PRENEHANJE

GOSPODARSKIH
DRUZB
Viš.pred.mag.Vilma Alina Bezenšek
 Redno prenehanje gospodarske družbe
 Prenehanje poslovanja družbe po
skrajšanem postopku
 Likvidacija družbe
 Prisilna poravnava
 Stečaj družbe
Prostovoljne oblike prenehanja
družb
 Prostovoljno prenehanje gospodarskih družb zajema predvsem pojavnosti nekaterih statusnih
sprememb gospodarskih družb.

 Najbolj razširjeni obliki takšnih statusnih sprememb sta spojitev in pripojitev.

 Pri obeh oblikah statusnih spremembah gospodarskih družb gre za prenehanje obstoja prejšnjih
družb ne da bi se pri tem uporabila likvidacija. V obeh primerih se premoženje družb, ki
prenehajo obstajati prenese.

 Pri postopku pripojitve se premoženje prenese na že obstoječo družbo, pri spojitvi pa na družbo,
ki se za to posebej na novo ustanovi.

 426 člen ZGD-1 ureja poseben pravni institut skrajšanega postopka prenehanja gospodarske
družbe, ki omogoča izbris družbe iz sodnega registra, ne da bi bila potrebna likvidacija. Gre za
izjemno obliko prenehanja, pri kateri niso ogroženi interesi upnikov. Uvedba te oblike prenehanja
družbe je bila v naš sistem unesena z namenom rešitve problema tistih gospodarskih družb, ki so
bile vpisane v sodni register, pa niso nikdar začele delovati. Predpostavki: 1. družba nima
upnikov in 2. družba nima neurejenih pravnih razmerij s svojimi partnerji in delavci.
Pravni vir prisilne poravnave,
stečaja in likvidacije
 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju /ZFPPIPP-NPB3/ iz leta
2007
 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4735

Ureja pogoje za izvedbo in postopek prisilne poravnave ter stečaja nad

dolžniki.

Namen zakona je pravna ureditev odprave plačilne nesposobnosti s

prisilno poravnavo in finančno reorganizacijo ter poplačilo upnikov.
Finančno prestrukturiranje
 15. člen ZFPPIPP ureja finančno prestrukturiranje :
Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik
postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in lahko vključujejo:

1. zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,

2. pri kapitalski družbi: izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi
stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi
denarnimi vložki in
3. druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke
omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da
dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben
Zakaj finančno
prestrukturiranje?
 ”Bistvo tega pravnega instituta je, da se upniki razvrstijo v razrede
glede na pravni naslov svojih terjatev in druge znake istovrstnosti,
npr. terjatve iz naslova kratkoročnih likvidnostih posojil, terjatve iz
naslova dolgoročnih investicijskih posojil, terjatve dolžnikovih
dobaviteljev, kupcev ipd., da se predvidi zmanjšanje terjatev in
podaljšanje plačilnih rokov za vsak razred terjatev posebej ter da se
predlaga metoda finančne reorganizacije.” (Krešo Puharič, Pravo
družb in poslovno pravo, Založba Uradni list RS 2006)

 METODE FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA SO TOREJ:

 - pridobivanje likvidnih sredstev
 -povečanje osnovnega kapitala
 -ukrepi za racionalizacijo proizvodnje oziroma poslovanja
Sanacija
 Sanacijo izvedejo družbeniki z vplačilom novega
kapitala, ob upoštevanju pravil finančnega
poslovanja, pri čemer je zlasti pomembna obveznost
zagotavljanja kapitalske ustreznosti družbe.
 Zakon ureja:
 odgovornost organov vodenja in nadzora za finančno
poslovanje družbe
 zagotavljanje kapitalske ustreznosti
Postopek prenehanja gospodarskih
družb –LIKVIDACIJA
 Je postopek v katerem dokončamo vsa pravna
razmerja, poplačamo upnike in družbenikom
razdelimo ostanek premoženja družbe.
 Sklep o prenehanju in likvidaciji
 Organi likvidacijskega postopka
 Dokončanje poslov in prodaja likvidacijske mase
 Poročilo o poteku likvidacijskega postopka in predlog o
razdelitvi premoženja
 Izbris iz sodnega registra
 Prenehanje po skrajšanem postopku
Prisilna poravnava in Stečaj

 Prisilna poravnava in stečaj sta posledica težav družbe. Ta dva postopka

imenujemo tudi postopki insolventnosti. Insolvenčni postopki so namenjeni
odpravi vzrokov nelikvidnosti oziroma prezadolženosti in kapitalske
neustreznosti podjetja.

