Korporacijsko pravo

2018/2019
2
 I. Splošno
1. Uvodni pojmi
Status: je skupek pravnih posledic, ki se vežejo na položaj subjekta.

Gospodarstvo

- Z gospodarstvom so se sprva ukvarjale fizične osebe (npr. v starem Rimu)

- Prvi začetki povezovanja ljudi v gospodarske skupine oz. subjekte segajo v 15. st. (Genova,
Benetke) z ustanavljanjem bank
- V 19. st. takim subjektom rečemo gospodarske družbe
- Gre za povezovanje kapitala, sredstev in dela
Podjetništvo

- Nosilci podjetništva so navadno pravne osebe

- Zgodovinsko gledano ni bilo vedno tako
- Preskok iz lastniškega v korporativni kapitalizem (1850)
- Lastniški kapitalizem je pomenil, da je bil posameznik ustanovitelj svoje lastne družbe
(ki morda takrat še ni imela lastnosti pravne osebe)
- Ljudje so ustanavljali partnership, kar je podobno družbi z neomejeno
odgovornostjo
- Lastnik je sprejemal vse odločitve glede družbe
- Lastnik je bil tudi manager
- Po koncu secesijske vojne v ZDA je trg postal enoten
- Lastniki svojih družb so začeli družbe širiti po ZDA, za to pa so
potrebovali kapital
- To so storili z praizvedbo IPO (initial public offering)
- Tako je bilo družbenikov več
- Posel je postal bolj kompliciran
- Zaradi števila družbenikov postne sprejemanje odločitve
komplicirano
- Družbeniki ne znajo voditi posla
- Zato v družbo vstopi upravljalska struktura
- Management, ki nima lastniškega deleža v družbi
- Za obveznosti, ki nastanejo v odnosih med družbo in tretjimi, so načelno
odgovarjali družbeniki (d.n.o. po takratnem pojmovanju)
- Postavilo se je vprašanje, zakaj bi morali odgovarjati lastniki, če vodi
družbo management in je družba samostojno pravna oseba
- Ideja družbe z omejeno odgovornostjo se je prvič pojavila že 1755
- Lastniki premoženja družbe niso delničarji, ampak družba sama
- Poslovodstvo mora ravnati v korist družbe in ne v korist
delničarjev/družbenikov
- Družba z omejeno odgovornostjo je namenjena vzpodbujanju
podjetništva
- Lastniški kapitalizem torej pomeni, da upravlja lastnik
- Korporativni kapitalizem pomeni, da lastnik ne upravlja, ampak upravlja
managementska struktura

3
 - Korporacijsko pravo se ukvarja z odnosom med lastniško in managersko
strukturo (vprašanje corporate governance)
- Podjetje ni sopomenka gospodarski družbi
- Podjetje izvira iz podjemne pogodbe
- Npr. podjetje gospodarske družbe so njeni delavci
- Podjetje nima pravne osebnosti, gospodarska družba pa jo ima

Gospodarske družbe: so pravni subjekti, ki so ločeni od svojih članov

- Z ustanovitvijo gospodarske družbe nastane nova pravna oseba

- Z družbeno pogodbo ne nastane pravna oseba, ker gre za obligacijski posel
- Gospodarska družba pomeni uzakonitev možnosti, da se fizične osebe povežejo tako, da
ustvarijo novo osebo, katere premoženje in račun sta ločena od premoženja njenih članov
- Značilnosti gospodarskih družb so:
1) Numerus clausus
- Gospodarsko dejavnost je mogoče opravljati le v eni izmed oblik, ki jih
predvideva zakonodaja
- Oblike v naši zakonodaji so podjetnik posameznik in 6 gospodarskih družb, ki
se delijo na osebne in kapitalske družbe
1) Osebne družbe: d.n.o., k.d., t.d.
2) Kapitalske: SE, d.d, k.d.d., d.o.o.
2) Soodločanje
- Kdor v družbo vlaga, ima pravico do soodločanja in pravico do udeležbe pri
dobičku
- Vlaganje kapitala je zaželeno, ker imata od njega korist oba: vlagatelj in
gospodarska družba (načelo kapitalizma)
- Načelo socializma je trdilo nasprotno; da lahko le delo določi
materialni položaj človeka
- To pomeni, da je kapital zapostavljen
- Kdor vlaga kapital, ne pridobiva dobička
- Ljudje v socializmu niso vlagali, ker niso imeli interesa
- Njihov vložek bi se razdelil med zaposlene podjetja,
kamor bi bil kapital vložen
3) Ločenost premoženja
- Kadar kdo vlaga v gospodarsko dejavnost, s tem tvega tudi osebno
premoženje. Poleg izgube vložka lahko nastane še večja izguba. Za to izgubo
mora nekdo odgovarjati
- Zato je pravo gospodarskih družb uvedlo ločenost premoženja
- Vlagatelj tvega le vložek kapitala
- Družba za svoje premoženje odgovarja sama
- Zanj ne odgovarjajo družbeniki s svojim osebnim
premoženjem

4
Glavna razlika med kontinentalnim in common law sistemom je kodifikacija

- Ko se institut kodificira, se njegov razvoj omeji oz. ustavi

- V common law sistemu je značilno prilagajanje institutov potrebam
- Judge made law
- Lahko se hitreje prilagaja
- IRAC: issues, reasoning/rule, application, conclusion

1.1. Gospodarska družba vs. podjetje

Podjetje je povezano z gospodarsko družbo

Pojma se v laični literaturi pogosto uporabljata kot sinonim

- Ločimo:
- Pravni pomen terminov podjetja in gospodarske družbe
- Termin podjemna pogodba
- Ekonomski pomen terminov podjetja in gospodarske družbe
- Pomen terminov podjetja in gospodarske družbe v pravu EU
- V pravu EU statusna, korporativna oblika ni pomembna
- Bistveno je, da se opravlja gospodarska aktivnost
- Pojem podjetje se uporablja kot nadpomenka slovenskemu terminu podjetje
in gospodarska družba
- Zaradi zapletenosti terminologije se v realnih družbenih ekonomskih transakcijah pojavljajo
težave
- Gospodarska družba lahko med drugim proda del ali celo svoje podjetje
- Prodaja podjetja je zgolj prodaja nekega premoženja, ki ga družba ima in ne prodaja
gospodarske družbe same

Vprašanje, ali ima družba podjetje, ali podjetje družbo

- Gospodarska družba ima pravno subjektiviteto

- Podjetje nima pravne subjektivitete
- Gospodarska družba je namenjena podjetniški dejavnosti
- Podjetništvo je želja in dejavnost ukvarjati se z nečim, kar daje dobiček

1.1.1. Podjetje

Substrat; vse kar družba potrebuje za to, da lahko zasleduje svoj gospodarski namen (pridobivanje
dobička)

- Je generični pojem za skupek organiziranega premoženja in ljudi, organiziranih in namenjenih

opravljanju gospodarske dejavnosti, ki mu pravni red posredno preko njegovega nosilca
podjetništva (družbe) priznava status pravne osebe s pravicami in obveznostmi
- Podjetje je tako skupek nečesa, ker gospodarski družbi omogoča, da opravlja svojo
dejavnost
- Če gospodarska družba nima podjetja, ne more poslovati, saj nima s čem
- Praviloma pojem podjetja zajema tudi delavce, ki opravljajo delo v podjetju
- Vendar prisotnost delavcev ni pogoj za obstoj podjetja

5
 - Delavci so tako nekaj, kar ima premoženjsko vrednost
- Torej gre za: premoženje, znanje, ljudi, stvari, klientelo, ugled (good will)

Značilnosti podjetja:

- Je gospodarska enota, sestavljena iz gospodarskih dejavnikov (materialnih, človeških)

- Njegova pojavna oblika je družba
- Je družbena skupina ljudi, povezanih organizacijsko, ekonomsko, pravno
- Opravljanje gospodarske dejavnosti
- Je sredstvo s katerim družba zagotavlja svoj dohodek

ZGD-1 nima pojma podjetja

- Primerjalnopravno se pojem ureja

- Trije temeljni pristopi:
- Francija: fond de commerce
- Organizirano premoženje, s katerim so povezane materialne in nematerialne
pravice in obveznosti
- Italija: azienda
- Organizirano premoženje, ki je usposobljeno za opravljanje gospodarske
funkcije
- A/S: goodwill
- Vse tiste prednosti, ki jih ima organizirano premoženje, namenjeno za
doseganje gospodarskih ciljev. Ta prednost ima premoženjsko vrednost in je
lahko predmet pravnega prometa
- Vse tisto, kar je gospodarska družba pridobila skozi svoje poslovanje
in jo ločuje od drugih gospodarskih družb
- Del goodwilla je tudi znamka
- Navadno je največ vredna

Podjetje nima pravne osebnosti in subjektivitete; nima poslovne sposobnosti

- V pravnem prometu nastopa samo kot objekt

- Podjetje je objekt fizične ali pravne osebe
- Zato tudi ni nosilec dejavnosti
- Podjetje je mogoče opredeliti in obravnavati kot:
- Enotnost gospodarskih dejavnikov (ekonomski vidik)
- Družbeno skupino ljudi (socialno-družbeni vidik)
- Pravno organizirano skupnost ljudi in sredstev (pravni vidik)
- Organizirano gospodarsko dejavnost (družbenoekonomski vidik)
- Premoženjski predmet (premoženjskopravni vidik)
- Avtonomno pravno oblast (zakonodajnopravni vidik)

6
74 URS: svobodna gospodarska pobuda

- Ustavna pravica do podjetja (pravica do organiziranega izvajanja gospodarske

dejavnosti)
- Pravica do podjetja je pravica posameznika, da ustanovi eno od pojavnih oblik
podjetja (družba, s.p.), zagotovi pogoje za delovanje, svobodno izbere področja
dejavnosti in obliko podjetja, ter odloča o njegovem obstoju
- Pravico do podjetja štejemo med osebne pravice posameznika

Razvrstitev podjetij:

- Pravni vidik:
1) Mikro/majhna podjetja
2) Srednja podjetja
3) Velika podjetja
- Pojavne oblike:
1) Podjetje podjetnika
2) Podjetje družbe (osebne in kapitalske družbe)
- Ločimo:
1) Podjetja v objektivnem pomenu
- Skup premoženja, brez ljudi
2) Podjetja v subjektivnem pomenu
- Skup premoženja in ljudi
- Po namenu:
1) Ustvarjanje dobička
2) Nepridobitna dejavnost (npr. podjetje pri GIZ)
- Po položaju in lastnostih družbenikov v družbi:
1) Individualne oblike podjetij
2) Kolektivne oblike podjetij

Obrat: je skupnost produkcijskih faktorjev (sredstva, delavci), kot zaokrožena celota z določeno
identiteto in je del podjetja. Namen obrata je izvedba celote ali dela delovno-tehničnega procesa
(namen podjetja je gospodarjenje).

Podružnica: družba ima lahko podružnice, ki niso pravne osebe (31 ZGD-1).

- Podružnico lahko opredelimo kot obrat, ki je geografsko ločen od matične družbe in ima
določeno poslovno samostojnost
- Podružnica lahko opravlja vse dejavnosti, ki jih lahko opravlja matična družba
- Podružnica nastopa v imenu in za račun družbe, ta pa v celoti odgovarja za njene obveznosti z
vsem svojim premoženjem

Kakšen je odnos med podjetjem in gospodarsko družbo?

- Načeloma je podjetje predmet družbe in predmet njenih pravic

- Pojmuje se kot premoženjska masa in ne kot pravna enota
- Podjetje kot predmet in sredstvo družbe vstopa v pravni promet s pojavno obliko
družbe (družba je nosilec podjetništva, podjetje pa ga uresničuje)

7
8
 - Upravičenja družbe nad podjetjem so kvazilastniškopravna
- Družba ni lastnik podjetja
- Podjetje je širok pojem in v določenih primerih obsega tudi delavce
- Nemogoče je, da bi bila družba lastnik delavcev
- Stvarnopravnega razmerja med družbo in podjetji torej ni
Obstaja korporacijsko razmerje, zaradi tega je prodaja podjetja možna
- Družba lahko proda podjetje
- Npr. poslovodstvo družbe se odloči za prodajo podjetja
- Če se podjetje proda, se proda drugi GD ali fizični osebi
- Tisti, ki bo pridobil podjetje, bo pridobil samo to
- Če pride do prodaje gospodarske družbe, jo prodajo družbeniki
- Če bi se prodajal družba oz. njen del, bi novi lastnik prevzel del družbe in njeno
podjetje, pa tudi vse obveznosti, ki jih družba ima

1.1.2. Gospodarska družba

Gospodarska družba: je subjekt, ki se na trgu ukvarja s pridobitno dejavnostjo

- Družbo zavestno s pravnim poslom ustanovijo fizične ali pravne osebe

- Je pravna oseba, ki ima svoj način upravljanja, svoj namen, svoja sredstva
- Ureja jo ZGD-1
- Poleg gospodarskih družb obstajajo tudi drugi subjekti, ki bi jih lahko širše uvrstili
med korporacije:
- Zadruga
- Gospodarsko interesno združenje (GIZ)
- Evropsko gospodarsko interesno združenje (EGIZ)
- Societas Europeae

Zakaj se gospodarska dejavnost opravlja v okviru organiziranih pravnih subjektov (gospodarskih

družb)?

- Preko samostojne dejavnosti je nemogoče zagotoviti potrebam trga, ko obstaja specializacija

- Takšne subjekte je potrebno normirati

Za gospodarske družbe je značilno da:

- Nastanejo na podlagi določenega pravnega posla

- Imajo status pravne osebe
- So registrirane
- Imajo lastno organizacijo delovanja in upravljanja
- Opravljajo pridobitno dejavnost na trgu
- Skupno delovanje družbenikov

Status pravne osebe

- Pravna subjektiviteta pri umetnih tvorbah daje moč, da so lahko nosilci pravic in obveznosti
- Pravna oseba je organizacija ljudi oz. premoženja ali ljudi in premoženja, ki je po pravnem
redu premoženjska enota in nosilec pravic in obveznosti
- Sistemi pridobivanja statusa pravne osebe:

9
 - Status pravne osebe subjektiviteto podeljuje suveren
- Podeljevanje je rezervirano za nacionalne države
- Zgodovinsko gledano je podeljevanje subjektivitete šlo od koncesijskega do
normativnega:
1) Koncesijski sistem
- Pristojnemu organu se predloži vloga z dokazili o izpolnjevanju
pogojev
- Država da ali ne da pravne subjektivitete, odvisno od tega, ali nek
pravni subjekt v tistem trenutku potrebuje ali ne
- Podeli ga z pogodbo in ga lahko tudi odvzame s tem, ko razdre
pogodbo
2) Normativni sistem:
- Pristojni organ odobri ustanovitev pravne osebe
- Država v naprej s splošnim zakonskim aktom predpiše pogoje za
pridobitev pravne subjektivitete, organ nato preveri, ali so pogoji
izpolnjeni
- Pravna subjektiviteta bo pridobljena ex lege
- Tak sistem je uveden danes
- Normativni sistem je vedno povezan z numerus clausus oblikami
- Možno je pridobiti samo statusno obliko, ki jo predvideva
zakon
3) Svobodni sistem
- Pravna oseba nastane že s samim organiziranjem
- Ne obstaja

3 ZGD-1:

- Po tem zakonu je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja

pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
- Pridobitna dejavnost po tem zakonu je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi
pridobivanja dobička
- Tudi družba, ki ne pridobiva dobička, je gospodarska družba
- Pridobivanje dobička torej ni pogoj, pogoj je pa namen pridobivanja dobička
- Gospodarske družbe se organizirajo v eni izmed oblik:
- Ločitev na ravni obveznosti
1) Kot osebne družbe:
- Primarno za obveznosti odgovarja družba sama, subsidiarno pa tudi
družbeniki z vsem svojim premoženjem
- Vendar ne obstaja obveznost osnovnega kapitala
- Primerne so za manjša družinska podjetja
1) Družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)
- Najprej poplača terjatve s svojim premoženjem, ostalo
pokrijejo družbeniki z vsem svojim premoženjem
2) Komanditna družba (k.d.)
- Je mešanica med osebnimi in kapitalskimi družbami
- 2 vrsti družbenikov

10
 1) Komanditisti
- Ne odgovarjajo za poslovanje družbe
2) Komplementarji
- Odgovarjajo s svojim premoženjem
3) Tiha družba (t.d.)
- Tihe družbe več ni v ZGD-1, vendar je še vedno pomemben
del pravnega sistema
2) Kot kapitalske družbe:
- Za obveznosti družbe odgovarja družba sama s svojim premoženjem
- Zakon zahteva osnovni kapital, ki postane premoženje družbe in
mora biti načeloma na voljo za poplačilo terjatev
- Koliko je kapitala, je razvidno v registru
1) Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
2) Delniška družba (d.d.)
- Namenjena večjim finančno bolj zahtevnim projektom
3) Komanditna delniška družba (k.d.d.)
- Družbe iz prejšnjega odstavka se štejejo za gospodarske družbe, tudi če v skladu z zakonom v
celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna.
- Ustanovitelj družbe ali gospodarskega interesnega združenja je lahko vsaka fizična ali pravna
oseba, če zakon ne določa drugače.
- Posledica članstva EU
- Če nekdo ustanovi gospodarsko družbo v Sloveniji, se ne glede na državljanstvo
ustanoviteljev šteje, da gre za slovensko družbo
- Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno
dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
- Umestitev samostojnega podjetnika v zakon je posledica dejstva, da v prejšnjem
sistemu ni bilo mogoče ustanoviti gospodarske družbe
- Vpis v register po tem zakonu ima nasproti tretjim osebam pravni učinek šele od trenutka
objave posameznega podatka v skladu z zakonom, ki ureja sodni register.

4 in 5 ZGD-1

- Vse oblike družb, razen tihe družbe, so pravne osebe

- Temeljni pogoj pri ustanavljanju posamezne oblike družbe je vpis družbe v sodni register
(konstitutiven pomen)

Gospodarska družba se loči od vseh drugih oblik združenj fizičnih in pravnih oseb tudi po tem, da je
racionalno organizirana in da ima pravno strogo urejen način odločanja

- Uveljavljanje načel racionalne optimalnosti, učinkovitega upravljanja in stroge pravne

normiranosti
- Organizacija upravljanja v družbi je urejena z zakonom in aktom o ustanovitvi
- Pojem upravljanja je po ZGD-1 omejen na sistem sprejemanja odločitev v družbi (enotirni,
dvotirni)

11
Družba opravlja gospodarsko pridobitno dejavnost, za katero je značilno, da se opravlja na trgu in
zaradi pridobivanja dobička.

- Opravljaje dejavnosti je trajno, čeprav lahko družba spreminja svojo dejavnost

- Dejavnost mora biti določena že v ustanovitvenem aktu družbe in registrirana ter
objavljena
- Za vse družbe velja, da so gospodarske, čeprav ne opravljajo pridobitne dejavnosti kot svoje
izključne dejavnosti

2. Splošne značilnosti nastanka gospodarske družbe

Gospodarsko družbo sestavljajo družbeniki s pravicami

- Gospodarska družba nastopa namesto fizične osebe

- Njeni člani so družbeniki, ki so lahko fizične ali pravne osebe

Ustanovitelj družbe ali gospodarskega interesnega združenja je lahko vsaka fizična ali pravna oseba
(3/5 ZGD-1)

- Prost vstop na trg (74 URS)

- Gospodarska pobuda je svobodna
- Ni omejitev

Ustanovitev, preoblikovanje in prenehanje družbe so vedno posledica določenega pravnega akta:

- Ustanavljajo se za določen ali nedoločen čas

- Ustanovitev družbe temelji na pravnem postu: akt o ustanovitvi, ki ima obliko pogodbe
(d.o.o.), statuta (d.d.) ali individualnega akta (enoosebna d.o.o.)…

Za pravni status gospodarske družbe je potrebna formalna institucija: sodni register

- Gospodarska družba postane pravna oseba z vpisom v sodni register

- Gre za imaginarno osebo, ker gre za povezavo obstoječih oseb
- Gospodarsko družbo se ustanovi z ustanovitvenim aktom
- Družbena pogodba, statut pri delniški družbi
- 990 OZ: Z družbeno pogodbo se dve ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi
prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je
določeno s pogodbo.
- Po ZGD-1 je mogoče ustanoviti tudi enoosebno družbo z omejeno
odgovornostjo, vendar se v tem primeru ne sklepa pogodba, ker
posameznik sam s seboj ne more skleniti pogodbe
- Z vpisom v sodni register gospodarska družba pridobi omejeno pravno sposobnost (pravno
subjektiviteto)

V času, ko se družba pripravlja na gospodarsko dejavnost (čas med sklenitvijo družbene pogodbe in
vpisom v sodni register), družba že deluje aktivno (kupuje prostore, sklepa pogodbe, nabavlja
surovine, si zagotavlja kupce...), vendar še ni pravna oseba in nima niti omejene pravne sposobnosti,
zato ne more biti nosilec pravic in obveznosti. V praksi to ne funkcionira.

12
 - Primer: gre za družbo z veliko kapitala, družbena pogodba je bila sklenjena, pred vpisom v
register je družbenik sklenil posojilno pogodbo z banko. Ko pride čas vrnitve kredita, denarja
ni od nikoder. Banka ne more terjati družbenika, ker je medtem umrl. Ko banka terja družbo,
družba ugovarja, da ob sklenitvi pogodbe še ni bila pravna oseba.
- Zaradi takih primerov so sodišča družbam v času od sklenitve družbene pogodbe do vpisa v
sodni register priznala delno pravno sposobnost (vorgesellschaft)
- 5 ZGD-1 pozna institut preddružbe
- V obdobju med sklenitvijo družbene pogodbe in vpisom v register ima družba
delno pravno sposobnost
- Pri tem so pomembna 3 pravila:
- Za razmerja med družbeniki in družbenicami se uporabljajo pravila o
civilnopravni družbeni pogodbi
- Če kdo pred vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu, je
odgovoren osebno z vsem svojim premoženjem; če je teh oseb več,
so odgovorne solidarno
- Če pri takem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, jih
morajo po vpisu družbe v register prenesti na družbo, razen če
družba nasprotuje prevzemu

Včasih je bilo za začetek opravljanja gospodarske dejavnosti potrebno dovoljenje (koncesijski sistem).
Danes je uveljavljen normativni sistem: družba ne potrebuje dovoljenja za opravljanje gospodarske
dejavnosti. V registru se ustanovitev le zakonsko preveri.

- 6/4 ZDG-1
- Če so za določeno dejavnost predpisani z zakonom določeni pogoji (gostinstvo, trgovina,
avtoprevozništvo,...), mora družba pridobiti dovoljenje pristojnega organa, da lahko začne
opravljati nameravano dejavnost, prej je ne sme
- To določilo je na žalost privedlo do birokratizacije naše upravne prakse
- Za vsak začetek opravljanja dejavnosti morajo biti izpolnjeni s posebnimi zakoni
določeni pogoji.

3. Dejavnost gospodarske družbe

6 ZGD-1:

- Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo
opravljati kot gospodarski posli.
- Z zakonom se lahko določi, da lahko posamezne gospodarske posle opravljajo družbe,
določene z zakonom, nekatere vrste družb ali druge organizacije.
- Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali
družbeni pogodbi.
- Pravilo ultra vires
- Dejavnosti, s katero se družba lahko ukvarja, načeloma niso omejene, razen v redkih
primerih (bančništvo samo d.d.)
- Kaj če ima družba v aktu zapisano drugačno dejavnost, kot jo opravlja?
- Če bi pravilo ultra vires strogo veljalo, take dejavnosti ne bi smela opravljati
- Ne glede na prejšnji odstavek sme družba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen
obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

13
 - Pravni posli, ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači dejavnost,
določeno v statutu ali družbeni pogodbi ali sicer dovoljene posle, so veljavni, razen če je
tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v statutu ali
družbeni pogodbi še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev.
- Načeloma lahko družba počne kar koli
- Vseeno pa mora biti tretja oseba dobroverna, vendar je tudi to relativizirano
- Načeloma velja publicitetno načelo
- Vse, kar je mogoče izvedeti v registru, se šteje kot nekaj, kar bi
morali vedeti
- Zakon pa v tem primeru preferira ohranitev pravnega posla v veljavi
- Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register.
- Če drug zakon za začetek opravljanja neke dejavnosti poleg pogoja iz prejšnjega odstavka
določa še posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: posebni
pogoji), lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z
drugim zakonom. Če drug zakon določa, da sme družba začeti opravljati dejavnosti, ko
pristojni državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da
družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to
dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo.

Dejavnost družbe vodi poslovodja, ne družbeniki.

Dejavnost: je konkretno delo, posli oz. predmet poslovanja družbe oz. skupek aktivnosti ali poslov, ki
jih opravlja družba.

- Dejavnost mora biti opredeljena v aktu o ustanovitvi in vpisana v sodni register

- Z opravljanjem dejavnosti se uresničujejo tudi cilji družbe
- ZGD-1 ne omejuje števila dejavnosti, ki jih lahko opravlja družba
- Potrebno je le, da je družba vpisana v sodni register, razen če je za opravljanje
dejavnosti potrebno posebno dovoljenje (npr. proizvodnja orožja, strupenih snovi,...)

Za dejavnost gospodarske družbe je značilno da:

- Jo družba opravlja samostojno v okviru svojega podjetja

- Z rezultati dejavnosti nastopa na trgu
- Gre za organizirano in programirano dejavnost
- Je relativno trajne narave
- Ob tem družba opravlja tudi tiste posle, ki so povezani s to dejavnostjo
- Lahko je pridobitna, ali pa nepridobitna

Družba opravlja dvoje vrst poslov:

1) Posli, ki sodijo v okvir dejavnosti družbe

2) Posli, ki neposredno ne sodijo v okvir dejavnosti družbe, ampak se obravnavajo kot pomožni
posli v zvezi z dejavnostjo in se z njimi ustvarjajo razmere za opravljanje dejavnosti družbe
(npr. nakup in prodaja osnovnih sredstev, gradnja novih zgradb, prehrana, prevoz…) (6/4
ZGD-1)
- Teorija govori o temeljnih in pomožnih/akcesoričnih poslih
- ZGD vse posle zunaj dejavnosti opredeljuje kot druge posle, ki ne pomenijo
neposrednega opravljanja dejavnosti

14
Razlikovanje med dejavnostjo in drugimi posli:

1) Dejavnost:
- Skupek aktivnosti oz. poslov, ki jih opravlja družba
- Dejanska opravila, ki jih družbino podjetje opravlja oz. ki so potrebna, da družba
izpolni svoje obveznosti do tretjih
- Tudi vsi posli, ki so potrebni za opravljanje pridobitne dejavnosti na trgu
- Npr. plasiranje proizvodov, reklama
- Tudi aktivnosti, usmerjene v pridobivanje oz. ohranjanje tržnega deleža na
trgu
2) Drugi posli
- V zvezi z upravljanjem poslovno nepotrebnega premoženja
- Npr. opravljanje finančnih naložb, oddajanje nepotrebnih poslovnih
prostorov,…

Družba sme opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register.

