UPORABNE FRAZE ZA PISANJE CIVILNE SODBE

MEANI TOBENI ZAHTEVEK (ko je ena terjatev zapadla prej druga kasneje in od vseh zahteva obresti) Najprej ugotovi koliko je skupen dolg oz. odkodnina in to napie v tenor, nato pa posameznim zneskom, ki tvorijo skupno vsoto doloi e obresti ter datume od katerih teejo Npr; Toena stranka je dolna plaati toei stranki odkodnino v viini 1000 EUR z ZZ od, - zneska 500 eur od dne xx - zneska 300 eur od dne yy - zneska 200 eur od dne qq, vse v roku 15 dni , pod izvrbo. Obraun strokov od poveanega TZ, (toenec poveanju ni ugovarjal) se naredi tako, da se stroki obraunajo od poveanega TZ in ne od prvotnega TZ, ki je manji O TOBENEM TEMELJU Ker je toena stranka ugovarjala tako temelju kot viini TZ, je sodie najprej presojalo temelj TZ. Sodie je pri tem vezano na trditve pravdnih strank glede dejanskega stanja in doloitve pravnega temelja, znotraj teh navedb pa je prosto oziroma dolno ugotoviti pravni temelj, na katerega toea stranka opira svoj tobeni zahtevek. O KRIVDNI ODGOVORNOSTI 131. len oz doloa, da mora biti za obstoj odk. obveznosti hkrati podani; nedopustnost v ravnanju povzroitelja kode (pokodovalca), nastanek kode, vzrona zveza med pokodovalevim ravnanjem in nastalo kodo ter krivda pokodovalca. Iz iste dolobe izhaja e, da mora prve tri izmed natetih elementov dokazati tonik, zadnjega (krivdo) pa toenec. Kadar ni podan le eden izmed predhodno natetih elementov civilnega delikta, pa sodie ni dolno raziskovati obstoja preostalih, ampak mora tobeni zahtevek za povrnitev kode zavrniti (odloba VS RS II Ips 489/9Cool. eprav tonik zatrjuje krivdo toene stranke, sodie na navedbo pravne kvalifikacije in vezano (3. odstavek 180 lena ZPP) in je v okviru zatrjevanih dejstev presojalo tudi obstoj objektivne odgovornosti toene stranke. Protipravno/nedopustno je vsako ravnanje, ki je v nasprotju z obiajnimi normami in ni nujno, da je kren kaken predpis. ZAVRNITEV TOBENEGA ZAHTEVKA NA PODLAGI PRAVILA O DOKAZNEM BREMENU Sodie je kot materialno pravno podlago za presojo zatrjevanega pogodbenega razmerja uporabilo doloila o posojilni pogodbi. Na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. l ZPP) je dokazno breme, da dokae obstoj taknega dogovora (primer posojilne pogodbe) na toei stranki. Sodie je na podlagi 8 lena ZPP, ki doloa, da odloi sodie, katera dejstva tejejo za dokazana, po svojem preprianju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, tobeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen, saj po oceni sodia ni dokazala obstoja zatrjevanega pogodbenega odnosa med njo in toencem Toenec za svoje trditve ni ponudil nobenega dokaza. Toenec v odgovoru na tobo ni postavil nasprotne trditve ZAVRNITEV NOVIH NAVEDB Sodie novih navedb ni upotevalo, ker bi jih lahko e prej, prav tako pa ni xx navedel, zakaj jih ni prej navedel. PREKLUZIJA Toea stranka je na naroku xx predlagala dokaz in sicer vpogled xx. Sodie je na podlagi doloila II odst. 362 ZPP dokazni predlog zaradi prekluzije zavrnilo, saj omenjeno doloilo doloa, da na prvem naroku za glavno obravnavo smejo stranke navajati tudi nova dejstva in dokaze, e jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti ali predloiti. Toea stranka ni navedla razloga, zakaj podaja dokazni predlog ele ZASTARANJE Sodie ugotavlja, da odkodninska terjatev e ni zastarala. 