 Prisilna poravnava in stečaj se sklepata v posebnem sodnem postopku, ki

se začne na predlog prezadolženega dolžnika ali upnikov, z namenom da
bi se izvedla odprava dolžnikove nelikvidnosti oziroma zadolženosti (pri
prisilni poravnavi), oziroma (pri stečaju) da bi se iz stečajne mase vsaj delno
poplačali upniki.
Postopki zaradi insolventnosti
(5.člen ZFPPIPP)

1.    postopek prisilne poravnave,

2.    postopek poenostavljene prisilne

poravnave in

3.    stečajni postopki.

Vrste prisilnega prenehanja in
stečajnih postopkov
Postopka prisilnega prenehanja sta:
1.     izbris iz sodnega registra brez likvidacije in
2.     prisilna likvidacija

Stečajni postopki so:

1.    stečajni postopek nad pravno osebo,
2.    postopek osebnega stečaja in
3.    postopek stečaja zapuščine.
Namen prisilne poravnave
 Namen prisilne poravnave je vzpostavitev normalnega položaja oziroma prisilna
ureditev razmerja z upniki.

 Prisilna poravnava mora pripeljati do zdravega delovanja gospodarske družbe v

prihodnosti in je namenjena preprečitvi uničenja podjetja, ki je v kratkotrajni slabi
situaciji, iz katere se brez PP ne bo moglo izviti. PP je torej namenjena izognitvi
Stečajnega postopka za podjetja, ki so v svojem-vsaj pretežnem delu, ob uspešni
zaključitvi postopka PP, sposobna ekonomsko zdravo delovati.

 V postopku zaradi insolventnosti je treba vse upnike, ki so v razmerju do

insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.

 Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši

pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov.
Prisilna poravnava
 Prezadolženo podjetje lahko predlaga svojim upnikom odložitev ali
zmanjšanje njihovih terjatev, da bi se podjetje lahko reorganiziralo
in usposobilo za normalno poslovanje
 Glasujejo upniki
 Organi prisilne poravnave:
 sodnik,
 upravitelj
 in upniški odbor
 Prisilna poravnava je sodni postopek
 Predlog za uvedbo postopka
 Začetek postopka in posledice- prijava terjatev v enem mesecu od
objave v UL
 Načrt finančne reorganizacije
 Sklenitev in potrditev prisilne poravnave
 Možnost razveljavitve v 6 mesecih
Osnovna pravila PP
136. Člen ZFPPIPP določa namen postopka prisilne poravnave
Postopek prisilne poravnave se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja,
da:
1.     sedanji družbeniki dolžnika lahko obdržijo samo tak delež v osnovnem kapitalu dolžnika, ki ustreza vrednosti
preostanka premoženja dolžnika, ki bi ga prejeli, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
2.     se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni
postopek, ob upoštevanju vrstnega reda in drugih pravil poplačila prednostnih, navadnih in podrejenih terjatev
ter zavarovanih terjatev v stečajnem postopku,
3.     se nadaljuje poslovanje dolžnikovega podjema oziroma rentabilnega dela tega podjema.

137. Člen ZFPPIPP pa zapoveduje razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika njegovim upnikom
Dolžnik mora upnikom v postopku prisilne poravnave razkriti svoj finančni položaj in poslovanje ter jim dati vse
informacije, potrebne za presojo:
1.     ali je dolžnik insolventen,
2.     ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo
postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
3.     ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila
njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Kdo lahko predlaga PP
 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica:
1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v
tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali
2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.

 O začetku postopka prisilne poravnave odloča sodišče na predlog upravičenega

predlagatelja za začetek postopka. Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je
upravičen vložiti:

1. dolžnik in
2. osebno odgovorni družbenik dolžnika.