- Sankcija za kršitev je prekrškovne narave, ni pa civilnopravne sankcije

- V zvezi s tem se uporablja standardna klasifikacija dejavnosti
- Kaj se zgodi s posli, ki so sklenjeni izven dejavnosti družbe?
- Posli ultra vires (preko sposobnosti)
- Dovoljeno je sklepanje poslov, povezanih z dejavnostjo družbe, ki pa ne spadajo v
samo dejavnost družbe: dopustnost akcesornih poslov (6/3 ZGD-1)
- Npr. družba proizvaja čevlje, vendar lahko kupuje elektriko za ogrevanje,
pisarniški material, letalsko karto za direktorja,... Če pa družba kupi vilo z
namenom preprodaje, gre za posel ultra vires.
- Anglosaksonsko pravo pravi, da posli ultra vires niso veljavni ne glede na okoliščine
- Kontinentalno pravo posle ultra vires presoja mileje
- V določenih primerih je sodna praksa glede na okoliščine dopustila takšne
pravne posle
- Rešitev tega problema, povzeto po direktivi EU, ponuja čl. 6/4 ZGD-1
- pravni posli ultra vires so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi
morala vedeti za prekoračitev dejavnosti
- Navedba dejavnosti v registru še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi
morala vedeti za prekoračitev dejavnosti (izjema od publicitetnega načela
sodnega registra)

Dejavnost je sredstvo za uresničitev cilja, ki je praviloma v pridobivanju dobička, vendar to ni vedno

cilj ustanavljanja družbe. V gospodarsko družbo se najpogosteje združujejo družbeniki, ki želijo
investirati svoja sredstva, pri čemer pa sredstva posameznika ne zadoščajo za realizacijo določenih
gospodarskih ciljev.

- Skupni cilj je predpostavka za ustanovitev družbe

- Pri ustanovitvi družbe mora biti podano soglasje družbenikov o cilju družbe
- ZGD-1 posredno omejuje cilj gospodarske družbe preko opredeljevanja dejavnosti družbe kot
sredstva za pridobivanje dobička (3/2 ZGD-1)
- Pridobivanje dobička je zakonsko opredeljen cilj, vendar pa ni nujno, da družba skuša
doseči omenjeni cilj (npr. neprofitna družba)

15
 - Skupni cilj je nadosebni cilj družbenikov in je cilj družbe kot pravnega subjekta
- Problematika razmerja med dejavnostjo oz. cilji in namenom družbe oz. podjetja
- Teorija o nasprotnih interesih v družbi (tudi problem odnosa principal – agent)
- V evropskem sistemu gospodarskih družb obstaja temeljno nasprotje med interesi
podjetja in interesi družbe. Glede na obstoj omenjenih nasprotij je zakonodajalec v
družbi oblikoval 3 organe, ki predstavljajo posamezne interese:
1) Poslovodstvo (uprava) zastopa in varuje interese podjetja
2) Nadzorni svet varuje interese družbe kot celote in je tudi arbiter med interesi
podjetja in družbe
3) Skupščina v kateri delničarji oz. družbeniki uresničujejo svoje individualne
interese

4. Pravna osebnost in odgovornost za obveznosti družbe

Vse družbe (razen tihe) so kot pravne osebe nosilke pravic in obveznosti v pravnem prometu

- Gospodarska družba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem

- Načelo popolne odgovornosti

Zakon podrobneje ureja odgovornost posameznih oblik gospodarskih subjektov:

1) Osebne družbe
- Primarno odgovarjajo družbe z vsem svojim premoženjem, poleg tega pa
dodatno/subsidiarno odgovarjajo tudi družbeniki:
1) d.n.o.
- Družba odgovarja z vsem svojim premoženjem in vsi družbeniki z
vsem svojim premoženjem (družbeniki subsidiarno in solidarno)
2) k.d.
- Sestavljena je iz dveh tipov družbenikov
1) Komplementarji
- Odgovarjajo z vsem svojim premoženjem
2) Komanditisti
- Odgovarjajo le do višine vložka
2) Kapitalske družbe
- Pri d.d. in d.o.o. odgovarja le družba z vsem svojim premoženjem
- Kot izjema se pri kapitalskih družbah lahko uveljavi poseg v neodgovornost
družbenikov
- Pravni red določa, da lahko tudi pri kapitalskih družbah odgovarjajo
družbeniki s svojim premoženjem, če so izpolnjeni pogoji za spregled pravne
osebnosti

16
 4.1. Spregled pravne osebnosti

Spregled pravne osebnosti (lifting/piercing the corporate weil) pomeni, da se pravilo, da družbeniki
odgovarjajo samo s svojim premoženjem, lahko odpravi. Ustvari se fikcija, da pravna oseba več ne
obstaja, odgovornost pa se prenese na družbenike.

- Takšna odgovornost ima smisel, ker na odločitve gospodarske družbe vplivajo tudi družbeniki
(sprejemajo upravo, dajejo navodila,...), vendar ti za svoje odločitve sicer ne odgovarjajo
- Upnik lahko poseže le po premoženju kapitalske družbe, ne more pa poseči po
premoženju ljudi, ki so vplivali na družbo
- Zato pravni red določa odgovornost družbenikov kapitalskih družb
- Primer: po 2. svetovni vojni so zavezniki lahko zaplenili premoženje, ki je bilo v rokah
nacistov. Toda nekaj nacistov je že med vojno ustanovilo delniško družbo v Švici, ki je
bila formalno švicarska. Sodišče je odločilo, da je delniška družba dejansko nemška,
zato so zavezniki lahko zaplenili njeno premoženje.

Institut je sporen

- Primerjalnopravno je slovenska zakonodaja ena redkih, ki ureja spregled pravne osebnosti

- Slabost tega je, da se interes za investiranje v slovenske družbe zmanjšuje, ker vedno
obstaja riziko, da se bo upnik poplačal s premoženjem družbenikov
- Strah je predvsem tuje vlagatelje
- Gre za ukrep, s katerim se odpravi temelj korporacijskega prava
- Eden od temeljnih premikov v okolju prava družb oz. korporacijskega prava je bila
ravno uvedba koncepta, da družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe, da so
družbe lastni subjekti z lastno voljo
- Koncept je prinesel veliko dobrega, saj se je zaradi tega več ljudi odločalo za
podjetništvo, kar je prispevalo k razvoju družbe
- Ureditev daje jasno opozorilo, da je posledica sodelovanja v podjetništvu tudi osebna
odgovornost, ki je v preteklosti nismo poznali

Spregled pravne osebnosti je ukrep ultima ratio

- Stanje, zaradi katerega se ukrep lahko uporabi, mora biti skrajno

- Temelji na zlorabi družbe do tretjih oseb
- Sodišča odločajo po načelu vestnosti in poštenja ter ne dopuščajo nepravičnosti do upnika
- Z uporabo tega instituta upniki dosežejo poplačilo svojih terjatev neposredno od
družbenikov, četudi ti po zakonu ne odgovarjajo za obveznosti družbe
- Spregled lahko zahtevajo vsi, ki imajo pravni interes

8 ZGD-1:

- Ne glede na prejšnji člen so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, in to:
- Če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot
posameznike prepovedan,
- Če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
- Če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s
svojim lastnim premoženjem, ali

17
 - Če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so
vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim
osebam.
- Spore glede odgovornosti družbenikov iz prvega odstavka tega člena sodišča obravnavajo
prednostno.

Pri določanju meril za uporabo spregleda pravne osebnosti je zakonodajalec sprejel teorijo zlorabe
pravne osebe in oškodovanja tretjih

- Podlaga za spregled je v sferi subjektivne odgovornosti družbenika

- Obstajati mora tudi objektivna vzročna povezanost
- Dokazno breme predpostavk za spregled pravne osebnosti leži na upniku, ki mora dokazati
dejanje zlorabe družbenika
- To je problematično, saj so sodišča zelo zahtevna
- Institut zaradi procesnih zahtev ni učinkovit

Kapitalska neustreznost (podkapitalizacija) kot predpostavka za spregled:

- Podkapitalizacija je premoženjsko stanje družbe, ki ji onemogoča uresničevanje gospodarskih

ciljev:
1) Nominalna podkapitalizacija:
- Družba namesto tujega uporablja lastni kapital (financiranje s krediti)
- Ni podlaga za spregled pravne osebnosti
2) Materialna podkapitalizacija:
- Primanjkljaj sredstev za normalno poslovanje družbe
- Pomeni podlago za spregled pravne osebnosti družbe
- 8/1(4) ZGD-1: »če so zmanjšali« se razlaga tudi v smislu »če niso
zagotovili«
- Družbeniki se lahko ekskulpirajo odgovornosti za obveznosti družbe zaradi
podkaptalizacije le, če dokažejo, da je podkapitalizacija nastala brez njihove
krivde

Spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP

- 42 ZFPPIPP:
- V primeru izbrisa družbe se po zakonu šteje, da so družbeniki oz. delničarji prevzeli
obveznosti družbe […]
- Zakonodajalec torej ex lege prenese obveznosti družbe na družbenike oz. delničarje
- US RS pravi, da za te obveznosti odgovarjajo le tisti družbeniki oz. delničarji, ki so imeli
aktivno vlogo v družbi in so lahko vplivali na to, da družba preneha po postopku likvidacije ali
stečaja oz. da se pravočasno prepreči izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti

18
5. Firma in sedež družbe
5.1. Firma
Firma: pomeni ime oz. označbo družbe, ki družbo predstavlja navzven.

Funkcije firme:

1) Razlikovalna oz. identifikacijska funkcija:

-Po firmi se družba loči od drugih
- Firma kot distinktivni (razlikovalni) znak
- Blago se ocenjuje tudi po označbi, ne le po kvaliteti
2) Ekonomska funkcija:
- Danes na trgu vlada velika konkurenca, zato je pomembno, da so subjekti
razpoznavni
- Kupci morajo vedeti, od katere gospodarske družbe kupujejo

Načela firme:

1) Načelo izključnosti ali načelo prioritete

- Firma družbe se mora jasno razlikovati od firm drugih družb (21/1 ZGD-1)
- Vprašanje je, za kakšen teritorij to velja:
- Slovenija je majhna država; načelo izključenosti velja za celo državo
- Vsi registri so računalniško povezani med seboj
- Na svetu je zelo pomembna razdalja; lahko obstajata isti firmi v New Yorku in
Münchnu, ker ni istih kupcev in je razlika dovolj razpoznavna.
- Firmi se morata jasno razlikovati
- Ne smeta si biti tako podobni, da ju povprečen potrošnik lahko zamenja.
- Razlikovalni kriterij je namenoma nizko postavljen
- Razlikovanja mora biti sposoben povprečen potrošnik (posameznik,
ki ne pripada nobeni posebni potrošniški skupini in je relativno dobro
informiran…)
- Primeri:
- UHU vs. OHO (lepilo): tožba ni uspela
- Nestlé vs. Bestlait/bestle: tožba je uspela
- Proizvajalec Fructal d.d., Ajdovščina vs. trgovsko podjetje Fructa d.o.o.:
- I. stopnja: tožba je uspela
- II. stopnja: tožba zavrnjena
- Vrhovno sodišče: tožba je uspela
- Posamezni vidiki načela izključnosti firme (zahteve po jasni individualizaciji) so
urejeni tudi:
- V pravilu, po katerem mora firma kapitalske družbe vsebovati sestavino, po
kateri se razlikuje od firme drugih družb
- V pravilu, po katerem mora firma osebne družbe, kadar obsega enak priimek
osebno dogovornega družbenika kot druga osebna družba, obsegati dodatno
sestavino
- Če ima družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo ali
komplementar komanditne družbe, čigar priimek je del firme, enak
priimek, kot je že vsebovan v prej registrirani druge družbe z

19
 neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe, mora v firmo
vnesti sestavino, po kateri se bo njegova firma jasno razlikovala od že
registriranih firm.
- Povezane družbe lahko v firmi uporabljajo skupne sestavine
2) Načelo stvarnosti in resničnosti
- Firma družbe mora obsegati samo resnične značilnosti (lastnosti) družbe in ne sme
obsegati zavajajočih sestavin (sestavine ki bi lahko povzročale zmedo na trgu)
- Podlaga za presojo je, da firma kot celota oz. njene posamezne sestavine v
pomembnejšem delu poslovnih krogov, v katerih družba posluje, lahko ustvari(jo)
napačen vtis (prepričanje) o pomembnih značilnosti družbe.
- Iz načela izhaja:
- Firma mora obsegati oznako (resničnega) predmeta poslovanja družbe
- Firma ne sme obsegati sestavin, zaradi katerih bi lahko prišlo do zamenjave s
firmo ali znakom razlikovanja druge osebe
- Prepoved oz. omejitev uporabe imen ali znakov držav oz. lokalnih skupnost
ali imen znamenitih oseb
- Firma mora obsegati podatke, pomembne za opredelitev odgovornosti za
obveznosti družbe
3) Načelo obveznosti firme
- Firma je obvezna korporacijsko-pravna značilnost (korporacijsko-pravni atribut)
vsakega gospodarskega podjema, ki je organiziran v obliki družbe oz. podjetnika
- Načelo je uzakonjeno z določbami o firmi v zvezi s posamezno pravno-organizacijsko
obliko družbe:
- Osebne družbe
- Družba mora ob vpisu ustanovitve v sodni register zahtevati
(predlagati) tudi vpis firme družbe
- Iz tega izhaja pravilo, da morajo družbeniki ob ustanovitvi družbe
določiti firmo, ki jo bo družba uporabljala pri svojem poslovanju
- Kapitalske družbe:
- Določitev firme družbe je obvezna sestavina statuta delniške družbe
oz. družbene pogodbe z omejeno odgovornostjo
- Posebna vidika načela obveznosti firme:
- Pravilo o obvezni uporabi firme pri poslovanju družbe
- Pravilo o enotnosti firme, po katerem mora družba pri
svojem poslovanju uporabljati eno samo firmo
4) Načelo obvezne uporabe firme
- Družba mora v pravnem prometu firmo uporabljati tako, kot je zapisana v sodnem
registru in ustanovitvenem aktu
- 19/1 ZGD-1
5) Načelo popolnosti
- Iz besedila firme je moč natančno spoznati dejavnost in fizično ali pravno osebo
6) Načelo proste izbire firme
- Odločitev za firmo je omejena le s kogentnimi zakonskimi normami, v okviru le-teh
pa lahko posameznik svobodno izbere svojo firmo
7) Načelo trajnosti firme
- Določa, naj se firma ne spreminja ali menja

20
21
 8) Načelo javnosti
- Nalaga družbi dolžnost, da firmo vpiše v sodni register
- Druga plat tega načela je domneva, da firma z dnem vpisa v register postane javno
znana
9) Načelo vpisa firme v sodni register
- Vsaka firma mora biti vpisana v sodni register
- Registrsko sodišče pa po uradni dolžnosti pazi, ali je firma sestavljena v skladu z
zakonom

Sestavine firme

- Firma mora imeti 3 sestavine:

1) Označbo dejavnosti (12 ZGD-1)
- Na kratko označena dejavnost
- Podjetje lahko opravlja številne dejavnosti, vendar ne sme opravljati poslov
preko svoje dejavnosti
- Npr. veletrgovina, banka, gostinsko podjetje,...
2) Označbo pravne oblike družbe (27 in 28 ZGD-1)
- Ena izmed 5 možnih oblik, ki so navedene v ZGD-1
- Lahko je zapisana s kratico ali celim imenom
- d.n.o., k.d.d., d.o.o., d.d. in k.d.d.
3) Fantazijski dodatek (13 ZGD-1)
- Dodatna in odločilna sestavina, ki loči družbo od ostalih
- Npr. Mercator
- Označba dejavnosti in označba oblike družbe sta obvezni sestavini vsake družbe,
medtem ko je fantazijski dodatek dodatna sestavina

12 ZGD-1 (pojem firme):

- Firma je ime s katerim družba posluje

- V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe
- Temeljna funkcija: individualizacija gospodarskega subjekta
- Družbe se ločujejo tudi po vrsti dejavnosti, ki jo opravljajo
- Načelo resničnosti firme
- Določitev predmeta poslovanja – kratka označba dejavnosti
- Družba mora resnično poslovati na področju, ki je označen v firmi
- Pri določitvi firme nove družbe zadošča, da ima družba resen
namen začeti poslovati na področju, ki ga označuje predmet
poslovanja
- Predmet poslovanja mora biti označen (določen) tako, da je na
podlagi te označbe mogoče v javnosti razpoznati bistvene značilnosti
področja poslovanja družbe
- Praviloma iz klasifikacije dejavnosti
- V praksi je mogoč odstop od označbe dejavnosti iz
klasifikacije

22
13 ZGD-1 (dodatne sestavine; fantazijski dodatek):

- Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo, ki pa ne smejo biti
take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi
utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice
drugih oseb.
- Nerodna dikcija 13. člena
- Gre za obvezne sestavine
- Samo opredelitev predmeta poslovanja je seveda premalo
- Dodatne sestavine služijo za boljše razlikovanje
- Gre za vse sestavine, ki bolje individualizirajo firmo
- Fantazijska poimenovanja
- Kratice, fantazijska imena, skovanke…
- Imena družbenikov in druga osebna imena
- Obvezno pri osebnih družbah
Prepovedane sestavine (nanašajo se na celotno firmo, ne samo na dodatne sestavine):

- Sestavine, ki ustvarjajo zmoto glede vrste poslovanja

- Pojmi, ki poudarjajo posebno strokovnost pri opravljanju določenih storitev, čeprav
to ni značilnost poslovanja družbe
- Pojmi, s katerimi se poudarja posebna cenovna ugodnost (pa je ni)
- Neresnična označba predmeta poslovanja družbe
- Sestavine, ki ustvarjajo zmoto glede obsega poslovanja
- Pojmi, ki poudarjajo velikost ali pomembnost družbe, če ne gre za resnično značilnost
- Pojmi, ki poudarjajo geografsko območje delovanja družbe, pa je to neresnično
- Sestavine, ki lahko povzročijo zamenjavo s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe
- Povzročanje zmede na trgu
- Dejanje nelojalne konkurence
- V nasprotju z načelom izključnosti firme
- Sestavine, ki kršijo pravice drugih oseb
- Kršitev znakov razlikovanja
- Kršitev osebnostne pravice (osebno ime v firmi)
14 ZGD-1 (imena tujih držav):

- Firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij.
- To je v nasprotju z načelom resničnosti
- Ustvarja zmoto – povezanost z določeno državo ali mednarodno organizacijo
- Ni prepovedana uporaba izpeljank iz imen tujih držav
- Uporaba je dovoljena, če je v skladu z načelom resničnosti
- Uporaba zaradi resničnih značilnosti družbe
- Pogosto za označevanje predmeta poslovanja družbe

23
15 ZGD-1 (uporaba besede Slovenija in oznak države in samoupravnih lokalnih skupnosti):

- Besedo Slovenija v vseh sklonih in svojilnih pridevnikih je dovoljeno vnesti v firmo le z

dovoljenjem Vlade Republike Slovenije.
- Vlada lahko po prostem preudarku dovoli družbi uporabo besede Slovenija, pri tem pa
preveri, če:
- Ima družba izpolnjene davčne in druge javnofinančne obveznosti;
- Družba ni v postopku insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja po zakonu, ki
ureja finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno
prenehanje;
- Družba opravlja pridobitno dejavnost, ki je za Republiko Slovenijo večjega pomena
- Šteje se, da je dejavnost večjega pomena, če družba uspešno posluje in deluje družbeno
odgovorno. Pri tem vlada upošteva zlasti:
- Dejavnost, dosedanje poslovanje in finančni položaj družbe;
- Usmerjenost družbe k razvoju in rasti.
- Pri družbi v ustanavljanju vlada večji pomen dejavnosti presoja na podlagi vizije in poslanstva
družbe, razvojne in trajnostne usmerjenosti družbe, analize trga, ciljnih trgov, ključnih
področij delovanja družbe, finančne projekcije, načrta dela in zaposlovanja ter drugo.
- V primeru družbe, katere večinski lastniki so tuje pravne ali fizične osebe, pri izdaji dovoljenja
za uporabo besede Slovenija vlada dodatno upošteva tudi, ali:
- Je njena obvladujoča družba koncern ali multinacionalka oziroma družba v okviru
multinacionalke;
- Ima koncern ali multinacionalka mednarodni ugled;
- Gre za koncern ali multinacionalko, ki v firmah svojih odvisnih družb praviloma
uporablja imena držav sedežev odvisnih družb.
- Dovoljenje vlade je potrebno tudi, če se v firmi uporabijo besede, ki označujejo državo ali
samoupravno lokalno skupnost (npr. državni, republiški, občinski).
- Vlada lahko odvzame dovoljenje, če ugotovi, da družba pri opravljanju svoje dejavnosti huje
krši zakonodajo in s tem krni ugled Republike Slovenije.
- Načelo resničnosti
- Zmotno prepričanje o:
- Pravnih razmerjih z državo
- Korporacijska povezanost z državo
- Bistvenih značilnostih predmeta poslovanja družbe
- Opravlja oblastne funkcije
- Zaupanje – gre za »državno« družbo
16 ZGD-1 (ime in priimek osebe):

- Ime in priimek oziroma psevdonim zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno
vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; če je že umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in
sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi.
- Načelo resničnosti
- Ne gre za ureditev vprašanja osebnih imen (25-27 ZGD-1) – posebna ureditev
za vse pravnoorganizacijske oblike
- Splošno načelo: prepoved uporabe osebnih imen oseb, ki niso družbeniki
družbe

24
 - Spravljanje v zmoto glede značilnosti družbe
- Zmotno prepričanje o pravnih razmerjih z družbo
- 16 ZGD-1 je izjema od splošnega pravila:
- Zgodovinske ali znamenite osebnosti, čeprav niso družbeniki
te družbe
- Ni nevarnosti zmotnega mnenja o tem, da so družbeniki
- Pogoji:
- Dovoljene osebe (če je živa)
- Dovoljenje sorodnikov
17 ZGD-1 (nedovoljene sestavine):

- Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki:

- Nasprotujejo zakonu ali morali,
- Vsebujejo znamke ali neregistrirane znake, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo
znamke, ali
- Vsebujejo ali posnemajo uradne znake.
- Prekrivanje z ostalimi prepovednimi določbami ZGD-1
18 ZGD-1 (izbris sestavine firme):

- Na predlog organov ali oseb iz 15. in 16. člena tega zakona registrski organ izbriše sestavino
firme iz registra, če je s poslovanjem družbe kršen ugled države, samoupravne lokalne
skupnosti ali osebe iz 16. člena tega zakona.

27 ZGD-1 (firma družbe):

- Firma družbe z neomejeno odgovornostjo mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z
navedbo, da je družbenikov več, ter oznako d.n.o..
- Firma komanditne družbe mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja ter oznako
k.d.. Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi.
- Družba z omejeno odgovornostjo mora imeti v firmi dodatno sestavino iz 13. člena tega
zakona in oznako d.o.o..
- Delniška družba mora imeti v firmi dodatno sestavino iz 13. člena tega zakona in oznako d.d..
- Firma komanditne delniške družbe mora imeti v firmi oznako k.d.d..
- Bistvene sestavine firme:
- D.n.o.
- Ime (priimek) vsaj enega družbenika
- Oznaka predmeta poslovanja
- Oznaka pravnoorganizacijske oblike
- K.d.
- Ime (priimek) vsaj enega komplementarja
- Oznaka predmeta poslovanja
- Oznaka pravnoorganizacijske oblike
- Kapitalske družbe
- Sestavina, ki individualizira družbo
- Oznaka predmeta poslovanja
- Oznaka pravnoorganizacijske oblike

25
28 ZGD-1 (firma družbe, katere družbenik je druga družba):

- Če je družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe

družba, se v firmo iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena vnese firma družbe kot
družbenik.
- Smisel teh določil je, da se navzven vidi, kdo poleg družbe še odgovarja s
premoženjem
- Pri kapitalskih družbah ni določb, ki bi zahtevale ime družbenika
Uporaba firme in prenos firme

- 19 ZGD-1 (uporaba firme):

- Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v
register.
- Družba lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se
firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in oznako za kakšno družbo gre.
- Skrajšana firma se vpiše v register.
- Pogosto se pojavlja le fantazijski dodatek (npr. v reklamah)
- Pri poslovanju je potrebno uporabljati vse 3 sestavine
- 24 ZGD-1 (prenos firme):
- Firma se lahko prenaša samo skupaj s podjetjem.
- Firma je pomembna ekonomska vrednost za družbo
- Družba lahko firmo proda
- Firma je vezana na subjekt, zato se lahko prenaša le skupaj s podjetjem
(premoženje in delavci)
- To je razlika med firmo in blagovno znamko
Jezik firme

- 20 ZGD-1:
- Sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe morata biti v slovenskem
jeziku.
- Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.
- Dodatne sestavine firme lahko poleg črk slovenske abecede vsebujejo tudi črke X, Y,
W in Q. Ne glede na prejšnji stavek se lahko kot dodatna sestavina firme uporabljajo
besede, ki vključujejo druge črke, če:
- Ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme,
ali
- Ustrezajo registriranim znamkam.
Nameravana firma (22 ZGD-1):

- Firma je imenovana od dne vpisa v register

- Ko se družbeniki dogovorijo o imenu v družbeni pogodbi, firme še ne morejo vpisati v register
- ZGD-1 omogoča vpis nameravane firme:
- Firme, ki jo (bodoči) družbeniki oz. delničarji želijo (nameravajo) uporabiti za
poimenovaje (ime) družbe, ki jo nameravajo ustanoviti

26
 - V sodni register se vpiše samo firma, družba pa še ne, da ne bi kdo ukradel
nameravanega imena, saj ima prednost tista družba, katere firma je bila prej vpisana
v sodni register (vložitev predloga za vpis nameravane firme v sodni register)
- Nameravana firma uživa enako varstvo, kot da bi bila družba ustanovljena za omejen
čas – 1 leto od vpisa nameravane firme v sodni register
- Registrski organ po uradni dolžnosti nameravano firmo izbriše iz registra, če
prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve družbe s tako firmo
v enem letu od vpisa nameravane firme

Varstvo firme

- 23 ZGD-1:
- Registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami
tega poglavja ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v RS.
- Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej
registrirane firme, ima pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe firme, njen
izbris iz registra in odškodnino. Tožbo je mogoče vložiti najpozneje v treh letih po
vpisu firme druge družbe ali po vpisu nameravane firme.
- Tožbo iz prejšnjega odstavka lahko vloži tudi družba, katere firma je prizadeta, če
druga družba nepravilno uporablja svojo firmo.
- Določbe tega člena ne posegajo v predpise o varstvu konkurence in druge predpise,
ki varujejo firmo.

