih glasov navzoih poslancev, kar omogoa tudi vzpostavitev manjinske vlade. e propade tudi ta poskus, seveda pride do razpusta dravnega zbora in predasnih volitev. V nai ureditvi mora predsednik vlade predloiti ministre v imenovanje dravnemu zboru. Pred imenovanjem pa se mora vsak minister posebej predstaviti pristojni komisiji dravnega zbora. Predsednik vlade mora predlagati imenovanje ministrov najkasneje v 15 dneh po svoji izvolitvi. e tega ne stori v tem roku ali pa ne v dodatnem roku, ki mu ga lahko doloi dravni zbor, mu preneha funkcija predsednika vlade. Po zakonski ureditvi se teje, da je vlada nastopila svojo funkcijo e, e je imenovanih ve kot 2/3 ministrov. Razumljivo pa je, da takno stanje ne more trajati dalj asa. e torej dravni zbor tudi v 3 mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje e neimenovanih ministrov, dravni zbor ugotovi, da je funkcija predsednika vlade in ministrom prenehala.

19. KAKNE REFERENDUME POZNA?

10

Referendum je najpomembneja oblika neposredne demokracije, saj omogoa neposredno odloanje volilcev o ustavi, zakonu ali o drugem pravnem aktu in o drugem vpraanju, ki je pomembno za drubo in dravo. V razvoju referenduma so se oblikovale razline vrste referenduma in naini njegove uporabe. Obiajno razlikujemo referendume glede na obmoje, na katerem se uporablja vsebino oziroma predmet obveznost uporabe as uporabe pravno mo na referendumu sprejete odloitve oziroma vezanost predstavnikega telesa nanjo Glede na obmoje je lahko referendum sploni (kadar se razpie za obmoje celotne drave) ali lokalni (za obmoje lokalne skupnosti). Glede na vsebino razlikujemo med ustavnorevizijskim in zakonodajnim referendumom ter referendumom o drugih vpraanjih. Glede na obveznost uporabe pa loimo obligatorni in fakultativni referendum, s tem da je obligatorni referendum lahko absolutno ali pa relativno obvezen. Glede na as uporabe razlikujemo med predhodnim, naknadnim in razveljavitvenim referendumom, glede na pravno mo pa razlikujemo med referendumom z obvezno pravno mojo in posvetovalnim referendumom. Za razliko od ostalih vrst referenduma, mnenje volilcev na posvetovalnem referendumu pravno ne zavezuje predstavnikega telesa, ampak le politino. Z ustavnorevizijskim oziroma ustavnim referendumom oznaujemo obliko neposrednega opredeljevanja volilcev o spremembi ustave ali o novi ustavi. Ta referendum je lahko obligatoren ali fakultativen. Praviloma je naknadni in le izjemoma predhodni; z njim torej dravljani potrjujejo ali zavraajo e sprejeto ustavo oziroma njeno spremembo. Z zakonodajnim referendumom oznaujemo neposredno odloanje volilcev pri sprejemanju in spreminjanju zakona, za katerega je sicer pristojno predstavniko telo. Zakonodajni referendum je praviloma fakultativen in le izjemoma obligatoren, lahko je predhoden ali naknaden. V veini drav, ki poznajo referendum, se uporablja naknadni, le v manjem tevilu predhodni referendum. Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 je uvedla tako ustavnorevizijski referendum (170. len), kot tudi zakonodajni referendum (90. len) in posebej referendum za ustanovitev obine (tretji odstavek 139. lena). Ustava ureja referendum zgolj naelno, nain uresnievanja referenduma, zlasti pa postopek za njegovo izvedbo, pa urejata zakon o referendumu in o ljudski iniciativi in zakon o referendumu za ustanovitev obine. Razen teh vrst referenduma pozna naa pravna ureditev tudi referendum v lokalni skupnosti in posvetovalni referendum. USTAVNOREVIZIJSKI REFERENDUM Ustava doloa, da mora dravni zbor predlagano spremembo ustave predloiti v sprejem volilcem na referendumu, e to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, e zanjo glasuje veina volilcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udelei veina vseh volilcev. Ustavni referendum je torej lahko le naknadni ter fakultativni, ker ga je mogoe uporabiti le na zahtevo z ustavo pooblaenih subjektov. Po zakonu je dravni zbor vezan na izid referenduma o spremembi ustave in 2 leti po izvedbi referenduma ne more sprejeti akta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. ZAKONODAJNI REFERENDUM Tudi zakonodajni referendum je predviden le fakultativno, lahko pa je predhoden ali naknaden. Dravni zbor ga lahko razpie na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, e to zahteva najmanj 1/3 poslancev dravni svet ali 40.000 volilcev V zahtevi za razpis referenduma, ki se predloi dravnemu zboru, mora biti jasno izraeno vpraanje, ki naj bo predmet referenduma, zahteva pa mora biti tudi obrazloena. e dravni zbor meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo, o tem odloi ustavno sodie. Za odloitev na zakonodajnem referendumu zadoa navadna relativna veina, torej veina volilcev, ki so glasovali. Eno leto po izvedbi referenduma dravni zbor ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vpraanju (ustavni referendum: 2 leti) POSVETOVALNI REFERENDUM Posvetovalni referendum je po naravi stvari lahko le fakultativen, razpie pa ga lahko dravni zbor, pobudo zanj pa lahko da vsak poslanec dravnega zbora. Na izid posvetovalnega referenduma seveda dravni zbor ni vezan. REFERENDUM V LOKALNI SKUPNOSTI Tudi referenduma v lokalni skupnosti ustava izrecno ne predvideva, temve ga ureja zakon o lokalni samoupravi. Zakon predvideva tri vrste referenduma: referendum o aktu ali drugi odloitvi obinskega sveta, posvetovalni referendum in referendum o teritorialnem preoblikovanju enot lokalne samouprave.

20. DRAVNO TOILSTVO

11

Dravno toilstvo ne spada v sodno vejo oblasti. Gre za sui generis organ. Toilstvo je nekje med izvrno vejo oblasti in sodno vejo oblasti. Na nek nain so samostojni, na nek nain so pa podrejeni izvrni veji oblasti. Sodna veja oblasti je pa popolnoma samostojna. Tako dravne toilce kot pomonike dravnega toilca na predlog ministra za pravosodje, ki mora prej dobiti mnenje dravno-toilskega sveta, imenuje Vlada Republike Slovenije. Funkcija je trajna. Samo generalnega dravnega toilca Republike Slovenije, to je vodjo Vrhovnega dravnega toilstva Republike Slovenije, zaradi njegovih posebnih zakonskih pristojnosti imenuje dravni zbor na predlog vlade za dobo 6 let z monostjo ponovnega imenovanja. VLOGA OZ. FUNKCIJE DRAVNEGA TOILSTVA Dravno toilstvo je stranka v kazenskem postopku in zastopa obtonico pri kaznivih dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolnosti. Njihova funkcija je, da v kazenskem postopku pred sodiem zastopajo interese drave, ki je v primerih kaznivih dejanj v tem, da se storilci kaznivih dejanj odkrijejo, ugotovi njihova kazenska odgovornost in proti njim uporabijo kazenske sankcije, ki jih doloa kazenski zakonik. Ta interes drave toilci varujejo s tem, da pri pristojnih sodiih zahtevajo uvedbo kazenske preiskave (ali izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj), vlagajo obtone predloge (v primeru lajih kaznivih dejanj) ali obtonice (v primeru tejih kaznivih dejanj), v kasnejih fazah kazenskih postopkov pa tudi pritobe oziroma druga pravna sredstva, e se ne strinjajo z izdanimi sodnimi odlobami. Funkcija toilstev pa sega tudi na druga pravna podroja, ne le kazensko, saj je njihova funkcija tudi skrb za zakonitost delovanja sodi na civilnem, upravnem in prekrkovnem podroju. Toilstvo to funkcijo izvruje z vlaganjem zahtev za varstvo zakonitosti zoper sodne odlobe v primerih, ko je sodni postopek v posamezni zadevi e pravnomono konan. Enako funkcijo in pravno sredstvo ima toilstvo tudi na podroju prekrkov. Funkcija toilstev pa ni samo v tem, da nastopajo kot stranka v sodnih postopkih, ampak v zvezi s kazenskimi ovadbami glede kaznivih dejanj lahko tudi samostojno odloajo kot dravni organ. e namre toilstvo meni, da ni razlogov za sum, da je storjeno kaznivo dejanje, ki je predmet ovadbe, ali da niso podani pogoji za kazenski pregon, kazensko ovadbo zavre. Ta njegova odloitev pa v postopku praviloma ni dokonna, kajti okodovanec ima monost, da v doloenem roku sama prevzame kazenski pregon (okodovanec kot toilec ali t.i. subsidiarni toilec). Pripomniti pa je treba, da na podroju kazenskega pregona funkcija toilcev ni vseobsena, ker je omejena le na kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolnosti. Doloena kazniva dejanja se namre po odloitvi zakonodajalca preganjajo na zasebno tobo, torej na podlagi procesnega akta, ki ga vloi okodovanec sam (kot zasebni toilec). V pogledu teh kaznivih dejanj imajo dravna toilstva le funkcijo varstva zakonitosti. ORGANIZACIJA DRAVNEGA TOILSTVA Dravna toilstva so bila enako kot sodia organizirana na treh ravneh: kot okrona dravna toilstva, vija dravna toilstva in Dravno toilstvo Republike Slovenije. S spremembami Zakona o dravnem toilstvu pa je bila njihova organiziranost s 1.7.2003 spremenjena tako, da so vija dravna toilstva ukinjena. Okrona dravna toilstva izvrujejo svoje funkcije pred okrajnimi in okronimi sodii (torej pred kazenskimi sodii 1. stopnje), Vrhovno dravno toilstvo pa pred Vrhovnim in vijimi sodii. Dravni toilci, imenovani pri okronem dravnem toilstvu, imajo naziv okroni dravni toilec. Dravni toilci, imenovani pri Vrhovnem dravnem toilstvu, imajo naziv vrhovni dravni toilec oziroma viji dravni toilec. Upravne in nadzorstvene pristojnosti v zvezi z delovanjem dravnega toilstva ima vodja dravnega toilstva. Vodja Vrhovnega dravnega toilstva je generalni dravni toilec. Svoje funkcije pred okrajnimi sodii izvaja okrono dravno toilstvo s sedea okronega dravnega toilstva ali z zunanjega oddelka. Zunanji oddelek je organizacijska enota dravnega toilstva, ki opravlja funkcije okronega dravnega toilstva pred okrajnimi sodii. V upravnem in nadzornem pogledu je zunanji oddelek neposredno podrejen vodji okronega dravnega toilstva. NAELO ZAKONITOSTI, HIERARHIJA Naelo legalitete kazenskega pregona, ki je temeljno naelo kazenskega postopka, ter ustavna pravica do enakosti pred zakonom (14. len ustave) zahtevata, da vsa toilstva v dravi preganjajo storilce kaznivih dejanj po enakih kriterijih in da zakon v istovrstnih primerih uporabljajo enako. Zato Zakon o dravnem toilstvu med drugim doloa, da sem nadrejeni dravni toilec prevzeti v reevanje posamezno zadevo iz pristojnosti nijega dravnega toilca (naelo evokacije). Generalni dravni toilec pa daje splona navodila za ravnanje dravnih toilstev, ki se nanaajo na enotno uporabo zakona pri dravnih toilstvih in na izenaevanje politike kazenskega pregona. Vodja okronega dravnega toilstva lahko v zadevah iz svoje pristojnosti daje obvezna splona navodila za ravnanje dravnih toilstev oz. dravnih toilcev. Podrejeni dravni toilec na takno navodilo sicer ni absolutno vezan, saj pod pogoji, doloenimi v zakonu, lahko celo zahteva, naj ga nadrejeni dravni toilec odvee dolnosti nadaljnjega dela na posamezni zadevi. V takem
12