PAZI! Velja, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni
zahtevek, da sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka
prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo.
Predlog PP (143. in 144. člen
ZFPPIPP)

1. Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika

upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih
terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo.

2. S predlogom prisilne poravnave mora dolžnik vsem

upnikom ponuditi enak delež plačila njihovih navadnih
terjatev, enake roke za njihovo plačilo in obresti po enaki
obrestni meri od začetka postopka prisilne poravnave do
poteka roka za njihovo plačilo.
Predlog PP mora vsebovati:
1.     glede nezavarovanih terjatev upnikov:
-  skupni znesek teh terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja
(iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona),
-  delež plačila teh terjatev, roke za njihovo plačilo in obrestno mero, po kateri
se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne
poravnave do poteka odloženega roka za njihovo plačilo,

2.     opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih

terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna
poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala,

3.     opis in skupni znesek morebitnih podrejenih terjatev ter navedbo, da bodo
podrejene terjatve prenehale, če bo prisilna poravnava potrjena.
Alternativni predlog PP- pretvorba
terjatev v deleže družbe
(1) Če je dolžnik organiziran kot kapitalska družba, lahko s
predlogom prisilne poravnave ponudi upnikom, da po svoji
izbiri:

1.     bodisi pristanejo na zmanjšanje in odložitev zapadlosti

svojih navadnih terjatev

2.     bodisi te terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni

vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika.
Vrste terjatev v PP: NEDENARNE,
ZAVAROVANE, NEZAVAROVANE
20. člen ZFPPIPP: nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev

Terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje,

katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev.

Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve

ali izvedbo storitve.

Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico.

Nezavarovana terjatev je terjatev upnika, ki ni zavarovana z ločitveno pravico. Kot

nezavarovana terjatev se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za
katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.
FINANČNA IN POSLOVNA
terjatev (20.a člen ZFPPIPP)
Finančna terjatev je terjatev do dolžnika, ki je nastala na podlagi:
1.     kreditne pogodbe, pogodbe o izdaji bančne garancije ali drugega posla enakih
značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo,
2.     pogodbe o finančnem leasingu ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik
sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo,
3.     posojilne pogodbe ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z
osebo nefinančnega sektorja,
4.     poroštva ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je prevzel dolžnik za finančno
terjatev do druge osebe,
5.     izvedenega finančnega instrumenta, katerega izdajatelj je dolžnik.

Poslovna terjatev do dolžnika je vsaka terjatev do dolžnika, razen finančne terjatve.

PREDNOSTNE TERJATVE
Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:
1.     plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
2.     odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
3.     neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega
postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini
odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih
razlogov,
4.     plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane
nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
5.     odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo
zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
6.     davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5.
točke
7.     nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto.
V stečajnem postopku so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so
nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.
PODREJENE IN NAVADNE
TERJATVE
Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki
se na podlagi pravnega razmerja med
dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik
insolventen, plačajo šele po plačilu drugih
nezavarovanih terjatev do dolžnika.