5.2. Znamka
Gospodarsko družbo označujejo:

1) Firma
- Firma predstavlja ime gospodarske družbe, s katerim se ta pojavlja v pravnem
prometu, ni pa to nujno naziv, s katerim nagovarja svoje stranke
- Bolj kot je znana firma, manj je potrebna znamka
- Znamka je nekaj, kar gospodarska družba uporablja zato, da poskuša navezati
stik s klienti
- Izvorno gledano sta bili znamka in firma eno in isto
- Npr. inicialke na dnu glinene posode
2) Označba geografskega porekla blaga
- Nekateri proizvodi so znani po tem, da so nastali v določenih geografskih okoljih
(kmetijstvo, vinogradništvo,...).
- Npr. teran (vino, ki zraste iz trte vrste refošk na Krasu), švicarske ure (Swiss
made),...
3) Blagovna oz. storitvena znamka
- Po pravu industrijske lastnine ima družba izključno pravico do svoje znamke
- Ločimo:
1) Blagovna znamka:
- Je označba, s katero družba lahko označuje svoje proizvode, izdelke,
blago
- Kljub enaki kvaliteti lahko daje na določeno blago le družba, ki je
pridobila pravico blagovne znamke

27
 2) Storitvena znamka:
- Povezana s storitvami, ki jih ponujajo imetniki znamk

Funkcije znamke:

1) Razlikovalna
2) Garancijska (kvalitativna)
- Znak, da je produkt boljše kvalitete
- Predstavlja prvo nadgradnjo čiste razlikovalne funkcije
3) Propagandna
- V veliki večini primerov kupujemo izdelke na podlagi ugleda, ki ga znamke nosijo
4) Izvorna
5) Konkurenčna

Kaj se zavaruje z znamko (pravico industrijske lastnine)?

- Razlikovalni znak
- Besedni znaki
- Živi domači jezik (Naša žena)
- Živi tuji jeziki (above the rim)
- Mrtvi jeziki (Futuro, Pro Ars Vivendi…)
- Imena (Levi Strauss, Coco, Michelin, Peter Stuyvesant…)
- Ciljne okrajšave ali besedne zveze (Adidas…)
- Naključne črkovne zveze (ABC)
- Domišljijske, izmišljene besede (Aspirin, Denikol, Silan…)
- Slogani (Where do you want to go today, Be the first to know, This Bud’s for you…)
- Kombinacije besed in črk ali številk (Chanel 5…)
- Kombinacije besed in geografskih imen (American Express…)
- Dimenzija, oblika
- 2 ali 3 dimenzionalni znaki (Jaguar, steklenica Cocacole, Tablerone, maska
avtomobila Jeep,…)

Dodatna delitev razlikovalnih znakov

- Homonimni znaki
- Firma družbe zavarovana tudi kot znamka (Nike, Adidas, Coca-Cola, Elan, Lego,
Apple…)
- Firmske družine znakov
- Družba registrira serijo, skupino znakov z enakimi lastnostmi (Lekovir, Lekadol,
Lekozid, Lekovit, Biolek…)
- Vsebinske družine znakov
- Skupine, serije znakov pod krovnimi znamkami
- Honda: Accord, Civic, Jazz
- VW: Golf, Passat, Phaeton
- Apple: i-Pod; i-Phone; i-Mac

28
Pomen znamk oz. znakov razlikovanja in zakaj se dovoljuje tržna napaka (monopolizacija)
besed/znakov?

- Informiranost potrošnika
- Temeljni cilj in namen znamke je namenjen koristi potrošnika
- Odpravljanje informacijske asimetrije
- Potrošnik nima časa, da bi vsak izdelek, ki ga potrebuje, preveril in analiziral
- Potrošnik kupi na podlagi znamke, ki jo pozna
- Omogočanje pravne podlage za ekonomsko odločitev potrošnika in posledično
učinkovitejši trg
- Vendar je utopično, da bolj kot verjamemo znamki, več kupimo, zaradi česar
deluje trg
- Nižanje potrošniških stroškov

Triada dobrin

1) Search goods
- Dobrine, ki jih redko kupujemo (npr. nepremičnine, kompleksne naprave, ki so z
nepremičnino povezane)
- Znamke ne igrajo vloge
2) Experience goods
- Dobrine, pri katerih se brez težav po preizkusu odločimo
- Low involvement goods: npr. hrana, dnevne potrebščine
- Znamke ne igrajo vloge
3) Credence goods
- Znamke igrajo vlogo
- Izdelek lahko doseže visoko ceno, čeprav ji kakovost ne ustreza

Predpisan je postopek pridobitve znamke

- Načeloma je veljalo pravilo, da se da registrirati samo tisto, kar je mogoče grafično prikazati
- Grafični prikaz je pomemben, da drugi lahko preverijo, ko želijo registrirati svojo
znamko/znak, ali je ta znamka že zasedena
- Če je znak že zaseden, registracija ne bo mogoča
- Problematičnost:
- Zvočne znamke:
- Npr. rjovenje leva MGM
- Zvočna znamka je prikazana s spektrometrom
- Absolutni razlogi za zavrnitev (ex offo; 43 ZIL-1)
- Kot znamka se ne sme registrirati znak:
- Ki ne more biti znamka;
- Ki je brez slehernega razlikovalnega učinka;
- Izdelek ne more imeti znamke, ki zgolj ponazarja, kaj ta izdelek je
(npr. voda, ki ima znamko voda)
- Ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost,
količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali
opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev;

29
 - Ki sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi
ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja;
- Ki sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za
dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost;
- Ki nasprotuje javnemu redu ali morali;
- Ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga
ali storitev;
- Npr. vodka Moskva, ki z Moskvo ni imela zveze
- Itd.
- Relativni razlogi za zavrnitev
- Kdaj sta znamki podobni?
- Vedno v okviru predvprašanja, ali lahko pride do zmede na trgu?
- Potrošnik percipira znamko kot celoto

Nekovencionalne znamke

- Barva
- Cadbury does not own the colour purple and does not have an exclusive reputation
in purple in connection with chocolate. Darrell Lea is entitled to use purple, or any
other colour, as long as it does not convey to the reasonable consumer the idea that
it or its products have some connection with Cadbury.
- Dokler ne gre za poskus zavajanja potrošnika, je mogoče uporabljati
katerokoli barvo
- Kasneje je sodna praksa vseeno dovolila registracijo barv
- Vonj
- Vonj je mogoče zavarovati samo za tiste stvari, ko ni v naravi tistega, kar se zavaruje
- Npr. vonj po pokošeni travi za teniške žogice
- Ni mogoče zavarovati vonja parfuma, ker je to njegova narava
- Načeloma ga v EU ni mogoče zavarovati, ker grafični prikaz ni mogoč
- Pri vonju ni mogoče doseči trajnosti ali zanesljivosti prikaza
- Aroma
- Hologram
- Gib (movement trademarks)
- Npr. Twix
- Zvok

Pravno varstvo

- Samo imetnik znamke lahko znamko uporablja za svoj izdelek

- Kadar gre za izjemno znan izdelek in s tem izjemno znano znamko, je znamka
prepovedana/nedostopna za kakršnekoli storitve (sicer bi najverjetneje prišlo do
razvrednotenja znamke)
- Če ne gre za tako znamko, bi jo lahko nekdo registriral za neko popolnoma drugo
dejavnost.
- Družba lahko vsakomur prepreči, da bi uporabljal njeno znamko
- Nihče ne sme uporabljati blagovne znamke, ki jo nekdo ima, če gre za iste ali
podobne stvari

30
 5.3. Sedež družbe

Sedež je obvezna statusna značilnost družbe, s katerim se povezujejo številne pravne posledice.

- Sedež je vedno ob firmi in poslovnem naslovu identifikacijski podatek o družbi

- Pomeni formalno teritorialno zvezo družbe z določenim krajem

29 ZGD-1:

- Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register.

- Ko govorimo o sedežu družbe, ne govorimo o naslovu
- Če se družba preseli v druge prostore v istem kraju, ne gre za spremembo sedeža,
temveč za spremembo naslova
- Enako velja, če se spremeni ime ulice
- Pravni pomen sedeža je vezanost družbe na kraj
- Po sedežu družbe je pristojno sodišče (tudi registrsko) v primeru civilnih in
kazenskih postopkov (krajevna pristojnost sodišča po sedežu toženca)
- Vse finančne in davčne obveznosti družbe nastanejo glede na sedež
- Nekatere države privabljajo kapital tako, da imajo nizke davčne
stopnje
- Briefkastengesellschaft je gospodarska družba, ki ima sedež v
državi, s katero nima nobene zveze (npr. Liechtenstein,
Bahami, Kajmanski otoki; off–shore podjetja)
- Družba ima tam le poštni nabiralnik zaradi davčnih olajšav,
poslovanje pa poteka v drugi državi

30 ZGD-1:

Za sedež je mogoče določiti kraj:

1) Kjer družba opravlja dejavnost

- Podlaga za izbiro sedeža zlasti takrat, kadar družba opravlja proizvodno dejavnost
- Za tako dejavnost je značilno, da se praviloma opravlja na določenem kraju, z
razliko od trgovinskih oz. storitvenih dejavnosti, ki se opravljajo na
določenem območju
2) Kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli
- Kraj v katerem je tako imenovani upravni sedež družbe; kraj na območju katerega
poslovodstvo družbe vodi posle družbe
- Standardna opredelitev
3) Kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe
- Pogosto fiktivna (off-shore podjetja)

31 ZGD-1:

- Družba lahko ima podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register.
- Podružnice so (notranje) organizacijske enote družbe, ki so krajevno ločene od
sedeža družbe
- Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja
družba.

31
 - Podružnice nimajo lastne pravne osebnosti, so samo način notranje organizacije
poslovanja družbe, kadar družba svoje posle opravlja na območju zunaj kraja sedeža
družbe
- Družba to lahko stori (fakultativno) če oceni, da je takšen način organizacije
poslovanja smotrn

Sedež je pomemben tudi za opredelitev tujih družb

- Družba, ki ima sedež zunaj RS, se šteje za tujo družbo (674 ZGD-1)

6. Zastopanje in predstavljanje družbe

Splošno o zastopanju

- Zakaj zastopanje pomembno v pravu družb?

- Vprašanje poslovne sposobnosti
- Vprašanje sposobnosti samostojnega oblikovanja volje
- Vprašanje veljavnih izjav volje
- Kaj je poslovna sposobnost?
- Sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in
prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih
- Psihofizična zrelost: zavedanje posledic, ki jih povzroči vedenje in voljna
dejanja
- Veljavno voljo lahko izjavljajo fizične osebe, ki so biološko sposobne oblikovati in
izjaviti voljo
- Pravne osebe te sposobnosti nimajo
- Zanje lahko voljo izražajo le fizične osebe
- Zastopanje: je izražanje volje v imenu druge osebe

Pojem zastopanja

- Zastopanje je nujna sestavine družbe kot pravne osebe, prek katere lahko družba izjavlja
svojo voljo, ker sicer po svoji naravi ne more izjaviti volje kot fizična oseba.
- Kadar gre za razmerja navzven, nasproti tretjim, je gre za zastopanje po organu, kadar gre za
notranje razmerje, pa za predstavljanje.
- Predstavnik ne nastopa v pravnem prometu in ne more opravljati nobenih pravnih
dejanj, na podlagi katerih bi zastopana oseba pridobila pravice in obveznosti
premoženjske narave, temveč opravlja le določena dejanska opravila.
- Pri zastopanju pa gre za opravljanje določenih storitev, ki povzročajo spremembe v
pravni sferi zastopane osebe.
- Zastopanje opredeljujemo kot zastopanje ekonomskih interesov druge osebe in delovanje v
imenu in za račun druge osebe, z namenom varovati njene ekonomske in pravne interese.

Za veljavno zastopanje morata vzporedno obstajati dve pravni razmerji:

1) Pooblastilno razmerje med zastopnikom in zastopanim

2) Pogodbeno razmerje med zastopnikom in tretjo osebi, s katero je zastopnik sklenil pogodbo v
imenu zastopanega

32
Ločimo:

1) Neposredno zastopanje:
- Gre za pravno razmerje med dvema subjektoma, od katerih ena (zastopnik) opravlja
določene pravne posle za drugo osebo (zastopanega).
- Neposredno zastopanje se naprej deli na:
1) Zakonsko ali nujno zastopanje
2) Pogodbeno zastopanje
2) Posredno zastopanje:
- Zastopnik sklepa pravne posle v svojem imenu, toda za račun zastopanega
- Zastopnik prevzema obveznosti nasproti svojemu kontrahentu s tem, da jih odstopi
zastopanemu.

Podlage zastopanja:

1) Upravičenost za zastopanje po zakonu

2) Upravičenost za zastopanje po pravnem aktu
3) Upravičenost za zastopanje po volji zastopanega

Ločimo:

1) Zakoniti zastopnik
- Zastopnikovo upravičenje temelji na zakonu (ex lege)
- Gre za pravico in dolžnost
- Ponavadi gre za določeno razmerje med zastopnikom in zastopancem
- Temeljna ločevalna značilnost (od pogodbenega zastopanja):
- Upravičenost za zastopanje ne temelji na izjavi volje zastopanega
- Upravičenost temelji na zakonu samem, lahko tudi na drugem oblastvenem
pravnem aktu
- Posebna vrsta zakonitega zastopnika je zastopniški organ družbe
- Zastopnik v imenu družbe opravlja pravna dejanja in družbo s tem zastopa
- Zastopniški organ družbe ≠ fizične osebe
- Fizična oseba dobi upravičenje za zastopanje družbe na podlagi
imenovanja v zastopniški organ družbe
- Primer: skupščina imenuje Špelo Mežnar za direktorico družbe Pravni
inženiring d.o.o.
- Zastopniški organ – direktor
- Fizična oseba – imenovana na funkcijo direktorja
- ŠM – pridobi upravičenje zastopanja družbe
2) Pogodbeni zastopnik
- Upravičenost za zastopanje temelji na izjavi volje zastopanega
- Pooblastitev
- Enostranski pravni posel
- Zastopani pooblasti zastopnika, da v njegovem imenu in za njegov račun
sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja
- Pooblastilno razmerje
- Nastane, ko zastopnik sprejme pooblastilo

33
 - Kaj ureja ZGD-1?
- Zgolj zakonite zastopnike družb, torej:
- Zastopniške organe in
- Fizične osebe, ki so člani zastopniških organov
- Zakoniti zastopniki so temeljna korporacijskopravna značilnost družbe
- Brez njih družba ne more izražati pravnoposlovne volje
- Predpostavke za pridobitev upravičenja za zastopanje družbe
- Zakonsko dovoljene omejitve upravičenja za zastopanje korporacijskih zastopnikov v
razmerju do tretjih
- Pravne učinke zastopanja v razmerju do tretjih
- Prokuro kot posebno obliko splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe
- Česa ne ureja ZGD-1?
- Pravnih posledic kršitve notranjih omejitev upravičenja za zastopanje
- Predpostavk ter pravnih učinkov zastopanja družbe po drugih pooblaščencih
- Obstajajo tudi pogodbeni zastopniki
- Korporacijski (zakoniti) zastopniki družbe lahko s pravnim poslom podelijo
pooblastilo tudi drugim osebam
- Za takšno zastopanje veljajo klasična civilnopravna pravila (69-79 OZ)
32 ZGD-1

- Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi
zakona (zakoniti zastopnik).
- Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe.
Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam.

Dualizem ureditve v ZGD-1:

1) Korporacijski zastopniki
- Praviloma upravičeni tudi opravljati poslovodstvo družbe
- V prvem delu zakon ureja zgolj nekatere skupne značilnosti
- Ostala vprašanja so urejena v II. delu zakona v zvezi s posamičnimi
pravnoorganizacijskimi oblikami družb
- Pravni temelj pridobitve upravičenja korporacijskih zastopnikov za zastopanje
družbe:
1) Zakon
2) Akt o ustanovitvi na podlagi zakona
2) Prokuristi:
- Enotna ureditev za vse vrste pravnoorganizacijskih oblik
- Posebna oblika pooblastila

Korporacijski zastopniki

1) Zakoniti zastopniki
- Na podlagi dejstva, da ima zakoniti zastopnik pooblastilo že po zakonu, se le-ta loči
od pooblaščenca, ki zastopa družbo na podlagi pooblastila, ki mu ga da zastopnik.
Zastopnik ima izvirno pooblastilo, pooblaščenec pa izvedeno.
- Zakon določa pri vsaki obliki družbe, kdo je po samem zakonu upravičen zastopati
družbo.

34
35
 2) Statutarni zastopniki
- Zastopanje je tudi obvezna sestavina akta o ustanovitvi
- Na podlagi akta o ustanovitvi lahko družbo poleg zakonitih zastopnikov zastopajo
tudi statutarni zastopniki
- d.n.o.
- Pravni temelj neposredno zakon
- Vsak družbenik je upravičen za zastopanje
- Družbeniki v d.n.o. so v korporacijskopravnem razmerju z družbo
- To zakonsko upravičenje je mogoče izključiti s pravili družbe (z družbeno
pogodbo)
- d.d.
- Zastopa jo uprava družbe
- Uprava ima enega ali več članov
- Uprava je zastopniški organ družbe
- Člani uprave pridobijo upravičenje, ko jih nadzorni svet (ali skupščina)
imenuje na funkcijo člana uprave
- d.o.o.
- Zastopa jo eden ali več poslovodij (515 ZGD-1)
- Poslovodja je generičen pojem za organ, ki ga ureja zakon in mu daje nabor
pooblastil, da družbo zastopa in sprejema poslovne odločitve
- V večini d.o.o. so poslovodje direktorji
- Če ima d.o.o. nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet
- Nadzorni svet je sicer organ, ki ga poznamo iz dvotirne d.d.
- Nadzorni svet v d.o.o. imenuje poslovodjo in ne uprave kot v d.d.
- Glede na sodno prakso d.o.o. ne more imeti uprave!
- d.o.o. ima lahko več poslovodij
- Družbena pogodba določa, ali delujejo skupno ali kot posamični
poslovodje
- d.o.o. pa ne more imeti skupinskega poslovodstva (uprava), ki ima
generalnega direktorja
- Zakonska dikcija 515 ZGD-1 je zelo nejasna
- Ali ga je mogoče odpoklicati brez utemeljenega razloga?
- Omejitve upravičenja korporacijskih zastopnikov za zastopanje
- Splošno pravilo: zakoniti zastopniki morajo zato imeti polna pooblastila
- Zastopanje družbe v razmerju do tretjih ne sme in ne more biti omejeno
- Družba kot umetna tvorba nima sposobnosti samostojno izjavljati
volje in opravljati pravnoposlovnih dejanj; edini, ki za družbo to lahko
počnejo so korporacijski zastopniki, zato ne more biti omejitev
- Izjeme od pravila neomejevanja zastopanja (zakonsko dovoljene omejitve)
1) Upravičenje za zastopanje je omejeno na delovanje, ki je v skladu z
namenom delovanja družbe
2) Upravičenje posameznega korporacijskopravnega zastopnika je lahko
omejeno s pravili o skupnem zastopanju (po zakonu ali na podlagi
akta o ustanovitvi v skladu z zakonom)

36
 - Skupno zastopanje
- Statutarna omejitev zastopanja
- Ima učinke do tretjih
- Pogodba je veljavno sklenjena, če izjavijo voljo vsi
korporacijski zastopniki, če zakon ali akt o
ustanovitvi določa, da družbo zastopajo skupno
- d.d.
- 265/3 ZGD-1: če ima uprava več članov,
zastopajo družbo skupno, če statut ne
določa drugače
- d.o.o.
- 515/5 ZGD-1: če ima d.o.o. več poslovodij,
lahko družbena pogodba določi, da jo
zastopajo skupno ali posamično
- d.n.o.
- V družbeni pogodbi lahko določeno, da
družbo zastopajo vsi družbeniki skupno
- Družbeniki, ki so upravičeni do skupnega
zastopanja, lahko med seboj izberejo in
pisno pooblastijo posamezno osebo za
izvršitev določenih poslov ali določenih vrst
poslov
- Za izjavo volje družbi zadostuje, da je
izjavljena enemu izmed upravičencev do
skupnega zastopanja.
- !Omejitve v razmerju do tretjih (razen zakonsko dovoljenih omejitev) nimajo učinkov
- Izjava volje zastopnika je torej pravno učinkovita, tudi če je zastopnik
prekoračil notranjo omejitev
- Načelo varstva pravnega prometa pretehta nad notranjimi posli
- Stališče VS RS se spreminja
- Statutarna omejitev velja v razmerju do tretjih oseb, v kolikor je
vpisana v sodni register
- Po mnenju teorije je odločitev napačna
- Kršitev omejitev zastopanja v notranjem razmerju
- Notranje omejitve so dovoljene, vendar nimajo učinka v razmerju do tretjih
- npr. za vse posle nad 25 000€ zakoniti zastopnik potrebuje soglasje
skupščine
- Skupščina nima nobenih zastopvenih pooblastil
- Skupščina lahko sprejema kadrovske odločitve, izbira
poslovodje
- Primer:
- Enakost d.o.o. je 80% delničar družbe Modrina d.d.. Enakost d.o.o. je želela,
da Modrina d.d. skliče skupščino, vendar uprava Modrine d.d. tega ni storila.
- Direktor Enakosti d.o.o. je vložil zahtevo za sklic skupščine po 295 ZGD-1.
- V družbeni pogodbi Enakosti d.o.o. piše, da direktor za vložitev takega
zahtevka potrebuje sklep skupščine za upravljanje družbe

37
 - Sodišče je odločilo, da ker direktor takega sklepa ni imel, gre za samovoljni
zahtevek, zato nima pravice do sklica skupščine
- Sodišče napačno razume obseg zastopanja zakonitega zastopnika
- Taka zaveza in njena kršitev ne more kakorkoli vplivati na tretje
osebe, na posle, ki so bili sklenjeni s tretjimi osebami in niti na
pravna dejanja, ki bi jih zakoniti zastopnik opravljal
- Zakoniti zastopnik lahko izgubi zaupanje družbe, in je lahko
odpoklican zaradi krivdnega razloga, pravni posli pa bodo ostali
veljavni

Zastopanje po pooblaščencu (pooblaščenci)

- Razlike med zastopnikom in pooblaščencem:

- Vrsta in pravna narava pooblastila
- Pravne posledice zastopanja
- Pooblastilo: je enostranski pravni posel, na podlagi katerega lahko pooblaščenec sklepa
enega ali več določenih pravnih poslov v imenu in za račun pooblastitelja. Po zakonu sta
mogoči dve vrsti pooblastila:
1) Generalno pooblastilo:
- Pooblaščencu je dovoljeno sklepanje določenih vrst pravnih dejanj
2) Posebno pooblastilo:
- Pooblaščencu je dovoljeno sklepanje posamično določenih pogodb in drugih
posamičnih dejanj
- Med pooblaščence v širšem pomenu štejemo: prokurista, poslovnega pooblaščenca,
posebnega pooblaščenca in trgovskega potnika.
1) Prokura
- Prokura: je upravičenje za zastopanje, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa
družbe
- Prokura upravičuje vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen
za odtujevanje in obremenjevanje nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej
pooblaščen
- 33 ZGD-1
- Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v
aktu o ustanovitvi.
- Družba lahko imenuje enega ali več prokuristov tudi samo za podružnico,
vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista,
sicer se šteje, da se prokura nanaša na celo družbo.
- O podelitvi odloča poslovodstvo družbe
- Omejitve so mogoče:
- Omejitev zgolj na podružnico (33 ZGD-1)
- Pogoj vpisa v register
- Skupna prokura (34 ZGD-1)
- Prokura se lahko podeli tudi dvema ali več osebam skupaj, tako da
lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo.
- Volja je pravilno izjavljena zgolj, če jo izjavijo vsi prokuristi
skupno
- Tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od
skupnih prokuristov.

38
 - Akt o ustanovitvi lahko določi, da prokurist zastopa družbo skupaj z
enim ali več zakonitimi zastopniki.
- Obseg prokure
- 35 ZGD-1
- Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno
sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin,
za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.
- Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam.
- Prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka tega člena zastopa
družbo pred sodišči in drugimi organi.
- Pred novelo se je postavljalo vprašanje, ali lahko prokurist
zastopa družbo v sodnem postopku
- Sedaj ni dilem, da ima prokurist tudi procesnopravna
upravičenja, ne samo materialnih
- Prokura se lahko vsak čas prekliče
- Prokurist prokure ne more prenesti na drugo oseb
2) Poslovno pooblastilo
- Gre za posebno obliko splošnega/generalnega pooblastila, na podlagi katerega ima
pooblaščenec pravico sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle, ki so
običajni pri opravljanju poslovne dejavnosti družbe.
- Poslovno pooblastilo ureja 80-81 OZ
- Poznamo dve obliki poslovnega pooblastila:
1) Pooblastilo po zaposlitvi:
- Npr. prodajalci v trgovini, delavci na bančnih okencih, pošta…
opravljajo tako delo, da je z njim povezano sklepanje ali izpolnjevanje
določenih pogodb
- Obseg pooblastila določajo običaji
2) Pooblastilo trgovskega potnika:
- Ima ga trgovski potnik, ki za gospodarsko družbo ali pa podjetnika
opravlja tiste posle, ki se nanašajo na prodajo blaga in so navedeni v
pooblastilu
- Nima pravice sklepati pogodb, temveč samo zbira naročila

7. Sodni register
7.1. Pojem in pomen sodnega registra
Sodni register: je javna knjiga v katero se vpisujejo pravno pomembna dejstva (podatki) glede tistih
(pravnih) oseb, ki jih zakon opredeljuje kot subjekte vpisa.