primeru nadrejeni dravni toilec sam odloi o zadevi ali pa jo dodeli drugemu dravnemu toilcu, e se ta s tem strinja. POSEBNE SKUPINE, ODDELKI Organizacijska posebnost pri dravnih toilstvih je tudi v tem, da se za pregon storilcev kaznivih dejanj s podroja organiziranja kriminala pri Vrhovnem dravnem toilstvu Republike Slovenije ustanovi skupina dravnih toilcev za posebne zadeve. Pri dravnih toilstvih z vejim obsegom istovrstnih zadev se lahko oblikujejo oddelki kot notranje organizacijske enote, namenjene specializaciji in bolji uinkovitosti delovanja dravnega toilstva na posameznem ojem podroju njegovih pristojnosti. Delo oddelka vodi namestnik vodje dravnega toilstva ali drug dravni toilec, ki ga z razporedom dela doloi vodja dravnega toilstva. Zadeve iz pristojnosti dravnega toilstva razporeja med dravne toilce vodja dravnega toilstva, vodja oddelka, vodja zunanjega oddelka ali drug dravni toilec, ki ga vodja za to pooblasti. Delo mora biti razporejeno tako, da so dravni toilci im enakomerneje obremenjeni. POMONIK DRAVNEGA TOILCA Dravnemu toilcu lahko pred okrajnimi sodii, v doloenih zadevah pa tudi pred okronimi sodii, pomaga pomonik dravnega toilca, ki pa ni nosilec funkcije, kot je dravni toilec. Pomonik dravnega toilca deluje po navodilih in po pooblastilu dravnega toilca, medtem ko dravni toilec deluje neposredno na podlagi pooblastil, ki mu jih daje zakon. KDO DOVOLI, DA SE DRAVNI TOILEC LAHKO PRIPRE? Senat treh sodnikov vijega sodia, za generalnega DT pa vlada IMENOVANJE DRAVNIH TOILCEV dravne toilce, pomonike in vodjo okronega dravnega toilstva na predlog ministra za pravosodje imenuje Vlada, po predhodnem mnenju dravnotoilskega sveta (pri vodji ODT tudi po mnenju generalnega dravnega toilca). Funkcija je trajna. Generalnega dravnega toilca na predlog Vlade imenuje Dravni zbor za dobo 6 let z monostjo ponovnega imenovanja. Akti o imenovanjih se objavijo v Uradnem listu. 21. DRAVNO PRAVOBRANILSTVO; KAJ DELA? Naloge dravnega pravobranilstva opravljajo generalni dravni pravobranilec in dravni pravobranilci ter pomoniki dravnega pravobranilca. Za dravne pravobranilce se glede posameznih pravic in dolnosti smiselno uporabljajo dolobe zakona, ki ureja pravice in dolnosti sodnikov, e ta zakon ne doloa drugae. NALOGE ALI FUNKCIJE DRAVNEGA PRAVOBRANILSTVA 1. najpomembneja pristojnost dravnega pravobranilstva je zastopanje drave, njenih organov in upravnih organizacij v sestavi, ki so pravne osebe, pred sodii (gre za razline sodne postopke pravdne, nepravdne, upravni spori, delovni in socialni spori). Te subjekte zastopa pravobranilstvo pred sodii po samem zakonu kot samostojni dravni organ. Dravno pravobranilstvo pa je dolno te subjekte zastopati tudi pred upravnimi organi, toda le, kadar ga kateri od navedenih subjektov za to pooblasti. Zakonska zahteva, da se mora dravni pravobranilec pri zastopanju v upravnih postopkih izkazati s pooblastilom, je novost, na katero bodo morale osebe, ki vodijo postopek, e posebej paziti, saj takne ureditve prejnja zakonodaja ni poznala. 2. zastopa Republiko Slovenijo tudi pred tujimi in mednarodnimi sodii 3. pristojnost, da navedenim subjektom na njihovo zahtevo pravno svetuje pri sklepanju pogodb, s katerimi za te subjekte nastajajo premoenjske pravice ali obveznosti, oziroma s katerimi nastajajo, se spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice (npr. lastninska pravica) na nepremininah, ter pri reevanju drugih premoenjskih vpraanj. 4. v upravnih sporih nastopa kot zastopnik javnega interesa, kot posebne stranke. V tej vlogi lahko vloi tobo, nasprotno tobo ali pa prijavi udelebo v postopku. 5. izvajanje postopkov po 32. poglavju Zakona o kazenskem postopku (postopek za povrnitev kode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravieno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost); 6. izvajanje postopkov po 14. poglavju Zakona o prekrkih (povrnitev kode, rehabilitacija in druge pravice oseb, ki so jim bile neupravieno izreene sankcije ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost); 7. vlaganje zahtevkov v postopkih za revizijo postopkov javnega naroanja; 8. vloga po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja.
13

Dravno pravobranilstvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedeu in na zunanjih oddelkih. Sede dravnega pravobranilstva je v Ljubljani. Zunanji oddelki so organizacijske enote dravnega pravobranilstva, ki opravljajo naloge iz pristojnosti dravnega pravobranilstva, e s tem zakonom ni drugae doloeno. IMENOVANJE DRAVNEGA PRAVOBRANILCA dravne pravobranilce in pomonike na predlog ministra za pravosodje imenuje Vlada, prej pa mora pridobiti mnenje generalnega dravnega pravobranilca, za 8 let z monostjo ponovnega imenovanja Generalnega dravnega pravobranilca na predlog Vlade imenuje Dravni zbor za 6 let z monostjo ponovnega imenovanja. Akt o imenovanju se objavi v Uradnem listu. 22. KAKO JE RAZDELJENA DRAVNA UPRAVA, NAELA DRAVNE UPRAVE Ustava doloa: Organizacijo uprave, njene pristojnosti in nain imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Proti odloitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov dravljanov in organizacij. Zaposlitev v upravnih slubah je mogoa samo na temelju javnega nateaja, razen v primerih, ki jih doloa zakon. Vlada je hkrati vrh izvrilne funkcije in najviji organ dravne uprave. V prvem pogledu je vlada obrnjena nasproti parlamentu, v drugem pa nasproti dravni upravi. Kot kolegijsko telo je vlada sestavljena iz ministrov, ki imajo dvojno vlogo - na eni strani so lani vlade kot kolegijskega organa, na drugi strani pa so predstojniki ministrstev. Ministri vodijo posamezne upravne organe, lahko pa so v vladi tudi ministri, ki nimajo upravnega resorja (t.i. ministri brez listnice) in so navadno zadoleni za splona politina vpraanja. Na podlagi dolobe 121. l. ustave opravljajo naloge (dravne) uprave neposredno ministrstva. Upravne naloge opravljajo ministrstva in upravni organi na delovnih podrojih, ki jih doloa Zakon o dravni upravi. V zvezi z dravno upravo pa obstajajo tudi nekatere splone in skupne zadeve, ki zadevajo celotno dravno upravo (npr. zaposlovanje, sistem javnih uslubencev, usposabljanje, izpopolnjevanje in izobraevanje, organizacija, informacijska podpora), ki jih ureja ministrstvo, pristojno za javno upravo. Za take splone zadeve dravne uprave je na podlagi 31. l. ZDU pristojno Ministrstvo za javno upravo, ki opravlja naloge na podrojih javne uprave, sistema javnih uslubencev in planega sistema v javnem sektorju. Funkcije dravne uprave se na lokalni ravni pri nas praviloma opravljajo v splonih teritorialnih upravnih enotah. Upravne enote opravljajo upravne naloge, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati teritorialno. Ustanovljene so za dekoncentrirano opravljanje nalog praviloma za vsa ministrstva oziroma za vse upravne naloge, razen za tiste, ki so izrecno izkljuene. Vsako ministrstvo torej ne doloi svoje posebne teritorialne organiziranosti. Izjeme, ki so danes uveljavljene v posebnih zakonih, so npr. podroja obrambe in zaite ter geodetske slube. Na slednjih podrojih ministrstva sama doloijo na podlagi zakona svojo teritorialno organiziranost glede na svoje potrebe in naloge. Taka reitev, da posamezno ministrstvo doloi svojo organiziranost, je mona le pri zadevah, kjer ni potrebna koordinacija z drugimi upravnimi podroji. To so v teoriji imenovane funkcionalne upravne enote, ki so ustanovljene glede na posebne potrebe, posebnosti opravljanja nalog, posebno koncentracijo nalog (npr. ob meji ipd.). Upravne enote notranje niso enovite, ampak so glede na opravljanje nalog na razlinih podrojih (npr. notranje zadeve, okolje in prostor, kmetijstvo) notranje razdeljena na notranje organizacijske enote. Upravno enoto vodi naelnik, ki izdaja odlobe v upravnem postopku na 1. stopnji. Naelnik nadalje predstavlja upravno enoto, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne vsem notranjim organizacijskim enotam, skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z obmoja upravne enote in opravlja druge naloge v zvezi z delovanjem upravne enote. Izvrilno funkcijo oblasti izvaja vlada kot politini del, uprava pa kot strokovni del izvrilne oblasti. NAELA DRAVNE UPRAVE - naelo zakonitosti - naelo strokovnosti, politine nevtralnosti in nepristranskosti - naelo decentralizacije - hierarhina struktura - javnost dela, transparentnost

14

23. PRIMER ORGANA V SESTAVI Policija - organ v sestavi MNZ Inpektorat za okolje - organ v sestavi MOP Inpektorat za delo - organ v sestavi MDDSZ Carinska uprava RS - organ v sestavi MF Davna uprava RS - organ v sestavi MF Uprava za izvrevanje kazenskih sankcij - organ v sestavi MP Generaltab Slovenske vojske - organ v sestavi MORS Urad za varstvo konkurence - organ v sestavi MG Urad za varstvo potronikov - organ v sestavi MG Trni inpektorat RS - organ v sestavi MG Urad za intelektualno lastnino - organ v sestavi MG 24. ALI STA ODVETNITVO IN NOTARIAT OMENJENA V USTAVI IN EMU SLUITA Ja, Ustava doloa v istem lenu doloa: Odvetnitvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna sluba, ki jo ureja zakon. Notariat je javna sluba, ki jo ureja zakon. NOTARIAT Notariat nudi subjektom, ki se nanj obrnejo, doloeno pravno strokovno pomo. Razlika med funkcijo notariata in funkcijo odvetnitva je zlasti v tem, da notariat praviloma ne sodeluje neposredno v sodnih oziroma drugih uradnih postopkih, ampak da svojo vlogo praviloma odigra e pred uvedbo postopka. To svojo vlogo pa odigra na nain, ki omogoa im laje in hitreje razreevanje sporov, kolikor do njih pride oziroma im enostavneje ugotavljanje doloenih pravno pomembnih dejstev. Za notariat je namre znailno, da je njegovo delovanje vezano na zelo podrobna formalna pravila, zaradi katerih je listine, ki jih sestavljajo notarji, po zakonu treba teti za javne listine. Poleg sestavljanja javnih listin in potrjevanja doloenih pravno pomembnih dejstev je poglavitna funkcija notariata tudi hramba doloenih vrst notarskih listin. V okviru pooblastil, ki jih ima notariat kot javna sluba, doloa Zakon o notariatu notarjem 3 vrste pristojnosti: 1. Sestavljanje javnih listin o pravnih poslih, o izjavah volje ali o dejstvih, iz katerih izvirajo pravice. O vrstah javnih listin, ki jih sestavljajo notarji, ter o njihovem pomenu smo govorili e v toki 9.1. (notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila). 2. Hramba listin - gre predvsem za hrambo listin, ki jih je sestavil notar v obliki notarskih zapisov, torej listin o sklenjenih pravnih poslih (npr. kupnih ali darilnih pogodbah glede nepreminin, pogodbah o ustanovitvi gospodarskih drub itd.) ali o enostranskih izjavah volje (npr. oporokah, izjavljenih pred notarjem). Hramba taknih listin pri notarju je pod pogoji, ki jih doloa zakon, obvezna. Poleg navedenih vrst listin pa notarji na zahtevo strank prevzemajo v hrambo tudi druge listine. Od strank prevzemajo po njihovem pooblastilu tudi denar in vrednostne papirje zaradi izroitve tretjim osegbam ali dravnim organom. 3. Opravljanje doloenih zadev po nalogu sodi (npr. delno ali celotno vodenje zapuinskih postopkov ipd.), e zakon sodia pooblaa, da notarjem take zadeve lahko odstopijo. Takna pooblastila so v zakonodaji Republike Slovenije e zelo ozka. Zasebna pooblastila Poleg navedenih zadev, ki jih torej notar opravlja v okviru javnih pooblastil notariata, pa sme notar na zahtevo strank: 1. sestavljati zasebne listine; 2. zastopati strank kot pooblaenec v nepravdnih zadevah pred sodii in v nespornih stvareh pred drugimi dravnimi organi, e so zadeve v neposredni zvezi s kakno notarsko listino, sestavljeno pri njem. V teh primerih ima notar pravice in dolnosti ter odgovarja kot odvetnik. Te zadeve torej notar lahko opravlja le, e so na doloen nain povezane z opravljanjem notariata, ne pa od tega neodvisno. Gre torej za neke vrste akcesorno dejavnost notarja, ne pa za del njegovih notarskih pristojnosti. Med obvezne pristojnosti notarjev spada tudi potrjevanje dejstev in izjav. Eno od takih dejstev oziroma izjav je menini protest, to je posebno dejanje, ki ga mora menini upravienec storiti v primeru, ko menina obveznost ni izpolnjena na dan zapadlosti, e hoe ohraniti meninopravno varstvo. Za menine proteste so bila do uvedbe notariata pristojna sodia, sedaj pa je zanje pristojen notar. Enako velja tudi za proteste ekov. Notarske zapise sme sestavljati samo notar. Druge posle notarja pa sme namesto notarja, pri katerem je zaposlen, opravljati tudi notarski kandidat. Imenovanje notarjev imenuje ga minister za pravosodje, ki predhodno pridobi mnenje Notarske zbornice razpis prostega notarskega mesta trajno
15