Navadne terjatve so nezavarovane terjatve, ki

niso niti prednostne niti podrejene terjatve.
LOČITVENE IN IZLOČITVENE
PRAVICE

 Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika
pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Ločitveni upnik je upnik, ki v postopku
zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
 Izločitvena pravica je:
1. pravica lastnika oziroma lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik) premične stvari od insolventnega dolžnika
zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
2. pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na
nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da
prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini,
3. pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v
zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice
zakonitega imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) drugega premoženja, od insolventnega
dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v
dobro te osebe in
4. pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih
blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.
Izločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu
dolžniku.
Načrt finančnega prestrukturiranja
Načrt finančnega prestrukturiranja mora po ZFPPIPP vsebovati:
1. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen,
2. predlog prisilne poravnave z vsebino iz četrtega odstavka 143. člena
ali iz četrtega in sedmega odstavka 144. člena tega zakona,
3. oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za
njihovo plačilo, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
4. opis drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo dolžnik
izvedel, in za vsakega od teh ukrepov:- časovni načrt izvedbe,
- oceno stroškov izvedbe in
- oceno učinkov izvedbe ukrepa na odpravo vzrokov insolventnosti ter
kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost dolžnika,
 5. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben
izpolniti vse svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.
Glasovanje o sprejetju PP
(200.člen ZFPPIPP)
(1) O sprejetju prisilne poravnave odločajo upniki z glasovanjem.
(2) Vsak upnik, katerega terjatev do insolventnega dolžnika je v postopku
prisilne poravnave priznana ali verjetno izkazana, ima pravico glasovati o
prisilni poravnavi, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače
določeno.
(3) Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede (izjeme določene v
59 odstavku tega člena- če želiš vedeti več, preberi v zakonu):
1.     zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega
dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega
prestrukturiranja in
2.     prednostne terjatve.
(4) Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do
insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali
položaj ožje povezane osebe.
Izračun deleža glasovalnih
ravic (201. člen ZFPPIPP)
Pri izračunu deleža glasovalnih pravic upnika
pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave se
upošteva znesek vsake priznane ali verjetno
izkazane terjatve upnika iz 73. člena ZFPPIPP,
pomnožen s količnikom za glasovanje o prisilni
poravnavi (ponderiran znesek terjatve)
Količnik za glasovanje o PP
Količnik za glasovanje o prisilni poravnavi je
1.     pri terjatvi, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe
osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja:
-  zavarovana terjatev: 3,
-  navadna terjatev: 2,
-  podrejena terjatev: 0,25

2.     pri terjatvi, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega
kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, če je upnik hkrati v postopku povečanja
osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki vpisal in vplačal nove delnice za skupno emisijsko
ceno, ki je večja od 10 odstotkov zneska terjatve, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika:
-  zavarovana terjatev: 5,
-  navadna terjatev: 4

...
Sprejetje PP (205. člen
ZFPPIPP)
Prisilna poravnava je sprejeta, če za njeno
sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni
ponderirani zneski terjatev so najmanj enaki
6/10 zneska osnove iz tretjega odstavka 201.
člena tega zakona.
NOV POENOSTAVLJEN
POSTOPEK PP
 S spremembo ZFPPIPP-E (2013) je uzakonjen tudi nov postopek
prisilne poravnave, t. i. postopek poenostavljene prisilne poravnave,
ki je cenejši in hitrejši postopek prestrukturiranja za mikro podjetja in
s.p.
 Dolžnik bo lahko od sedaj naprej predlogu za začetek postopka
poenostavljene prisilne poravnave priložil računovodske izkaze, za
katere ni potrebno, da so revidirani, kot morajo biti pri redni prisilni
poravnavi. Predložiti bo moral tudi seznam upnikov in njihovih
terjatev ter notarsko overjeno izjavo, da so podatki v izkazih resnični.
 Poenostavljen postopek prisilne poravnave omogoča učinkovitejše in
realnejše možnosti prestrukturiranja malih podjetij in samostojnih
podjetnikov, saj je postopek sanacije bistveno hitrejši, predvsem pa
cenejši. 
Stečaj
 sodni postopek prenehanja gospodarske družbe (dolžnika), ki ni sposoben
poravnati svojih obveznosti
 Organi postopka (sodnik, upravitelj, upniški odbor)
 Stečajni postopek in pravne posledice
 Predlog za uvedbo postopka
 Sprememba firme
 Prenos pooblastil na upravitelja
 Oblikovanje stečajne mase
 Ustavitev izvršb
 Zapadlost in pobotanje terjatev
 Ukinitev dolžnikovih računov
 Zastaranje terjatev
 Obresti
 Prenehanje dela delavcev( odpoved pogodbe, odpravnina)
 Prodaja premoženja, poplačilo upnikov in izbris iz registra
 Obvezno prijaviti terjatev v SP- 3 meseci od objave v UL
 Navadne terjatve, ločitvene in izločitvene pravice
Roki za prijavo terjatev v PP in
Stečajnem postopku
(1) V postopku prisilne poravnave mora upnik prijaviti svojo terjatev do
insolventnega dolžnika v enem mesecu po objavi oklica o začetku tega
postopka.

(2) V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega

dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni v
tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno.