- Pravno pomembna so tista dejstva, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjekta vpisa, ki so

pomembne za varnost pravnega prometa
- Skup vseh pravnih dejanj pravnega subjekta, katerih pravna posledica so nastanek,
sprememba ali prenehanje določenega pravnega razmerja
- Pravna razmerja, v katera vstopa družba, je mogoče razdeliti v dve skupini:
1) Zunanja pravna razmerja
- So razmerja med družbo in tretjimi
2) Notranja pravna razmerja

39
 - So razmerja med družbo in njenimi družbeniki oz. delničarji

Obstajajo različne evidence, ki nimajo enake teže:

- Evidence, namenjene potrebam javne uprave

- Npr. register motornih vozil
- Takšne evidence nimajo nobenih učinkov v civilnem pravu
- Zemljiška knjiga
- Stvarne pravice se pridobivajo in odsvajajo z vpisi v zemljiško knjigo
- Matične knjige
- Rojstna, poročna, knjiga umrlih
- Namenjene so evidenci fizičnih oseb
- Če otrok ni vpisan v rojstno matično knjigo, to ne pomeni, da ne obstaja; še vedno je
subjekt pravic in dolžnosti, saj to vsakdo postane z rojstvom
- Enako velja za matično knjigo umrlih
- Tudi poročna matična knjiga deluje podobno
- ZZ je sklenjena v trenutku, ko zakonca izjavita voljo o tem, ne glede na vpis
- Sodni register
- Vpis v sodni register je pogoj, da nastane pravna oseba
- Na to se veže veliko pravnih posledic
Obstajajo evidence, ki jih vodijo pravne osebe. V njih obstaja nevarnost agregacije ali združevanja
podatkov. S kombinacijo podatkov o določeni osebi iz različnih evidenc dobimo popoln vpogled v
način njenega obnašanja, kar pomeni poseg v zasebnost (npr. evidence založb o naročnikih). Zbiranje
javnih podatkov, ki niso namenjeni vsak svojemu področju, je nedopustno. Evidence morajo biti
zaščitene. Podatki iz evidenc se lahko uporabljajo le za namen, za katerega so bile vzpostavljene.
Tako določa Zakon o varstvu podatkov.

Vpis oz. vložitev listin in posledično javna objava tega dejstva zagotavljata t.i. primarno publiciteto v
zvezi s subjekti vpisa. Sekundarna publiciteta pa se zagotavlja z uresničitvijo zahteve, da je treba
vsakomur omogočiti vpogled v vnesene podatke in pridobiti kopije vnesenih listin.

Pravila, ki se nanašajo na subjekte vpisa in podatke, ki jih je treba vpisati v sodni register, normativno
ureja ZGD-1. Pravne učinke teh vpisov, postopek vpisa v sodni register in upravljanje sodnega registra
ter dostop do podatkov, vpisanih v sodni register, pa Zakon o sodnem registru (ZSReg).

7.2. Načela sodnega registra

Načela registrskega prava predstavljajo temeljna pravila delovanja sodnega registra ter pravne
narave in pravnih posledic vpisa v sodni register:

1) Načelo javnosti
- Vsi podatki, ki se vnašajo v sodni register so javni, zato je vsakomur potrebno
omogočiti vpogled v podatke, ki so vpisani v register ter v podatke iz zbirke listin in
mu priznati upravičenje zahtevati prepis iz sodnega registra, ne da bi zato moral
izkazovati obstoj pravnega interesa. Javnost registra je absolutna. Ne sme se je
omejiti, četudi ima družba težave ali je v stečaju.
- Sodni register vodijo državni organi (sodišča)
- To zagotavlja popolno nepristranskost pri vsebini vpisov, kar je izredno
pomembno za pravni promet, ker se lahko vsak zanese, da so podatki vpisani
v sodni register, pravilni. Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem

40
 v dobri veri zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo
škodljive posledice.
- Funkcija načela javnosti je dajanje informacij možnim sopogodbenikom gospodarske
družbe. Resen pravni subjekt se, preden naveže stike z gospodarsko družbo, vedno
pozanima o pravnem statusu družbe prek sodnega registra.
- Ponekod celo zakon predpisuje izpis iz sodnega registra pred sklenitvijo
pogodbe.
- Iskanje po sodnem registru je lahko donosen posel.
- Npr. Dunn & Bradstreet je najbolj znana organizacija, ki se proti plačilu
ukvarja z bonitetnimi poročili o gospodarskih družbah. V večini primerov jih
črpa iz sodnih registrov.
- Javnost je absolutna, vendar samo ob enem načinu iskanja – poznati je treba ime
družbe (firmo)
- Ni možno iskati oseb po imenih, po tem, v katerem nadzornem svetu so,...
- Takšno iskanje je dovoljeno le izjemoma, če gre za upnika, ki ima ugotovljeno
terjatev s strani državnega organa (npr. davčna služba). Te izjeme določa
zakon.
- Vsi vpisi v sodni register se objavijo v Uradnem listu s časovnim zamikom 1 do 2
meseca. Pravne posledice nastanejo že z vpisom v sodni register.
2) Načelo publicitete
- Šteje se, da je tisto, kar je vpisano v sodni register, znano vsem, čeprav v resnici ni
(praesumptio iuris et de iure)
- Publicitetni (deklaratorni) učinek nastopi, ko se z dnem vpisa ali z dnem objave tega
vpisa šteje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem vsakomur znan.
- Ločimo:
1) Pozitivni publicitetni učinek
- Vsebina vpisov v sodni register je javno dostopna, zato se nihče ne
more sklicevati, da mu vsebina posameznega vpisa ni bila znana
vpisa v sodni register.
2) Negativni publicitetni učinek
- Če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v
sodni register, tretji za ta podatek ni dolžan vedeti
- Edina izjema je 6/5 ZGD-1, ki se nanaša na pravne posle ultra vires
- Navedba dejavnosti v registru še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi
morala vedeti za prekoračitev
3) Načelo zaupanja
- Vsako se lahko zanese na podatke, vpisane v sodni register.
- Tistega, ki v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem (v dobri veri) zanese na
podatke, ne sme trpeti škode zaradi zaupanja v sodni register oz. podatke, ki so v
njem vpisani.
4) Načelo ažurnosti
- Podatke za vpis je treba predložiti v 15 dneh po izpolnitvi pogojev za vpis
- Kršitev ima sankcije
5) Načelo obveznega vpisa
- Vsi subjekti, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register, so dolžni vložiti
predlog za vpis v sodni register (ustanovitev, vpis vseh sprememb, ki jih je potrebno
vpisati v register).

41
42
 6) Načelo prednosti
- Registrsko sodišče pri vpisovanju tistih podatkov, ki se medsebojno izključujejo, daje
prednost tistim, za katere je bil predlog za vpis podan prej, ob predpostavki, da so
podane predpostavke za vpis (npr. pri vpisu firme).
7) Načelo zakonitosti
- V sodni register se vpisujejo le podatki o subjektih, ki jih določa zakon, in to le tisti
podatki, katerih vpis je z zakonom predpisan.

7.3. Organizacija sodnega registra

44 ZGD-1:

- Register vodi sodišče.

- Postopek o registrskih zadevah ureja poseben zakon.

Sodni register pri nas vodijo sodišča. Vzpostavljeni so na sedežih okrožnih sodišč (11) – stvarna
pristojnost. Krajevno pristojno pa je tisto izmed 11 okrožnih sodišč, na območju katerega ima subjekt
vpisan sedež. Med njimi poteka računalniška povezava – centralna podatkovna baza.

Sodni register je sestavljen iz dveh delov:

1) Glavna knjiga:
- Namenjena je vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere
zakon odloča, da se vpišejo v sodni register
2) Zbirka listin, kamor se vložijo listine:
- Na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva
- Za katere zakon določa, da se predložijo registrskemu sodišču
- Listine, ki jih je treba predložiti sodnemu registru z namenom javne objave

V sodni register se vpisujejo podatki, ki jih zahteva zakon:

1) Ustanovitev in prenehanje gospodarske družbe

2) Akt o ustanovitvi
3) Akt o imenovanju poslovodstva
4) Podatki iz življenja gospodarske družbe

Vsi vpisi v register se opravijo na podlagi sklepa sodišča. Sklep se izda po posebni vrsti nepravdnega
postopka.

Udeleženci v postopku:

1) Predlagatelj postopka
2) Subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj postopka
3) Oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločno prizadet
4) Osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka

Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register na podlagi vloge za vpis
in po uradni dolžnosti. Sklep o vpisu delniške družbe v register izda sodnik prve stopnje, sodni
referent izda sklep za vse ostale gospodarske družbe.

43
Subjekt vpisa je pravna oseba ali njen del, za katerega zakon določa, da se vpiše v sodni register:

1) Družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)

2) Komanditna družba (k.d.)
3) Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o)
4) Delniška družba (d.d.)
5) Komanditna delniška družba (k.d.d.)
6) Evropska delniška družba (e.d.d.)
7) Gospodarsko interesno združenje (GIZ)
8) Evropsko gospodarsko združenje (EGIZ)
9) Zadruga
10) Evropska zadruga
11) Zavod
12) Skupnost zavodov
13) Druge pravne osebe, za katere zakon določa, da se vpišejo v register
14) Podružnica gospodarske družbe
15) Podružnica tujega podjetja
16) Del druge pravne osebe, če zakon določa, da se vpiše v register
Podatki, ki se vnašajo v sodni register:

1) Enotna identifikacijska številka

2) Firma
3) Sedež in poslovni naslov v kraju sedeža
4) Pravnoorganizacijska oblika
5) Datum akta o ustanovitvi
6) Ustanovitelj, družbeniki ali člani subjekta vpisa
7) Osebe pooblaščene za zastopanje
8) Čas trajanja subjekta vpisa, če je ustanovljen za določen čas
9) Podatki v zvezi s postopki prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije
10) Podatki v zvezi z drugimi načini prenehanja subjekta vpisa

7.4. Učinki vpisov v sodni register

1) Publicitetni učinek
- Z dnem vpisa ali dnem objave se šteje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem
vsakomur znan
- Negativni publicitetni učinek
- Pozitivni publicitetni učinek
2) Konstitutivni učinek vpisa
- Konstitutivne/oblikovalne učinke imajo vpisi, katerih posledica je nastanek ali
prenehanje korporacijskopravnega razmerja (npr. vpis ustanovitve oz. prenehanja
gospodarske družbe, vpis spremembe statuta d.d., statusna preoblikovanja…)

44
 7.5. Vrste vpisov

1) Konstitutivni vpis
- Pravna posledica nastane z vpisom v sodni register
- Pravna posledica ne nastane z nastankom dejstev, ampak z vpisom
- Npr. ustanovitev in prenehanje družbe,...
2) Deklaratorni vpis
- Pravna posledica nastane že prej, vpis ima namen obveščanja.
- Npr. skupščina d.o.o. imenuje novega poslovodjo, kar se s časovnim zamikom vpiše v
register. Poslovodja je vse kompetence prevzel že z imenovanjem, vendar je šele z
vpisom v register nastal publicitetni učinek. Pristojnost poslovodje obstaja prej,
vendar tretha oseba ne trpi škode, če zaupa v register, ko sprememba še ni vnesena.

Register natančneje ureja Zakon o sodnem registru

- Dodani so posebni obrazci

- Za vpis v sodni register so potrebne takse

Sodišče nima pristojnosti odločati o primernosti ustanovnega akta, ampak mora le preveriti skladnost
vloge z zakonom. Če je vloga skladna, mora sodišče izdati odobritveni sklep.

Notar ima pooblastila za izdajo listin v notarski obliki. Ne more vplivati na vsebino sklepov, temveč
samo verodostojno potrdi, kar je bilo sprejeto na skupščini d.d. ali d.o.o. Če gre za nezakonit sklep,
mora gospodarsko družbo na to opozoriti, vendar ne more preprečiti sprejema tega sklepa.

7.6. Ničnost vpisa v sodni register

Vsak, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa v sodni register, lahko vloži tožbo za
ugotovitev ničnosti.

Od ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register pa je potrebno razlikovati ničnost (vpisa) ustanovitve
kapitalske družbe.

Primer!:

- Družba ADN d.o.o.je preko Andreja Andrejčiča vložila predlog za začetek stečajnega
postopka, ki pa ga je sodišče prve stopnje zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da je v sodnem
registru kot zastopnik družbe ADN d.o.o. vpisan Boštjan Butala.
- Andrejčič, ki ni vpisan v sodnem registru kot zastopnik, po mnenju sodišča tudi ni aktivno
legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.
- Zoper ta sklep sodišča je družba ADN d.o.o. vložila pritožbo po svojem pooblaščencu in
predlagala njegovo spremembo oz. razveljavitev. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje
napačna. Postopek vpisa Andrejčiča v sodni register kot zakonitega zastopnika dolžnika je res
še v teku in ni pravnomočno končan. Stališče sodišča, da bi v takem primeru bila mogoča
sprememba zastopnika le s spremembo družbene pogodbe, naj bi bilo napačno. V
registrskem postopku namreč ni predlagana razrešitev dosedanjega zakonitega zastopnika
Butale, temveč je predlagan le vpis Andrejčiča poleg Butale. Sodišče je tako razpolagalo z
zakonitim in nikdar izpodbijanim sklepom skupščine družbe ADN d.o.o., s katerim je bil
Andrejčič imenovan za direktorja, zato ni jasno, zakaj se je sodišče sploh ukvarjalo s tem
vprašanjem, ki ni bilo za nikogar sporno. Družba ADN d.o.o. tako meni, da ima Andrejčič,

45
 čeravno ni vpisan v register kot zakoniti zastopnik, skupščina družbe pa ga je že imenovala na
to funkcijo, ves obseg pooblastil zakonitega zastopnika.
- Rešitev:
- 505 ZGD-1 in 10 ZSReg
- Ker skupščina že sprejela sklep, da je Andrejčič zakoniti zastopnik in ker se je
postopek vpisa v register že začel, je razlaga sodišča, da Andrejčič ni aktivno
legitimiran, napačna. Bistveno je, da ima oseba soglasje skupščine, da jo
zastopa kot zakoniti zastopnik, tako je sam vpis v register zgolj formalnost.
- 8/IV ZFPPIPP
- Član poslovodstva ali organa nadzora je oseba, ki je bila imenovana za
opravljanje funkcije poslovodstva ali organa nadzora.
- Sklep skupščine ima konstitutivni učinek, s katerim je Andrejčič postal zastopnik
- Vpis v sodni register ima samo deklaratorni oz. publicitetni učinek, ki v tem primeru
nima vloge
- Vprašanje pa je, če oba zakonita zastopnika družbo zastopata skupno ali posamično
- Če skupno, potem Andrejčič sam ne bi smel vložiti zahteve
Primer:

- Začne se postopek za razrešitev poslovodje d.o.o. V družbeni pogodbi poslovodja ni vpisan

poimensko. Na skupščini odpokličejo poslovodjo in imenujejo novega. Nič od tega še ni
vpisano v sodni register.
- Družba mora v registru čimprej urediti vpis novega zastopnika. V vmesnem času lahko
namreč veljavne posle sklepata oba zastopnika, tako odpoklicani, kot novi imenovani.

8. Poslovna skrivnost in prepoved konkurence

8.1. Poslovna skrivnost
Družba lahko kot gospodarski subjekt ohrani konkurenčne prednosti le, če ji uspe obvarovati
poslovne skrivnosti in če vodilno osebje pa tudi delavci ne sodelujejo z drugimi družbami, s katerimi
je družba v konkurenčnem razmerju.

Poslovne skrivnosti: so bistveni del družbinega podjetja in so rezultat znanja, pridnosti, kreativnosti in
prizadevnosti vseh bivših in sedanjih sodelavcev v družbi. S poslovno skrivnostjo so zavarovani znanje
o načinu in postopkih organiziranja določenega dela, o tehnologiji, o poslovnih partnerjih, finančni
podatki in vrsta drugih informacij, ki so se zbirale in nastajale več let in so bile povezane s stroški.

39 ZGD-1 (pojem poslovne skrivnosti):

- Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S
tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe,
ki morajo varovati poslovno skrivnost.
- Ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo
tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela
nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni
za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.
- Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi
zakona ali dobrih poslovnih običajev.

46
Lastnosti poslovne skrivnosti:

- Gre za podatek – določeno dejstvo, ki obstaja v vednosti, v znanju

- Za podatke ve le določen omejen krog ljudi. Kot skrivnost lahko velja podatek, katerega
sestavine so sicer znane, vendar je mogoče podatek v celoto sestaviti, komplementirati le z
določenim trudom. Podatki morajo biti pridobljeni legalno.
- Obstaja določena prepoved, da bi osebe, ki vedo ali zvedo za podatek, le-tega sporočale
nepooblaščenim osebam. Ločimo dve merili:
1) Subjektivno merilo:
- Sam upravičenec, nosilec s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot
zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje
2) Objektivno (zakonsko) merilo:
- Sam zakon določa, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, nosilec
lahko kvečjemu omili zakonsko strogost (…podatki za katere je znano, da bi
nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba…)
- Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost v
kakršnemkoli pogledu (nov postopek za izdelavo nekega izdelka, seznam stalnih odjemalcev,
analiza trga…). Konkurenčni pomen podatka pa se lahko kaže tudi v negativnem smislu –
neugoden podatek, katerega sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu
položaju podjetja.

Interna opredelitev poslovne skrivnosti: poslovna skrivnost je materialna ali imaterialna dobrina
znotraj same družbe, ki je ni treba poznati ljudem, ki je pri svojem delu ne potrebujejo.

40 ZGD-1 (varstvo poslovne skrivnosti):

- S pisnim sklepom iz prejšnjega člena družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in
odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost.
- Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so
vedele ali bi glede na naravo podatkov morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.
- Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom
in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe.

Po zakonu so poslovno skrivnost dolžni varovati:

1) Osebe znotraj družbe (družbeniki, zaposleni v družbi, člani družbenih organov)

2) Osebe, ki za družbo opravljajo določeno delo na podlagi civilnopravnih pogodb
3) Osebe zunaj družbe, ki zvedo za poslovno skrivnost
V zvezi s poslovno skrivnostjo loči zakon dve obliki kršitve. Razlikovanje med njima temelji na dejstvu,
ali oseba že ve ali še ne ve za zaupni podatek:

1) Osebe že vejo za podatek

- Če gre za osebe, ki sodijo v krog družbe, bodo akti družbe določili režim varovanja
podatkov; tu gre za notranje informacije: informacije, ki jih lahko pridobijo delničarji,
člani nadzornega sveta d.d. ali člani uprave d.d. ter jih lahko izkoristijo za pridobitev
koristi na drugih področjih. Teh informacij se ne sme razkrivati 3. osebam ali jim celo
priporočati nakup vrednostnih papirjev (insider dealing).

47
 2) Osebe še ne vejo za podatek, pa bi poskušale do njega neupravičeno priti
- Če to izvajajo prikrito, govorimo o gospodarskem (industrijskem) vohunstvu je
organizirana kriminalna dejavnost pridobivanja poslovnih skrivnosti, da bi na njihovi
podlagi določena družba dosegla gospodarske koristi, ki jih sicer ne more.

8.2. Prepoved konkurence

Konkurenca med gospodarskimi subjekti je temeljni pogoj za tržno gospodarstvo. Zakonska prepoved
konkurence je določena z namenom, da bi se omogočila konkurenčna prednost družbe, podobno kot
pri varstvu poslovne skrivnosti.

41 ZGD-1 (prepoved konkurence):

- Družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo, komplementarji komanditne družbe,

družbeniki in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, člani uprave, upravnega odbora in
nadzornega sveta delniške družbe ter prokuristi ne smejo sodelovati pri nobeni od teh vlog,
pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi družbi ali kot podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je ali
bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe.
- Akt o ustanovitvi družbe lahko določi omejitve iz prejšnjega odstavka tudi za komanditiste v
komanditni družbi ali delničarje v delniški družbi in komanditni delniški družbi ali za člane
gospodarskega interesnega združenja.
- Akt o ustanovitvi družbe lahko določi pogoje, ob katerih je osebam iz prvega odstavka tega
člena dopustno sodelovati pri konkurenčni družbi.
- Z aktom o ustanovitvi družbe se lahko določi, da traja prepoved tudi po tem, ko je kdo izgubil
lastnost osebe iz prvega odstavka tega člena. Prepoved ne sme trajati več kot dve leti, razen v
primerih iz drugega odstavka 268. člena in tretjega odstavka 515. člena tega zakona, ko
prepoved ne sme trajati več kot šest mesecev.
- Določbe tega člena ne posegajo v prepoved konkurence, ki velja za osebe v delovnem
razmerju.

Zakonsko določen krog oseb, na katere se nanaša prepoved konkurence (zakonska prepoved
konkurence):

1) Družbeniki d.n.o.
2) Komplementarji k.d.
3) Družbeniki in poslovodje d.o.o.
4) Člani uprave, upravnega odbora in nadzornega sveta d.d.
5) Prokuristi

Ti ne smejo sodelovati v tej vlogi, biti delavci ali podjetniki, če bi bila dejavnost, ki bi jo opravljali,
lahko v konkurenčnem odnosu z dejavnostjo njihove družbe.

Statusna prepoved konkurence (to mora določiti akt o ustanovitvi):

1) Komanditisti v k.d.
2) Delničarji v d.d. in k.d.d.
3) Člani GIZ

48
42 ZGD-1 (kršitev prepovedi konkurence):

1) Če oseba prekrši prepoved konkurence, lahko družba zahteva odškodnino.

2) Družba lahko od kršilca zahteva tudi, da ji prepusti posle, sklenjene za svoj račun, kot posle,
sklenjene za račun družbe, ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun, ali
da družbi odstopi svojo pravico do odškodnine.
3) Terjatve družbe iz prejšnjih odstavkov zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za
kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve.

Družba lahko poleg teh sankcij zahteva tudi prepoved opravljanja dejanj, s katerimi se krši prepoved
konkurence.

9. Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika

10.a/1 ZGD-1:

- Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:

1) Ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper
gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet,
zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko
evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje;
2) Ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu
nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno
objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
3) Ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske
družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu
nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno
objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
4) Ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike
Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat
izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z
zaposlovanjem na črno;
5) Ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno
odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki
ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Določba predstavlja poseg v svobodno gospodarsko pobudo

49
 II. Podjetnik posameznik in osebne družbe
1. Podjetnik
ZGD-1 ureja status gospodarskih subjektov, ki se večinoma ustanavljajo kot družbe, vendar kot
sistemski zakon ureja tudi podjetnika.

3/6 ZGD-1:

- Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno

dejavnost v okviru organiziranega podjetja.

71 ZGD-1 (uporaba določb tega zakona za podjetnika):

- Za podjetnika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o:

- Dejavnosti
- Firmi
- Sedežu
- Podružnici
- Prokuri
- Poslovni skrivnosti

V primerjalnem pravu povsod obstaja možnost, da fizična oseba opravlja gospodarsko dejavnost.

- Uporablja se izraz trgovec (commeçant, Kaufmann, imprenditore)

- Pri nas se uporablja izraz podjetnik
- Podjetnik se lahko ukvarja z vsemi oblikami gospodarske dejavnosti
- Bistveno je, da je to redni poklic podjetnika in da se ukvarja z gospodarsko
dejavnostjo zaradi pridobivanja dobička

Osnovne značilnosti podjetnika so enake kot pri gospodarskih družbah:

- Samostojnost: lastna korist in riziko

- Pridobitnost: poslovanje zaradi dobička
- Trajnost
- Opravljanje dejavnosti na trgu

Podjetnika ni mogoče enačiti z ustanoviteljem enoosebne d.d. ali d.o.o. Podjetnik niti ni
pooblaščenec ali prokurist, lahko pa opravlja funkcijo direktorja v družbi. Prav tako ga ni mogoče
enačiti z obrtnikom – razlika med njima je v tem, da se podjetnik lahko ukvarja z vsemi gospodarskimi
dejavnostmi, če zakon ne določa drugače, podjetnik obrtnik pa se lahko ukvarja le z dejavnostmi, ki
jih določa obrtni zakon (ObrZ) in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Podjetnik lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije
(74 ZGD-1). Vpis je konstitutivnega pomena, kar pomeni, da podjetnik šele s prijavo pridobi pravico
opravljati podjetniško dejavnost.

72 ZGD-1 (posebne določbe o podjetniku):

- Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za

samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Firma
podružnice podjetnika mora vsebovati tudi njegovo ime, priimek in oznako, da gre za
podružnico.

50
 - Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako
s.p..
- Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v
firmi tudi ime in priimek podjetnika le, če s tem izrecno soglaša.
- Če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še
naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja
preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v
zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna
razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom tega zakona
vpiše kot podjetnik.
- Na sporočilih, ki jih podjetnik pošlje posameznemu naslovniku, morajo biti navedeni firma in
sedež podjetnika ter njegova matična številka.
- Na sporočilih, ki se pošiljajo v okviru obstoječih poslovnih stikov, morata biti navedena le
firma in sedež. Naročilnice se štejejo za sporočila iz prejšnjega odstavka.
- Prokura ne preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika.
- Podjetnik lahko imenuje zastopnika za primer smrti, ki je od trenutka smrti podjetnika
pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika.
Dedič podjetnika lahko to pooblastilo vsak čas prekliče. Podelitev in prenehanje tega
pooblastila se mora vpisati v Poslovni register Slovenije.
- Če podjetnik nima zastopnika za primer smrti ali prokurista, podjetniku zastopnika v primeru
njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, na
predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni
interes. Funkcija sodno imenovanega zastopnika preneha najkasneje s potekom obdobja, za
katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega zastopnika s strani
dedičev. Sodno imenovani zastopnik ima pravico do plačila za delo in poravnave stroškov, ki
jih določi sodišče.