376 len ZOR doloa, da odkodninska terjatev za povzroeno kodo zastara v 3 letih, od kar je okodovanec zvedel za kodo in za tistega, ki jo je napravil. V vsakem primeru zastara terjatev v 5 letih, odkar je koda nastala. Glede na to, da se bo ele s to sodbo razjasnilo, kdo je bil povzroitelj nastale kode, subjektivni rok za zastaranje e ni zael tei, poleg tega pa v asu vloitve tobe e ni pretekel objektivni rok za zastaranje. Sodie zaradi tega zavraa ugovor toene stranke, da je terjatev e zastarana. UGODITEV ZAHTEVKU ZASTARANJA Iz obrazloitve;
1

Ker je plailo za odkodnino za to kodo zahteval od dne xx, je od dne, ko je izvedel za kodo in viino kode, pa do postavitve zahtevka, pretekla ve kot tri leta, zato je sodie ugodilo ugovoru toene stranke, da je tonikov zahtevek za xx zastaran. Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, je sodie tonikov zahtevek za plailo kode na kolesu zavrnilo. SPREMENJENA TOBA NA PODLAGI UGOTOVITVE SPREMENJENIH OKOLIIN Sodie je izrek sodbe prilagodilo TZ tako, da je glede na svoje ugotovitve pravilno izreklo, da je toenec obrezal 29 metrov in ne 30, kot je toea stranka zahtevala v TZ UMIK TOBENEGA ZAHTEVKA SKLEP IN SODBA V IMENU LJUDSTVA sklenilo; Pravdni postopek se glede plaila xx delno ustavi razsodilo: toena stranka je dolna plaati Iz obrazloitve; Tonik je s pripravljalno vlog z dne xx umaknil tobo za plailo zneska xx, ki predstavlja del TZ za plailo den. odkodnine za duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti. Sodie je zato v tem delu pravdni postopek ustavilo (II. odstavek 188 l. ZPP) ali pa Toena stranka je na naroku za GO dne x delno umaknila tobo za znesek xx in sicer za odkodnino za du. boleine za znesek xx. Ker je toenka v delni umik tobe privolila, je sodie skladno s III. odstavkom 188. l. ZPP pravdni postopek v tem delu ustavilo. DELNI UMIK V IZVRBI Tonik je na naroku dne xx delno umaknil predlog za izvrbo za znesek xx, zato je sodie v tem obsegu sklep o izvrbi razveljavilo v toki 1. in ter pravdni postopek ustavilo. Postopek se ustavi v delu za plailo odkodnine v znesku xxxx EUR Iz obrazloitve; Tonik je na 1. naroku za GO dne xx umaknil tobo za plailo odkodnine za du. bolecine v viini xxx EUR. Sodie je v tem delu ustavilo postopek, ne da bi toenec dal soglasje, saj se do umika e ni spustil v obravnanje (kdaj pa se spusti??) glavne stvari na naroku. SPREMEMBA OZ. RAZIRITEV TOBE Toenec je med postopkom ves as nasprotoval vsaki raziritvi oz. spremembi tobe. Po I. odstavku 184 lena ZPP lahko toea stranka tobo spremeni do konca glavne obravnave. Sprememba tobe je sprememba istovetnosti zahtevka, poveanje obstojeega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstojeega (II. odstavek 184. lena ZPP). Ko je toba vroena stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa sodie dovoli njeno spremembo, eprav se toena stranka temu upira, e misli, da bi bilo to smotrno za dokonno ureditev spora (I odst. 185 len ZZP). Toenec je nasprotoval spremembi tobenega zahtevka. III. odstavek 184. lena ZPP doloa , da toba ni spremenjena, e toea stranka spremeni pravno podlago TZ, e zmanja TZ ali e spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da tobeni zahtevek