(3) Upnik, proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj
stečajnega dolžnika, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je bila vročena
ta tožba, v stečajnem postopku kot pogojno terjatev prijaviti svojo terjatev, ki
bo nastala po tretjem odstavku 278. člena tega zakona, če bo tožbenemu
zahtevku pravnomočno ugodeno.
Terjatve v stečajnem postopku
 Tako kot v postopku PP se na enake vrste
terjatev delijo tudi terjatve upnikov v
Stečajnem postopku
Nad kom se lahko vrši Stečajni postopek?

Stečajni dolžnik je insolventni dolžnik, nad katerim se vodi

stečajni postopek.

Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno

osebo, če ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko
obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno
osebo drugače določeno.

Nad invalidskim podjetjem je stečajni postopek dovoljeno

začeti samo, če da Vlada Republike Slovenije predhodno
soglasje.
Stečajna masa
Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem
postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov.

V stečajno maso spadajo:

1. premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka,
2. vse premoženje, doseženo z:- unovčenjem stečajne mase,
- upravljanjem stečajne mase in
- izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter
3. premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni
dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku
stečajnega postopka.
Splošna in posebna stečajna masa

(1) V splošno stečajno masa spada vse premoženje stečajnega dolžnika

razen premoženja, ki spada v posebne stečajne mase.

(2) Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene

pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega
premoženja.

(3) V zvezi z vsakim posameznim premoženjem, ki je predmet ločitvene

pravice, je treba oblikovati posebno stečajno maso, ter to premoženje
voditi in upravljati ločeno od:
1. premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in
2. premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase.
Osebni stečaj
(VIR: Pravozatelebane.com)
 Komu je osebni stečaj namenjen?

 Gre za sodni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim

osebam, da iz svojega premoženja v okvirju svojih možnosti
poplačajo vse svoje upnike, s tem da lahko v stečajnem postopku
tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila
dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v
stečaju.
 Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom ("navadnim"
fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s.p.) ter
zasebnikom (odvetniki, notarji, izvršitelji ipd.).
Pogoji za začetek

 Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži sam dolžnik ali

upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik
zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
 Postopek osebnega stečaja se vodi proti insolventnemu dolžniku.
Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni
sposoben poravnati vseh svojih zapadlih obveznosti (trajnejša nelikvidnost)
ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben.
 Dolžnik, ki je potrošnik, je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca
zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki
presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov ali če je
nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot
dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR.
 Dolgoročno plačilno nesposoben pa je dolžnik, čigar vrednost premoženja
je manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost).
Potek postopka

 Dolžnik, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ali pa je

bil ta proti njemu vložen, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega
premoženja.
 Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost
dolžnika omeji tako, da NE more:
 sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je
razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
samostojnemu podjetniku ali zasebniku pa preneha takšen status;
 brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva;
 odpreti novega transakcijskega ali drugega računa;
 se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
 V postopku osebnega stečaja vodi dolžnikove posle upravitelj in ga tudi
zastopa.
Stečajna masa
 V stečajno maso spada vse premoženje dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z
unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika. Poleg
navedenega v stečajno maso spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med
postopkom, in premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med
postopkom, razen zakonsko izvzetih prejemkov.
 
Kakšne so posledice po končanem postopku? 
 Po končanem postopku dolžnik NI prost obveznosti, ki v postopku niso bile v celoti poplačane!   
 Lahko pa pred koncem postopka vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka
postopka, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo poplačane.
 Da bi preprečili, da bi se dolžnik večkrat zaporedoma posluževal te možnosti, zakon določa, da mora od
zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti preteči najmanj deset let. S sklepom o
začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh
let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust
obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe osebnega stečaja. Po poteku preizkusnega obdobja
sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o
odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje
odpust obveznosti.
  
  
Stroški postopka

 Predlagatelj osebnega stečaja bo moral ob

vložitvi predloga plačati predujem za
kritje začetnih stroškov postopka, pri
čemer je višina predujma odvisna od
vrednosti premoženja, ki spada v
stečajno maso in števila upnikov, in
lahko znaša od 1.500 EUR naprej.