Le prvih 30 notarjev je po prehodni dolobi Zakona o notariatu imenoval dravni zbor. Imenovanje za notarja asovno ni omejeno in notar sme opravljati notariat, dokler ni razreen. Ne more pa opravljati notariata notar, ki je izvoljen ali imenovan v poklicno dravno funkcijo, in sicer za as, ko opravlja takno funkcijo (mirovanje poslovanja). Prav tako ne more opravljati notariata notar, ki mu je bila izreena kazen zapora v trajanju do 6 mesecev, ali notar, ki mu je bila izreena zaasna prepoved opravljati notariat zaradi uvedbe disciplinskega postopka. Notarski kandidat je diplomirani pravnik, ki izpolnjuje z zakonom doloene pogoje in ki se zaradi pridobitve pogojev za samostojno opravljanje notariata usposablja pri notarju. Notarski kandidat lahko zane opravljati prakso v notariatu ele, ko je na predlog notarja vpisan v imenik notarskih kandidatov, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Notarska listina, notarski zapis Bistvena razlika med tem, ali je doloeni pravni posel sklenjen v obliki notarske listine, torej javne listine, ali v obliki zasebne listine (navadne kupne pogodbe, ki jo napieta prodajale in kupec oziroma po njunem naroilu odvetnik), je v dokazni moi ene ali druge vrste listine. Tako v sodnih kot v upravnih postopkih ima javna listina drugano dokazno mo kot zasebna listina. Pri javni listini se namre resninost tistega, kar je v listini zapisano, domneva. Mogoe je sicer tudi dokazovati, da vsebina javne listine ni resnina, vendar je dokazno breme, to je dolnost zatrjevanja dejstev in predloitve dokazil, v takem primeru vedno na strani tiste stranke v postopku, ki resninosti vsebine javne listine ugovarja. Pri zasebni listini pa se resninost tistega, kar je v njej zapisano, ne domneva, in organ resninost dejstev, ki se dokazujejo z zasebno listino, presoja prosto, torej brez slehernih zakonskih domnev. Poleg navedene lastnosti notarskih listin ima doloena vrsta notarskih listin, to so notarski zapisi, po zakonu o notariatu lahko tudi lastnost izvrilnega naslova. To pomeni, da je mogoe obveznost, da se nekaj stori ali dopusti, (npr. plaati doloeno terjatev, dopustiti slunost poti itd.), prisilno izvriti v sodnem izvrilnem postopku brez predhodnega pravdanja. S tem se stranke pravnega posla, s katerim je bila ustanovljena takna obveznost, lahko izognejo sodnemu postopku, v katerem bi ele morale dosei izvrilni naslov (sodbo ali morebitno sodno poravnavo), kar je obiajno dolgotrajno in drago. Pomembna pa je tudi mednarodna pravna veljava notarskih listin. Zakon namre doloa, da ima ob pogoju vzajemnosti notarska listina, izdana v tuji dravi, v Republiki Sloveniji enako pravno veljavo kot notarska listina, izdana po Zakonu o notariatu. RAZLIKA MED NOTARIATOM IN ODVETNITVOM Notariat je v ustavi in v Zakonu o notariatu opredeljen kot javna sluba. Javnost te slube je v tem, da: notarje imenuje in razreuje minister za pravosodje, imajo listine, ki jih sestavljajo notarji, javnopravni znaaj, notar ne sme odkloniti poslovanja nobeni stranki, razen v primerih, ko so za to podani razlogi, izrecno doloeni z zakonom. eprav je notariat javna sluba, pa to ne pomeni, da bi ga notarji opravljali v imenu in za raun drave. Notarji namre opravljajo notariat kot svoboden poklic, torej v svojem imenu in za svoj raun. Notarske storitve morajo torej naroniki plaati sami in to po tarifi, ki jo doloa Notarska zbornica Slovenije s soglasjem ministra za pravosodje. Ker je notariat javna sluba, je poslovanje notarjev zakonsko zelo strogo urejeno. Notar torej ni pri opravljanju svojega poklica neodvisen v taknem smislu, kot je neodvisen odvetnik. Notar mora biti pri svojem delovanju sicer nepristranski. Po svoji funkciji in vsebini dela je namre za notariat tako kot za odvetnitvo znailno, da nudi subjektom, ki se nanj obrnejo, doloeno pravno strokovno pomo. Razlika med funkcijo notariata in funkcijo odvetnitva je zlasti v tem, da notariat praviloma ne sodeluje neposredno v sodnih oziroma drugih uradnih postopkih, ampak da svojo vlogo praviloma odigra e pred uvedbo postopka. Poleg navedenih zadev, ki jih torej notar opravlja v okviru javnih pooblastil notariata, pa sme notar na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine. Enako kot odvetnitvo praviloma lahko opravljajo samo odvetniki, tako sme tudi notariat samostojno opravljati samo osebe, ki je imenovana za notarja. ODVETNITVO Odvetniki: Pravica opravljati odvetniki poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, kamor se vpisujejo tudi odvetnike drube. Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je dravljan Republike Slovenije, 2. da je poslovno sposoben,
16

3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je konal enakovredno izobraevanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraevanja: - strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik, - strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, - strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega tudijskega programa, 4. da je opravil pravniki dravni izpit, 5. da ima tiri leta praktinih izkuenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravnikem dravnem izpitu pri odvetniku ali odvetniki drubi, na sodiu, dravnem toilstvu, dravnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim asom, 6. da aktivno obvlada slovenski jezik, 7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetnikega poklica (Ni vreden zaupanja za opravljanje odvetnikega poklica, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetnikega poklica, ali kdor se obnaa tako, da je mogoe na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo poteno in vestno opravljal odvetnikega poklica.) 8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetnikega poklica, 9. da je opravil preizkus iz poznavanja zakona, ki ureja odvetnitvo, odvetnike tarife in Kodeksa odvetnike poklicne etike pri Odvetniki zbornici Slovenije. Odvetniki kandidat izpolnjuje vse pogoje za vpis v imenik odvetnikov, razen pogoja najmanj tiriletnih praktinih pravnikih izkuenj, in ima pristanek odvetnika oziroma odvetnike drube, pri kateri bo zaposlen. Zato odvetniki kandidat ne more nadomeati odvetnika pri zastopanju stranke pred Vrhovnim sodiem Republike Slovenije in Ustavnim sodiem Republike Slovenije. Odvetniki kandidat tudi ne sme opravljati odvetnikega poklica v svojem imenu, ampak ga opravlja le v imenu odvetnika, pri katerem je zaposlen. Odvetniki kandidat lahko zane opravljati delo v odvetniki pisarni, ko je vpisan v imenik odvetnikih kandidatov, ki ga vodi zbornica. Odvetniki pripravnik je oseba, ki se pri odvetniku ele usposablja za pridobitev pravice opravljati pravniki dravni izpit na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zato seveda ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetnikega poklica. Odvetniki pripravnik lahko pri zastopanju strank pred dravnimi organi pa tudi sicer nadomea odvetnika le v mejah zakona. To pomeni, da pripravnik lahko nadomea le odvetnika, v katerega pisarni dela, in to le v tistih postopkih, za katere zakon nadomeanje odvetnika po pripravniku izrecno dovoljuje. Odvetniki pripravnik lahko zane opravljati prakso pri odvetniku, ko je vpisan v imenik odvetnikih pripravnikov. 25. NADZOR NAD UPRAVNIMI ENOTAMI Nadzor nad upravnimi enotami opravlja resorno ministrstvo, v doloenih zadevah tudi Ministrstvo za javno upravo. Ministrstva, v katerih delovno podroje sodijo zadeve (resorno ministrstvo), ki jih opravlja upravna enota, imajo naslednje pristojnosti, da: dajejo upravnim enotam usmeritve, strokovne napotke in drugo strokovno pomo za izvrevanje nalog iz svoje pristojnosti dajejo upravnim enotam obvezna navodila za izvrevanje nalog s svojih upravnih podroij spremljajo organizacijo dela v upravni enoti oziroma v ustrezni notranji organizacijski enoti, usposobljenost uslubencev za opravljanje nalog in uinkovitost dela pri reevanju upravnih stvari nadzorujejo izvrevanje upravnih nalog v upravni enoti Ministrstvo, v katerega delovno podroje spadajo zadeve, ki jih opravlja upravna enota, opravlja s svojega delovnega podroja nadzorstvo nad izvrevanjem nalog upravne enote. V skladu z 52. l. ZDU ministrstvo, pristojno za doloeno upravno podroje (npr. notranje zadeve, kmetijstvo, varstvo okolja), odloa o pritobi zoper odlobo ali drug posamini akt, ki ga je v upravnih stvareh na prvi stopnji izdala upravna enota. Nekatere pristojnosti v zvezi z upravno enoto ima tudi Ministrstvo za upravo. To ministrstvo nadzoruje organizacijo dela in uinkovitost dravne uprave, daje upravni enoti usmeritve in navodila za izboljanje organizacije, uinkovitosti in kakovosti dela, usklajuje reevanje kadrovskih, finannih, prostorskih in drugih podobnih vpraanj v zvezi z delom upravnih enot. Prav tako pa spremlja usposobljenost delavcev na delovnih mestih, kjer se ne opravljajo upravne naloge iz delovnih podroij drugih ministrstev. e upravna enota ne izpolnjuje nalog iz pristojnosti ministrstva oziroma jih ne izpolnjuje pravilno ali pravoasno, mora pristojno ministrstvo opozoriti naelnika upravne enote in mu naloiti, da zagotovi izvrevanje nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v doloenem roku. e naelnik ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, sta moni dve aktivnosti pristojnega ministrstva, odvisno od posledic neizvajanja nalog. Ministrstvo lahko samo neposredno opravi nalogo. V primeru, ko pa bi utegnile nastati kodljive posledice za ivljenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma ivljenjsko okolje ali premoenje, pa pristojno ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo.

17

SAMOUPRAVA
26. LOKALNA SAMOUPRAVA Temeljna lokalna samoupravna skupnost je obina. Ustava doloa, da se lokalna samouprava uresniuje v obinah in drugih lokalnih skupnostih. OBINA Obina je samoupravna lokalna skupnost. Obmoje obine obsega naselje ali ve naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Obina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na doloenem obmoju. Zakon tudi doloi obmoje obine. MESTNA OBINA Mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih, ki jih doloa zakon, status mestne obine. Mestna obina opravlja kot svoje tudi z zakonom doloene naloge iz dravne pristojnosti, ki se nanaajo na razvoj mest. DELOVNO PODROJE SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI V pristojnost obine spadajo lokalne zadeve, ki jih obina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce obine. Drava lahko z zakonom prenese na obine opravljanje posameznih nalog iz dravne pristojnosti, e za to zagotovi tudi potrebna sredstva. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla drava, opravljajo dravni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Obina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih doloi s splonim aktom obine ali so doloene z zakonom. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev obina zlasti: upravlja obinsko premoenje omogoa pogoje za gospodarski razvoj obine in v skladu z zakonom opravlja naloge s podroja gostinstva, turizma in kmetijstva ustvarja pogoje za: gradnjo stanovanj in skrbi za poveanje najemnega socialnega sklada stanovanj, izobraevanje odraslih, ki je pomembno za razvoj obine in za kvaliteto ivljenja njenih prebivalcev Monosti prenosa posameznih nalog iz dravne pristojnosti na lokalne skupnosti doloa e 140. len Ustave, ki doloa tri pogoje za tak prenos nalog: potrebno je soglasje lokalne samoupravne skupnosti drava mora zagotoviti sredstva prenos je treba izvriti z zakonom S predhodnim soglasjem obine lahko drava z zakonom prenese na obino opravljanje posameznih nalog iz dravne pristojnosti (prenesene naloge). Za predhodno soglasje se teje, e je obina pri dravnem zboru vloila pobudo za opravljanje posameznih nalog iz dravne pristojnosti. Merilo oziroma razlogi za prenos so racionalneje in uinkoviteje izvajanje nalog v obini, e zlasti na podrojih: izvajanja nalog na podroju posegov v prostor in graditve objektov ter geodetske slube zagotavljanja javne mree gimnazij, srednjih in poklicnih ol javne zdravstvene slube na sekundarni ravni urejanja javnega primestnega prometa SPLONI AKTI OBINE Obina sprejme statut obine, ki doloa: temeljna naela za organizacijo in delovanje obine, oblikovanje in pristojnosti obinskih organov razen glede organov obinske uprave, nain sodelovanja obanov pri sprejemanju odloitev v obini, druga vpraanja skupnega pomena, ki jih doloa zakon (64. len). Zadeve iz svoje pristojnosti ureja obina z odloki, odredbami, pravilniki in navodili, zadeve iz prenesene pristojnosti pa z odloki in drugimi predpisi, doloenimi z zakonom. O upravnih stvareh iz obinske pristojnosti odloa na 1. stopnji obinska uprava, na 2. stopnji pa upan, e zakon ne doloa drugae. O pritobah zoper odlobe organa skupne obinske uprave odloa upan obine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, e zakon ne doloa drugae.
18