zaradi tega ni spremenjen. Sodie je zakljuilo, da dodatne posamezne navedbe tonikov glede tobenega zahtevka na naroku ne predstavljajo spremembe tobenega zahtevka, temve sta tobo le dopolnila z xxx oziroma natanneje doloila xxx. To pa so po mnenju sodia le spremembe in dopolnitve posameznih navedb v TZ in ne sprememba tobe, in je za to takno dopolnitev tobenega zahtevka dopustilo. SPREMEMBA TOBE PO UDETU glede tega, ali gre v primeru zahtevka za povrnitev nemat. kode za en zahtevek ali toliko zahtevkov, kolikor je posameznih vrst nemat. kod (strah, telesne, duevne boleine,...): 1. po Udetu gre v tem primeru za objektivno kumulacijo zahtevkov , zato gre torej za ve zahtevkov - toliko, kolikor je zatrjevanih oblik=vrst nemat. kode 2. glede spremembe tobe zaradi zvianja zahtevkov pa pri nemat. kodi obstaja ta posebnost, da se lahko, po pridobitvi izvedenikega mnenja,zvia brez instituta spremembe tobe/zahtevka, medtem ko pri materialni kodi to ni mogoe (zvianje samo s spremembo tobe =privolitev toene stranke - 185/2 ZPP) 3. torej, e iz konkretnega spisa ni razvidno, da se je sodie kaj ukvarjalo s spremembo zahtevka navzgor, o tem ni potrebno v obrazloitvi sodbe o tem ni pisati, e pa je npr. sodie sprejelo poseben sklep, da se dovoli sprememba tobe, je to potrebno navesti tudi v sodbi/obrazloitvi!! UGOVOR PASIVNE LEGITIMACIJE
2

Toena stranka zatrjuje, da ni zavezanec in materialno pravnega razmerja in oporeka svojo pasivno legitimacijo (navedi razloge zakaj). Sodie je na podlagi navedb tonikov, prie, listinskih dokazov zakljuilo, da stranka dejansko ni izvrevala oblasti nad stvarjo ampak xy, zaradi esar ni podana pasivna legitimacija in je potrebno tobeni zahtevek zoper to toeno stranko zavrniti. SPORNA PRAVNA RAZMERJA Po dolobi XX se doloila pogodb razlagajo tako, kot se glasijo. Kljub temu se sporna razmerja lahko razlagajo po volji ( nekak v tem smislu) NI DOVOLJ DOKAZOV Sodie na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti, ali je XY., zato je o tem dejstvu sklepalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Toniku tako ni uspelo dokazati, da je toenec XY, zato je sodie tob. zahtevek zavrnilo. NEPOMEMBNI DOKAZI IN TRDITVE Sodie se ni opredeljevalo do izpovedb xy, listin, izpiskov, itd, saj ti dokazi niso bili pomembni v tej pravdni zadevi. SKRITE NAPAKE Za uveljavljanje skritih napak je potrebno zatrjevati vzrok napake ter opredeliti, da je vzrok obstajal, ko je nevarnost prela na kupca. Glede na izveden postopek in pravilo o dokaznem bremenu (215 l. ZPP) je sodie ugotovilo, da tonik ni dokazal, da je xy ob nakup imel skrite stvarne napake. Tonik je sicer obstoj skritih napak zatrjeval in dokazoval s svojo izpovedjo, ki pa ni objektivizirana s strokovnimi ugotovitvami sodnega izvedenca. STROKOVNA ODLOITEV Navedena strokovna odloitev sodia temelji na naelnem pravnem mnenju obne seje Vrhovnega sodia RS z de 13.12.2006, ki se nanaa na vse postopke, ki teejo pred sodii in na vse vrste strokov postopka, kot izhaja in njegove obrazloitve. Po navedenem naelnem pravnem mnenju obveznost povrnitve strokov pravdnega postopka nastane z odlobo sodia, s katero sodie odloi, kdo je dolan povrniti stroke postopka, katere stroke je dolan povrniti in kolikni so ti stroki. Ker je nastop