OBRESTI

Funkcije obresti so: - plailo za uporabo tujega denarja (odkodninska funkcija) - posledica neplaila (kaznovalna sankcija) - valorizacijska funckija (ohranjanje vrednosti domaega denarja) pred sprejetjem ZPOMZO-1 Glede na pravni temelj loimo: - zamudne: pravni temelj je zamuda

pogodbene: pravni temelj je pravni posel procesne: posebna vrsta zamudnih obresti; teejo od zapadlih in neplaanih zamudnih/pogodbenih obresti izjema od prepovedi anatocizma (381. len OZ)

I. ZAMUDNE OBRESTI
Zamudne obresti so objektivna posledica zamude, do njih pride ne glede na dolnikovo krivdo za zamudo ter ne glede na to, ali je upnik zaradi zamude imel kakno kodo. Dolnik je v zamudi z izpolnitvijo, e: - ne izpolni v roku, e je doloen - od opomina upnika (e rok izpolnitve ni doloen) 299. len OZ - ko zapadlost terjatve doloi zakon (npr. pri neupravieni pridobitvi je nepoten pridobitelj v zamudi od dneva pridobitve 193. len OZ) Teejo od: - pogodbenih obveznosti - odkodninskih obveznosti

- reparacijskih obveznosti
Zakonita obrestna mera je 8 %, e poseben zakon ne doloa drugae (trenutno 12% za domao valuto, za tujo valuto do 1.1.2007 velja 8%).

- ZPOMZO obrestna mera = TOM + realni del (domaa valuta); valorizacija teaja (tuja valuta) - od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003 (ZPOMZO-A) obrestna mera TOM, poveana za 13,5% - od 28. 6. 2003 do 31. 12. 2006 zane veljati Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) obrestna mera ni ve sestavljena iz revalorizacijskega (TOM) in realnega dela preneha valorizacijska funkcija zamudnih obresti od 1. 1. 2007 (ZPOMZO-1A) vodilna obrestna mera, poveana za 8%; izenai se domao in tujo valuto

Obrestno mero zamudnih obresti se lahko dogovori tudi s pogodbo (379. len OZ), z omejitvijo, ki velja za oderuke obresti (ne ve kot 50% vije od predpisane 377. len OZ). Razvoj pravila ultra alterum tantum 1. ZOR loi pogodbene in zamudne obresti, glede pogodbenih velja prepoved obrestovanja prek glavnice (277. len ZOR)

2. 1. 1. 2002 (OZ) obresti prenehajo tei, ko vsota zapadlih, pa neplaanih obresti dosee glavnico (376. len
OZ); velja za POGODBENE in ZAMUDNE a) 1060. len OZ prepoved ultra alterum tantum ne velja za terjatve, ki so nastale pred OZ, za terjatev, ki nastane v asu veljavnosti ZOR se torej uporabi 277. len ZOR b) 2. 3. 2006 (ustavna odloba U-I-300/04) 1060. len OZ je v naskladju z URS v delu, ko doloa, da za obresti po ZOR prepoved ultra alterum tantum ne velja; obresti od terjatev, ki so nastale v asu ZOR, se torej ustavijo, kljub temu, da bi po 1060. lenu OZ tekle e po 1. 1. 2002 (ta ustavna odloba eli odpraviti razlikovanje med dolniki po OZ in ZOR, upniki za vse lahko zahtevajo najve dvojno glavnico)
1

3. 22. 5. 2007 (novela OZ-A) rta se 376. len; novi 382.a len prepoved obrestovanja preko glavnice velja le
e za pogodbene, ne ve za zamudne obresti

4. 24. 5. 2007 (korekcija z Up-227/05) e obresti do uveljavitve novele A (22.5.2007) doseejo glavnico,
prenehajo tei (ne zanejo tei znova); v praksi to pomeni, da za terjatve, ki zapadejo do 17. 3. 2002 obresti prenehajo tei (saj so dosegle glavnico pred 22.5.2007); za terjatve, ki zapadejo po 17. 3. 2002 pa obresti teejo v nedogled IZREKI