Nastopanje v pravnem prometu

- Podjetnik mora v pravnem prometu poslovati z:

- Svojo firmo
- Označbo dejavnosti
- Navedbo sedeža
- Okrajšavo s.p.
- V bistvu ne gre za pravo firmo, ker podjetnik ni pravna oseba, vendar je funkcija firme enaka

Odgovornost podjetnika za obveznosti

- Položaj podjetnika glede odgovornosti za obveznosti iz poslovanja podjetja je podoben

položaju družbenika pri d.n.o.
- Podjetnik odgovarja za obveznosti iz poslovanja podjetja z vsem svojim premoženjem
- Gre torej za osebno, samostojno in neposredno odgovornost podjetnika
- Podjetnik odgovarja upnikom za obveznosti iz podjetniške dejavnosti neposredno
tudi v primeru, če je poslovno ali kako drugače ločil svoje zasebno premoženje od
premoženja, organiziranega v svojem podjetju

51
Druge posebnosti podjetnika

- Podjetnik lahko podeli prokuro pod enakimi pogoji, ki veljajo pri družbah, vendar prokura ne
preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika
- Podjetnik ne more biti družbenik v osebni družbi, ker bi zaradi podobnosti statusa to lahko
ogrožalo pravni promet, lahko pa je družbenik v kapitalski družbi
- Podjetnik lahko deluje v sistemu povezanih družb
- Podjetnik lahko sklepa podjetniške pogodbe (npr. pogodba o obvladovanju, pogodba o
vodenju poslov…)

Izbris podjetnika iz poslovnega registra

- AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, če:

- Se podjetnik statusno preoblikuje v družbo
- Podjetnik v dveh zaporednih letih ne predloži letnega poročila
- Podjetnik umre, razen, če njegov dedič nadaljuje zapustnikovo podjetje
- Je podjetniku izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti…

2. Družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)

2.1. Pojem družbe z neomejeno odgovornostjo

Družna z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) je v ZGD-1 opredeljena kot osebna družba (3 ZGD-1), tj.
gospodarska družba s statusom pravne osebe, v katero so vzajemno pogodbeno združene dve ali več
pravnih ali fizičnih oseb (družbenikov), ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim
premoženjem (osebna odgovornost družbenikov).

Ima status pravne osebe, ki ga pridobi z vpisom družbe v register.

- Družbo morata ustanoviti najmanj dve fizični ali pravni osebi

- Ni nujno, da se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo
- Za ustanovitev družbe ni treba zagotoviti nobenih sredstev v obliki osnovnega kapitala
- Družbeniki si prizadevajo za izpolnitev skupnega cilja

2.2. Zgodovinski razvoj

D.n.o. spada med najstarejše družbene oblike organiziranosti gospodarske dejavnosti. Prve oblike
najdemo že v srednjem veku v severni Italiji (Genova). V 16., 17. In 18. stoletju je bila to
najpogostejša oblika združevanja trgovcev.

Primerna je za opravljanje različnih gospodarskih dejavnosti. Ustanovitev je relativno preprosta, saj

družbeniki ne potrebujejo posebnega premoženja za njeno ustanovitev. Pogoj za učinkovito
delovanje so medsebojno zaupanje družbenikov ter posebna pobuda in zavest o odgovornosti
vsakega družbenika. Primerna je za opravljanje manjšega obsega gospodarske dejavnosti. Slabosti pa
so predvsem v osebni odgovornosti družbenikov in težave, ki nastanejo po smrti posameznega
družbenika, povezane z reševanjem dednih vprašanj.

Za to družbo se subsidiarno uporabljajo pravila civilnega prava o družbeni pogodbi za vsa vprašanja,
ki niso urejena z ZGD-1 ali družbeno pogodbo (990 – 1002 OZ)

V nekaterih državah EU osebne družbe sploh nimajo pravne subjektivitete, temveč gre zgolj za
societas po civilnem pravu.

52
 2.3. Ustanovitev družbe

76 ZGD-1:

- Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe
odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
- Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki.

Za ustanovitev velja normativni sistem ustanavljanja.

Družbena pogodba mora biti pisna, vendar ne rabi biti v obliki notarskega zapisa. Družbena pogodba
je akt o ustanovitvi in zato mora vsebovati konstitutivne sestavine, kot so:

- Firma in sedež družbe

- Dejavnost družbe
- Imena in prebivališče oz. firma in sedež družbenikov
- Višino in vrsto vložkov, če so dogovorjeni
- Druga vprašanja v zvezi z notranjimi razmerji med družbeniki.

Za oblikovanje družbene pogodbe, kadar gre za pravna razmerja med družbeniki, velja temeljno
načelo pogodbene svobode. Ko pa gre za urejanje pravnih razmerij družbe do tretjih oseb, zakon
vsebuje vrsto določb prisilne narave, ki jih ni mogoče spreminjati s pogodbo. Ločimo torej notranja
razmerja med družbeniki in razmerja med družbo in tretjimi in med družbeniki in družbo. Družbena
pogodba je kooperacijska in osebna pogodba, s katero se posamezna oseba zavezuje ne samo vložiti
določen vložek, temveč tudi aktivno sodelovati v poslovanju družbe. Gre za konsenzualno pogodbo.

D.n.o. se lahko ustanovi samo po postopku enkratnega ustanavljanja (simultano).

Zakon ne določa višine vložkov v družbo, vendar pa so že po sami naravi družbeniki dolžni zagotoviti
pogoje za začetek poslovanja družbe.

- Prispevek družbenika (vložek) je lahko v delu, znanju, izkušnjah, denarju, pravicah, stvareh…
- Na podlagi vložka družbenik pridobi kapitalski delež v družbi
- Višino in vrsto vložkov določi družbena pogodba
- Če ni drugače dogovorjeno so vložki enaki
- Družbeniki niso dolžni naknadno zviševati vložkov z naknadnimi vlaganji, če ni to izrecno
določeno v pogodbi (80 ZGD-1)

Obveznosti proti družbi mora družbenik izpolnjevati v skladu z družbeno pogodbo. Družba je nosilec
lastninske pravice nad vloženimi sredstvi, družbenik pa ima določena upravičenja v družbi v okviru
kapitalskega deleža.

Družba svoje terjatve do družbenikov uveljavlja preko svojega zastopnika, vendar pri tej družbi velja
načelo actio pro socio, ki pooblašča vsakega družbenika, da lahko v korist družbe s tožbo uveljavlja
izpolnitev obveznosti družbenika do družbe.

2.4. Registracija družbe

Družba mora biti vpisana v register, kar je pogoj za pridobitev statusa pravne osebe

- Vpis je konstitutivne narave

- Registracija se opravi na podlagi prijave za vpis v register, ki mora vsebovati tudi ime, priimek
in prebivališče oz. firmo in sedež vsakega družbenika

53
 - Prijavo za vpis morajo vložiti vsi družbeniki (78 ZGD-1)
- Posledica tega, da so vsi po zakonu upravičeni voditi posle družbe

Firma d.n.o. mora vsebovati vsaj priimek enega družbenika, z navedbo, da je družbenikov več, ter
označbo družbe d.n.o. Lahko ima tudi dodatne sestavine – fantazijski dodatek.

2.5. Pravna razmerja med družbeniki

Družbeniki v okviru pogodbene svobode prosto urejajo medsebojna pravna razmerja (zakonska
določila se uporabljajo subsidiarno) (79 ZGD-1). Gre za notranja razmerja med družbeniki, ki temeljijo
na:

1) Načelu enakega obravnavanja družbenikov

- Zakon predvideva načelo enakega obravnavanja družbenikov, vendar pa lahko v
okviru pogodbene svobode družbeniki medsebojna razmerja uredijo tudi drugače
2) Načelu dolžnosti skrbnega ravnanja
- To načelo vsakemu družbeniku nalaga dolžnost izpolnjevati prevzete obveznosti s
skrbnostjo kot v lastnih zadevah (81 ZGD-1)
- To je najvišja stopnja skrbnosti
- Kršitev ima za posledico odškodninsko odgovornost, vendar pa morajo biti izpolnjene
vse predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza, škoda,
krivda (naklep, huda malomarnost))
3) Prepovedi konkurence
- Generalna klavzula (41 ZGD-1)
- Družbeniki d.n.o. ne smejo sodelovati kot družbeniki v drugih d.n.o.
- Prav tako ne smejo biti delavci ali prokuristi v katerikoli drugi družbi, ali pa
kot podjetnik posameznik opravljati dejavnosti, ki je ali bi lahko bila v
konkurenčnem razmerju z družbo
- Določba ni prisilne narave in se lahko z družbeno pogodbo uredi drugače
- Sankcije za kršitev:
- Odškodnina
- Prevzem poslov s strani družbe
- Prenos koristi iz poslov na družbo
- Odstop pravice do odškodnine družbi
- Odpoved družbene pogodbe
4) Načelu skupnega vodenja poslov in zastopanja družbe
- Po naravi je d.n.o. oblika družbe, ki pripada vsem družbenikom, zato velja načelo
skupnega vodenja poslov družbe.
- Zakon konstituira dolžnost in pravico vodenja poslov družbe (85 ZGD-1), vendar se
lahko posamezni družbeniki tej pravici odrečejo iz utemeljenega razloga (91 ZGD-1)
ali pa jim je ta pravica iz utemeljenega razloga odvzeta (90 ZGD-1), oziroma jo lahko
prenesejo, če je to predvideno v družbeno pogodbo, na tretjo osebo (86 ZGD-1).
- Vodenje poslov pomeni organiziranje poslov, s katerimi se uresničujejo skupni cilji.
5) Načelu medsebojnega nadzora
- Zakon določa pravico in dolžnost družbenikov opravljati nadzor nad poslovanjem
družbe (pravica do obveščanja o poslovanju družbe in pravica do vpogleda v
družbene knjige, listine in dokumente)
- To je zakonska pravica, ki je z družbeno pogodbo ni mogoče izključiti

54
 - Nadzorno funkcijo opravljajo vsi družbeniki
- Pri tem imajo lahko strokovnjake, ki imajo status pomočnikov
6) Načelu sorazmerne razdelitve dobička in izgube
- Družbena pogodba določa, ali in kakšne vložke morajo družbeniki vplačati v družbo.
- Če ni drugače dogovorjeno, velja načelo enakih vložkov.
- V družbeni pogodbi dogovorjena višina in vrsta vložka se pozneje lahko
spreminja samo s soglasjem vseh družbenikov
- Družbenik ni dolžan zvišati dogovorjenega ali pa dopolniti svojega
zmanjšanega vložka
- Zakonska domneva enakih vložkov ima za posledico tudi zakonsko domnevo, da je
položaj družbenikov pri razdelitvi dobička ali izgube tudi enak
- Določbe niso prisilne narave
- Najprej je potrebno ugotoviti rezultate poslovanja družbe (BS, IPI). Potem, ko se na
podlagi računovodskih izkazov ugotovita dobiček ali izguba, se vsakemu družbeniku
izračuna njegov delež pri dobičku ali izgubi (94 ZGD-1).
- Delež dobička ali izgube, ki pripada družbeniku se na podlagi zakona pripiše
kapitalskemu deležu družbenika
- Ta način porazdeljevanja dobička in izgube torej predpostavlja spremenljive
kapitalske deleže družbenikov
- Ti so lahko tudi negativni, vendar to lahko izključi družbena pogodba
- Od skupnega dobička družbe, ki se ugotovi na podlagi računovodskih izkazov, se
najprej vsakemu družbeniku dodeli 5% od njegovega kapitalskega deleža. To je
mogoče, če je celotni dobiček večji od 5% glede na vrednost vseh deležev. Sicer pa
toliko odstotkov, kot je dobička.
- Pri delitvi preostalega dobička pa velja načelo enakosti
- Vsak družbenik torej dobi enak delež, če družbena pogodba ne
določa drugače
- Enaka načela in postopek veljajo tudi pri delitvi izgube
- Najprej 5% od vsakega deleža, ostalo vsakemu enako
7) Načelu razpolaganja z deležem
- 96 ZGD-1 (zmanjšanje kapitalskega deleža):
- Vsak družbenik sme v lastno breme dvigniti denar iz blagajne družbe do
zneska 5% svojega, v preteklem poslovnem letu ugotovljenega kapitalskega
deleža in lahko zahteva, razen, če bi bilo to očitno v škodo družbe, tudi
izplačilo svojega deleža pri dobičku v preteklem poslovnem letu, ki presega
navedeni znesek.
- Družbenik ne sme brez privolitve drugih družbenikov zmanjšati svojega
kapitalskega deleža.
- Družbena pogodba lahko določi drugače
- Če je v poslovnih knjigah izkazan negativni kapitalski delež, ki se vodi v kontu izgube,
družbenik sploh ne more dvigniti denarja iz blagajne

55
 2.6. Pravna razmerja družbenikov do tretjih oseb

Temeljno načelo pogodbene svobode je pri urejanju razmerij družbenikov do tretjih zaradi varstva
tretjih bistveno omejeno. V tem je tudi razlika med notranjimi in zunanjimi razmerji v d.n.o.
Družbeniki so omejeni v svojih ravnanjih, zlasti v razmerjih do upnikov.

V zunanja pravna razmerja vstopa družba praviloma v svojem imenu in za svoj račun kot samostojni
pravni subjekt, vendar pa se subsidiarno uporablja tudi osebna odgovornost družbenikov.

2.6.1. Zastopanje družbe

Pravica zastopati družbo pripada vsakemu družbeniku po zakonu (sam in neomejeno) in je sestavni
del članskih pravic družbenika

- Pravica mu je lahko omejena ali odvzeta

- Ločimo:
1) Individualno zastopanje
2) Kolektivno zastopanje

Zastopanje opredeljujemo kot dajanje (aktivno zastopanje) ali sprejemanje (pasivno zastopanje) izjav
volje, ki neposredno učinkujejo na tretjo osebo zastopanca.

98 ZGD-1 (zastopanje):

- Za zastopanje družbe je upravičen vsak družbenik, če ni z družbeno pogodbo izvzet od

zastopanja.
- V družbeni pogodbi se lahko določi, da so za zastopanje družbe upravičeni vsi ali nekateri
družbeniki samo skupno. Družbeniki, ki so upravičeni do skupnega zastopanja, lahko med
seboj izberejo in pisno pooblastijo posamezno osebo za izvedbo posameznih poslov ali
določenih vrst poslov. Za izjavo volje družbi zadostuje, da je izjavljena enemu od
upravičencev do skupnega zastopanja.
- V družbeni pogodbi se lahko določi, da so lahko za zastopanje družbe družbeniki upravičeni
samo skupno s prokuristom. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega
odstavka.
- Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v
skladu s prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega
upravičenja za zastopanje morajo za vpis v register prijaviti vsi družbeniki.

99 ZGD-1 (odvzem upravičenja za zastopanje):

- Na predlog drugih družbenikov lahko sodišče odvzame družbeniku upravičenje za zastopanje,

če obstaja utemeljen razlog, zlasti če gre za hujšo kršitev obveznosti ali nesposobnost za
pravilno zastopanje.

2.6.2. Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe

D.n.o. tako kot ostale družbe ogovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Posebnost
d.n.o. (kot osebne družbe) pa je, da upnikom za obveznosti družbe dodatno/subsidiarno odgovarjajo
vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem.

- Gre za osebno in subsidiarno odgovornost družbenikov, ki je določena z zakonom

- Z družbeno pogodbo se te odgovornosti ne da izključiti

56
 - Družbeniki odgovarjajo od dneva vpisa družbe v register
- Če je pred vpisom družbe kateri družbenik nastopal v imenu družbe, odgovarja osebno z
vsem svojim premoženjem, če je teh oseb več, pa odgovarjajo solidarno (100 ZGD-1)

Benefitium ordinis pomeni, da mora upnik izpolnitev obveznosti najprej pisno terjati od družbe (samo
pisno, ni treba po sodni poti), šele, ko mu družba obveznosti ne izpolni, lahko uveljavlja osebno
odgovornost družbenikov in od njih terja izpolnitev obveznosti družbe. Terja lahko od kateregakoli
družbenika, ti namreč odgovarjajo solidarno.

101 ZGD-1 (ugovori posameznega družbenika):

- Če je vložen zahtevek proti družbeniku zaradi obveznosti družbe, lahko družbenik uveljavlja
osebne ugovore in ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala družba.
- Temeljni osebni ugovor družbenika je benefitium ordinis, potem pobotni ugovor

Če bi družbenik namesto lastnega kapitala družbi zagotovil posojilo, bi v primeru stečaja nastopal kot
upnik in bi imel prednost pri poplačilu terjatev

- To bi pomenilo izigravanje upnikov

- Zakon določa, da se takšna posojila štejejo kot premoženje družbe
- Enaka načela kot pri d.o.o.

Upnikov položaj ne sme biti poslabšan zaradi spremembe družbenikov v družbi

- 103 ZGD-1 (odgovornost novega družbenika):

- Kdor vstopi v že obstoječo družbo, je odgovoren tako kot drugi družbeniki za
obveznosti družbe, prevzete pred njegovim pristopom, ne glede na to, ali je bila
firma spremenjena ali ne.
- Drugačen dogovor družbenikov glede odgovornosti novega družbenika je proti
tretjim osebam brez pravnega učinka.
- Družbenik, kateremu je prenehalo članstvo, odgovarja za obveznosti družbe, nastale do
objave vpisa prenehanja članstva

Zakon namenja tudi posebno pozornost d.n.o., katere družbeniki so kapitalske družbe ali druge
pravne osebe, d.n.o., v kateri ni družbenikov fizičnih oseb. Če taka družba postane plačilno
nesposobna ali prezadolžena, nastopi zakonska dolžnost družbenikov, da predlagajo začetek
stečajnega postopka ali prisilne poravnave. Zastopniki oz. likvidacijski upravitelji take družbe, ne
smejo izvrševati nobenih plačil za družbo, razen plačil, ki so tudi po tem času v skladu s skrbnim in
poštenim delovanjem.

Zaradi teh strogih zakonskih načel so družbeniki zelo previdni.

- d.n.o. je primerna le za posle z manjšim tveganjem

- Manjša podjetja, kjer se pričakuje manjši dobiček, pogosto družinska podjetja
- Zaradi osebne odgovornosti so d.n.o. zelo kredibilne (dobra boniteta)

57
 2.7. Izločitev družbenika

Gre za splošni generični pojem. Izločitev je lahko:

1) Prostovoljna izločitev
1) Odpoved družbenika
- Družbenik lahko odpove družbeno pogodbo ves čas obstoja družbe
- Tudi v postopku likvidacije
- Odpoved mora biti pisna
- V neprimernem času ima za posledico odškodninsko odgovornost družbenika
(106 ZGD-1)
- Gre za zakonsko pravico družbenika, ki je z družbeno pogodbo ni mogoče
izključiti
- Možna je samo pri družbah, ki so ustanovljene za nedoločen čas
- Vpliva samo na notranje razmerje med družbeniki
2) Izločitev s pogodbenim prenosom svojega deleža na novega družbenika
- Darilna ali prodajna pogodba
- Prenos deleža na tretjo osebo je mogoč samo ob soglasju vseh drugih
družbenikov
2) Prisilna izločitev
1) Izključitev družbenika
- Lahko jo uveljavljajo družbeniki, če zaradi utemeljenega razloga eden od
družbenikov s tožbo uveljavlja prenehanje družbe, drugi družbeniki pa ne
želijo prenehanja družbe (107 ZGD-1)
- Namen je varovati obstoj družbe kot pravne osebe in sočasno tudi druge
družbenike
- Izključijo tistega družbenika, ki moti poslovanje družbe
- Kaznovalna narava
- Postopek izključitve vodi sodišče
2) Smrt ali prenehanje družbenika
- Članstvo družbenika v d.n.o. preneha s smrtjo fizične osebe ali prenehanjem
pravne osebe.
- Prenehanje članstva družbenika je tudi razlog za prenehanje d.n.o., vendar
lahko družbena pogodba določa drugače (klavzula o nadaljevanju družbe).
- Družbeniki lahko le soglasno odločijo o nadaljevanju družbe tudi ob
smrti/prenehanju družbenika (110 ZGD-1)
- Nadaljevanje družbe z dediči
- Če v družbeni pogodbi ni določeno, da po smrti ali prenehanju
družbenika nadaljuje delo, preneha po postopku likvidacije, pri
čemer imajo pravico do razdelitve premoženja namesto umrlega
družbenika njegovi dediči.
- Zakon pa predvideva možnost, da družba nadaljuje poslovanje tako,
da namesto umrlega družbenika vstopijo v družbo njegovi dediči.
- Ta možnost mora biti predvidena v družbeni pogodbi (dedna
klavzula), ali družbeniki tako soglasno odločijo ob smrti

58
 - Če torej družba nadaljuje dejavnost z dediči, se ti lahko odločijo ali
bodo v družbi sodelovali kot družbeniki ali pa bodo zahtevali od
družbenikov priznanje položaja komanditista
- Če ostali družbeniki na to ne pristanejo, ga lahko izključijo iz
družbe brez odpovednega roka
- Če pa mu položaj komanditista priznajo, morajo družbo
preoblikovati v komanditno družbo (k.d.)
- Odgovornost dediča za obveznosti družbe
- Ločimo:
1) Odgovornost dediča kot osebno odgovornega družbenika
2) Odgovornost dediča kot komanditista
3) Odgovornost družbenika, če se odloči za izstop iz družbe
3) Zahteva po prenehanju družbe
4) Stečaj

Nadaljevanje družbe z enim družbenikom

- Temeljna značilnost d.n.o. je, da ima vsaj dva družbenika

- Če iz kakršnegakoli razloga ostane samo en družbenik, lahko družba samo začasno posluje z
enim družbenikom
- Preostali družbenik mora v enem letu urediti vse potrebno, da družbo prilagodi pogojem
ZGD-1, ali nadaljevati dejavnost kot podjetnik (115 ZGD-1)
- Če tega ne izpolni, družba preneha
- Prevzem po enem družbeniku
- Institut se ne uporablja, če ima družba več kot 2 družbenika
- S pravnomočnostjo sodbe o prevzemu podjetja preneha izključenemu družbeniku
status družbenika in preostali družbenik avtomatično postane d.n.o. z enim
družbenikom (116 ZGD-1)

Obračun premoženja z izločenim družbenikom

- S prenehanjem članstva v družbi družbenik pridobi na podlagi zakona vrsto pravic in

obveznosti, ki nadomeščajo njegove prejšnje članske, premoženjske in druge pravice.
- Družbenik pridobi pravico do:
- Vrnitve predmetov, ki jih je prepustil družbi v uporabo
- Denarnega nadomestila, sorazmernega njegovemu deležu v premoženju družbe, kar
bi prejel, če bi družba prenehala pred njegovim izstopom
- Oprostitve plačila družbinih dolgov oz. odgovornosti za obveznosti družbe, ki so
nastale do prenehanja njegovega članstva
- Zagotovitve zavarovanja za nezapadle dolgove družbe
- Še vedno je zavezan kriti izgubo družbe, če vrednost družbinega premoženja ne zadošča za
kritje dolgov družbe (112 ZGD-1)
- Družbenik ima pravico, da se mu v denarju izplača tista vrednost, ki bi jo prejel pri obračunu,
če bi družba prenehala v času njegove izločitve.
- Najprej je treba ugotoviti vrednost celotnega premoženja družbe.
- Družbenik ima le obligacijskopravni zahtevek

59
 - Denarna vrednost premoženja, ki pripada družbeniku, je dolg družbe, za katerega
odgovarjajo tudi drugi družbeniki
- Izločeni družbenik se oprosti plačila družbinih dolgov, saj je bil dolg upoštevan že v obračunu
vrednosti celotnega premoženja (113 ZGD-1)
- Če vrednost družbinega premoženja ne zadošča za pokritje družbinih dolgov in kapitalskih
deležev družbenikov, mora izločeni družbenik plačati del manjkajočega zneska, sorazmerno
njegovemu deležu v izgubi.
- Te določbe niso prisilne narave

2.8. Prenehanje in likvidacija družbe

Družba z neomejeno odgovornostjo preneha (105 ZGD-1):

1) S potekom časa, za katerega je bila ustanovljena

- Čas trajanja mora biti zapisan v družbeni pogodbi
- To ima obliko sklepa o prenehanju družbe
- Praviloma se družbe ustanavljajo za nedoločen čas
2) S sklepom družbenikov
- Družbeniki odločajo soglasno
- V družbeni pogodbi je lahko zapisano večinsko načelo
3) S stečajem družbe ali družbenikov
- Družba preneha zaradi stečaja, če je plačilno nesposobna in prezadolžena
(insolventna)
- Stečaj ureja ZFIPPIPP
- Če preneha zaradi stečaja, se vodi stečajni postopek (ne likvidacijski)
- Vodi ga sodišče
- Če premoženje d.n.o. ne zadošča za poplačilo družbinih dolgov, bo stečajni
upravitelj posegel po premoženju družbenikov, ki se vnese v stečajno maso
4) S smrtjo ali prenehanjem družbenika
- Družbena pogodba lahko določa drugače
- Razlog za prenehanje družbe je tudi, če je uveden postopek stečaja ali likvidacije nad
družbenikom
5) Z odpovedjo
- Odpoved družbenika je razlog za prenehanje družbe
6) Na podlagi sodne odločbe (107 ZGD-1)
- Če obstaja utemeljen razlog, lahko družbenik s tožbo zahteva, da družba preneha:
- Pred potekom za njeno trajanje določenega časa, ali
- Brez odpovednega roka iz prejšnjega člena, če je bila družba ustanovljena za
nedoločen čas.
- Šteje se, da obstaja utemeljen razlog, zlasti če drugi družbenik namerno ali iz hude
malomarnosti prekrši kakšno bistveno obveznost iz družbene pogodbe ali če postane
izpolnitev take obveznosti nemogoča.
- Namesto prenehanja družbe po prvem odstavku tega člena, lahko en ali več
družbenikov s tožbo zahteva izključitev družbenika, pri katerem obstaja utemeljen
razlog.

60
 - Dogovor, s katerim se izključi ali omeji pravica zahtevati prenehanje družbe ali
izključitev družbenika, je ničen.
7) Če se število družbenikov zmanjša pod dva, razen v primeru iz 115. člena tega zakona;
8) V drugih primerih v skladu z zakonom.
- ZGD-1 takih primerov ne pozna
Družbeniki imajo določen vpliv na prenehanje družbe pri vseh razlogih (npr. soglasno sprejmejo sklep
o nadaljevanju družbe, tudi če je bila ustanovljena za določen čas in je ta čas potekel; ob prenehanju
družbenika…).

2.9. Likvidacijski postopek

Dejansko in dokončno prenehanje družbe ter razdružitev se opravi v likvidacijskem postopku. To je

redni postopek razdruževanja družbenikov v vseh primerih, razen kadar družba preneha zaradi
stečaja.

Likvidacija se opravi pri d.n.o., če se družbeniki niso dogovorili za drugačen način prenehanja (118 –
132 ZGD-1). Likvidacija družbe je obveznost družbenikov, če so podani razlogi za prenehanje. Cilji
likvidacijskega postopka so:

1) Dokončanje tekočih poslov

2) Izterjava dolgov
3) Unovčenje ostalega premoženja
4) Poplačilo upnikov
5) Razdelitev premoženja družbe
6) Prenehanje pravne osebe

Predpostavka za začetek postopka je, da družba razpolaga z zadostnim premoženjem za poplačilo

vseh svojih obveznosti.