obveznosti plaila zamudnih obresti posledica zamude dolnika v izpolnitvi takne obveznosti (l. 299/I in 378/I OZ), ta nastopi, ko sodie (na podlagi dolobe l. 313 ZPP ali 21/II ZIZ) zavezancu naloi rok za izpolnitev obveznosti plaila strokov, zavezanec pa v tem roku strokov ne povrne. Zato pa zavezanec pride v zamudo in je od takrat dolan poleg strokov tudi zakonske zamudne obresti, ele naslednji dan od poteka po sodiu doloenega paricijskega roka. Naelno pravno mnenje Vrhovnega sodia RS predstavlja enega od nainov izvrevanja pooblastil Vrhovnega sodia za zagotavljanje enotne sodne prakse, s tem pa tudi uresnievanje ustavnih nael enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Zato pa navedeno, ob sicernji prepriljivosti argumentacije, narekuje tudi sleditev taknemu pravnemu mnenju in s tem tudi spremembo dosedanje prakse. Odloitev sodia prve stopnje o zaetku teka obresti od prisojenih strokov pravdnega postopka ni usklajena z navedenim naelnim pravnim mnenjem, vendar bi bil poseg v to odloitev glede na to, da se je zoper njo pritoila le toea stranka, v nasprotju z dolobo l. 359 ZPP. BREZPLANA PRAVNA POMO Iz izreka; Toea stranka je dolna na raun OS celje , t. xx, sklic BPP xx, povrniti stroke tega postopka v znesku xx v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki zanejo tei prvi dan po preteku tega roka. Obrazloitev; Ker je toeo stranko v tem postopku na podlagi odlobe OS Celje, organa za BBB, zastopala odv.xy, je toena stranka dolna vrniti na raun slube za BPP znesek xx EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamud. obrestmi, ki zanejo tei prvi dan po preteku tega roka. OPROSTITEV STROKOV Tonik je bil s sklepom sodia oproen plaila sodnih taks. Po I. odstavku 173. lena ZPP so takse in stroki, ki so bili izplaani iz sredstev sodia, del pravdnih strokov. Katere od teh strokov mora povrniti nasprotnik stranke, ki je oproena plaila strokov postopka, odloi sodie po dolobah o povrnitvi strokov. Na podlagi sklepa je bila iz sredstev sodia plaana taksa za tobo v znesku xx in sodbo xx. Na podlagi II. odstavka 154. lena ZPP je tako sodie glede na uspeh toene stranke v viini XX%, le tej naloilo, da je dolna v proraun sodia xx % v znesk xx. Ta znesek je dolna toena stranka plaati v proraun sodia na podlagi II odst. 173. lena v zvezi II. odsta. 154 lena ZZP v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z ZZO, ki zanejo tei po poteku 15 dnevnega roka za plailo. (PREVERI LENE E E VELJAJO). OBRESTI Pri nepremoenjski kodi: Zakonske zamudne obresti za nepremoenjsko kodo pa teejo ele po OZ-u dalje, to je od 1.1.2002 dalje,
3

Teejo torej od 1.1.2002 do 27.06.2003 (zaetek veljavnosti ZPOMZO-A in hkrati zaetek veljavnosti OZ!), e seveda zamuda ni nastala kasneje - za nepremoenjsko kodo pomeni dan dolnikove zamude prvi dan po priglasitvi tobenega zahtevka - 2. odst. 299- l OZ oz. 14 dni od prejema obvestila za izplailo zavralovalnine v primeru zavarovalne pogodbe - 943. l. OZ; Po 28.06.2003 (ker je z 28.06.2003 stopil v veljavo ZPOMZO-1), predpisana zamudna obrestna mera, zmanjana za temeljno obrestno mero - TOM (da se preprei podvajanje valorizacije), od prvega dne po izdaji sodne odlobe pa po predpisani zamudni obrestmi meri, do plaila. e je KODA NASTALA po 28.06.2003 pa