upan lahko zadri objavo splonega akta obine, e meni, da je ta neustaven ali nezakonit in obinskemu svetu predlaga, naj o njem ponovno odloi na prvi naslednji seji. Pri tem mora navesti razloge za zadranje. e obinski svet vztraja pri svoji odloitvi, se sploni akt objavi, upan pa lahko vloi zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom pri Ustavnem sodiu. Po doloilih Zakona o lokalni samoupravi lahko obani na referendumu odloajo o vpraanjih, ki so vsebina splonih aktov obine, razen o proraunu in zakljunem raunu obine ter o splonih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo obinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem obani potrdijo ali zavrnejo sprejeti sploni akt obine ali njegove posamezne dolobe. DOHODKI OBINE Obina se financira iz lastnih virov. Obinam, ki zaradi slabe gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, drava v skladu z zakonsko doloenimi naeli in merili zagotovi dodatna sredstva. 27. ALI E IMAMO POKRAJINE Ne, je pa bila zadnja sprememba ustave leta 2006 namenjena prav ustvarjanju pravne podlage za ustanovitev pokrajin. 143: Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve irega pomena in z zakonom doloene zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se doloi tudi njihovo obmoje, sede in ime. Zakon sprejme dravni zbor z 2/3 veino glasov navzoih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje obin. Drava z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz dravne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva. 28. NADZOR NAD OBINAMI, KDO NADZORUJE OBINE, VSE V ZVEZI Z IZVIRNIMI IN PRENESENIMI PRISTOJNOSTMI Dolobe o razmerju med vlado in ministri oziroma ministrstvi so zajete zlasti v Zakonu o vladi in Zakonu o dravni upravi. Zakon o vladi v 5. l. tako doloa, da vlada nadzoruje delo ministrstev, jim daje usmeritve za izvajanje politike in izvrevanje zakonov, drugih predpisov in splonih aktov ter skrbi, da ministrstva usklajeno izvrujejo svoje naloge. Razmerja med upravo in organi lokalnimi skupnostmi je pomembno zlasti glede nadzora. To je urejeno v Zakonu o dravni upravi. Nadzor je razmejen v dve vrsti: - v prvem primeru gre za izvirne pristojnosti lokalnih skupnosti, - v drugem primeru za preneene dravne pristojnosti na lokalne skupnosti. V primeru izvirnih pristojnosti lokalnih skupnosti lahko pristojno ministrstvo izvaja le nadzor nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti tako, da nadzorujejo zakonitost splonih in posaminih aktov, ki jih izdajo organi lokalnih skupnosti. Sploni akt: Pristojno ministrstvo pa mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom in mu ponuditi reitve. e organ lokalne skupnosti predpisa ne uskladi, lahko pristojno ministrstvo predlaga vladi zaetek postopka pred ustavnim sodiem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo ali zakonom. Ministrstvo torej ne more samo neposredno posei v predpis. Konkretni akt: pristojnost ministrstva se kona e pri opozorilu, saj lokalna skupnost sama presoja znotraj lokalne skupnosti. V zvezi s preneenimi dravnimi pristojnostmi, ko torej lokalne skupnosti odloajo v zadevah iz dravne pristojnosti, pa lahko pristojna ministrstva, vsako na svojem podroju, opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo posaminih upravnih aktov organov lokalnih skupnosti, kadar ti odloajo v upravnih stvareh iz dravne pristojnosti. O pritobi odloa ministrstvo, pristojno za ustrezno podroje. V tem primeru je razmerje med ministrstvom in lokalno skupnostjo smiselno enako kot med ministrstvom in upravno enoto, e bi izvajala omenjene naloge. Pristojna ministrstva pa v primeru preneenih dravnih pristojnosti opravljajo tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo dela. V tem okviru lahko pristojno ministrstvo da obvezno navodilo za organizacijo slub in sistemizacijo delovnih mest za opravljanje nalog iz dravne pristojnosti ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz dravne pristojnosti. Prav tako lahko pristojno ministrstvo glede preneenih nalog zahteva poroila, obvestila, mnenje in podatke ter njihovo obvezno sodelovanje. V primerih, ko organi lokalne skupnosti ne izvrujejo nalog iz dravne pristojnosti, mora ministrstvo organ na to opozoriti in mu z odlobo naloiti, da zagotovi izvrevanje nalog v doloenem roku. V primerih, ko pa organi lokalne skupnosti ne opravljajo preneenih nalog pravoasno in pravilno, mora pristojno ministrstvo opozoriti organ na nepravilnosti ter mu doloiti rok in nain za odpravo. e organ lokalne skupnosti kljub opozorilu ne izvruje oziroma nepravoasno izvruje naloge, lahko ministrstvo na stroke lokalne skupnosti samo opravi nalogo. Ministrstvo pa
19

mora opraviti tako nalogo, e bi zaradi opustitve naloge utegnile nastati kodljive posledice za ivljenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma ivljenjsko okolje ali premoenje. V skrajnem primeru lahko pride do odvzema preneenih nalog in njihovega prenosa na upravno enoto. Predlog za odvzem posreduje vladi pristojno ministrstvo. Upravna enota pa mora opozoriti ministrstvo, e ugotovi, da organi lokalnih skupnosti pri izvajanju izvirnih ali prenesenih nalog ravnajo nezakonito.

USTAVNOST IN ZAKONITOST
29. NAELO RETROAKTIVNOSTI, KDAJ JE DOVOLJENA Eno najpomembnejih nael zakonitosti je prepoved povratne veljave pravnih aktov oziroma prepoved retroaktivnosti. Ustava sicer dopua izjemo glede povratne (retroaktivne) veljavnosti predpisa, vendar samo za zakon, ne pa za podzakonske predpise. Ustava doloa, da imajo lahko povratno veljavo samo posamezne dolobe zakona, in sicer le v primeru da to zahteva javna korist IN e se s tem ne posega v pridobljene pravice. Zaradi naela pravne varnosti ustava varuje pravna razmerja, ki so urejena s pravnomono odlobo dravnega organa. Ta razmerja je mogoe odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, doloenih z zakonom.

POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE

30. NA KAKEN NAIN SE LAHKO SPREMENI USTAVA PREDLOG ZA ZAETEK POSTOPKA Predlog za zaetek postopka za spremembo ustave lahko da 20 poslancev dravnega zbora vlada ali najmanj 30.000 volilcev O predlogu odloi Dravni zbor z 2/3 veino glasov navzoih poslancev. AKT O SPREJEMU USTAVE Dravni zbor sprejme akt o spremembi ustave z 2/3 veino glasov vseh poslancev. POTRDITEV SPREMEMBE USTAVE NA REFERENDUMU Dravni zbor mora predlagano spremembo ustave predloiti v sprejem volilcem na referendumu, e to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, e zanjo glasuje veina volilcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udelei veina vseh volilcev (dvojna veina) RAZGLASITEV SPREMEMBE USTAVE Sprememba ustave zane veljati z razglasitvijo v dravnem zboru.

USTAVNO SODIE
31. PRISTOJNOSTI USTAVNEGA SODIA Ustavno sodie odloa o: 1 1 oceni ustavnosti in zakonitosti, t.j. skladnosti zakonov z ustavo zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splonimi naeli mednarodnega prava podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni splonih aktov, izdanih za izvrevanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi 1 1 ustavnih pritobah zaradi kritev lovekovih pravic in temeljnih svoboin s posaminimi akti 11 sporih glede pristojnosti med dravo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi med sodii in drugimi dravnimi organi med dravnim zborom, predsednikom republike in vlado
20

11 1 1 1 1 1 1

odgovornosti predsednika republike, predsednika vlade ter ministrov (ustava!) v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe izreka mnenje o njeni skladnosti z ustavo protiustavnosti aktov in delovanja politinih strank pritobah v postopku potrditve poslanskih mandatov

SODSTVO
32. NEODVISNOST SODSTVA Izhaja iz enega temeljnih ustavnih nael - naela delitve oblasti. Izvrilna oblast ne sme dobiti prevladujoega vpliva na sodno oblast, zakonodajna veja oblasti pa ne sme imeti neposrednega vpliva na sodno vejo, kar pomeni, da isti organ (parlament) ne sme hkrati sprejemati zakonov in soditi po njih. Za sodno vejo oblasti je v sistemu delitve oblasti kljunega pomena, da je neodvisna od zakonodajne in izvrilne oblasti, oziroma da je vezana zgolj na ustavo in zakon, kajti le tako je lahko institucionalno resnino zagotovljeno varstvo pravic posameznikov. Neodvisnosti sodi seveda ne moremo pojmovati kot absolutno neodvisnost. Neodvisnost sodi bi bila v absolutnem smislu podana le, e bi sodia tudi sama ustvarjala pravna pravila, na podlagi katerih bi odloala v sporih, tega pa zaradi naela delitve oblasti pri nas ne poznamo. Seveda pa sodia na zakone ali podzakonske predpise niso vezana absolutno. e sodie pri odloanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora namre postopek prekiniti in zaeti postopek ugotavljanja skladnosti zakona z ustavo pred ustavnim sodiem (156. len ustave). Podzakonskega predpisa, ki ni skladen z ustavo ali z zakonom, pa sodie ni dolno (in tudi ne upravieno) uporabiti, saj je pri sojenju vezano le na ustavo in zakon. Neodvisnost sodi je torej treba pojmovati zlasti v smislu neodvisnosti pri konkretnem odloanju, pa tudi v smislu organizacijske neodvisnosti sodi. Neodvisnost pri konkretnem odloanju sodi zlasti pomeni, da je sodie pri odloanju vezano samo na ustavo in zakon, torej na abstraktne pravne norme, ni pa vezano niti na mnenja, politine odloitve ali drugae izraene konkretne interese drugih dravnih organov oziroma nosilcev funkcij v teh organih. Neodvisnost sodi pri odloanju temelji na naelih, ki so specifina za uresnievanje sodne funkcije. Sodie lahko odloa neodvisno le, e je nosilcem funkcij, to je sodnikom, zagotovljen tak poloaj, v katerem lahko odloajo brez strahu zaradi posledic svoje odloitve. Ta poloaj sodnikom zagotavlja naelo sodnike imunitete (134. len ustave), naelo trajnosti sodnike funkcije (129. len ustave) in naelo nezdruljivosti sodnike funkcije (133. len ustave). Imuniteta namre sodniku zagotavlja, da ga ni mogoe poklicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanju v sodiu, ter da ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja dravnega zbora zoper njega zaet kazenski postopek, e je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodnike funkcije. Trajni mandat sodniku zagotavlja izvajanje funkcije brez asovne omejitve, kar pomeni, da se mu pri odloanju ni treba ozirati na interese katerekoli osebe ali organa, ki bi v primeru asovno omejenega mandata lahko sodeloval pri odloanju o tem, ali naj bo sodnik ponovno izvoljen ali ne. Nezdruljivost sodnike funkcije s funkcijami v drugih dravnih organih, v organih lokalne samouprave, v organih politinih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki jih doloa zakon o sodniki slubi, pa sodniku zagotavlja zlasti nepristranskost v sojenju, pa tudi njegovo neodvisnost pri odloanju. Neodvisnost sodstva je v sedanji zakonodajni ureditvi zagotovljena tudi s tem, da o predlogih za izvolitev v sodniko funkcijo, o napredovanju sodnikov ter o njihovi disciplinski odgovornosti odloajo posebni organi. Pri tem ima najpomembnejo vlogo sodni svet, ki je v ustavi opredeljen kot organ, ki ga sestavlja 11 lanov. 5 lanov sodnega sveta izvoli dravni zbor na predlog predsednika republike, 6 lanov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniko funkcijo. Ustavna funkcija sodnega sveta je, da predlaga dravnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniko funkcijo ter da v primeru, e sodnik pri opravljanju sodnike funkcije kri ustavo ali huje kri zakon, dravnemu zboru predlaga razreitev sodnika. Sodie lahko odloa neodvisno le, e je nosilcem funkcij, to je sodnikom, zagotovljen tak poloaj, v katerem lahko odloajo brez strahu zaradi posledic svoje odloitve. Ta poloaj sodnikom zagotavlja med drugim naelo trajnosti sodnike funkcije (129. len ustave), po katerem je funkcija sodnika trajna. Zakon doloa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev ter starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji. Trajni mandat sodniku zagotavlja izvajanje funkcije brez asovne omejitve, kar pomeni, da se mu pri odloanju ni treba ozirati na interese katerekoli osebe ali organa, ki bi v primeru asovno omejenega mandata lahko sodeloval pri odloanju o tem, ali naj bo sodnik ponovno izvoljen ali ne. 33. ALI IMATA SODNIK IN PREDSEDNIK SODIA ENAKE PRISTOJNOSTI? Ne, predsednik sodia ima e nekatere druge pristojnosti: 1. iz podroja sodne uprave e pride na sodiu do poveanega tevila nereenih zadev kot posledice nije storilnosti od povprene, mora predsednik sodia po zakonu in Sodnem redu sprejeti program reevanja teh zadev
21