1. terjatev zapade do 28. 10. 1998 (obresti prenehajo tei z 1.1.2002, eprav prej doseejo glavnico)
Toena stranka je dolna toei plaati denarni znesek v viini 40.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od x.y.zzzz (nastanka zamude) do 1.1.2002. (iz mone obrazloitve: e kode ni mogoe nadomestiti z vzpostavitvijo v prejnje stanje, jo nadomesti denarna odkodnina. 186. len ZOR doloa, da se odkodninska obveznost teje za zapadlo od trenutka nastanka kode, ki je v konkretem primeru nastopila npr. z dnem popravila avtomobila.....) 2. terjatev zapade od 28. 10. 1998 do 17. 3. 2002 Toena stranka je dolna toei plaati denarni znesek v viini 40.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od x.y.zzzz (nastanka zamude) do p.r. kkkk (izrauna s programom, vendar najve do viine glavnice). (iz mone obrazloitve: sodie je po uradni dolnosti omejilo tek zamudnih obresti do viine glavnice, saj je ugotovilo, da so obresti prenehale tei iz razloga po 376. lenu Obligacijskega zakonika v povezavi z Ustavno odlobo, opr. t. U-I-300/2004 z dne 2.3.2006. Obresti, ko so na podlagi prej veljavnih predpisov nehale tei, ker so e dosegle glavnico, tudi po noveli OZ, ki je zaela veljati dne 22. 5. 2007, ne zano ponovno tei.) 3. terjatev zapade po 17. 3. 2002 a) pred naelnim pravnim mnenjem US RS (26. 6. 2002) Toena stranka je dolna toei plaati denarni znesek v viini 40.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obresti od x.y.zzzz do prenehanja obveznosti (lahko uporabi tudi od x.y.zzzz dalje). b) po naelnem pravnem mnenju US RS (26. 6. 2002), ki se smiselno nanaa tudi na povrnitev premoenjske kode (se pravi za neprave denarne obveznosti, ki se odmerjajo po cenah na dan sodne odlobe. Za prave denarne obveznosti velja naelo denarnega nominalizma, zato je potrebno doloiti tono tevilo denarnih enot, poleg tega pa tudi zamudne obresti od dneva zamude brez zmanjanja za temeljno obrestno mero.) Toena stranka je dolna toei plaati denarni znesek v viini 40.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od x.y.zzzz do dne 27. 6. 2003 po obrestni meri v viini predpisane obrestne mere zamudnih obresti, zmanjane za temeljno obrestno mero, od dne 28. 6. 2003 dalje do prenehanje obveznosti pa po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti.

4. 1. 1. 2007 uvedba evra

Toena stranka je dolna toei plaati denarni znesek v viini 8.512,67EUR in zakonske zamudne obresti od zneskov: - 2.039.976,24 SIT po obrestni meri za SIT v evrski protivrednosti, preraunano po teaju zamenjave, za as od 21. 4. 2005 do vkljuno 31. 12. 2006 in od - 8.512,67 po obrestni meri za EUR za as od 1.1. 2007 do izpolnitve obveznosti, vse v 15 dneh pod izvrbo. ALI (glej zgoraj) Toena stranka je dolna toei stranki plaati . (4000) EUR z zzo: - od zneska .. (958.560) SIT od dne 01.01.2002 (e ni zamuda nastala kasneje) v viini predpisane obrestne mere, zmanjane za temeljno obrestno mero, do 27.6.2003; od 28.6.2003 do 31.12.2006 pa po predpisani obrestni meri v viini zakonskih zamudnih obresti,
2

- od zneska .. (4000) EUR od dne 01.01.2007 dalje do plaila pa po vsakokrat veljavni obrestni meri;
vse v 15 dneh (8 dneh smv), pod izvrbo. (OBRAZLOITEV: Sodie je pri odmeri obresti upotevalo, da je od 1.1.2007 uradno plailno sredstvo v RS evro. Na podlagi 1. in 4. odstavka 13. lena Zakona o uvedbi evra je zneske preraunalo v evre po teaju zamenjave (1 EUR = 239,64 SIT).

II. KDAJ NASTANE ZAMUDA

Kdaj pride dolnik v zamudo s plailom premoenjske kode? 165. len OZ doloa, da odkodninska obveznost teje za zapadlo od trenutka nastanka kode. Vpraanje pa je, ali je dolnik z dnem zapadlosti odkodninske obveznosti tudi e v zamudi? a.) kadar gre za isto denarno obveznost (npr. nekdo ukrade doloeno vsoto denarja) zakonske zamudne obresti gredo okodovancu brez dvoma od nastanka kode b.) nedenarna premoenjska koda (npr. pokvarjena ali uniena stvar) okodovanec ima pravico do izbire do vrnitve v prejnje stanje (primarno pravilo) ali pa do povrnitve denarne odkodnine vrnitev v prejnje stanje: e odgovorna oseba kupi novo stvar ali popolnoma popravi stvar, okodovanec nima pravice do zakonskih zamudnih obresti ima pa pravico zahtevati povrnitev druge kode, npr. odkodnino za as, ko stvari ni mogel uporabljati. e okodovanec sam vzpostavi prejnje stanje (popravi avto in za to plaa doloen denarni znesek) nedenarna terjatev konvertira v denarno terjatev; po moje je sedaj dolnika potrebno e spraviti v zamudo (299. len OZ), torej ga seznaniti z viino obveznosti takrat nastopni zamuda. povrnitev denarne odkodnine dolnik je v zamudi od dne, ko je okodovanec od njega zahteval denarno odkodnino. Bistvo: razlikujemo med trenutkom zapadlosti odkodninske obveznosti (165. len OZ) to je v trenutku nastanka kode in med nastopom zamude dolnika (299). Kljub temu, da je koda e nastala, torej je e zapadla, je dolnika potrebno e spraviti v zamudo (od njega od vsega zaetka uveljavljati denarno terjatev, e je okodovanec sam odpravil kodo pa ga seznaniti z viino obveznosti in zahtevati plailo tega zneska) Kdaj pride dolnik v zamudo s plailom nepremoenjske kode? Kdaj nastane oz. zapade odkodninska obveznost: - ko je obseg kode dokonno znan