se tejejo zakonske zamudne obresti od dneva zamude do plaila. Tukaj spet upotevamo, kdaj se pride v zamudo glede na premoenjso oz. nepremoenjsko kodo (nastanek kode/vloitev zahtevka) Pri premoenjski kodi: Zakonske zamudn obresti teejo od dneva zamude dalje in ne od dneva vloitve tobe. Zamudne obresti za plailo pravdni strokov: Dne13.12.2006 je bilo izdano naelno pravno mnenje VS, ki doloa, da teejo zakonske zamudne obresti za plailo pravdnih strokov od prvega dne po preteku 15 dni od vroitve sodbe stranki - po 313. l. ZPP; 15 dnevni paricijski rok za izpolnitev obveznosti, doloene v sodbi! Obresti glede na dve vrsti odkodninske odgovornosti - neposlovna in poslovna. 1. za neposlovno odkod. odg. 165. l. OZ doloa odkodn. obveznost se teje za zapadlo od trenutka nastanka kode (e je seveda takrat e znan obseg kode!!) tko da ni dvoma, da zamudne obresti od trenutka zapadlosti.... 2. za poslovno odkod. odg. pa bi res uporabila 299. l. OZ, ki po 2. odst. doloa, da pride dolnik, kadar rok izpolnitve obveznosti ni doloen, v zamudo, ko ga upnik pisno ali ustno pozove k izpolnitvi obv. - npr. z vloitvijo tobe. (in je dolnik od tega dne v zamudi - z. zamudne obresti)... seveda pa je glede povrnitve kode (in teka zamudnih obresti) relevantno e doloilo 246. l. Oz, ki doloa: da v primeru, ko za povrnitev premoenjske kode ni drugae doloeno, se tudi za povrnitev te kode smiselno uporabljajo dolobe zakonika o povrnitvi nepremo. kode! Glede obresti na splono pa je potrebno omeniti e: Ustavno odlobo z dne 02.03.2006 (veljala je le kratek as), ki je doloala razveljavitev uporabe 1060. l. OZ (ki navezuje na uporabo ZOR za razmerja nastala pred sprejetjem OZ), glede teka zakonskih zamudnih in pogodbenih obresti : Varuje se poloaj oz., enakopravnost dolnikov, ki so prili v zamudo s plailom pred sprejetjem oz ali po njegovem sprejetju, in sicer tako, da naelo 376. l. OZ - obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih pa ne plaanih obresti dosee glavnico - velja za zamudne in pogodbene obresti. v tem obdobju so troej sodniki zavrnili zabtevke v preseku, ko so zapadle, pa ne plaane obresti preseglae glavnico za del, kolikor so jo presegale... NO, ta odloba je veljala le kratek as, saj je Vlada RS e v januarju 2007 podala predlog za spremembo OZ........OZ-A, ki je stopil v veljavo z 22.05.2007 doloa, da se v OZ rta 376. l. in nadalje, da velja naelo prepovedi ultra alterum tantum le za pogodbene obresti!! SOLIDARNI DOLNIKI Izrek: Toeni stranki sta dolni nerazdelno plaati toei stranki Stroki Glede na xy uspeh v pravdi gre toniku znesek XX EUR, ki sta mu jih dolni solidarno povrniti toeni stranki v 15 dneh, vp primeru zamude. PRERAUN SIT V EVRE "Sodie j e v skladu s 4. odst. 13. lena Zakona o uvedni eura (Ur.l. RS t.114/2006- v nadaljevanju ZUE) preraunalo vtoevano vrednost odkodnine v eur po teaju zamenjave 239.64 SIT za eur, ki je doloen v Uredbi sveta (ES) t. 1086/2006." NEVARNA STVAR STROJ VSL Sklep II Cp 3504/2008 Sodna praksa avtomatizem oziroma samodejnost delovanja strojev teje za pomemben element njihove nevarnosti. Stvari, ki jih poganja elektrina ali motorna sila, so nevarne ravno zaradi nemajhne monosti nastanka kode tudi povsem neodvisno od lovekovega ravnanja (npr. vrtea se krona aga, gibajoi se avtomobil, avtomatsko delujoi stroj tokalec). Posameznik, ki s samodejno delujoo stvarjo upravlja,namre ne more hipoma ustaviti oziroma prepreiti vseh razsenosti njenega delovanja in tako odvrniti nesree