 pripravi letno poroilo o poslovanju posameznega sodia. Analiza uinkovitosti in uspenosti dela sodnikov je sestavni del letnega poroila o poslovanju sodia ki ga predsednik sodia posreduje neposredno pristojnemu vijemu sodiu, Vrhovnemu sodiu Republike Slovenije, sodnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Letno poroilo okrajnega sodia pripravi predsednik okronega sodia na predlog predsednika okrajnega sodia, ki je organizacijska enota tega sodia. letni razpored sodnikov na doloena pravna podroja doloi predsednik sodia.. Predsednik sodia pripravi predlog letnega programa dela, ki vsebuje letni izvedbeni nart sodia z nartom poslovnih rezultatov in ga polje predsedniku neposredno vijega sodia, sodnemu svetu, predsedniku Vrhovnega sodia in ministru pravosodje. 2. odloa o zahtevi za izloitev sodnika 3. odloa o nadzorstveni pritobi po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja Predsednika Vrhovnega sodia Republike Slovenije imenuje dravni zbor na predlog ministra za pravosodje po predhodnem mnenju sodnega sveta in obne seje Vrhovnega sodia za dobo 6 let z monostjo ponovnega imenovanja. Predsednike ostalih sodi imenuje z odlobo sodni svet po predhodnem mnenju ministra za pravosodje in predsednika neposredno vijega sodia oziroma predsednika okronega sodia za imenovanje predsednika okrajnega sodia, za dobo 6 let z monostjo ponovnega imenovanja. 34. SODNE POITNICE - KAKO VPLIVAJO NA POTEK ROKOV Sodia opravljajo naroke in odloajo v asu od 15. julija do 15. avgusta (sodne poitnice) samo v nujnih zadevah. Kot nujne zadeve v smislu prejnjega odstavka se tejejo: 1. preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Sloveniji 2. izdaja zaasne odredbe 3. nepravdne in izvrilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preivninskimi obveznostmi 4. nepravdne zadeve o pridranju oseb v psihiatrinih zdravstvenih organizacijah 5. menini in ekovni protesti ter menine tobe 6. spori za objavo popravka objavljene informacije 7. popis zapustnikovega premoenja 8. zadeve prisilne poravnave in steaja Razen v nujnih zadevah v asu sodnih poitnic procesni roki ne teejo, prav tako se ne vroajo sodna pisanja. e je bilo sodno pisanje vroeno, zanejo tei procesni roki prvi naslednji dan, ko se izteejo sodne poitnice. 35. ALI IMA SODIE DIREKTORJA? Sodie ima lahko direktorja, gre za dvotirni sistem upravljanja skupaj s predsednikom sodia. Za izvrevanje zadev sodne uprave imajo lahko okrona sodia, vija sodia, Upravno sodie ter Okrajno sodie v Ljubljani, direktorja sodia. Posamezno okrono sodie ima lahko direktorja sodia, e na vijem sodiu ni direktorja sodia za nija sodia na obmoju tega vijega sodia. Direktor sodia samostojno opravlja naloge sodne uprave, ki se nanaajo na materialno, tehnino in finanno poslovanje sodia, vodenje postopkov javnih naroil, odloanje o kadrovskih zadevah sodnega osebja, zagotavljanje varnosti na sodiu, spremljanje, analiziranje in pripravo prenove poslovnih procesov ter opravlja druge naloge sodne uprave na podlagi pooblastila predsednika pristojnega sodia razen nalog, ki se nanaajo na opravljanje sodnike slube. e posamezno sodie nima direktorja, naloge iz njegove pristojnosti opravlja predsednik sodia. Vrhovno sodie Republike Slovenije ima generalnega sekretarja, ki je funkcionar in opravlja naloge iz prejnjega odstavka. Direktorja sodia imenuje in razreuje minister za pravosodje na predlog predsednika sodia. Poloaj se pridobi z odlobo o imenovanju za dobo petih let z monostjo ponovnega imenovanja. 36. SOJENJE BREZ NEPOTREBNEGA ODLAANJA - sodia morajo izdati sodbo v razumnem roku - kaj e jo ne? (nadzorstvena pritoba, o kateri odloa predsednik sodia, zoper njegovo odlobo pa je mona pritoba (obstaja nek izraz za to, na katerega pa sem sedaj pozabila) Zakon o sodiih V primeru nadzorstvene pritobe in rokovnega predloga v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja, lahko predsednik sodia vije stopnje odredi sam ali na predlog ministrstva za
22

pravosodje pregled poslovanja sodia v tej zadevi in o ugotovitvah, e je pregled opravljen na predlog ministra, pisno poroa ministru. Pregled poslovanja iz prejnjega odstavka lahko predsednik sodia vije stopnje odredi tudi na obrazloen predlog disciplinskega toilca ali disciplinskega sodia, ki ju doloa zakon, ki ureja sodniko slubo. Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja Pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja po tem zakonu so: 1. nadzorstvena pritoba: pritoba s predlogom za pospeitev obravnavanja zadeve 2. rokovni predlog: predlog za doloitev roka 3. zahteva za pravino zadoenje NADZORSTVENA PRITOBA e stranka meni, da sodie nepotrebno odlaa z odloanjem, lahko pri sodiu, ki obravnava zadevo, vloi pisno nadzorstveno pritobo, o kateri odloa predsednik sodia. Nadzorstvena pritoba mora poleg podatkov o pritoniku in zadevi vsebovati tudi navedbo okoliin v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodie nepotrebno odlaa z odloanjem. Predsednik sodia: 11 s sklepom zavrne: e je nadzorstvena pritoba glede na asovni potek reevanja zadeve, ki je naveden v nadzorstveni pritobi, oitno neutemeljena 11 s sklepom zavre: e nadzorstvena pritoba ne vsebuje obveznih sestavin; zoper ta sklep ni dovoljena pritoba 1 1 nemudoma zahteva, da mu sodnik posreduje poroilo o razlogih za trajanje postopka v zadevi, ki vsebuje tudi mnenje, v kaknem roku bi lahko zadeva bila reena (najpozneje v 15 dneh) 1 1 polje obvestilo stranki in zakljui obravnavanje nadzorstvene pritobe: e sodnik pisno obvesti predsednika sodia, da bodo v manj kot 4 mesecih od prejema nadzorstvene pritobe opravljena ustrezna postopkovna dejanja, ki lahko uinkovito pospeijo reitev zadeve, oziroma izdana odloba 11 s sklepom zavrne nadzorstveno pritobo, e ugotovi, da sodie ne odlaa nepotrebno 11 s sklepom odredi opravo doloenih postopkovnih dejanj, doloi rok (15 dni - 4 mesece) in rok, v katerem mora sodnik poroati o opravljenih dejanjih (zlasti v nujnih zadevah pa lahko tudi odredi njeno prednostno reevanje: e ugotovi, da sodie nepotrebno odlaa z odloanjem v zadevi 11 odredi, da se zadeva predodeli: e ugotovi, da je do nepotrebnega odlaanja prilo zaradi preobremenjenosti ali dalje odsotnosti sodnika. Lahko predlaga tudi dodelitev dodatnega sodnika na sodie ali odredi izvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja sodniko slubo. OMEJITEV GLEDE VLOITVE NADZORSTVENE PRITOBE IN ROKOVNEGA PREDLOGA Stranka ne sme vloiti nove nadzorstvene pritobe niti rokovnega predloga v isti zadevi pred potekom rokov iz obvestila oziroma sklepa predsednika sodia, e je predsednik sodia: poslal stranki obvestilo sodnika, da bodo v manj kot 4 mesecih od prejema nadzorstvene pritobe opravljena ustrezna postopkovna dejanja oziroma izdana odloba odredil rok za opravo doloenih postopkovnih dejanj, v nujnih primerih pa tudi odredil njeno prednostno reevanje Stranka lahko vloi novo nadzorstveno pritobo ele po poteku 6 mesecev od prejema sklepa, e je predsednik sodia: s sklepom zavrnil nadzorstveno pritobo, e je bila oitno neutemeljena s sklepom zavrnil nadzorstveno pritobo, e je ugotovil, da sodie ne odlaa nepotrebno Te omejitve ne veljajo za zadeve, v katerih je predlagan ali odrejen pripor ali predlagana zaasna odredba. ROKOVNI PREDLOG Stranka lahko pri sodiu, ki obravnava zadevo, vloi rokovni predlog iz istega razloga kot nadzorstveno pritobo, e predsednik sodia: 1. zavrne nadzorstveno pritobo 2. stranki na nadzorstveno pritobo ne odgovori v 2 mesecih 3. v 2 mesecih ne polje obvestila sodnika, da bodo v manj kot 4 mesecih od prejema nadzorstvene pritobe opravljena ustrezna postopkovna dejanja oziroma izdana odloba 4. v rokih iz obvestila ali sklepa predsednika sodia niso bila opravljena ustrezna postopkovna dejanja Stranka sme vloiti rokovni predlog v 15 dneh po prejemu sklepa ali po poteku rokov iz obvestila ali sklepa predsednika sodia. Rokovni predlog mora vsebovati enake podatke kot nadzorstvena pritoba: poleg podatkov o pritoniku in zadevi tudi navedbo okoliin v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodie nepotrebno odlaa z odloanjem. Za odloanje o rokovnem predlogu glede zadev pri sodiu 1. stopnje je pristojen predsednik vijega sodia. Za odloanje o rokovnem predlogu glede zadev pri vijem sodiu ali sodiu s poloajem vijega sodia, je pristojen predsednik Vrhovnega sodia. Za odloanje o rokovnem predlogu glede zadev pri Vrhovnem sodiu, je pristojen predsednik Vrhovnega sodia.
23

Predsednik sodia, ki obravnava zadevo, nemudoma posreduje rokovni predlog skupaj spisom zadeve in spisom nadzorstvene pritobe predsedniku sodia, ki je pristojen za odloanje o rokovnem predlogu. Odloanje o rokovnem predlogu Predsednik sodia mora odloiti v 15 dneh, in sicer: 1. s sklepom zavrne: e je rokovni predlog glede na asovni potek reevanja zadeve in glede na ravnanje stranke oitno neutemeljen 2. s sklepom zavre: e rokovni predlog ne vsebuje obveznih sestavin ali je vloen po preteku 15 dnevnega roka 3. s sklepom zavrne, e ugotovi, da sodie ne odlaa nepotrebno 4. s sklepom odredi opravo doloenih postopkovnih dejanj, doloi rok (15 dni - 4 mesece) in rok, v katerem mora sodnik poroati o opravljenih dejanjih (zlasti v nujnih zadevah pa lahko tudi odredi njeno prednostno reevanje: e ugotovi, da sodie nepotrebno odlaa z odloanjem v zadevi Smiselna uporaba dolob pravdnega postopka Za odloanje o rokovnem predlogu se smiselno uporabljajo dolobe zakona o pravdnem postopku glede doloitve roka s strani sodia ter sklepa in pritobe zoper sklep, e s tem zakonom ni doloeno drugae. Izkljuitev pritobe Zoper sklep predsednika sodia v zvezi z rokovnim predlogom ni dovoljena pritoba. Pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje e je nadzorstvena pritoba vloena pri ministrstvu za pravosodje, jo minister za pravosodje odstopi predsedniku pristojnega sodia, da jo obravnava v skladu s tem zakonom, in zahteva, da ga obvesti o ugotovitvah in o odloitvi.