Likvidacijski upravitelj

- Družbeniki so likvidacijski upravitelji

- Funkcija se lahko poveri le posameznemu družbeniku ali tretji osebi
- Vmes lahko poseže tudi sodišče
- Začetek likvidacije se mora vpisati v sodni register
- Tudi imena likvidacijskih upraviteljev
- Likvidacijski upravitelji zastopajo družbo neomejeno
- Likvidacijski upravitelji morajo med postopkom likvidacije izpeljati vse, kar je potrebno za
prenehanje družbe in ureditev vseh medsebojnih razmerij med družbeniki
- V razmerju do tretjih morajo dokončati tekoče posle
- Izterjati morajo terjatve družbe od dolžnikov
- Unovčiti morajo preostalo premoženje (če sklenejo, da ga ne bodo unovčili, ga
razdelijo med družbenike v naravi)
- Likvidacijski upravitelji so zavezani izvajati postopek likvidacije v skladu z interesi družbenikov
- Eden temeljnih ciljev je tudi razdelitev premoženja med družbenike (šele potem, ko
so poplačani vsi upniki) in vrnitev predmetov družbenikom
- Temelj za razdelitev je končni likvidacijski obračun, potem pa se premoženje med
družbenike deli v sorazmerju z njihovimi kapitalskimi deleži (130 ZGD-1)

61
 - Ko se razdeli premoženje so likvidacijski upravitelji zavezani prijaviti izbris družbe iz registra
(prenehanje pravne osebe)

Smiselna uporaba določb ZFPPIPP.

62
3. Komanditna družba (k.d.)
3.1. Pojem komanditne družbe

Komanditna družba je osebna družba (3 ZGD-1). V teoriji se komanditna družba obravnava kot
posebna oblika d.n.o., v kateri se položaj posameznih družbenikov bistveno razlikuje.

V tej družbi je vsaj eden ali več osebno odgovornih družbenikov, ki odgovarjajo za obveznosti družbe
z vsem svojim premoženjem (komplementar), in vsaj eden ali več družbenikov, ki sicer vložijo
sredstva v družbo, vendar osebno ne odgovarjajo za obveznosti družbe (komanditist).

Pravila d.n.o. se smiselno uporabljajo tudi pri komanditni družbi (135 ZGD1), predvsem za pravni
položaj komplementarja.

Doseganje skupnega cilja ni bistvena značilnost te oblike družbe. Z ekonomskega vidika je

komplementar nosilec podjetništva, komanditist pa je vlagatelj s pravico do udeležbe pri dobičku.

Prednost k.d. je njena boniteta, ki izhaja iz osebne odgovornosti dela družbenikov. Komanditna
družba je korak od osebnih h kapitalskim družbam.

Za k.d. velja načelo polivalentnosti, kar pomeni da se v zakonodaji in praksi pojavlja v različnih
oblikah; poznamo:

1) Redno k.d.
2) k.d.d.
- Kapitalska družba, kjer imajo komanditisti položaj delničarjev
3) Dvojno družbo
- Komplementar je družba, v kateri ni osebno odgovornih družbenikov

3.2. Zgodovinski razvoj

Najdemo jo že v srednjem veku (Italija) kot obliko združevanja trgovcev, ki so se ukvarjali s trgovino
na večjih razdaljah. Podjetniški trgovci so kot organizatorji določenega podjema praviloma sprejemali
denar od oseb, ki se niso ukvarjale s trgovino, ali se niso smele ukvarjati s trgovino (plemstvo,
duhovniki, oficirji). V primeru uspešno realiziranega posla je podjetnik, organizator podjema, delil
dobiček z vsemi tistimi, ki so sodelovali v njegovem financiranju. V primeru izgube pa je moral
celotno izgubo kritju organizator podjema z vsem svojim premoženjem, drugi pa so v kritju izgube
sodelovali le s svojim finančnim prispevkom.

3.3. Ustanovitev družbe

Ustanovi se inter partes s pogodbo, navzven pa šele z registracijo

- Pogodbo morata skleniti vsaj en komplementar in komanditist

- Če v družbi ni komanditista, se družba preoblikuje v d.n.o
- ZGD-1 za ustanovitev ne predpisuje nobene osnovne glavnice
- Status pravne osebe se pridobi z vpisom družbe v register

136 ZGD-1 (prijava za vpis v register):

- Prijava za vpis družbe v register mora poleg podatkov, ki se zahtevajo za d.n.o., vsebovati tudi
podatke o komanditistih in višini njihovih vložkov.

63
 3.4. Pravna razmerja med družbeniki

Razmerja med komplementarji in komandististi se urejajo z družbeno pogodbo (137 ZGD-1).

Zakonska ureditev notranjih razmerjih se uporablja subsidiarno.

139 ZGD-1 (kršitev prepovedi konkurence):

- Za komanditiste ne veljajo določbe 84. člena tega zakona, razen če družbena pogodba določa
drugače.

138 ZGD-1 (vodenje družbe):

- Komanditist ni upravičen voditi poslov družbe.

- Komanditist ne sme nasprotovati poslovanju komplementarja, če to ne presega običajnega
obsega dejavnosti družbe.
- Ne glede na prejšnji člen je komanditist odgovoren kot komplementar, če ravna v nasprotju z
določbo prvega odstavka tega člena.

140 ZGD-1 (pravica nadzora):

- Komanditist ima pravico zahtevati prepis letnega poročila ter, zaradi preverjanja njegove
pravilnosti, do vpogleda v poslovne knjige in knjigovodske listine.
- Če obstajajo utemeljeni razlogi, lahko sodišče na komanditistov predlog kadarkoli odredi, da
se komanditistu izroči prepis letnega poročila ali da se mu dajo druga pojasnila ali predložijo
poslovne knjige in knjigovodske listine.

Premoženjske pravice komanditista

- Premoženje, ki so ga v obliki vložkov v družbo vneski komplementarji in komanditisti, pripada

družbi, ne pa družbenikom. Družbeniki imajo samo določene premoženjske pravice do dela
premoženja v sorazmerju s kapitalskim deležem, ki se oblikuje na podlagi vplačanega vložka
ob ustanovitvi družbe in ob poznejših vplačilih oz. izplačilih.
- Glede delitve dobička in kritja izgube veljajo enaka načela kot v d.n.o. položaj komanditista se
izenačuje s komplementarjem, vendar je komanditistu prepovedano dvigovanje denarja iz
blagajne do zneska 5% svojega kapitalskega deleža, kot je to dovoljeno komplementarju.
- Načelo enakega obravnavanja je zakonsko, vendar se z družbeno pogodbo lahko
uredi drugače
- 142 ZGD-1 (razdelitev dobička in izgube):
- Če dobiček ne presega 5% kapitalskih deležev, se deleži družbenikov v dobičku
določajo po določbah prvega in drugega odstavka 95. člena tega zakona.
- Če ni drugače dogovorjeno, se glede dobička, ki presega odstotek iz prejšnjega
odstavka, ali glede izgube domneva, da je določeno razmerje delitve, ki ustreza
razmerju med deleži.
- Najprej torej vsakemu 5% od njegovega kapitalskega deleža, preostanek
sorazmerno s kapitalskimi deleži (razlika proti d.n.o.; tam vsem enako)
- Dobiček se komanditistu izplačuje, razen če je njegov kapitalski delež zaradi izgube zmanjšan
pod znesek, ki je plačan za določen vložek, ali bi bil z izplačilom dobička zmanjšanj pod ta
znesek (143 ZGD-1)
- Imeti mora torej pozitivni konto, da se mu izplača denar iz njegovega kapitalskega
deleža

64
Obveznost kritja izgube

- Komanditist je zavezan pokrivati izgubo družbe, vendar le do zneska kapitalskega deleža, če

ta ni plačan v celoti. Komanditist torej v primeru izgube ne more izgubiti več, kot znaša
vrednost njegovega kapitalskega deleža.
- Če pa družbenik svojega vložka ni vplačal v celoti, mora z dodatnimi vplačili pokriti zgubo do
višine še nevplačanega vložka.
- V družbeni pogodbi je lahko določeno, da komanditist odgovarja tudi preko svojega
kapitalskega deleža.

3.5. Pravna razmerja družbenikov do tretjih

Pri komplementarjih smiselno veljajo določbe d.n.o.

Temeljne značilnosti položaja komanditista v razmerju do tretjih pa se nanašajo na:

1) Prepoved vnašanja imen komanditistov v firmo družbe

- Firma k.d. mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja in navedbo, da jih je
več, in označbo k.d.
- V firmo je prepovedano vnašati priimke komanditistov (27 ZGD-1).
2) Prepoved zastopanja družbe
- K.d. ex lege zastopa komplementar
- Če jih je več, so do zastopanja upravičeni vsi
- V tem primeru lahko družbo zastopajo skupaj ali posamično.
- Komanditist ni upravičen do zastopanja družbe, lahko pa se mu podeli prokura ali
posebno pooblastilo (144 ZGD-1)
- Gre za izvedeno pooblastilo
3) Odgovornost komanditista za obveznosti družbe
- 145 ZGD-1 (komanditistova odgovornost upnikom):
- Komanditist je odgovoren upnikom za obveznosti družbe do višine
nevplačanega zneska, ki bi ga moral vplačati po pogodbi.
- 146 ZGD-1 (obseg odgovornosti):
- Po vpisu družbe v register velja v razmerju do upnikov družbe za
komanditistov vložek tisti, ki je vpisan v register.
- Na povečanje komanditistovega vložka, ki ni vpisan v register, se upniki ne
morejo sklicevati, razen če jim je družba povečanje sporočila na drug način.
- Dogovor družbenikov, s katerim se komanditistu plačilo vložka odpusti ali
odloži, je proti upnikom brez pravnega učinka.
- Če se komanditistu vložek vrne, velja v razmerju do upnikov za neplačanega.
Enako velja, če komanditist dvigne delež od dobička, medtem ko je njegov
kapitalski delež zaradi izgube znižan pod znesek plačanega vložka, ali če se z
dvigom deleža od dobička kapitalski delež zniža pod znesek plačanega vložka.
- Komanditist ni v nobenem primeru dolžan vrniti, kar prejme v dobri veri kot
dobiček na podlagi letnega obračuna.
- Če so komplementarji samo pravne osebe, ki so same odgovorne za
obveznosti, in vloži komanditist kot svoj vložek v komanditno družbo svoj
delež v pravni osebi – komplementarju, se šteje, da komanditistov vložek v
komanditni družbi še ni vplačan. To pa ne velja, če je komplementar taka

65
 pravna oseba, za katere obveznosti so odgovorni tudi njeni družbeniki, ki so
fizične osebe.
- Komanditistvo posojilo družbi (147 ZGD-1)
- Za vračanje posojil v komanditni družbi iz šestega odstavka prejšnjega člena
se smiselno uporabljajo določbe 498. in 499. člena tega zakona.
- Zmanjšanje komanditistovega vložka
- Komanditist lahko zmanjša svoj vložek s privolitvijo komplementarja in
drugih komanditistov. To je potrebno vpisati v register.
- Odgovornost novega komanditista (149 ZGD-1):
- Kdor vstopi v obstoječo družbo kot komanditist, je odgovoren za obveznosti
družbe, prevzete pred njegovim pristopom, v skladu z določbami 145. in 146.
člena tega zakona.
- Odgovornost komanditista pred vpisom družbe v register
- Čl. 150 ZGD-1 (odgovornost pred vpisom):
- Če je družba začela poslovati pred vpisom v register, jamči komanditist, ki je soglašal
z začetkom poslovanja, za obveznosti, nastale pred vpisom, enako kot
komplementar, razen če je bila upniku znana njegova komanditna udeležba.
4) Vpliv komanditistove smrti na prenehanje družbe.

3.6. Prenehanje komanditne družbe

K.d. preneha na podlagi enakih razlogov kot d.n.o.

105 ZGD-1 (razlogi za prenehanje):

- Družba z neomejeno odgovornostjo preneha:

- S potekom časa, za katerega je bila ustanovljena
- S sklepom družbenikov
- S stečajem
- S smrtjo ali prenehanjem družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače
- Smrt komanditista nima za posledico prenehanja družbe, razen če ni to v
družbeni pogodbi posebej dogovorjeno (151 ZGD-1).
- Po njegovo smrti lahko nadaljujejo njegovi dediči.
- Če umre edini komanditist, nadaljuje k.d. z enim družbenikom
- Komplementar mora v enem letu storiti vse, kar je potrebno,
da pridobi vsaj enega komanditista ali pa k.d. preoblikuje v
d.n.o.
- Če umre edini komplementar v družbi, družba preneha.
- Z odpovedjo
- Na podlagi sodne odločbe
- Če se število družbenikov zmanjša pod dva, razen v primeru iz 115. člena tega zakona
- V drugih primerih v skladu z zakonom.

66
4. Dvojna družba
Dvojna družba je komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba, pri kateri ni osebno
odgovornih družbenikov ali so vsi komplementarji take družbe

153 ZGD-1 (družba kot komplementar):

- Družba se lahko ustanovi tudi samo zaradi vključitve kot komplementar v dvojno družbo.

154 ZGD-1 (prepoved preoblikovanja v dvojno družbo):

- Delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in komanditna delniška družba (kapitalske

družbe) se ne smejo preoblikovati v dvojno družbo.

155 ZGD-1 (prepoved ustanavljanja novih dvojnih družb):

- Dvojna družba ne sme biti komplementar v komanditni družbi.

- Prepoved dvonadstropne dvojne družbe
156 ZGD-1 (poslovne listine):

- Na vseh poslovnih listinah mora biti poleg firme dvojne družbe označeno tudi ime in priimek
članov poslovodstva komplementarja v dvojni družbi.
- Pri vodenju poslov dvojne družbe mora biti pri podpisovanju fizične osebe dodana tudi firma
komplementarja.

Čl. 157 ZGD-1 (družba z neomejeno odgovornostjo kot dvojna družba):

- Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo, pri

kateri so vsi družbeniki družbe, ki nimajo osebno odgovornih družbenikov.

Dvojna družba je pogostejša kot komanditna predvsem zaradi davčnih ugodnosti (osebne družbe so z
davki manj obremenjene kot kapitalske). Lahko je ustanovljena za določen ali nedoločen čas.

Dvojna družba je osebna družba, v kateri je komplementar pravna oseba (najpogosteje d.o.o.) v obliki
kapitalske družbe. Najpogosteje je komplementar d.o.o. Dvojna družba je temeljna oblika
združevanja kapitalskih in osebnih družb. To je posebna oblika osebne družbe, ki jo vodi in upravlja
kapitalska družba po svojih organih.

Dvojna družba je najbolj fleksibilna, najmanj rizična, najcenejša in zlasti primerna za družinska
podjetja in oblikovanje javno-zasebnega partnerstva.

V dvojni družbi obstajata dve upravljavski ravni, ki sta med seboj pravno ločeni in neodvisni. Poznamo
tudi različne oblike dvojnih družb.

V firmi dvojne družbe mora biti označba, ki napotuje na dejavnost družbe, označba
pravnoorganizacijske oblike in firma komplementarja.

- Dvojna družba se v pravnem prometu pojavlja z dvojno firmo (28 ZGD-1):

1) Firmo k.d.
2) Firmo komplementarja.
- Na poslovnih listinah dvojne družbe se najprej vpisuje in navaja firma komplementarja,
potem pa še firma k.d.

67
5. Tiha družba
Tiha družba (ex 158 – 167 ZGD-1) je posebna oblika družbe, ki pa nima statusa pravne osebe. Gre za
obligacijskopravno razmerje in je podobno instituciji vlaganja kapitala.

Tiha družba je bila črtana iz ZGD-1, vendar je v praksi še vedno pomembna.

Nastane na podlagi pogodbe, na temelju katere tihi družbenik s premoženjskim vložkom v podjetje
koga drugega (nosilca tihe družbe) pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobičku. Tiha družba se
ustanovi s sklenitvijo pogodbe med obstoječo osebno ali kapitalsko družbo ali samostojnim
podjetnikom (nosilec tihe družne) in drugim subjektom, ki je lahko fizična ali pa pravna oseba (tihi
družbenik). Oba družbenika morata imeti skupni cilj na področju pridobitne dejavnosti. Pogodba ne
rabi biti pisna. Na podlagi pogodbe tihi družbenik prispeva podjetju (ne družbi) nosilca tihe družbe
denar, sredstva ali storitve (premoženjski vložek) v zameno za delež v kasnejšem dobičku. Nosilec
tihe družbe ima lahko enega ali več tihih družbenikov.

Tipični tihi družbenik ni udeležen kot družbenik pri nosilcu tihe družbe in ne sodeluje pri upravljanju…
Podoben je posojilodajalcu.

Tiha družba nima posebne firme, temveč nastopa v pravnem prometu s firmo nosilca tihe družbe,
vendar se lahko pri firmi nosilca tihe družbe uporablja dodatek s t.d., ki razkriva, da družba posluje s
tihim družbenikom (ex 27 ZGD-1), vendar pa ime tihega družbenika ne sme biti izdano.

Tihi družbenik praviloma javnosti ni znan. Tihi družbenik ne odgovarja za obveznosti nosilca tihe
družbe. Odgovornost za obveznosti nosilca tihe družbe lahko prevzame le na podlagi posebnega
pravnega posla.

Temeljna pravica tihega družbenika je udeležba v dobičku nosilca tihe družbe glede na vložena
sredstva in druge okoliščine v skladu s pogodbo. Smiselna uporaba določb o komanditistu pri k.d. Na
koncu vsakega poslovnega leta mora nosilec tihe družbe izračunati dobiček ali izgubo in tihemu
družbeniku izplačati dobiček, ki mu pripada na podlagi njegovega deleža (ex 161 ZGD-1). V izgubi
nosilca tihe družbe pa tihi družbenik sodeluje do višine vpisanega, četudi nevplačanega
premoženjskega vložka (ex 161 ZGD-1).

Pravica do obveščenosti (ex 162 ZGD-1) je enaka kot pri k.d.

Tiha družba preneha kot druge osebne družbe (ex 164 ZGD-1):

- S potekom časa
- S sporazum med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom
- Z opustitvijo podjetniške dejavnosti
- S smrtjo ali prenehanjem nosilca tihe družbe, razen če pogodba ne določa česa drugega
- Z odpovedjo tihega družbenika
- Na podlagi sodne odločbe

Tiha družba ni pravna oseba, zato se ne vpiše v register in nima firme. Pri tihi družbi je prikrito, da gre
za povezavo družbenikov. Zgodovinsko se je tiha družba razvila, ker je bilo nekaterim osebam
prepovedano opravljati gospodarsko dejavnost (npr. duhovniki), vendar je obstajal interes za
opravljanje take dejavnosti.

68
Notranja razmerja v tihi družbi se uredijo s pogodbo, ki ni dostopna tretjim osebam. Ni vpisa v sodni
register. Navzven tiha družba ni vidna.

III. Kapitalske družbe

1. Merila za izbiro vrste gospodarske družbe

Merila za izbiro vrste gospodarske družbe, ki jo želimo ustanoviti:

1) Pravnoorganizacijska oblika
- Ali je oblika dopustna za opravljanje dejavnosti?
- Nekatere dejavnosti se smejo opravljati zgolj v določenih
pravnoorganizacijskih oblikah gospodarskih družb
- Postopek ustanavljanja?
- Ustanovitev d.o.o. je veliko enostavnejša kot ustanovitev d.d.
- Minimalno ali maksimalno število udeležencev
- D.o.o. je mogoče ustanoviti tako, da jo lahko ustanovi najmanj 1 in največ 50
ustanoviteljev
- Povečanje je mogoče, če to dovoli minister pristojen za področje
- D.o.o. je organizacijska oblika, ki je namenjena za doseganje
relativno enostavnega cilja in posameznikom, ki se med seboj
poznajo oz. imajo skupen cilj
- Svoboda urejanja notranjih razmerij
- Koliko možnosti daje zakon, da družbeniki razmerja med seboj svobodno
urejajo?
- Notranja ureditev d.o.o. je izrazito dispozitivna
- ZGD-1 daje zelo splošen okvir
- Svobode urejanja notranjih razmerji pri d.d. skorajda ni
- Prenos deležev
- Najpomembnejši kriterij
- V kapitalskih družbah poslovni delež služi izrazu moči družbenika
- V d.d. lahko posameznik kadarkoli prenese svoj delež
- V d.o.o. pa je prenos deležev izrazito otežen
- Svojega deleža ni mogoče kar prodati na trgu
- Zakonita predkupna pravica drugih družbenikov
- Lahko se zahteva tudi soglasje vseh družbenikov
- Namen je, da se struktura čim dlje ne bi spreminjala
- Obvezna odgovornost udeležencev
- Sodelovanje pri upravljanju
- Pri d.n.o. po zakonu upravljajo s družbo vsi družbeniki, razen če se ne
dogovorijo drugače
- Pri d.d. obstaja izrazita razlika med upravljaljsko in lastniško strukturo
2) Merilo financiranja, koristi iz podjetja
- Podjetniško ali kapitalsko investiranje
- Če gre za podjetniško, gre pogosto za d.o.o.
- Če gre za kapitalsko investiranje, gre pogosto za d.d.
- Kapital za začetek dejavnosti

69
 - Pri osebnih družbah zakon ne zahteva nikakršnega vložka
- Odsotnost kapitala se nadomesti s solidarno odgovornostjo
družbenikov
- Pri kapitalskih družbah se zahteva osnovni kapital
- Glede na vrsto gospodarske družbe je odvisna tudi višina kapitala
- Minimalna višina osnovnega kapitala
- Vprašanje smiselnosti ustanovitvenega kapitala
- Pri d.o.o. bi lahko bila zelo nizka, pri d.d. bi morala biti zelo visoka
- Zbiranje kapitala s pozivom javnosti
- Pri d.o.o. zbiranja kapitala ni
- Družbeniki sami vložijo sredstva
- Pri d.d. zakon predvideva 2 možnosti:
1) Simultana ustanovitev
- Vsi, ki podpišejo statut, tudi vplačajo ves osnovni kapital
2) Sukcesivna ustanovitev
- Zbiranje kapitala
- V statutu se določi, kolikšen je osnovni kapital
- Vsi, ki podpišejo statut, vplačajo del, del pa se da na voljo
tretjim
- Javnost lahko daje ponudbe glede svojih morebitnih
plačil, ustanovitelji pa te ponudbe sprejmejo ali ne
- S tem je mogoče kontrolirati, kdo bo sodelničar, pa
vseeno pridobiti sredstva tretjih
- Pravna ureditev pridobivanja dobička
- Pri d.o.o. ni pretiranih javnopravnih ali korporativnih regulativnih določb
- Razdeljevanje dobička v d.d. je kompleksno in povezano s skupščino,
upravnim in nadzornim organom
3) Merilo javnopravnih predpisov
- Davčni predpisi za posamezno obliko
- Pomembno pri koncernskih družbah in poslovanju med sabo
- Udeležba delavcev pri upravljanju
- Samo pri večjih gospodarskih družbah
- Predpisi o reviziji in publiciteti
- d.n.o. je že skoraj popolnoma zakrita
- O d.d. je mogoče veliko izvedeti
4) Merilo osebnih okoliščin
- 1 ali več investitorjev
- Vprašanje kazenskopravne ovadbe edinega družbenika, ki je povzročil škodo
- Vprašanje, komu je povzročil škodo
- Pomen osebne usposobljenosti
- Načeloma zelo enostavno
- Sodelovanje investitorjev pri upravljanju
- Pri d.d. sodelovanja skorajda nikoli ni
- Pri d.n.o. načeloma vsi upravljajo z družbo
- Izvenpodjetniške vezi med investitorji

70
 - Odnos med družbeniki, ki nastane na podlagi družbene pogodbe, naj bi bil
trajne narave in oseben odnos

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je najbolj privlačna, ker, ker:

- Jo je relativno enostavno ustanoviti

- Namenjena je preprostemu cilju
- Zahteva po osnovnem kapitalu je relativno nizka
- Ni posebne odgovornosti za obveznosti družbe

2. Značilnosti vseh kapitalskih družb

1) Minimalni kapital
- Zakon predpisuje minimalni kapital, ki ga mora imeti družba ob ustanovitvi
- Ta znesek variira v času in prostoru
- Minimalni kapital je garancija, ki nadomešča neodgovornost družbenikov
- Kapital se po vložitvi v družbo osamosvoji in postane del družbe.
- Minimalni kapital za d.o.o. je 7500 evrov, za d.d. 25.000 evrov
2) Za obveznosti družbe se odgovarja s premoženjem družbe, le izjemoma je možna tudi osebna
odgovornost družbenikov (spregled pravne osebnosti)
3) Določitev osnovnega kapitala v družbeni pogodbi
- Osnovni kapital je kapital, za katerega so se družbeniki odločili, da ga bodo vložili
- Ni nujno, da to storijo takoj
- Osnovni kapital mora znašati najmanj toliko kot minimalni; praviloma je večji
- Osnovni kapital se pogosto označuje kot trajno jamstvo upnikom družbe
- Osnovni kapital se lahko oblikuje z denarnimi ali stvarnimi vložk
- ZGD-1 ne določa obveznega vplačila vsega osnovnega vložka pred vpisom v register.
- 475/4 ZGD-1: Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti
vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa
mora znašati najmanj 7500 eurov.
4) Osnovni vložek
- Osnovni vložek je vložek družbenika
- Na podlagi osnovnega vložka dobi družbenik poslovni delež, izražen v razmerju med
osnovnim kapitalom in osnovnim vložkom
- Poslovni delež = osnovni vložek/osnovni kapital
- Osnovni vložek se vedno izraža v denarju, četudi je vložena stvar (stvarni vložek)
- ZGD-1 je prinesel novost, da je družbo mogoče ustanoviti tudi samo s
stvarnimi vložki
- Problem pri stvarnih vložkih je ocena vrednosti
- Vrednost ocenjujejo registrski sodniki; njihova naloga ni resna
ekonomska presoja vrednosti
- Potrebno je zagotovit dokaze vrednosti
- Kot stvarni vložek se lahko vloži karkoli, kar ima premoženjsko vrednost
5) Poslovni delež
- Predstavlja skupek pravic družbenika do družbe
6) V trenutku ustanovitve družbe je osnovni kapital enak dejanskemu
- S poslovanjem kapitalska družba izgublja ali pridobiva premoženje

71
 - Osnovni in dejanski kapital nista nikoli več enaka
- Osnovni kapital ostane vedno enak
- Če se kapital povečuje, se poslovni delež povečuje glede na osnovni kapital in
osnovni vložek
7) Sprememba osnovnega kapitala
- Osnovni kapital se lahko spremeni
- Lahko se zmanjša ali poveča, če se spremeni družbena pogodba
- Osnovni kapital ne sme pasti pod minimalni kapital
- Poslovni deleži se lahko spremenijo na temelju družbene pogodbe
8) Likvidacija
- V primeru likvidacije (prenehanja) družbe, si družbeniki premoženje delijo na podlagi
poslovnih deležev
9) Stečaj
- Če se dejanski kapital zniža pod minimalni kapital, se začne postopek stečaja.

3. Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

3.1. Pojem družbe z omejeno odgovornostjo

ZGD-1 definira družbo z omejeno odgovornostjo kot kapitalsko družbo, ki ji je priznana pravna
osebnost in katere osnovni kapital je razdeljen na osnovne vložke družbenikov (471 ZGD-1).

- Vrednost osnovnih vložkov je lahko različna, vendar mora znašati najmanj 50€.
- Na podlagi osnovnega vložka, ki ga vplača družbenik, in sorazmerno z njegovo vrednostjo v
osnovnem kapitalu, pridobi le-ta svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih od osnovnega
kapitala.
- Glede na to, da je poslovni delež pojem za skupek pravic, obveznosti in odgovornosti
družbenika za njegovo članstvo v družbi, družbenik ni njegov lastnik, temveč imetnik.
- Ob ustanovitvi ima lahko družbenik samo en osnovni vložek. Po registraciji pa lahko
družbenik pridobi več osnovnih vložkov in na njihovi podlagi tudi več poslovnih deležev.
- Za poslovne deleže ni mogoče izdati vrednostnih papirjev, lahko pa družba izda določen
papir, ki ima značaj dokazila o vplačilu osnovnega vložka oz. o imetništvu poslovnega deleža.

Temeljna značilnost d.o.o. je, da družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe, ampak družba
odgovarja sama (472 ZGD-1).

Tako kot v drugih kapitalskih družbah tudi v tej družbi velja načelo večinskega odločanja družbenikov
in dolžnost družbenikov, da ohranjajo osnovni kapital družbe, sočasno pa lahko družbeniki
razpolagajo s poslovnimi deleži družbe. Družba je primerna za opravljanje gospodarskih in
negospodarskih dejavnosti ter omogoča tudi njeno vključevanje v rizične podjeme, brez odgovornosti
družbenikov za obveznosti družbe.

3.2. Zgodovinski razvoj

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je plod teorije.

- Je edina statusnopravna oblika, ki je umetna tvordba

- Ostale statusnopravne oblike so se izoblikovale skozi delovanje prakse
- Povsem nova oblika je nastala je ob koncu 19. stoletja z namenom, da se zapolni vrzel med
osebnimi družbami in delniško družbo
- Kreirana je bila po nalogu

72
 - Nemška oblast je želela urediti statusnopravno obliko, ki bi bila konkurenčna angleški
- d.o.o. je nastala kot odgovor na potrebo, ki v dejanskosti še ni bila
popolnoma izkazana, ekonomska stroka in politična oblast pa sta potrebo po
vzpostavitvi pravnega okvirja, skozi katerega lahko manj posameznikov brez
odgovornosti za obveznosti družbe, uveljavi svoj potencial, že čutili
- Cilj je bil urediti subjekt, ki ne bi zahteval prevelikih vložkov, ki bi deloval na
trgu in bi bil privlačen za posameznike
- V Nemčiji je bila prvič kodificirana leta 1892
- Po nemškem modelu se zgleduje veliko kontinentalnih kodifikacij, tudi ZGD-1
- Po prvi svetovni vojni tudi v SHS in Jugoslaviji
- Po drugi svetovni vojni je pri nas izginila
- Leta 1989 je bila ponovno uzakonjena

Razlika med d.o.o. in d.d.

- Teoretski pristopi
- d.o.o. je »izmeček« delniške družbe
- d.o.o. je mala kapitalska družba
- d.o.o. je osebna družba z omejeno odgovornostjo
- Model d.o.o. je posrečena združitev pozitivnih lastnosti osebnih in kapitalskih družb
- Napram d.d. so želeli predvsem oblikovati sistem, ki bi tudi »malim delničarjem«
omogočal vpliv na gospodarsko družbo (»mala delniška družba«)
- d.d. je bila rezervirana za finančno in kapitalsko bolj intenzivne podjeme ter za več
družbenikov
- Mešane lastnosti d.o.o.:
- Lastnosti kapitalskih družb
- Kategorizirana je kot kapitalska družba
- Korporacijska struktura
- Kapital je ločen
- Družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe, razen v
izjemno posebnih primerih (spregled pravne osebnosti)
- Lastnosti osebnih družb (personalistične sestavine)
- Pogodba med družbeniki
- Medsebojno zaupanje
- Odnos osebne narave
- Omejitev števila družbenikov, ki lahko ustanovijo d.o.o.
(največ 50)
- Izjemno otežen izstop in izključitev družbenika iz družbe
- Relativno otežen prenos poslovnih deležev družbenikov
- Razlike d.d.:
- Družbeniki lahko kadarkoli izstopijo
- Poslovni deleži so izraženi v delnicah
- So absolutno prenosljivi, razen izjemoma (vinkulacija in popolno zaprtje d.d)
Bistveno:

- Osamosvojitev nadosebnih ciljev

- Svoboda družbenikov

73
 - Svoja razmerja oblikujejo prosto (razlika do d.d.)
- Medsebojno zaupanje; prepoved konkurenčnega delovanja

Ta statusna oblika je precej privlačna

- Ni odgovornosti družbenikov s svojim premoženjem

- Mogoče je združevanje v holdinge, koncerne…

Predstavlja sredstvo za doseganje z ustanovitveno pogodbo dogovorjenega cilja

- Osebni substrat zelo močan

- Družbeniki delujejo v skupnem interesu
- Njihov cilj je enak – združijo interese
- Organizirana je lahko kot majhna, srednja, velika družba

Primerjalno:

- Nem.: Gesellschaft mit beschränkten Haftung – GmbH

- Fran.: Société à responsabilité limitée – S.R.L.
- Ital. Società a responsabilità limitata – SARL

3.3. Ustanovitev družbe

Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oz. pravnih oseb.

- Če družbo ustanovi ena oseba, je to družba z enim družbenikom, ki jo zakon posebej ureja
(523 ZGD-1)
- Ustanovitelji z ustanovitvijo družbe in njenim vpisom v sodni register izgubijo status
ustanovitelja in pridobijo status družbenika.

473 ZGD-1:

- Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe
družbeniki.
- Družba ima lahko največ 50 družbenikov.
- Družba ima lahko več kot 50 družbenikov le, če to dovoli minister, pristojen za gospodarstvo.
- ZGD-1 ne predpisuje kriterijev za izdajo dovoljenja

D.o.o. je edina družba, v kateri je št. družbenikov omejeno navzgor. Zaradi bolj osebnih odnosov v
družbi d.o.o. ne prenaša prevelikega števila subjektov odločanja. Odločanje je lahko urejeno v
družbeni pogodbi, vendar to ni potrebno, ker je podrobno urejeno v ZGD-1.

3.3.1. Družbena pogodba

474/1,2 ZGD-1:

- Družba se ustanovi s pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na

posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Družbeno pogodbo podpišejo vsi
družbeniki. Če je družbena pogodba sklenjena na posebnem obrazcu, morajo biti podpisi
družbenikov overjeni.
- Če družbeno pogodbo za katerega od družbenikov podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo
družbenikovo pooblastilo. Če je družbena pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, mora
družbenikovo pooblastilo potrditi notar, če pa je družbena pogodba sklenjena na posebnem

74
 obrazcu, mora biti družbenikov podpis na pooblastilu overjen. Pooblastilo ni potrebno, če je
zastopnik že po zakonu upravičen skleniti pogodbo o ustanovitvi družbe v imenu družbenika.

Če se ustanavlja družba z enim družbenikom, ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi

Družbena pogodba je konstitutivni akt za ustanovitev d.o.o.

- Posebna oblika družbene (societetne) pogodbe (990 -1008 OZ)

- Pomeni dogovor o uresničevanju skupnega interesa
- Za ustanovitev je potrebno soglasje družbenikov
- Pogodbo mora zapisati notar

Posebnost narave d.o.o. je, da je kapitalska družba, vendar pa se ne ustanovi s statutom

- Družbena pogodba omogoča mehkejše urejanje medsebojnih pravic in dolžnosti kot statut
- Pogodba izraža močno povezanost med družbeniki
- Pogodba identificira položaje družbenikov že ob ustanovitvi
- Ustanavljanje s pogodbo zagotavlja popolno enakopravnost in soglasje vseh družbenikov

Dvojna narava družbene pogodbe:

1) Pogodba obligacijskega prava

- Družbena pogodba, katere predmet je d.o.o.
- Soglasno odločanje po civilnem pravu
- V obligacijskem pravu lahko pride do spremembe družbene pogodbe le s
soglasjem vseh, v gospodarskem pravu pa se lahko pogodba spremeni že z
večino vseh glasov
- Societas je obligacijsko-pravna pogodba in se spreminja s soglasjem
vseh družbenikov
2) Organizacijska (statusna) pogodba
- S pogodbo se ustavi nov pravni subjekt, ki ima lastno naravo in osebnost
- Ni soglasnosti, ker velja korporacijsko načelo

Z vpisom v sodni register postane družbena pogodba ustanovitveni akt.

Teorije družbene pogodbe:

1) Pogodbena teorija
2) Normativna teorija
3) Modificirana normativna teorija
- Danes govorimo o modificirano pogodbeni teoriji

ZGD-1 nima popolne ureditve pogodbe in se naslanja na splošna pravila obligacijskega prava

- Npr. pogodba je nična, če je njen predmet nedopusten, nedoločen in nedoločljiv

- V nasprotju s pravili ZPOmK
- Pranje denarja
- Kaznivo dejanje

75
Možnost preddružbe

- Ustanovitelji se s posebno pogodbo zavežejo, da šele bodo ustanovili d.o.o.

- V tej preddružbi urejajo svoje medsebojne odnose s pogodbo v skladu z določili OZ o
družbeni pogodbi

Ustanovitelj

- Fizične ali pravne osebe

- Domače ali tuje osebe
- Ustanovitelj je lahko tudi poslovno nesposobna oseba, če zanjo voljo oblikuje njen zakoniti
zastopnik

3.3.1.1. Vsebina družbene pogodbe

Sestavine družbene pogodbe se delijo na:

1) Obvezne sestavine
- So konstitutivni elementi ustanovitve družbe
1) Statusno obvezne sestavine
- 474/3(1-3) ZGD-1:
- Pogodba mora vsebovati:
1) Navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža
vsakega družbenika;
- Identifikacija nosilcev pravic ter obveznosti
2) Firmo, sedež in dejavnost družbe;
- Firma: popolna in eventualno skrajšana firma
- Sedež: kraj opravljanja dejavnosti ali kraj, kjer se
pretežno vodijo posli
- Dejavnost: individualizacija družbe, konkretizirana
dejavnost; ni potrebno vpisati po standardni
klasifikaciji dejavnosti, ne pa nedoločno
3) Navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega
vložka posebej, navedbo družbenika za vsak osnovni vložek
in njegov poslovni delež;
- Gospodarska podlaga družbe
- Višina mora biti izražena v evrih
- Seštevek vseh osnovnih vložkov družbenikov
- Odsotnost teh sestavin ima za posledico ničnost družbene pogodbe
2) Statusno pogojno obvezne sestavine
- V družbeno pogodbo morajo biti vnesene le, če se družbeniki dogovorijo o
posameznih posebnostih družbe
- 474/3(4-5) ZGD-1:
- Pogodba mora vsebovati:
1) Čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas;
- Kadar je podjetje, podjem dogovorjen za določen čas

76
 2) Morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe
poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti
družbe do družbenikov.
- Podatki o stvarnih vložkih
- Kadar družbenik vlaga v celoti ali delno
stvarni vložek
- Predmet, vrednost, znesek osnovnega vložka
- Evidentirana pravica do vrnitve stvarnega
vložka ob likvidaciji
2) Neobvezne (dodatne) sestavine
- Te na status družbe ne vplivajo, vplivajo pa na medsebojne odnose med družbeniki.
- Mednje sodijo:
- Določila o upravljanju družbe
- Sklicevanje skupščine
- Pooblastila skupščine
- Oblikovanje nadzornega sveta
- Imenovanje poslovodje
- Če niso vsebovana v pogodbi, se uporabljajo zakonska
določila o upravljanju (505-510 ZGD-1)
- Pogoji ob katerih je družbenikom dopuščeno sodelovati v konkurenčni družbi
(41 ZGD-1)
- Trajanje konkurenčne prepovedi
- Pogoji za prenos poslovnega deleža
- Prepoved delitve poslovnega deleža
- Itd.

3.3.2. Odgovornost družbenikov in poslovodij ob ustanovitvi

479 ZGD-1:

- Družbeniki in poslovodje so družbi solidarno odgovorni za škodo, ki je povzročena namenoma

ali iz hude malomarnosti in je nastala zaradi neizročitve ali nepravilne izročitve stvarnih
vložkov, previsoke ocenitve teh vložkov ali zaradi kakšnega drugega škodljivega ravnanja ob
ustanovitvi družbe.
- Družba se ne more odpovedati odškodninskemu zahtevku iz prejšnjega odstavka, niti se ne
more poravnati glede tega zahtevka, če je povračilo nujno za poravnavo obveznosti tretjim
osebam.
- Zastaranje zahtevka iz prvega odstavka tega člena začne teči z dnem vpisa družbe v register.
- Kot družbeniki in poslovodje iz prvega odstavka tega člena so odgovorne tudi osebe, za račun
katerih so družbeniki prevzeli vložke. Te se ne morejo sklicevati na nevednost zaradi takih
okoliščin, ki jih je poznal ali bi jih ob skrbnosti dobrega gospodarstvenika moral poznati
družbenik, ki je ravnal za njihov račun.

77
 3.3.3. Vpis družbe v sodni register

Vpis d.o.o. v sodni register je konstitutivnega pomena, saj družba pridobi status pravne osebe z
vpisom v register, ne s podpisom družbene pogodbe.

- Poslovodja ima dolžnost prijaviti družbo za vpis v register (478 zgd-1)

- Registrski organ ali točka VEM
- Poleg prijave mora priložiti še:
- Izvirnik ali overjen prepis pogodbe;
- Seznam družbenikov in navedbo vložkov, ki so jih prevzeli;
- Poročilo o stvarnih vložkih;
- Potrdilo banke o depozitu denarnih vložkov z izjavo banke, da lahko družba s sredstvi
prosto razpolaga; za resničnost izjave je banka družbi odgovorna, in
- Poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vložkov iz četrtega odstavka
476. člena tega zakona

Registrski organ ima nadzorno funkcijo

- Vpis v register se zavrne, če:

- Revizor ugotovi ali je očitno, da je poročilo o stvarnih vložkih nepravilno ali je
nepopolno
- Revizor ali registrski organ ugotovi, da je vrednost stvarnega vložka bistveno manjša
od zneska osnovnega vložka, za katerega je dan stvarni vložek.
- Sodišče mora resno preveriti resničnost zagotavljanja osnovnega kapitala
- Težko, ker ne more presojati o ekonomskih vprašanjih

Sodišče ob vpisu presoja popolnost in veljavnost družbene pogodbe ter presoja resničnost podatkov
glede bistvenih (obveznih) sestavin pogodbe.

3.3.4. Sprememba družbene pogodbe

O spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh
družbenikov. Družbena pogodba lahko določi za veljavno odločitev tudi druge ali drugačne zahteve.

Poslovodja mora spremembo družbene pogodbe prijaviti za vpis v register in prijavi priložiti
prečiščeno besedilo družbene pogodbe. Sprememba družbene pogodbe začne veljati z vpisom v
register (516 ZGD-1).

3.4. Osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži

Ker gre za kapitalsko družbo, je temeljna zahteva zakonodaje osnovni kapital.

Kapitalska razmerja:

- 475 ZGD-1:
- Osnovni kapital (osnovna glavnica) mora znašati vsaj 7500 eurov, vsak osnovni vložek
pa najmanj 50 eurov.
- Znesek 7500€ je prenizek, da bi se nanj lahko zanašali
- Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni
prevzem. Zanje se smiselno uporabljajo določbe 187. in prvega stavka tretjega
odstavka 191. člena tega zakona.

78
 - Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in
podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske
predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku.
- Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino
osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7500
eurov.
- Dvoumna določba
- Pred vpisom v register mora biti danih 7500€
- Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost
stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik
razliko vplačati v denarju.
- Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi
prosto razpolaga.
- Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun.

Kapitalska razmerja v d.o.o. obsegajo:

- Zagotovitev osnovnega kapitala

- Razmerja med družbeniki glede osnovnih vložkov (poslovnih deležev)
- Razporejanje dobička
- Sprememba v osnovnem kapitalu

Osnovni vložek je lahko zagotovljen kot:

1) Denarni vložek
- V valuti RS
2) Stvarni prevzem
a) Družbenik se zaveže vplačati denarni vložek, svojo obveznost izpolni tako, da
tretjemu plača vrednost stvari ali pravice, ki jo tretji izroči družbi; plačilo se prišteje
družbenikovemu vložku
b) Družbenik sam nastopa kot tretji – izroči družbi stvar ali pravico, družba pa namesto
plačila ta znesek prišteje njegovemu vložku
3) Stvarni vložek
- Družbenik prevzame v družbeni pogodbi določeno obveznost izročiti družbi stvar,
pravico, premoženje in to tudi stori
- Stvari vložek je nekaj, kar se lahko oceni s premoženjsko vrednostjo in se družbi lahko
izroči oz. se na družbo prenese, tako da družba postane lastnik
- Mešani stvarni vložek: osnovni vložek je plačan v obliki stvarnega vložka in v denarju
- Temeljna pravila glede stvarnih vložkov:
- Objektivno določljiva gospodarska vrednost
- Imeti mora lastnosti, da lahko posredno ali neposredno krije obveznosti
družbe
- Ni potrebno, da je povezan z dejavnostjo družbe
- Biti mora v celoti izročljiv in izročen pred vpisom
- Stvarni vložek je lahko:
- Nepremičnine
- Premičnine

79
 - Pravice
- Lastninska pravica
- Stvarne pravice
- Hipoteka, užitek poslovnih prostorov
- Pravice industrijske lastnine
- Licenca pravic industrijske lastnine
- Izum, ki še ni patentiran
- Prinaša določeno gospodarsko korist
- Avtorska pravica
- Pravice udeležbe
- Delnice, deleži v drugih družbah
- Podjetje (ali del podjetja)
- Know-how
- Goodwill
- Stvarni vložek ne more biti:
- Kredit (ni izročitve, ker se mora kredit vrniti)
- Storitev (ni izročitve)
- Objekt, ki še ni dokončan (ni v celoti izročen)
- Premoženje, ki morda bo podedovano
- Terjatve do stečajnega dolžnika
- Pravice pod odložnim ali razveznim pogojem
- Pravica proti družbeniku
- Npr. lastna menica na znesek
- S tem bi se dolžnost izročitve vložka zamenjala z milejšo
obligacijsko dolžnostjo

Osnovni vložki morajo biti vedno izraženi v denarju, če gre za stvarne vložke, pa mora biti opredeljena
tudi višina vrednosti stvari in določeno, kakšen del osnovnega vložka je krit s stvarnim vložkom.
Formalni zahtevi:

1) Ni stvarnega vložka, če ta ni podrobno naveden v družbeni pogodbi

2) Izdelava poročila o stvarnih vložkih se mora priložiti družbeni pogodbi
- 476/2 ZGD-1:
- V poročilu se navedejo predmeti stvarnih vložkov, dejstva, ki dokazujejo, da
vrednost stvarnega vložka ni manjša od višine prevzetega osnovnega vložka,
in morebitne obremenitve stvarnega vložka.
- Družbeniki skupaj ugotovijo višino vrednosti stvarnega vložka in ali vrednost ustreza
višini prevzetega osnovnega vložka
- Vrednost pravice je potrebno ugotoviti na dan sklenitve družbene pogodbe
- Bistveno je, da vrednost stvarnega vložka ni nižja od višine prevzetega osnovnega
vložka, če je, mora družbenik razliko plačati v denarju

80
Ker je osnovni kapital tako nizek, se organi s presojo vrednostni stvarnega vložka ne ukvarjajo preveč
resno. Drugače je, če je osnovni kapital zelo visok

- 476/4 ZGD-1:
- Če znaša skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, več kot 100.000 eurov,
morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da
stvarne vložke oceni revizor; revizorjevo poročilo je sestavni del poročila iz prvega
odstavka tega člena. Cenitev stvarnih vložkov, ki jo opravi revizor, in izdelava
revizorjevega poročila nista potrebni, če gre za stvarne vložke v obliki tržnih
vrednostnih papirjev, že vrednotenih stvarnih vložkov ali stvarnih vložkov, ki se
ocenijo po knjigovodskih vrednostih iz revidiranega letnega poročila ob smiselni
uporabi določb tega zakona, ki se nanašajo na delniške družbe.

Vrednost podjetij je mogoče ugotavljati statično in dinamično ter je odvisna od predpostavk

1) Metoda poštene tržne vrednosti

- Koliko bi bilo podjetje vredno, če bi se prodalo na trgu
- Ocenjuje se glede na benchmarke
- Metoda ni primerna, ker nimamo s čem primerjati
- Npr. kako izračunati vrednost Krke, če se tako podjetje še nikoli ni prodalo
2) Metoda diskontiranih bodočih donosov pri podjetju
- Zelo težko predvidljivo
- Razlika je tudi, če se uporablja optimističen ali pesimističen pristop
- Metode torej močno vplivajo na rezultat
- Organ, ki presoja, ali stvarni vložki ustrezajo osnovnemu kapitala, nima znanj, da bi
ocenil vrednost; zaupati mora revizorju

Postopno in dogovorjeno vlaganje

- Družbeniki se lahko zavežejo, da bodo del osnovnega vložka vplačali pozneje

- Družba ima terjatev nasproti družbeniku
- Kumulativno je treba upoštevati naslednja pravila:
1) Pred vpisom v register mora vsak družbenik plačati najmanj ¼ denarnega vložka
2) Pred vpisom v register mora biti vplačanih najmanj 7500 eurov.
- 486 ZGD-1:
- Družbeniku, ki zamuja z vplačilom osnovnega vložka ali njegovega dela, lahko družba
pošlje pisni poziv, da v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca, izpolni svojo
obveznost. V istem pozivu je treba družbenika opozoriti, da bo izključen iz družbe
glede tistega poslovnega deleža, na katerega se vplačilo nanaša.
- Če rok iz prejšnjega odstavka preteče, ne da bi družbenik izpolnil svojo obveznost,
preide družbenikov poslovni delež v celoti, vključno z že opravljenimi delnimi vplačili,
na družbo, o čemer je treba družbenika pisno obvestiti.
- Družbenik je tudi po zamudi odgovoren za plačilo neplačanega zneska. S tem ni
izključena njegova odškodninska odgovornost.
- Kaducitetni postopek:
- Če je družbenik v zamudi ali ne plača osnovnega vložka, ga lahko družba izključi.

81
 - Kaduciranje je možno le zoper družbenika, ki je vložil denarni vložek, ker je treba vse
stvarne vložke izročiti družbi ob ustanovitvi.
- Družbeniku z izključitvijo preneha status družbenika.
- Družba lahko zahteva plačilo osnovnega vložka in odškodnino.
- Če družbenik plača svoj osnovni vložek in odškodnino, lahko ponovno pridobi status
družbenika.
- V kolikor v pogodbi ni drugače določeno, družbeniki svojo obveznost izpolnijo, ko
vplačajo osnovne vložke.
- Po vplačilu osnovnega vložka je družbenik lahko povsem pasiven.
- d.o.o. je zato primerna oblika gospodarske družbe tudi za ljudi, ki se nimajo
interesa ukvarjati s poslovanjem družbe.

Veriženje družb

- Posamezniki so ustanovili več družb

- Ko so videli, da je družba v finančnih težavah, so poslovanje prenesli na drugo družbo
- Prva družba je šla v stečaj, upniki so ostali nepoplačani, druga družba pa je delovala naprej
- Z enim osnovnim kapitalom so ustanovili več družb
- Gre za fiktiven osnovni kapital
- Prišlo je do spremembe ZGD-1
- Določen as po vpisu družbe v register se prepove dajanje posojil s strani
družbe svojim ustanoviteljem ali z njimi povezanim osebam

3.4.1. Poslovni deleži

477/1 ZGD-1:

- Družbeniki morajo zagotoviti sredstva za ustanovitev družbe sorazmerno z višino svojih

osnovnih vložkov.

Poslovni deleži temeljijo na tem, koliko je posamezni družbenik prispeval v osnovni kapital. Ob
pridobitvi poslovnega deleža, je le-ta enoten.

- Posamezni družbenik ima lahko ob ustanovitvi le en poslovni delež, kasneje pa lahko pridobi
več poslovnih deležev, ki ohranijo svojo samostojnost.
- Zakon dovoljuje, da se poslovni deleži tudi delijo, vendar le v primeru odsvojitve ali
dedovanja ter pri delitvi skupnega premoženja zakoncev.
- O delitvi odloča skupščina družbenikov.
- Vrednost posameznega poslovnega deleža, ki pridobi obliko samostojnega deleža, ne
sme biti manjša od 50€.
- En poslovni delež lahko pripada tudi večjemu številu oseb (skupni delež) (480-483 ZGD-1)

Poslovni deleži se vežejo na vsakega posameznega družbenika in predstavljajo temelj za presojo

odnosa med družbo in družbenikom ter družbeniki med seboj.

- Poslovni delež je identifikacijski znak družbenika in določa obseg njegovih pravic

- Pove, koliko glasov na skupščini ima družbenik
- Višji kot je delež, več glasov ima
- Glasovalna pravica je temeljna pravica družbenika
82
 - Ta pravica se lahko omeji, če je tako predvideno v družbeni pogodbi
- Omejitev predvideva tudi zakon
- 506/3 ZGD-1
- Družbenik, ki naj bi bil s sklepom skupščine oproščen
obveznosti ali se sklep skupščine nanaša na pravni
posel, začetek ali prenehanje spora s tem
družbenikom, ne more glasovati v tej zadevi in tudi
ne more uresničevati glasovalne pravice za drugega.
- Pove, v kakšni meri bo družbenik participiral pri delitvi dobička
- Dobiček se načeloma deli glede na poslovni delež
- Z družbeno pogodbo je lahko določeno drugače
- Poslovni delež družbenika načeloma ne vpliva na odnos do poslovodje
- V praksi pa poslovodjo navadno izbere in odpokliče družbenik z največjim
deležem
- Če družbenik kandidira za poslovodjo, lahko glasuje o sebi

Glede notranjih razmerij velja pogodbena svoboda. Če notranjih razmerij ne uredijo družbeniki, velja
vrsta dispozitivnih pravil. Družbenik ni lastnik d.o.o., ampak ima do družbe le skupek pravic, ki izvirajo
iz kapitalskega deleža.