4

Zakaj stroj ni nevarna stvar? Pa zaradi tege, ker pri redni uporabi in obiajni pazljivosti iz njega ne izhaja veja kodna nevarnost. stroj sam po sebi ni navarna stvar - ve sodne prakse tudi na to temo. + portni rekvzit ne more biti nevarna stvar, ker ni nevaren sam po sebi, + Do kode (nepremoenjske) je prilo v prometni nezgodi, v kateri sta bila udeleena kolo in motorno vozilo. Pravilno je stalie sodia prve stopnje, da je odkodninska odgovornost v razmerju do kolesarja objektivna (takno je tudi stalie sodne prakse), saj je premikajoe se motorno vozilo nevarna stvar. Za kodo od nevarne stvari pa v skladu s 149. in 150. lenom Obligacijskega zakonika - OZ odgovarja njen imetnik oziroma toenka na podlagi predpisov o obveznem zavarovanju motornih vozil. Objektivno odgovornemu vozniku (zavarovancu toenke) pa konkurira tonikova krivda, ki jo mora dokazati imetnik nevarne stvari oziroma zavarovalna ustanova. S tem pojmom se po staliu sodne prakse oznauje takno ravnanje okodovanca, ki bi se mu vsak razumen lovek izognil zato, da se ne bi izpostavljal nevarnosti. Imetnik nevarne stvari je tako po pravilni razlagi prvostopenjskega sodia delno "prost" odgovornosti, e okodovanec sam ravna nepazljivo in zato utrpi kodo. SPREMEMBA SUBJEKTA V PRAVDI e se spremeni stranka, obvezno upotevati v uvodu (npr. izstopi RS, vstopi zavarovalnica), pie zavarovalnica, izpusti RS. Glede uvoda sodbe in prvotoene stranke RS bi dodala sledee: Sama sem v uvodu napisala obe stranki kot prvotoeno RS in nato Zavarovalnico. Nato pa sem v izreku sklepa sprejela tudi sklep da se postopek zoper prvo toeno stranko ustavi. Izhajala sem iz staliua, da je Zavarovalnica vstopila v pravdo na podlagi zavarovalne pogodbe sklenjene z RS in sem tudi zasledila v enem zapisniku na GO izrecno vpraanje sodnice ali toea stranka umika zoper RS in je slednja pritrdila. Zato sem navedla obe stranki in s sklepom ustavila postopek zoper RS. V obrazloitvi pa navedla, da je sodie spremembo tobe dopustilo s posebnim sklepom zato se tega v izrek ne povzema, zaradi umika zoper RS pa postopek v tem delu ustavilo Glede vstopa zavarovalnice pa sem upoteval sklep, v katerem je sodie jasno obrazloilo, da v tem primeru ne gre za umik tobe, ampak za vstop intervinienta v pravdo namesto toene stranke (201.l ZPP). Postopka zako nisem ustavil, ampak sem zadevo samo obrazloil v obrazloitvi. V uvodu pa sem napisal v smislu RS, sedaj Zavarovalnica Triglav. A vse to je zdaj stranskega pomena, ker sem padel zaradi "napane" odloitve. Sta mi popravljalca napisala, da sem glede aktivne legitimacije ugotovila pravilno podlago (l. 948 OZ). Pooblastilo ni pravilna podlaga. Podlaga je pa tudi kasneja pridobitev lastninske pravice. Pa napisala sta mi, da sem zelo dobro obrazloila in pravilno ugotovila, da doloba ni bila nina, ker ni predloil 2 kljuev in zavarovalni primer sploh ni nastal. 