ko je zdravljenje zakljueno oziroma ko se pri okodovancu dokonno izoblikujejo vse posledice kodnega dogodka.

Kdaj nastane zamuda dolnika: ko se dolnika (navadno zavarovalnica) seznani z obsegom kode, torej ko se mu posreduje vsa zdravstvena dokumentacija, ki mu omogoa, da ugotovi viino svoje obveznosti. Sodna praksa dopua e14-dnevni rok kot primeren rok v katerem se dolnik lahko seznani z viino obveznosti in plaa odkodnino. Po poteku tega roka je dolnik v zamudi. e se ne da zagotovo ugotoviti, kdaj se je dolnik seznanil z vso zdravstveno dokumentacijo, kot dan nastanka zamude tejemo dan, za katerega nedvomno ugotovimo, da je bil dolniku znan obseg obveznosti, to je lahko na primer dan, ko je zavarovalnica plaala akontacijo odkodnine ali pa celo dan, ko je bila seznanjena z izdelanim izvedenskim mnenjem.

III. OBRESTI OD NEPREMOENJSKE KODE 1.

ZOR zamudne obresti za nepremoenjsko kodo se presodijo ele od izdaje sodbe dalje (neiste denarne terjatve)

IZJEMA: e je okodovanec sam odpravil kodo pred izdajo sodne odlobe, so sodia priznavala zakonske zamudne obresti od dneva, ko je bila koda odpravljena, oziroma od dneva nastanka strokov za odpravo kode (npr. v prometni nesrei pokodovan avto neista denarna terjatev, ker e ni dospela; ko avto popravi se spremeni v isto denarno terjatev)

IZ OBRAZLOITVE SODBE (regres zavarovalnice): Tk je zzo zahteval od odkodnine za nepremoenjsko kodo od 15. 12. 1998 dalje, to je 15 dni po tem, ko je toena stranka prejela njegov odkodninski zahtevek, pri emer se je skliceval na 919. len ZOR. Uporaba navedenega zakonskega doloila pa v konkretnem primeru ne pride v potev, saj je predmet spora odkodninska (in ne pogodbena) odgovornost zavarovanca toene stranke. Pri tem je potrebno upotevati ustaljeno stalie sodne prakse, da se denarna odkodnina za nepremoenjsko kodo presoja ob analogni uporabi doloila II. odstavka 189. lena ZOR, torej se viina odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe. Takrat postane viina kode znana in od takrat dalje gredo okodovancu tudi zakonske zamudne obresti. Sodie to dolobo uporabi vedno, kadar okodovanec zahteva odkodnino neposredno od odgovorne osebe. Uporabiti pa jo mora tudi v primeru, ko okodovanec zahteva odkodnino iz istega kodnega dogodka od zavarovalnice, ki je zavarovala tujo odgovornost, ker zaradi tega odgovarja okodovancu le in v enakem okvirju, kakor sama odgovorna oseba. Obveznost zavarovalnice sicer temelji na pogodbi, vendar je njena vsebina enaka temu, za kar je odgovoren zavarovanec. Po teh pravilih pa prisojanje zamudnih obresti pred 1. 1. 2002 za posamezne konkretne primere kljub sprejetju Obligacijskega zakonika (OZ) in predpisov o obrestni meri zamudnih obresti ni mogoe, ker bi to poruilo ustaljeno sodno prakso, enakost okodovancev pred zakonom (14. len URS) in enako varstvo pravic pred sodiem (22. len URS).