24

PRAVO EVROPSKE UNIJE

37. ORGANI EU - natej - kdo je v katerem organu, sestava - kateri organ o em odloa 1. EVROPSKI PARLAMENT Evropski parlament je edino neposredno izvoljeno telo Evropske unije. Evropskih poslancev 751, od tega 1 predsednik parlamenta (pred Lizbonsko pogodbo 758) in zastopa dravljanke in dravljane Unije. Izvoljeni so vsakih 5 let v vseh 27 dravah lanicah in v imenu njenih 492 milijonov dravljanov. Najmanje tevilo sedeev je po Lizbonski 6, najve pa 96 (prej 5 in 99). Slovenija je poveala tevilo sedeev za enega in jih ima sedaj 8. Evropski parlament praviloma odloa z veino oddanih glasov. Z Lizbonsko pogodbo je tudi prvi doloeno, da lahko Parlament v posebej predvidenih primerih sam, brez Sveta EU sprejemal zakonodajo, in sicer lahko s sodelovanjem Sveta po posebnem zakonodajnem postopku sprejema uredbe, direktive in sklepe. Pred Lizbonsko pogodbo je bil moen le 1. POSTOPEK SOODLOANJA SVETA IN PARLAMENTA Komisija posreduje predlog Svetu in Parlamentu. Parlament lahko: predlaga spremembe predloga Komisije Svet lahko odobri te spremembe Parlamenta in sprejme akt z 2/3 veino Svet ne odobri sprememb, zato sprejme skupno stalie Parlament potrdi skupno stalie (ali moli) in akt je sprejet Parlament zavrne skupno stalie in akt ni sprejet Parlament predlaga spremembe skupnega stalia Svet odobri vse spremembe Parlamenta in akt sprejme z 2/3 veino (e Komisija poda odklonilno mnenje pa se zahteva soglasje) Svet ne odobri sprememb Parlamenta, oblikuje se Spravni odbor Sveta in parlamenta - Spravni odbor oblikuje skupno besedilo, ki ga mora sprejeti Svet z 2/3 veino in Parlament z absolutno veino, sicer akt ni sprejet ne predlaga sprememb predloga Komisije Svet sprejme akt z 2/3 veino Svet ne sprejme akta. 2. POSTOPEK PRIVOLITVE sprejema Svet, vendar potrebuje privolitev Parlamenta 3. POSTOPEK POSVETOVANJA akt sprejema Svet, Parlament mora dati neobvezujoe mnenje. 4. SVET SPREJME AKT SAM na zaetku pravilo, zdaj vse bolj redko 5. KOMISIJA SPREJME AKT SAMA zelo redko Parlament je dejavno udeleen pri pripravi zakonodaje, ki vpliva na vsakodnevno ivljenje dravljanov Evropske unije, kot je na primer zakonodaja o varstvu okolja, pravicah potronikov, enakih monostih, prometu in prostem pretoku delavcev, kapitala, storitev in blaga. Parlament je skupaj s Svetom pristojen tudi za letni proraun Evropske unije. 2. EVROPSKA KOMISIJA Njena temeljna naloga je priprava in izvrevanje skupnih politik EU. Komisijo sestavlja 27 komisarjev, po en komisar iz vsake drave lanice. Komisarji pokrivajo posamezna podroja, podobno kot ministri. Svojo funkcijo morajo opravljati strokovno in neodvisno, v interesu EU, ne pa v interesu svoje drave. Oblikovanje Komisije poteka tako, da Svet EU v sestavi voditeljev drav ali vlad drav lanic s kvalificirano veino predlaga kandidata za predsednika ter kandidate za lane Komisije (s katerimi se mora strinjati tudi kandidat za predsednika Komisije). Evropski parlament najprej potrdi imenovanje predsednika, zatem pa e predsednika in druge lane kot celoto, dokonno pa jih imenuje Svet EU s kvalificirano veino. Pred potrditvijo v Evropskem parlamentu je kandidat za komisarja zaslian, na plenarnem zasedanju pa predstavi svoj program. lani Komisije se imenujejo za dobo 5 let, pred tem pa jim lahko preneha funkcija zaradi odstopa, smrti ali razreitve. Komisijo vodi in njeno delo usklajuje predsednik, posamezni komisarji pa vodijo razline resorje, podobno kot ministri. Predsednik vsako leto predstavi zakonodajni organ Evropskemu parlamentu ter poda mnenje o razmerah v Uniji.

25

Komisija izvaja izvrilno funkcijo, delno tudi zakonodajno funkcijo. V redkih primerih ima izkljuno pravico in dolnost zakonodajne iniciative. Lahko tudi sama izdaja zakonodajne akte, Komisija pripravi predhodni predlog prorauna EU. V okviru svoje izvrilne funkcije skrbi za izvajanje zakonodaje in prorauna ter izvaja pristojnosti za izvajanje predpisov Sveta, ki jih ta prenese nanjo. V tem okviru lahko izdaja zakonodajne akte, vendar le na podlagi pooblastila Sveta. Komisija tudi skrbi za pravilno uresnievanje evropske zakonodaje, pri emer lahko v primeru kritve zane tudi postopek proti dravi lanici pred sodiem Evropskih skupnosti. Poleg teh nalog Komisija upravlja finance in predstavlja ter zastopa EU v tretjih dravah in v mednarodnih organizacijah. Z Lizbonsko pogodbo se njen poloaj in vloga nista bistveno spremenili, najpomembneja sprememba pa je postopno zmanjevanje tevila komisarjev (do 2014 v razmerju 2/3 komisarjev za vse drave lanice). Drave lanice bodo s svojimi komisarji kroile po sistemu, ki ga bo vzpostavil Svet po naelu enakopravnega obravnavanja lanic. 3. SVET EVROPSKE UNIJE (prej Svet ministrov) Svet Evropske unije (Council of European Union) je glavni zakonodajni organ in zastopa interese drav lanic. V njem so zastopane vlade drav lanic EU in je najpomembneja ustanova v procesu sprejemanja odloitev Evropske unije. Svet EU sestavljajo ministri drav lanic. Sede ima v Bruslju. Svet skupaj z Evropskim parlamentom sprejema evropsko zakonodajo in potrjuje proraun Evropske unije, usklajuje ire gospodarske in socialne politike drav lanic, sklepa mednarodne sporazume med Evropsko unijo in drugimi dravami lanicami ali mednarodnimi organizacijami, na podlagi smernic Evropskega sveta razvija skupno zunanjo in varnostno politiko Unije ter usklajuje sodelovanje med nacionalnimi sodii in policijskimi organi v kazenskih zadevah. Vsaka drava lanica predseduje Svetu po 6 mesecev, in sicer na podlagi sistema menjave. Naloge Sveta so sprejemanje odloitev in usklajevanje. Svet izvaja zakonodajna pooblastila, in sicer najpogosteje v postopku soodloanja z Evropskim parlamentom Svet zagotavlja usklajevanje splonih gospodarskih politik drav lanic Svet opredeljuje in izvaja skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi smernic, ki jih opredeli Evropski svet Svet v imenu Skupnosti in Unije sklepa mednarodne pogodbe med Skupnostmi oz. Unijo in eno ali ve dravami ali mednarodnimi organizacijami Svet zagotavlja usklajevanje dejavnosti drav lanic in sprejema ukrepe na podroju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah Svet in Evropski parlament skupaj sestavljata proraunski organ, ki sprejema proraun Skupnosti Z Lizbonsko pogodbo se poveuje tevilo primerov odloanja s kvalificirano veino, ki postaja pravilo. Uveden je institut dvojne veine (ki je v bistvu trojna): najmanj 55 % lanov Sveta, ki tvori najmanj 15 lanov ki predstavljajo drave lanice, ki imajo skupaj najmanj 65% prebivalcev Unije Manjina, ki lahko preprei sprejetje odloitve, predstavlja najmanj 4 lane Sveta, sicer se teje, da je kvalificirana veina doseena. 55% prebivalstva (od leta 2014 75%) lahko nasprotuje sprejemu akta, Svet pa mora o zadevi razpravljati o zadevi in storiti vse, da v razumnem roku sprejme zadovoljivo reitev. Svet se sestaja v 9 razlinih sestavah: Splone zadeve in zunanji odnosi, Ekonomske in finanne zadeve, Sodelovanje na podrojih pravosodja in notranjih zadev, Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potronikov, Konkurennost, Promet, telekomunikacije in energija, Kmetijstvo in ribitvo, Okolje, Izobraevanje, mladina in kultura. Akti Sveta Akti Sveta so lahko sprejeti v obliki uredbe, direktive, odlobe, sklepa, skupnega ukrepa, skupnega stalia, priporoila ali mnenja. Svet lahko sprejema tudi zakljuke, izjave in resolucije. Kadar Svet odloa kot zakonodajalec, predloge aktov naeloma pripravi Evropska komisija. Predlogi se nato obravnavajo v Svetu, ki jih lahko pred sprejetjem spremeni. Evropski parlament aktivno sodeluje v zakonodajnem postopku. Na mnogih podrojih Evropski parlament in Svet skupaj sprejemata zakonodajo Skupnosti, in sicer v postopku soodloanja. 4. EVROPSKI SVET Evropski svet sestavljajo: voditelji drav lanic oz. vlad predsednik Evropske komisije predsednik Evropskega sveta (novo po Lizbonski pogodbi) Na sestankih sodeluje tudi Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je prav tako novost institucionalne ureditve, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba.
26

Sestaja se do 4x letno, obveznost je 3x. Evropski svet doloa splone politine smernice Evropske unije in je najvije politino telo Unije. Ker sklepi, sprejeti na zasedanjih Evropskega sveta, doloajo splone politine smernice Evropske unije, so ti sklepi temelj sprememb v Uniji. eprav je Evropski svet najpomembneji organ Evropske unije, vendar je dobil poloaj institucije EU ele z Lizbonsko pogodbo. Evropski svet odloa s soglasjem, e Pogodbi ne doloata drugae veine, pri emer predsednik Evropskega sveta in predsednik Komisije ne glasujeta. Z navadno veino bo Evropski svet odloal le o postopkovnih vpraanjih in sprejetju poslovnika, s kvalificirano veino, ki se bo doloala enako kot kvalificirana veina v Svetu, pa praviloma o doloitvi seznama sestav Sveta in predsedovanja sestavam Sveta. 5. PREDSEDNIK EVROPSKEGA SVETA - PREDSEDNIK EVROPSKE UNIJE lani Evropskega sveta predsednika izvolijo s kvalificirano veino za dobo 2 let in pol, z monostjo enkratne vnovine izvolitve, v primeru zadranosti ali hude kritve pa ga bodo lahko po istem postopku razreili. Predsednik, ki nima nacionalnega mandata: predseduje Evropskemu svetu in vodi njegovo delo v sodelovanju s predsednikom Komisije in na podlagi dela Sveta za splone zadeve skrbi za pripravo in kontinuiteto dela Evropskega sveta prizadeva si za krepitev povezanosti in soglasja v Evropskem svetu po vsakem sreanju Evropskega sveta predloi poroilo Evropskemu parlamentu v zadevah, ki se nanaajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, predstavlja Unijo navzven, ne da bi to posegalo v pooblastila visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. 6. SODIE EVROPSKE UNIJE Sodie Evropske unije je sodni organ Unije, sestavljajo pa ga 3 sodia: Sodie, Splono sodie in Sodie za uslubence. Njihovi glavni nalogi sta nadzor nad zakonitostjo aktov EU ter zagotavljanje enotne razlage in uporabe prava EU. Sestava sodia: 27 sodnikov: nujno liho tevilo (e sodo tevilo, se imenuje e eden sodnik po naelu rotacije) drave lanice same predlagajo sodnike iz vrst najvijih sodnikov nacionalnih sodi, profesorjev z dolgoletno prakso. imenovanje sodnikov: sodnik se izvoli v parlamentu drave lanice, soglasno pa ga nato imenujejo vlade drav lanic mandat: 6 let z monostjo ponovnega imenovanja, s tem da se vsaka 3 leta zamenja vsaj 1/2 sodnikov vsak sodnik ima 5-lanski kabinet, ki mu nudi strokovno in tehnino pomo. predsednik sodia: izvolijo ga sodniki na tajnem glasovanju za 3 leta 7. VISOKI PREDSTAVNIK EU ZA ZUNANJE ZADEVE IN VARNOSTNO POLITIKO Lizbonska pogodba ureja povsem nov, od drugih institucij loen poloaj visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (High Representative of the Union for Foreign Affairs and Security Policy). Visoki predstavnik ima dvojno vlogo: 1 1 je predsednik Sveta za zunanje zadeve: Lizbonska pogodba namre iz PUE ni prevzela funkcije Ministra EU za zunanje zadeve (Union Minister for Foreign Affairs), zato je visoki predstavnik tisti, ki bo vodil skupno zunanjo in varnostno politiko Unije ter s svojimi predlogi prispeval k oblikovanju te politike in jo izvajal po pooblastilu Sveta; 1 1 je tudi eden od podpredsednikov Komisije. Imenuje ga Evropski svet s kvalificirano veino in s soglasjem predsednika Komisije. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko se redno posvetuje z Evropskim parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike in Evropski parlament obvea o razvoju teh politik. Skrbi, da se mnenja Evropskega parlamenta ustrezno upotevajo. Pri izpolnjevanju nalog mu pomaga novoustanovljena Evropska sluba za zunanje delovanje, ki jo sestavljajo uradniki generalnega sekretariata Sveta in Komisije ter osebje iz nacionalnih diplomatskih slub drav lanic. 38. OBRAMBA V LIZBONSKI POGODBI Lizbonska pogodba doloa, da je skupna varnostna in obrambna politika sestavni del skupne zunanje in varnostne politike. Uniji zagotavlja operativno sposobnost, oprto na civilna in vojaka sredstva, ki jih Unija lahko uporablja pri misijah zunaj svojih meja za ohranjanje miru, prepreevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z naeli Ustanovne listine Zdruenih narodov. Za izvajanje teh misij se uporabijo zmogljivosti, ki jih zagotovijo drave lanice. Doloeno je, da skupna varnostna in obrambna politika vkljuuje postopno oblikovanje skupne obrambne
27