948 len OZ; Premoenjsko zavarovanje lahko sklene vsak, kdor ima interes, da nastane zavarovalni primer, ker bi mu sicer nastala kakna premoenjska izguba. Pravice iz zavarovanja imajo samo tisti, ki so imeli ob nastanku kode premoenjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal. POSEBNO HUDA INVALIDNOST - ODKODNINA posredni okodovanci-odkodnina za posebno hudo invalidnost- jaz sem zavrnila-izvedenec je nemre v izvedenskem mnenju ugotovil, da sicer ima duevne posledice, toda je sposoben samostojno opravljati osnovne ivljenjske funkcije-to pa je eden izmed standardov za doloitev odkodnine po tem lenu-sodna praksa PRIDOBITEV LP Po staliu US ima originaren pridobitni nain, ne glede na to, da LP ni bila vpisana v ZK, prednost pred prisilno hipoteko, ki je bila pridobljena v izvrilnem postopku. UGOVOR PRI SKLEPU O IZVRBI Ugovor zoper sklep o izvrbi se obravnava razlino glede na to, ali sklep o izvrbi izdan na podlagi verodostojne listine ali izvrilnega naslova. e je ugovor zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine obrazloen gre v pravdo (2. odst. 62. l. ZIZ), sicer ga zavrne izvrilno sodie (2. odst. 53. l. ZIZ). Izjemoma (ker so ti primeri redki ) o obrazloenem ugovoru zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine odloa izvrilno sodie, e dolnik izpodbija sklep o izvrbi samo v delu, v katerem je sodie dovolilo izvrbo (3. odst. 62 l. ZIZ). O ugovoru zoper sklep o izvrbi na podlagi izvrilnega naslova vedno odloa izvrilno sodie (54. l. ZIZ). POBOTANJE V NASPROTNI TOBI Pri nasprotni tobi se zahtevka izreeta popolnoma loeno in ni nobene ugotovitvene sodbe. Nikar z ugotovitveno! Ker ni pravnega interesa za nobeno ugotovitev, samo dajatev! Pobotajo pa se stroki postopka (kako jih sploh razdeli im bolj fer, je pa e drugo vpraanje Ni pa dejansko niti nujno, da se pobotata v izvrbi - te dva zahtevka lahko ivita popolnoma loeno ivljenje. Sicer pa bi lo to takole nekako: 1.) Tobenemu zahtevku po tobi, ki se glasi: "Toenec B je dolan plaati toniku A znesek xy z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne xy dalje do plaila," se ugodi.
5

2.) Tobenemu zahtevku po nasprotni tobi, ki se glasi: "Toenec po nasprotni tobi A je dolan plaati toniku po nasprotni tobi B znesek xy z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne xy dalje do plaila," se ugodi. 3.) Toenec B je dolan toniku A povrniti pravdne stroke v znesku xy, v roku 15 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teejo od prvega dne zamude dalje do plaila. Variacij pobotanja pa je seveda ve. Opozarjam, da je edina poanta pobotnega ugovora, da dosee zavrnitev zahtevka. Zato jaz pod nobenim pogojem ne bi v izreku sodbe "ugotovila" terjatve toenca, ki bi presegala znesek vtoevane terjatve (eprav bi se recimo v postopku izkazalo, da je znesek, ki ga uveljavlja toenec v pobot, viji od vtoevane terjatve) - s tem gre namre preko zahtevka, poleg tega pa izda ugotovitveno sodbo, za katero ni izkazan pravni interes. (v primeru uveljavljanja terjatve v pobot z nasprotno tobo ne pride do pobota v izreku, ampak ele v izvrbi) isto na kratko: 1. ugotovitev TK terjatve 2. ugotovitev TC terjatve 3. pobotanje obeh in 3.a zavrnitev TK zahtevka v celoti ....e sta obe terjatvi enaki 3.b. zavrnitev TK zahtevka v celoti... e je TC terjatev vija od TK 3.c. zavrnitev zahtevka TK za pobotan del, nepobotan del vtoevane terjatve pa sodie naloi TC v plailo... e je TK terjatev vija od TC.