2. Naelno pravno mnenje US RS (26. 6. 2002) zamudne obresti za nepremoenjsko kodo pripadajo
okodovancu od uveljavitve OZ (1. 1. 2002) dalje, e zamuda ni nastala pozneje (e terjatev zapade pred 1. 1. 2002 - obresti ele od 1. 1. 2002; e terjatev zapade po 1. 1. 2002 - obresti od dneva zamude), in sicer v asu veljavnosti ZPOMZO-A: od dneva sodbe sodia prve stopnje v viini predpisane obrestne mere, zmanjane za temeljno obrestno mero obresti Enako velja tudi za denarne odkodnine za povrnitev premoenjske kode, odmerjene po cenah na dan sodne odlobe (se pravi za neprave denarne obveznosti, ki se odmerjajo po cenah na dan sodne odlobe). Toena stranka je dolna toei plaati denarni znesek v viini 40.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 do dne 27. 6. 2003 po obrestni meri v viini predpisane obrestne mere zamudnih obresti, zmanjane za temeljno obrestno mero, od dne 28. 6. 2003 dalje do prenehanja obveznosti pa po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti. (IZ OBRAZLOITVE: Tk terja obresti od nepremoenjske kode od dne nastanka kode, vendar je sodie zamudne obresti od odkodnine za negmotno kodo prisodilo v skladu z naelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodia RS z dne 26. 6. 2002 (Pravna mnenja I/2002, str. 11-14) ele od uveljavitve OZ (1. 1. 2002), vendar le do dne 27. 6. 2003, ko je zael veljati Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Url. RS, t. 56/2003, v nadaljevanju ZPOMZO-1), ki je opustil loevanje med pravimi realnimi zo in valorizacijskimi obrestmi. Po citiranem naelnem pravnem mnenju (ob upotevanju, da je bilo izdano pred uveljavitvijo ZPOMZO-1) se uporablja predpisana obrestna mera zamudnih obresti (ZOM), zmanjana za temeljno obrestno mero (TOM). Od uveljavitve ZPOMZO-1, ki je kot e reeno opustil loevanje med pravimi realnimi zamudnimi obrestmi in valorizacijskimi obrestmi, se odkodninska terjatev obrestuje po obrestni meri zamudnih obresti, pri tem pa je sodie upotevalo doloitev Ustavnega sodia RS, opr. t. U-I-300/2004 z dne 2. 3. 2006, saj je omejilo tek zamudnih obresti do prenehanja obveznosti v skladu s 376. lenom OZ tudi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki teejo po 1. 1. 2002, za katere se uporablja 277. len ZOR in ki so e dosegle ali presegle viino glavnice.)

- od prvega dne po dnevu sodbe sodia prve stopnje dalje pa obresti po predpisani obrestni meri zamudnih

Glede zamudnih obresti pri odkodnini za nepremoenjsko kodo in pri neistih denarnih obveznostih predlagam v branje naslednje: I. kdaj nastane dolnika zamuda pri odkodnini za nepremoenjsko kodo sklep VSL II Cp 1037/2004 + lanek Konina Petrnel v PP 15. 11. 2007 Dolnika zamuda nastane takrat, ko upnik opredeli svojo terjatev kot denarno, s tem pozivom torej teejo zamudne obresti. Tonik ima namre monost zahtevati naturalno restitucijo (ni zamudnih obresti) ali denarno odkodnino. V zamudo pride sicer e z nastankom kode (165. l OZ), ampak takrat TERJATEV E NI DENARNA in ele, ko jo upnik kot tako opredeli, nastane dolnika zamuda ZA DENARNO OBVEZNOST, od takrat teejo zamudne obresti.
4

Sodna praksa to razlaga enostavno z 299/2: v primeru, da rok za izpolnitev ni doloen, pride dolnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali zaetkom postopka, katerega namen je dosei izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni obveznost. Sodna praksa (v neki drugi odlobi, tevilke al ne vem) izrecno razlikuje med 299. l OZ in 943. l OZ --- pri odkodnini, ki nastane na podlagi zakona se uporablja 299. len in zakonske zamudne obresti teejo od (predpravdnega ali tobenega) zahtevka tonika dalje do prenehanja obveznosti. Konina Petrnel se v lanku sicer zavzema, da bi tekle zamudne obresti e od nastanka kode (kot pri istih denarnih obveznostih (na primer tat ukrade denar) tudi teejo), ampak sodna praksa do zdaj ni taka. II. kdaj nastane zamuda dolnika pri neistih denarnih terjatvah sodba in sklep VSL II Cp 2100/2003 Kdaj nastane zamuda dolnika pri neistih denarnih terjatvah (na primer razbit avto) ----- ko tonik svojo terjatev opredeli kot denarno terjatev ----- od tega poziva dalje torej. e se viina kode ugotavlja z izvedencem, od dneva izdelave izvedenskega mnenja. e dolnik popravi razbit avto, s tem preneha obveznost naturalne restitucije in se spremeni v denarno terjatev in od tega dne teejo zamudne obresti (Konina Peternel lanek).