politike Unije. Ta vodi do skupne obrambe, e Evropski svet soglasno tako odloi, v tem primeru dravam lanicam priporoi sprejetje takne odloitve v skladu z njihovimi ustavnimi pravili 39. S KAKNO VEINO ODLOA SVET EVROPSKE UNIJE; KAJ JE TO DVOJNA VEINA Z Lizbonsko pogodbo se poveuje tevilo primerov odloanja s kvalificirano veino, ki postaja pravilo, navadna veina pa izjema. Uveden je institut dvojne veine (ki je v bistvu trojna): najmanj 55 % drav lanic ki predstavljajo drave lanice, ki imajo skupaj najmanj 65% prebivalcev Unije Odloanje z dvojno veino bo uvedeno leta 2014 40. SEKUNDARNA ZAKONODAJA EU; UREDBA, DIREKTIVA IN ODLOBE, RAZLIKE MED NJIMI 1. PRIMARNI PRAVNI VIRI Primarni ali materialni pravni viri so izvirni viri v tem smislu, da se ne opirajo na hierarhino vije vire, ampak so sami podlaga za sprejem nijih sekundarnih pravnih virov. Mednje sodijo: Ustanovitvene pogodbe in njihove dopolnitve: te pogodbe so nekakna ustava Evropskih skupnosti, ki doloajo teritorialni in asovni okvir pravnega sistema EU, glavne organe ter akte, ki jih ti organi sprejemajo. Vsaka skupnost ima svojo ustanovitveno pogodbo: - Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo - Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo - Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Maastrichtska pogodba jo je preimenovana v Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti) - PES - Pogodba o Evropski uniji - PEU Pogodbe med Skupnostmi in tretjimi dravami: Uvrstitev med primarne pravne vire ni dosledna, saj ne gre za izvirni vir prava, ker gre za pogodbe, ki so sklenjene na podlagi pooblastila ustanovitvenih pogodb. O tem, da pa so te pogodbe integralni del prava Skupnosti pa se je izrecno izjavilo tudi Sodie ES. Lizbonska pogodba se uradno imenuje Pogodba, ki spreminja Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbo o Evropski uniji. Uveljavljena je bila leta 2009. 2. SEKUNDARNI PRAVNI VIRI Sekundarne pravne vire sprejemajo institucije Unije. To je tudi ena izmed razlik med primarnimi in sekundarnimi pravnimi viri, saj pri prvih D sodelujejo precej bolj intenzivno (ratifikacija v nacionalnem parlamentu), pri drugih pa sodelujejo le prek svojih predstavnikov v institucijah Skupnosti. Institucije Evropske unije sprejemajo 5 nominantnih aktov: 1. uredba - je splono veljavna, zavezujoa je v celoti in se neposredno uporablja v vseh dravah lanicah 2. direktiva je za vsako dravo lanico, na katero je naslovljena, zavezujoa glede cilja, ki ga je treba dosei, vendar prepua dravnim organom izbiro oblike in metod. 3. odloba je v celoti zavezujoa za vse, na katere je naslovljena. 4. priporoila in mnenja niso zavezujoa. Evropska centralna banka sprejema tudi smernice in navodila. Obstajajo pa seveda e inominantni akti. UREDBA splono veljavna - veja za nedoloeno tevilo naslovnikov; tobe posameznikov zoper prave uredbe niso dopustne. v celoti zavezujoa - obvezna za institucije, organe, drave in posameznike; ne sme se je uporabljati nepopolno, selektivno neposredno uporabna v vseh dravah lanicah (ni ratifikacije!!!) - v celoti zavezujoa od izdaje organa EU naprej, se ne ratificira, kar pomeni tudi monost neposrednega sklicevanja neposredno uinkujoa - posameznik lahko uveljavlja na domaem sodiu doloen akt. Dopustni so nacionalni ukrepi, ki olajujejo uporabo uredbe objava v Uradnem listu EU - veljava kot je navedeno v uredbi oz. 20 dni po objavi sredstvo unifikacije - organ izda uredbo, ki je takoj veljavna; v vseh dravah lanicah je za vse enako in s tem se doloeno podroje se unificira, poenoti sprejme jo Parlament s Svetom, sam Svet ali Komisija DIREKTIVA
28

 niso neposredno uporabne - potrebna je implementacija v pravni sistem drav lanic (prelitje v domai pravni red), to je tudi kljuna razlika med uredbo in direktivo. e se ne implementira, se lahko posameznik kljub temu sklicuje nanjo! zavezujoe je le glede cilja - metode in oblika so prepuene dravam lanicam; omejitve pa so, da mora drava lanica v doloenem roku sprejeti vsaj neko normativno dejavnost vertikalno neposredno uinkujoe - e drava ne implementira direktive, uinkuje proti dravi lanici neposredno (vertikalno); proti drugemu posamezniku ne uinkuje neposredno (horizontalno), to pomeni, da se v sporu med posamezniki nanjo ni mo sklicevati ne zadevajo nujno vseh drav lanic - veinoma da, ni pa nujno objava v Uradnem listu EU: veljava kot navedeno v direktivi oz. 20 dni po objavi sredstvo harmonizacije = ker se pravni redi zelo razlikujejo na doloenih podrojih, je laje to urediti z direktivo, ki zavezuje le glede cilja, nain pa je prepuen lanici. sprejme jo Parlament s Svetom, sam Svet ali Komisija ODLOBA individualni pravni akt v celoti zavezuje naslovnika - naslovnik je posameznik ali drava lanica neposredno uporabna objava v Uradnem listu EU: nekatere je potrebno objaviti, druge pa ne veljava: ko je objavljena ali z uradnim obvestilom naslovnika, e objava ni potrebna sprejme jo Parlament s Svetom, sam Svet ali Komisija PRIPOROILO in MNENJE priporoilo = predlog smeri ravnanja; mnenje = ocena poloaja, dejstev ne zavezujeta (soft-law) nimata neposrednega uinka - dravljan se ne more sklicevat pred sodiem. Nacionalno sodie mora pri svoji odloitvi upotevati mnenja. sprejme jo Parlament s Svetom, sam Svet ali Komisija 41. PREDHODNO VPRAANJE (PRELIMINARY RULING) - kdaj nae sodie postavi predhodno vpraanje, v zvezi s im, kdaj mora postaviti predhodno vpraanje - ali predhodno vpraanje vee nacionalna sodia - v katerem zakonu je to urejeno (zakon o sodiu) Nacionalno (predloitveno) sodie lahko zaprosi Sodie EU, da odloi o predhodnem vpraanju, e se takno vpraanje postavi v postopku pred njim in e meni, da je odloitev o predhodnem vpraanju nujna za izdajo odlobe v tem postopku, kar pomeni, da je procesna predpostavka dopustnosti izdaje sklepa, s katerim se predhodno vpraanje odstopi v odloanje Sodiu Evropskih skupnosti, da sodie v zadevi e ni odloilo, oziroma, v konkretnem primeru, da revizijski postopek, v katerem naj bi bila odloitev Vrhovnega sodia odvisna od reitve predhodnega vpraanja, e tee. Vloga Sodia v postopku predhodnega odloanja V postopku predhodnega odloanja je naloga Sodia, da poda razlago prava Unije ali da odloi o njegovi veljavnosti, tega prava pa ne uporabi za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, ker je to naloga nacionalnega sodia. Sodie ni pristojno niti za odloanje o spornih dejanskih vpraanjih v postopku v glavni stvari niti za razsojanje med razhajajoimi se mnenji glede razlage ali uporabe pravil nacionalnega prava. Sodie odloi o razlagi ali veljavnosti prava Unije Pri preliminary ruling gre bolj za postopek sodelovanja Sodia EU in nacionalnega sodia v smislu zagotavljanja harmonizacije evropskega prava. Temeljni postopkovni koraki sodnik nacionalnega sodia spozna, da gre za problem prava ES in formulira vpraanje odloanja pred Sodiem EU nacionalno sodie odloi v kontekstu odgovora, ki ga je prejela od Sodia EU Kdaj Sodie EU ne da odgovora na predhodno vpraanje? 1. e se primera ne da jasno izloiti 2. preliminary ruling ni potreben - ni potrebno, da nacionalno sodie odloi o tem 3. precedens - sodie je e odloilo o isti stvari 4. acte clair doktrina - zadeva je tako jasna, da je ni potrebno razlagati Uinek sodbe ne velja zgolj inter partes, temve erga omnes
29

 e se je nacionalno sodie ne dri interpretacije, ki jo je podalo Sodie EU, lahko pride do tobe proti dravi lanici; nacionalno sodie torej mora upotevati razlago (lahko pa se odloi po svoje); enako lahko pride do tobe, e sodie ni naslovilo vpraanja, pa bi ga moralo eprav odloitev nima obvezujoega uinka za samo Sodie EU, ima taken uinek za nacionalna sodia -dolna so upotevati razlago Sodia EU, e gre za podoben primer. Odlobe Sodia EU zavezujejo kot domae pravo. Slovenski primer - Detiek (sodba 23. 12. 2009) Spor o dodelitvi otroka bodisi italijanskemu oetu bodisi slovenski materi. Postopek je pred Sodiem EU 20. 10. 2009 sproilo vije sodie v Mariboru in predlagalo nujni postopek zaradi varstva koristi otroka. Ali je Sodie v Republiki Sloveniji pristojno izdati ukrepe zavarovanja v primeru, e je sodie druge drave lanice, ki je po Uredbi pristojno za odloanje o glavni stvari, e izdalo ukrep zavarovanja, ki je razglaen za izvrljiv v Republiki Sloveniji. Predhodno odloanje: V zadevah starevske odgovornosti so praviloma pristojna sodia drave lanice, v kateri ima otrok obiajno prebivalie ob zaetku sodnega postopka. ZAKON O SODIIH kadar je odloba sodia odvisna od reitve predhodnega vpraanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije, lahko sodie izda sklep, s katerim predhodno vpraanje odstopi v odloanje Sodiu Evropske unije, v skladu z mednarodno pogodbo, s katero Republika Slovenija prenaa izvrevanje dela suverenih pravic na institucije Evropske unije. kadar je odloba Vrhovnega sodia ali odloba drugega sodia, zoper katero stranke v postopku ne morejo vloiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne reitve vpraanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije, je Vrhovno sodie oz. drugo sodie dolno izdati sklep, s katerim predhodno vpraanje odstopi v odloanje Sodiu Evropske unije. postopek v zadevi, kjer je bil vloen predlog za odloanje o predhodnem vpraanju, sodie s sklepom prekine do prejema predhodne odlobe, s smiselno uporabo dolob ustreznega procesnega zakona, ki ureja prekinitev postopka v zadevi. Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljeno vloiti rednega ali izrednega pravnega sredstva. e je sodie predhodno vpraanje odstopilo v odloanje Sodiu Evropskih unije, sme s smiselno uporabo dolob procesnega zakona, ki ureja postopek v konkretni zadevi, do prejema odlobe o tem vpraanju opravljati samo tista procesna dejanja in sprejemati samo tiste odloitve, ki ne dopuajo nobenega odlaanja, e niso vezane na vpraanja, zaradi katerih je sodie zaprosilo za predhodno odloanje, ali e ne urejajo dokonno pravnega razmerja. e sodie ne sme ve uporabljati dolobe, ki je bila razlog za njegov odstop predhodnega vpraanja, in e predhodna odloba Sodia Evropske unije e ni bila sprejeta, mora odstopljeno predhodno vpraanje brez odlaanja umakniti, razen, e obstajajo zakonski razlogi za nadaljevanje postopka. predhodna odloba Sodia Evropske unije je za sodie obvezujoa. sodia posredujejo izvod predhodnega vpraanja in odlobe Sodia Evropske unije o predhodnem vpraanju brez odlaanja v vednost Vrhovnemu sodiu. 42. GLAVNE SPREMEMBE GLEDE LIZBONSKE POGODBE Po ratifikaciji v vseh 27 dravah lanicah in Evropskem parlamentu, je Lizbonska pogodba 1. decembra 2009 stopila v veljavo. Slovenija je Lizbonsko pogodbo ratificirala v Dravnem zboru 29. 1. 2008. Nova pogodba ni ustava, ki bi nadomestila vse dosedanje pogodbe, temve zgolj spreminja in dopolnjuje obstojee temeljne pogodbe, na katerih temelji Evropska unija (PES in PEU). Iz tega tudi izhaja drugo ime za Lizbonsko pogodbo, t.j. reformna pogodba, saj gre za reformo obstojeih pogodb. Lizbonska pogodba spreminja Pogodbo o Evropski uniji (t.i. Maastrichtsko pogodbo) iz leta 1992 ter Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (t.i. Rimsko pogodbo) iz leta 1957. Pogodba sicer ohranja veino vsebine, ne pa tudi oblike ustavne pogodbe. V primerjavi s Pogodbo o ustavi za Evropo, ki sta jo na referendumu leta 2005 zavrnili Nizozemska in Francija, Lizbonska pogodba ne vsebuje nekaterih doloil, ki bi ji dali 'ustavni' znaaj. V pogodbi tako ne bo izrecne omembe simbolov EU (zastava, himna, slogan), ki bi nakazovali na ustavnost, opueni so tudi nazivi "zakon" in "predlog zakona", tako da pravni red EU ne bi spominjal na nacionalne zakonodaje. Lizbonska pogodba je sestavljena iz preambule, sedmih lenov, 13 protokolov in priloge (preglednica pretevilenja iz lena 5 Lizbonske pogodbe). Z Lizbonsko pogodbo je Evropska unija dobila pravno subjektiviteto! To pomeni, da je EU pridobila pravico do sklepanja pogodb in do lanstva v mednarodnih organizacijah Ukinitev stebrne strukture
30

Struktura t.i. treh stebrov, je odpravljena, kar prinaa bistvene novosti predvsem v politike, ki so prej spadale v tretji steber (policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah). Odslej se bodo namre zakonodajni in drugi akti sprejemali v postopku soodloanja Sveta EU (ki odloa s kvalificirano veino) in Evropskega parlamenta, Evropska komisija in Sodie EU pa bosta lahko spremljala njihovo izvajanje in po potrebi tudi ukrepala. Gre za t.i. redni zakonodajni postopek. Stebri EU Evropska unija je do uveljavitve Lizbonske pogodbe sprejemala odloitve v okviru treh loenih politinih podroij, ki so poznana tudi kot trije stebri EU. Prvi steber je bil domena Skupnosti, ki je zajemal veino skupnih politik, odloanje pa je spadalo v pristojnost Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU. Drugi steber je bil skupna zunanja in varnostna politika, kjer je odloitve sprejemal Svet EU sam. Tretji steber je bil policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, kjer je odloitve zopet sprejemal izkljuno Svet EU. Evropski parlament veja pooblastila pri sprejemanju zakonodaje, prorauna in mednarodnih sporazumov sestava: tevilo evropskih poslancev ne bo preseglo tevilke 751 (750 poslancev in predsednik), pri porazdelitvi sedeev med dravami lanicami pa se bo upotevalo naelo degresivne proporcionalnosti. To pomeni, da bodo poslanci iz drav z ve prebivalci zastopali veje tevilo dravljanov kot poslanci iz drav z manj prebivalci. Pogodba tudi doloa, da drave lanice ne morejo imeti manj kot 6 ali ve kot 96 poslancev. Kar zadeva zakonodajo, se z Lizbonsko pogodbo postopek soodloanja (preimenovan v obiajni zakonodajni postopek) raziri na nova podroja. Evropski parlament postaja kot zakonodajalec enakovreden Evropskemu svetu na doloenih zakonodajnih podrojih, o katerih doslej ni odloal ali je sodeloval samo v posvetovanju. Naj navedemo nekatera: zakonito priseljevanje, sodelovanje pravosodnih organov (Eurojust, prepreevanje kriminala, usklajevanje kazenskopravnih norm, kritve in sankcije), sodelovanje policijskih organov (Europol) ali doloene dolobe skupne trgovinske ali skupne kmetijske politike. Evropski parlament tako zdaj odloa skoraj o vseh zakonodajnih zadevah. Lizbonska pogodba prav tako doloa, da mora Evropski parlament dati soglasje k mednarodnim sporazumom o vseh zadevah, ki sodijo v obiajni zakonodajni postopek. Kar zadeva proraun, se z Lizbonsko pogodbo nadaljuje uveljavljena praksa veletnega finannega okvira, ki ga mora potrditi Evropski parlament. Lizbonska pogodba tudi doloa, da Evropski parlament in Svet skupaj odloita o vseh odhodkih, in tako ukinja razlikovanje med t.i. obveznimi odhodki (npr. neposredne kmetijske pomoi) in t.i. neobveznimi odhodki. Obe instituciji dobita tako enakovredno vlogo pri potrjevanju prorauna Evropske unije. Evropski svet Evropski svet, ki ima vodilno vlogo pri oblikovanju politik, je postal institucija Evropske unije, vendar nima novih pristojnosti. Nova pa je funkcija predsednika Evropskega sveta. Za dveinpolletni mandat ga izvoli Evropski svet. Predsednik skrbi za pripravo in neprekinjeno delo Evropskega sveta ter za dosego soglasja. Funkcija predsednika Evropskega sveta ni zdruljiva z drugimi nacionalnimi mandati. Svet Evropske unije Svet zastopa vlade drav lanic. Njegova vloga je v glavnem nespremenjena. Svet si e naprej deli zakonodajne in proraunske pristojnosti z Evropskim parlamentom. Ohranja glavno vlogo v skupni zunanji in varnostni politiki ter na podroju usklajevanja gospodarskih politik. Bistvena sprememba, ki jo prinaa Lizbonska pogodba, zadeva postopek odloanja. Svet odloa s kvalificirano veino, razen v primerih, ko pogodbe doloajo drug postopek, na primer soglasje. V praksi se je odloanje s kvalificirano veino razirilo e na druga podroja delovanja (na primer priseljevanje ali kulturo). Odloanje z dvojno veino, ki bo uvedeno leta 2014, bo upotevalo dvojno legitimnost Evropske unije, torej bo za sprejetje predpisov potrebna veina drav lanic (55 %), ki hkrati predstavljajo najmanj 65 % prebivalcev Evropske unije. Evropska komisija Po Lizbonski pogodbi ima lahko vsaka drava lanica svojega lana Komisije, po prejnjih pogodbah pa bi moralo biti tevilo komisarjev manje od tevila drav lanic. Druga pomembna novost je uvedba neposredne povezave med izidi volitev v Evropski parlament in izbiro kandidata za predsednika Evropske komisije. Tudi vloga predsednika Evropske komisije je okrepljena, saj lahko zahteva odstop lana kolegija. Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik Evropske komisije Novo delovno mesto visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je ena od glavnih institucionalnih novosti Lizbonske pogodbe, z njim pa naj bi se okrepilo skladno delovanje Evropske unije.
31

Visoki predstavnik ima dvojno nalogo: je mandatar Sveta za skupno zunanjo in varnostno politiko ter podpredsednik Evropske komisije za zunanje odnose. Pristojen je za vodenje skupne zunanje in varnostne politike in predseduje Svetu ministrov za zunanje zadeve. Na mednarodnem prizoriu zastopa skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Pri tem mu pomaga Evropska sluba za zunanjepolitino delovanje, ki jo sestavljajo uradniki Sveta, Evropske komisije in nacionalnih diplomatskih slub. Druge institucije Dolobe sedanje pogodbe so brez vejih sprememb za Evropsko centralno banko in Raunsko sodie. Lizbonska pogodba pa je razirila podroje delovanja Sodia Evropskih skupnosti zlasti na podroju pravosodnega in policijskega sodelovanja. Uvedla je tudi nekaj postopkovnih sprememb. Nacionalni parlamenti Lizbonska pogodba priznava in utrjuje vlogo nacionalnih parlamentov, ki so ob upotevanju vloge evropskih institucij bolj vpeti v delo Evropske unije. Z novo dolobo so jasno navedene pravice in obveznosti nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, bodisi pri obveanju parlamentov, nadzoru nad izvajanjem naela subsidiarnosti, mehanizmih ocenjevanja na podroju svobode, varnosti in pravice ali reviziji pogodb. Novost Lizbonske pogodbe je predvsem nadzor nad izvajanjem naela subsidiarnosti. Po naelu subsidiarnosti lahko Evropska unija ukrepa samo v primeru, da so ukrepi na evropski ravni uinkoviteji od ukrepov na nacionalni ravni, z izjemo podroij, ki sodijo v njeno izkljuno pristojnost. Ve participativne demokracije Evropskim dravljanom e zdaj cela vrsta instrumentov omogoa obveenost in sodelovanje v politiki Skupnosti. Zdaj lahko uporabijo e dravljansko pobudo. S to novo pravico lahko milijon dravljanov iz ve drav lanic pozove Komisijo, naj pripravi predlog na podroju, ki sodi v pristojnost Evropske unije. Praktini naini izvajanja dravljanske pobude bodo natanneje zakonsko doloeni, ko bo zaela veljati nova pogodba. Razmerje med Evropsko unijo in dravami lanicami Lizbonska pogodba za vsako posamezno podroje dejavnosti natanno opredeli, katera institucija Evropske unije ali drav lanic je zanj pristojna. Odgovori na vpraanje, ki si ga dravljani radi zastavljajo, namre kdo kaj dela. Pogodba razvra pristojnosti v 3 splone sklope: izkljune pristojnosti: samo Evropska unija je pooblaena za sprejemanje zakonodajnih aktov na podroju carinske unije, skupne trgovinske politike in konkurence. podporni, koordinacijski ali dopolnilni ukrepi: Evropska unija lahko zgolj podpre ukrep drav lanic (npr. s finanno podporo) na podroju kulture, izobraevanja in industrije. deljene pristojnosti zajemajo npr. podroje okolja, prometa in varstva potronikov. Ob upotevanju naela subsidiarnosti so Evropska unija in drave lanice skupaj pristojne za sprejemanje zakonodajnih aktov. Vsaka drava lanica sama odloa o svojem lanstvu v Evropski uniji. Lizbonska pogodba vsebuje klavzulo o prostovoljnem izstopu in tako priznava dravam lanicam pravico, da lahko kadarkoli izstopijo iz Evropske unije. Lizbonska pogodba omogoa pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Poleg tega zagotavlja zakonsko uveljavljanje Listine temeljnih pravic. Solidarnost med dravami lanicami: po Lizbonski pogodbi lahko Evropska unija in njene drave lanice ukrepajo skupaj in solidarno, e je katera drava lanica rtev teroristinega napada, naravne nesree ali nesree, ki jo povzroi lovek. Poudarjena je tudi solidarnost na podroju energetike. Veja varnost vseh: Evropska unija je bolj usposobljena za ukrepanje na podroju svobode, varnosti in pravice, kar neposredno vea uinkovitost boja proti kriminalu in terorizmu. Tudi nove dolobe o civilni zaiti, humanitarni pomoi in javnem zdravju so namenjene uinkoviteji zaiti evropskih dravljanov. Vloga Evrope na svetovnem prizoriu zdruitev zunanjepolitinih orodij Evropske unije pri oblikovanju in odloanju o novih politikah. Lizbonska pogodba omogoa enoten nastop Evropske unije v odnosih s partnerji po svetu. Evropsko ekonomsko, humanitarno, politino in diplomatsko mo in vpliv izkoria za uveljavitev evropskih interesov in vrednot v svetu, pri tem pa v zunanjih odnosih spotuje posamezne interese drav lanic. Nova funkcija visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, hkrati podpredsednika Evropske komisije, zagotavlja veji uinek, doslednost in prepoznavnost zunanjepolitine dejavnosti EU. Nova evropska sluba za zunanjepolitino delovanje je zaledje in podporna sluba za visokega predstavnika. Evropska unija je pravna oseba, kar je okrepilo njeno pogajalsko mo in uinkovitost na svetovnem prizoriu ter njeno prepoznavnost za partnerske tretje drave in mednarodne organizacije. Nove dolobe o evropski varnostni in obrambni politiki so ohranile posebno ureditev pri odloanju, hkrati pa omogoajo okrepljeno sodelovanje med manjim tevilom drav lanic.

32

TEMELJNA NAELA PRAVA EU (ni med vpraanji) 1. NAELA NADDRAVNEGA PRAVNEGA REDA EU Naelo neposrednega uinka - posameznik se lahko na ustrezne dolobe prava EU sklicuje v postopkih pred nacionalnimi sodii. Poglavitni pogoj za neposredni uinek je, da mora biti doloba jasna in nedvoumna ter brezpogojna, posamezniku pa mora podeljevati specifino pravico oz. upravienje Temeljne pogodbe in uredbe imajo vertikali in horizontalni neposredni uinek. Direktive imajo praviloma le vertikalni uinek (posameznik - drava), vendar je sodna praksa uveljavila monost "stranskega" horizontalnega uinka (posameznik - posameznik), odkodninske odgovornosti drave in dolnost skladne razlage prava EU. Odlobe imajo neposredni uinek zoper naslovnika. Naelo primarnosti (nadrejenosti) - v primeru kolizije med normo drave lanice in normo EU, prevlada norma EU (v nekaterih dravah je sporno, ali naj to velja tudi v razmerju do ustave - pri nas zaradi 3.a lena te dileme ni) Posledica nadrejenosti je, da drave lanice ne smejo sprejemati predpisov, ki bi zmanjevali uinkovitost prava EU. Posledica neskladnosti ni neveljavnost, ampak zgolj neuporaba dravnega predpisa. Drave lanice pa morajo take predpise nato odpraviti. Naelo avtonomnosti prava EU pomeni, da so pravila EU in njihova veljavnost neodvisna od pravnih redov drav lanic EU, prenos dela suverenosti na EU, evropsko pravo predstavlja nov pravni red mednarodnega prava. 2. TEMELJNA NAELA ZA DOSEGANJE RAVNOVESJA MED EU IN DRAVAMI LANICAMI Naelo subsidiarnosti vzpostavlja presumpcijo zakonodajne pristojnosti drav lanic. EU deluje le takrat, kadar dosee cilje laje, kot bi ga delovanje samih drav lanic. Naelo sorazmernosti pomeni zagotavljanje ravnoteja med cilji in sredstvi. 3. TEMELJNA NAELA ZA VARSTVO POSAMEZNIKOVIH PRAVIC Naelo legitimnega priakovanja iti posameznika, kadar EU s kasnejo politiko iznii priakovanja posameznika, ki temeljijo na obstojei zakonodaji. Naelo nediskriminatornosti pomeni, da se zatre diskriminacija, ki temelji na spolu, rasnem ali etninem poreklu, religiji ali preprianju, starosti, nezmonosti in spolni usmerjenosti.

33

34