Družbeniki se lahko dogovorijo, da so njihovi poslovni deleži razdeljeni drugače kot vložki
(nesorazmerno z vložki)

3.4.2. Povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala

3.4.2.1. Povečanje osnovnega kapitala

517 ZGD-1

- Skupščina družbenikov lahko sklene, da se poveča osnovni kapital.

- Povečanje osnovnega kapitala se lahko opravi kot povečanje osnovnega kapitala z vložki ali
kot povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe.
- Če prednostna pravica do prevzema novih vložkov ni izključena s sklepom o povečanju
osnovnega kapitala, imajo dosedanji družbeniki prednostno pravico do prevzema novih
vložkov v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Rok za uveljavitev te pravice je 14
dni od dneva skupščine, na kateri je bil sprejet sklep o povečanju osnovnega kapitala. Za
izključitev prednostne pravice se smiselno uporabljajo določbe četrtega in petega odstavka
337. člena tega zakona.
- Z dnem vpisa povečanja osnovnega kapitala z vložki v register pridobijo dosedanji družbeniki
nov in samostojen poslovni delež. Za povečanje osnovnega kapitala se smiselno uporabljajo
določbe 475. člena tega zakona.
- Pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe se osnovni vložki dosedanjih
družbenikov povečajo v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži v dosedanjem osnovnem
kapitalu. Za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe se smiselno uporabljajo
določbe 358. in 359. člena ter prvega odstavka 360. člena tega zakona, razen določb o
revidiranju bilance, če družba ni zavezana k revidiranju letnih poročil.

Povečanje se določi s sklepom skupščine d.o.o. o spremembi družbene pogodbe (¾ večina glasov
vseh družbenikov). Spremembo mora potrditi notar. Pri efektivnem povečanju pridejo v poštev novi

83
denarni vložki (najmanj 50€) ali izročitev novih stvarnih vložkov. Družbeniki tako pridobijo nov in
samostojen poslovni delež, ki je sorazmeren njihovemu novemu vložku v družbo. Pri nominalnem
povečanju pa se vložki dosedanjih družbenikov povečajo v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži v
dosedanjem osnovnem kapitalu. V osnovni kapital se lahko prenesejo kapitalske rezerve, statutarne
rezerve, druge rezerve iz dobička in preneseni dobiček.

Motiv za povečanje osnovnega kapitala je lahko ohranjanje osnovnega kapitala zaradi varovanja
premoženja družbe (npr. pri podkapitalizaciji) ali pa povečanje ugleda ali bonitete z večjo kapitalsko
ustreznostjo družbe.

3.4.2.2. Zmanjšanje osnovnega kapitala

520/1 ZGD-1

- Skupščina družbenikov lahko sklene, da se osnovni kapital družbe zmanjša.

- Sklep o spremembi družbene pogodbe
- Spremembo mora potrditi notar

Poznamo:

1) Efektivno ali dejansko zmanjšanje

- Del osnovnega kapitala se izplača družbenikom.
2) Nominalno zmanjšanje
- Del osnovnega kapitala se prenese v rezerve družbe.

Zakon zmanjšanje osnovnega kapitala obravnava enotno.

3.5. Pravice in obveznosti družbenikov

Pravni položaj družbenika v d.o.o.

- Status ustanovitelja in pozneje po registraciji družbenika pridobi fizična ali pravna oseba s
podpisom družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi pri enoosebni družbi, na podlagi katerih
prevzame obveznost vplačati osnovni vložek.
- Status družbenika lahko pridobi tudi skupnost, ki nima statusa pravne osebe, npr.
dedna skupnost.
- Od dneva sklenitve družbene pogodbe do vpisa družbe v register je družbenik v pravnem
razmerju do drugih družbenikov in do tretjih oseb v primeru odškodninske odgovornosti, z
vpisom družbe pa se oblikuje še dodatno pravno razmerje med družbenikom in družbo.

3.5.1. Obveznosti družbenika

Obveznosti družbenika delimo na:

1) Temeljne obveznosti
2) Stranske obveznosti
3) Naknadne obveznosti
4) Zakonske obveznosti

84
Temeljne obveznosti družbenika

1) Plačilo osnovnega vložka

- Osnovni vložek je del ali celota premoženja, ki ga zagotavlja družbenik v okviru
osnovnega kapitala družbe.
- Višina osnovnega vložka družbenika mora biti določena v družbeni pogodbi, vendar
ne sme biti nižja od 50€.
- Temeljne obveznosti vplačila osnovnega vložka družbenik ne more biti oproščen
- Varstvo upnikov, zagotavljanje temeljnih pogojev za poslovanje družbe
- Če ga družbeniki vseeno oprostijo, odgovarjajo za obveznosti družbe v višini
oproščenega vplačila, v okviru spregleda pravne osebnosti.
- Zakon prepoveduje, da bi družbenik pobotal svojo terjatev z zahtevkom družbe za
vplačilo osnovnega vložka.
- Družbenik mora vplačati osnovni vložek v celoti in pravočasno, sicer ga čakajo
zamudne obresti ali odškodnina (484, 485 ZGD-1).
- Najtežja sankcija za neplačilo oz. plačilo v zamudi je izključitev družbenika iz družbe
- Zakonska določila so obvezna in se jih ne da spreminjati
- Ne velja za stvarne vložke
- Kaduciranje (486 ZGD-1):
- Mogoče je samo pri neizpolnjevanju temeljnih obveznosti družbenika
- Pred kaduciranjem je družbenika potrebno pozvati k plačilu in ga
opozoriti
- Z izključitvijo družbenika iz družbe ne preneha njegova obveznost
vplačila osnovnega vložka, preneha mu le status družbenika (izgubi
dotični poslovni delež)
- Status družbenika lahko ponovno pridobi, ko vplača svoj vložek in
morebitno odškodnino.
- Če ne plača v roku, preide njegov delež v celoti, vključno z že
opravljenimi delnimi vplačili, na družbo
- Družba pridobi skrbniško pravico nad omenjenim vložkom,
pri čemer mora poskrbeti za njegovo vplačilo od
zamudnikovih prednikov, če pa tudi to ni mogoče, lahko
družba poslovni delež proda na dražbi.
- Jamstvo zamudnikovih prednikov (487 ZGD-1):
- Za izostanek vplačila osnovnega vložka izključenega družbenika
jamčijo vsi zamudnikovi predniki (neposredni in vsi prejšnji)
- Plačilo se zahteva od neposrednega prednika v roku 1 meseca
- Če neposredni prednik ne plača, družba zahteva plačilo od njegovega
prednika
- Z vplačilom zamudnega zneska prednik pridobi poslovni delež
kaduciranega družbenika
- Dražba poslovnega deleža (488 ZGD-1):
- Če ni mogoče zahtevati plačila zamujenega zneska od zamudnikovih
prednikov, lahko družba zamudnikov poslovni delež proda na javni
dražbi.

85
 - Odgovornost družbenika za vplačilo (489 ZGD-1):
- Če osnovnega vložka niso vplačali niti zavezanci niti ni bil vplačan s
prodajo poslovnega deleža, ga morajo vplačati drugi družbeniki
sorazmerno z velikostjo svojih poslovnih deležev. V enakem
sorazmerju se poveča dolžnost drugih družbenikov, če od nekaterih
med njimi ni mogoče zahtevati vplačila. Te obveznosti ni mogoče
oprostiti.
2) Ohranjanje osnovnega kapitala
- 495-499 ZGD-1
- Namenjeno varstvu družbine sposobnosti poslovanja in varstva upnikov
- Ta obveznost je komplementarna prvi in je družbenikova stalna obveznost (prva le
enkratna) in je povezana s stalnostjo statusa družbenika
- Ohranjanje osnovnega kapitala družbe pomeni ohranjanje vrednosti premoženja
družbe, ki je evidentirano v poslovnih knjigah in od katerega so odštete obveznosti.
- Družbeniki morajo ohranjati osnovni kapital družbe, ki je vpisan v registru, ne glede
na to, ali je dejansko vplačan ali ne.
- Prepovedana so prikrita izplačila iz dobička iz osnovnega kapitala.
- Takšna izplačila morajo družbeniki vrniti.
- Družbeniki morajo družbi zagotoviti lasten kapital, če je to za poslovanje nujno
potrebno:
1) S povečanjem osnovnega kapitala,
2) S posojili družbi
- Posojila družbenikov se štejejo kot premoženje družbe
- Družba sicer dobil sredstva (aktiva) na pasivi pa ima dolg
- Kar zadeva premoženje, ni družba ničesar pridobila
- Še izgubila je, ker pri posojilni pogodbi tečejo obresti
- To lahko družbo spravi v insolvenco
- Primer: Družbenik družbe A d.o.o. je družba B. Družba C je 100%
lastnik družbe B. Ker ima A finančne težave, poslovodstvo od Bja
zahteva kapital. Družba C da posojilo. A gre v stečajni postopek.
- Čigav je posojen denar?
- V stečajnem postopku se to premoženje šteje kot
premoženje družbe
- Kapital bi moral zagotoviti družbenik B, vendar ga ni
- C ni družbenik, ampak gre za vprašanje povezanih
oseb
- Sodišča v tem primeru uporabijo 498/2 ZGD-1,
čeprav ni zavarovanja
- Tretja oseba, ki je v času, ko bi morali
družbeniki kot dobri gospodarstveniki
zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega
družbi dala posojilo in ji je družbenik dal
zavarovanje za vračilo posojila ali se je k
temu družbenik zavezal kot porok, lahko v
stečaju ali postopku prisilne poravnave
zahteva le izplačilo razlike, ki je ni dobila ali

86
 je ne bi dobila iz naslova zavarovanja ali
poroštva.

Stranske obveznosti družbenika

- 474/3(5) ZGD-1:
- Družbena pogodba mora vsebovati morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do
družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti družbe do
družbenikov
- Razen te določbe, jih zakon podrobneje ne ureja
- Stranske obveznosti so torej lahko dogovorjene z družbeno pogodbo ali pa posebno pogodbo
(obligacijskopravni značaj)
- S prevzemanjem stranskih obveznosti se d.o.o. kot kapitalska družba približuje osebnim
družbam
- Stranska obveznost vedno predpostavlja, da je družbenik izpolnil temeljno obveznost vplačila
osnovnega vložka
- Po svoji zasnovi pa utrjujejo vez med družbenikom in družbo
- Vedno so v korist družbe in drugih družbenikov in nimajo značaja varstva upnikov
- Stranske obveznosti so načeloma lahko vse vrste obligacijskih obveznosti
- Družbeniki se lahko dogovorijo, da bodo družbi nekaj dali, storili, dopustili ali opustili
- Velja načelo avtonomije volje družbenikov.
- Primeri: denarna dajatev; obveznost družbenika, da osnovni vložek vplača po višji
ceni; kritje določenih stroškov družbe; zagotavljanje denarnih posojil družbi; dajatev
določenih stvari ali pravic družbi; pravica do uporabe patenta; razširitev konkurenčne
prepovedi…
- Od osnovnega vložka se stranke obveznosti ločujejo po tem, da niso namenjene oblikovanju
osnovnega kapitala družbe. Od naknadnih vplačil pa po tem, da niso namenjene utrjevanju
premoženja družbe.
- Stranske obveznosti so posredno ali neposredno povezane s poslovnim deležem.
- S prenosom poslovnega deleža na drugega družbenika preidejo tudi stranske
obveznosti, ni pa mogoče prenašati stranskih obveznosti, ki so vezane na osebo
družbenika
- Oprostitev ali sprememba stranskih obveznosti je mogoča s spremembo družbene
pogodbe v notarski obliki
- Z izgubo položaja družbenika, z izključitvijo ali izstopom prenehajo tudi njegove
stranske obveznosti.
- Prenehanje stranskih obveznosti v likvidacijskem postopku je odvisno od njene vsebine in
ciljev, ki se uresničuje s stranskimi obveznostmi. Vezane so na poslovni delež in jih torej ni
mogoče ločiti od usode poslovnega deleža. Družba ne more poseči po poslovnem deležu, če
družbenik ne izpolni stranske obveznosti v likvidacijskem postopku.

Naknadne obveznosti družbenika

- 491 ZGD-1:
- Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg
osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila. Naknadna vplačila so lahko v
denarni ali nedenarni obliki. Za naknadna vplačila v nedenarni obliki se smiselno
uporabljajo določbe tretjega odstavka 475. člena tega zakona. Z družbeno pogodbo

87
 se lahko določi, da sklep o naknadnih vplačilih sprejmejo družbeniki. Tak sklep
morajo družbeniki sprejeti soglasno.
- Naknadna vplačila med družbeniki so sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži, v
družbeni pogodbi pa je lahko določen tudi njihov najvišji znesek.
- Z naknadnimi vplačili se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni
deleži.
- 492 ZGD-1:
- Če družbena pogodba za neizpolnitev družbenikove obveznosti pri naknadnem
vplačilu ne določa kaj drugega, se za zamudo pri vplačilu naknadnega vplačila
smiselno uporabljajo določbe 485. do 489. člena tega zakona.
- V družbeni pogodbi je lahko določeno, da je mogoče zahtevati naknadna vplačila že
pred popolnim vplačilom osnovnih vložkov.
- Naknadne obveznosti so torej lahko dogovorjene z družbeno pogodbo ali spremembo
družbene pogodbe s soglasjem vseh družbenikov in v notarski obliki.
- Gre za prostovoljno obveznost družbenikov
- Funkcija je kritje potreb družbe oz. njenega podjetja
- Značaj dolžniško-upniškega razmerja (terjatev družbe, zamudne obresti,…)
- Razlika med obveznostjo vplačila osnovnega vložka in naknadnimi vplačili je v tem, da lahko
družba posameznega družbenika oprosti naknadnega vplačila.

Zakonske obveznosti družbenika

- Kljub avtonomiji družbenikov, zakon določa dolžnosti družbenikov, ki izhajajo iz narave

družbe:
- Načelo vestnosti in poštenosti in zvestobe družbi
- Konkurenčna prepoved in prepoved škodljivega ravnanja družbenika
- Načelo privrženosti družbi

3.5.2. Pravice družbenika

S podpisom družbene pogodbe in vpisom družbe v sodni register ustanovitelj postane kot imetnik
poslovnega deleža družbenik in pridobi vrsto pravic, ki mu gredo na podlagi zakona in pogodbe.

Glede na vsebino delimo pravice družbenika na:

1) Premoženjske pravice
- Pravica do poslovnega deleža, pravica do udeležbe v dobičku, pravica do delitve
likvidacijske mase, druge premoženjske ugodnosti
2) Članske pravice
- Pravica do upravljanja, pravica do izstopa, pravica do izključitve drugega družbenika,
pravica do informacije in pravica do vpogleda v poslovne knjige

Glede na podlago ločimo:

1) Zakonske pravice
- Določa jih zakon
- Premoženjske in članske pravice
2) Pogodbene pravice

88
 - Določa jih pogodba
- Pravice družbenikov terjati od družbe, da družba v njihovo korist nekaj da, stori,
dopusti ali opusti

Glede na razmere družbenikov ločimo:

1) Splošne pravice
- Pripadajo vsem družbenikom
2) Posebne pravice
- Pripadajo samo nekaterim družbenikom

3.5.2.1. Premoženjske pravice

1) Pravica do poslovnega deleža

- Pogoj za pridobitev članskih in premoženjskih pravic je plačilo osnovnega vložka ob
ustanovitvi oz. kasneje ob povečanju osnovnega kapitala. Na podlagi osnovnega
vložka in sorazmerno njegovi višini družbenik pridobi svoj poslovni delež, ki pomeni
članstvo, skupek upravičenj družbenika, predmet imetništva in imetništvo pravic
družbenika.
- Gre za splošni pojem za vse pravice in obveznosti, ki jih ima družbenik v družbi
- Opredeljuje tudi položaj družbenika v odnosu do drugih v družbi, zlasti pri
uresničevanju upravljavskih članskih pravic
2) Pravica do udeležbe na dobičku
- Gre za zakonsko pravico, ki je ni mogoče izključiti v pogodbi; je premoženjske narave
in je ena temeljnih pravic družbenikov.
- Pravica je pogojne narave, saj mora biti dobiček najprej ustvarjen, da bi lahko
družbeniki uresničevali svojo pravico
- Temeljni cilj podjetništva je dobiček
- Pravica se vedno izraža v denarni obliki v veljavni valuti, je prenosljiva in jo je možno
tudi zastaviti.
- Zakon določa subsidiarno načelo, da se dobiček deli v skladu s poslovnimi deleži, če
družbena pogodba ne določa drugače
- Zakon varuje dobrovernega družbenika, saj mu ni potrebno vračati tistega, kar je
prejel kot dobiček, razen v primeru, ko ni bil v dobri veri, ali pa je ali bi moral vedeti,
da je bil dobiček potreben za ohranitev osnovnega kapitala (497 ZGD-1).
- 494 ZGD-1:
- Družbeniki imajo pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta
ugotovljen v letni bilanci, če družbena pogodba ne določa drugače.
- Dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba
ne določa drugače.
- 95 ZGD-1:
- Od dobička pripada vsakemu družbeniku najprej delež v višini 5% njegovega
kapitalskega deleža. Če dobiček tega ne omogoča, se deleži ustrezno znižajo.
- Pri izračunu deleža dobička, ki družbeniku pripada v skladu s prejšnjim
odstavkom, se plačila, ki jih je družbenik vplačal med poslovnim letom kot
vložke, upoštevajo v sorazmerju s časom, ki je potekel od vplačil. Če je

89
 družbenik med poslovnim letom dvignil denar iz svojega kapitalskega deleža,
se upoštevajo zmanjšani zneski v sorazmerju s časom, ki je potekel od dviga.
- Delež dobička, ki presega v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena
izračunane deleže dobička, in izguba v poslovnem letu se razdelita med
družbenike po enakih delih.
- Družbeniki lahko, če družbena pogodba to omogoča, s sklepom vseh
družbenikov odločijo, da se dobiček deli drugače, kot je določeno v tem
členu.
3) Pravica do ustreznega dela likvidacijske mase:
- Je edini primer, ko družbenik participira na premoženju družbe
- Je družbenikova pravica do premoženja, ki je ostalo v družbi po opravljenem
likvidacijskem ali stečajnem postopku.
- Najprej pa morajo biti poplačani dolgovi družbe.
- Likvidacijski upravitelj razdeli premoženje v sorazmerju s poslovnimi deleži, razen če
družbena pogodba določa drugače.
- 30 dni po sprejetju sklepa o razdelitvi premoženja
4) Pravica do drugih ugodnosti
- 493 ZGD-1:
- Z družbeno pogodbo se lahko določi, da je družba dolžna v korist enega ali
več družbenikov nekaj dati, storiti, dopustiti ali opustiti.
- Dolžnost družbe iz prejšnjega odstavka ne sme biti v nasprotju z določbami
486. do 489. člena in 495. člena tega zakona.
- Po navadi gre za določene storitve, ki jih bo družba odplačno ali pa zastonj opravljala
za družbenika; zadovoljevanje posebnih potreb posameznika ali več družbenikov s
poslovanjem družbe
- Tipičen primer
- Povezane družbe: ena družba je ustanovljena s strani drugih za namen
opravljanja računovodskih storitev družb ustanoviteljic (namen torej ni
doseganje dobička, temveč zadovoljevanje potreb družbenikov)

3.5.2.2. Članske pravice

1) Pravice upravljanja in nadzora

- Udejanja se na skupščini
- Glasovalna pravica (506 ZGD-1)
- Vsakih dopolnjenih 50 eurov osnovnega vložka daje družbeniku en glas.
Družbena pogodba lahko določi, da imajo nekateri družbeniki več glasov na
vsakih 50 eurov osnovnega vložka ali da je glasovalna pravica nekaterih
družbenikov omejena. Za izračun števila glasov se upošteva v denarju
izražena višina osnovnega vložka, ki je določena v pogodbi in/ali aktih o
povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala.
2) Pravica družbenika do izstopa
- 501/1,2,4 ZGD-1:
- Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je
lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali
izključitve. Če po družbeni pogodbi o izključitvi družbenika odloča skupščina,
se ne uporablja določba tretjega odstavka 506. člena tega zakona.

90
 - Ne glede na prejšnji odstavek sme družbenik s tožbo od družbe zahtevati
izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali
poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali
onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri
uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali
poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.
- Družbenik se pravici iz drugega odstavka tega člena ne more vnaprej
odpovedati.
- Izstop ni zakonska pravica (izjema je 501/3 ZGD-1), pač pa to pravico konstituira
družbena pogodba
- Govorimo o pogodbenem izstopu (501/1 ZGD-1)
- Družbeno razmerje se, če je to v pogodbi predvideno, razveže z enostransko
izjavo - odpoved (z ali brez odpovednega roka; odvisno od DP)
- Tožba na izstop se vloži pri sodišču
- Izstop iz družbe mora biti v skladu z načelom vestnosti in poštenja.
- Izstop ima 2 fazi:
1) Napoved izstopa
- Ima naravo odpovedi družbene pogodbi
2) Postopek izstopa
3) Pravica do izključitve družbenika:
- 501/1,3,4 ZGD-1:
- Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je
lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali
izključitve. Če po družbeni pogodbi o izključitvi družbenika odloča skupščina,
se ne uporablja določba tretjega odstavka 506. člena tega zakona.
- Ne glede na prvi odstavek tega člena sme vsak družbenik s tožbo zahtevati,
da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi,
zlasti če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v
nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira
redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če
sicer grobo krši pogodbo.
- Družbenik se pravici iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne more
vnaprej odpovedati.
- Družbeno razmerje je sicer trajno, vendar družbeniki niso dolžni trpeti družbenika, ki
onemogoča uresničevanje ciljev družbe ali družbi povzroča škodo
- Družbena pogodba lahko določi pogoje in postopek s katerim se lahko družbenika
izključi iz družbe, sicer pa ima vsak družbenik pravico s tožbo na sodišču zahtevati
izključitev drugega družbenika iz družbe
- Obstajati morajo utemeljeni razlogi
- Škoda družbi ali družbenikom, ravnanje v nasprotju s sklepi, pasiven
pri upravljanju, grobo krši določila družbene pogodbe
- Družbenik mora upoštevati interese družbe in se ravnati po načelu
vestnosti in poštenja
- Gre za pogodbeno in zakonsko izključitev
- Za izključitev veljajo enaka pravila o amortizaciji poslovnega deleža in odpravnini kot
za izstop družbenika.

91
 - Prenehanje poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika (502 ZGD-1):
- Z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega
družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti.

92
 - V treh mesecih po izstopu ali izključitvi družbenika morajo drugi družbeniki:
- Sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak
nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki po
prejšnjem odstavku preneha, ali
- V sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove
osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je
višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred
prenehanjem poslovnega deleža po prejšnjem odstavku.
- Za zmanjšanje osnovnega kapitala iz prve alineje prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo določbe 520. člena tega zakona. Za prevzem osnovnih
vložkov ali povečanje osnovnih vložkov po drugi alineji drugega odstavka
tega člena se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 517.
člena tega zakona.
- Če družbeniki v treh mesecih po izstopu ali izključitvi družbenika ne
sprejmejo sklepa iz prve ali druge alineje drugega odstavka tega člena, se
šteje, da so sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala iz prve alineje
drugega odstavka tega člena in mora poslovodja ravnati po določbah 520.
člena tega zakona.
- Družbenik, ki je izstopil iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti
svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Družba mu mora to vrednost
izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni
meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. Družbenik,
ki je v družbo vložil stvarni vložek, lahko namesto takega izplačila zahteva
vrnitev stvari in pravic, ki so bile predmet stvarnega vložka, če vrednost teh
stvari ali pravic ne presega ocenjene vrednosti poslovnega deleža, vendar ne
prej kot v treh mesecih po izstopu.
- Družbenik, ki je bil izključen iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene
vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. Družba mu mora
to vrednost izplačati najpozneje v šestih letih od dneva izključitve z obrestmi
po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na
vpogled. Če družba ali družbeniki od izključenega družbenika zahtevajo
plačilo odškodnine, sme družba izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega
deleža zadržati do pravnomočnosti sodbe, s katero je odločeno o tem
odškodninskem zahtevku, ali do sklenitve poravnave med družbo in
izključenim družbenikom.
Plačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža po petem ali šestem odstavku
tega člena ali vračilo predmeta stvarnega vložka po petem odstavku tega
člena se lahko opravi šele po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala v register
ali po vpisu spremembe določb družbene pogodbe o spremembi poslovnih
deležev družbenikov v skladu z drugo alineo drugega odstavka tega člena v
register.
4) Pravica do informacij in pravica do vpogleda v poslovne knjige:
- Na podlagi teh pravic družbenik odgovorno sodeluje pri upravljanju družbe in
sočasno pri nadzoru drugih družbenikov

93
 - Pravica do informacij je zakonska, posebej določena pravica
- Vsak družbenik ima pravico zahtevati od poslovodje informacijo o zadevah, ki
se tičejo družbe. Informacija mora biti popolna, izčrpna in takojšnja. S to
pravico je družbenik zaščiten pred samovoljo poslovodje.
- To je izrazito individualna družbenikova pravica; uresničuje jo lahko vsak
družbenik posebej
- Pogodba je ne more izključiti
- Pravica do vpogleda v poslovne knjige
- Podobna pravici do informacij
- Teorija meni, da gre za enotno pravico, ki ima dva načina izvrševanja
- Je neprenosljiva in je ni moč ločiti od drugih pravic
- Pravica nastane z dnem, ko ustanovitelj pridobi status družbenika
- Ustna, pisna informacija; izven ali na skupščini
- Informirati mora poslovodja v razumnem roku; ne takoj, vendar čimprej
- Prenehanje družbe še ne pomeni prenehanja te pravice
- Lahko jo uveljavlja tudi proti likvidacijskemu upravitelju
- 512 ZGD-1:
- Poslovodja mora družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o
zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise.
- Poslovodja sme zavrniti zahtevo po informacijah ali vpogledu, če je verjetno,
da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi
s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. O odklonitvi
zahteve dokončno odločajo družbeniki.
- Poleg tega je poslovodja dolžan zavrniti informacijo, če je
pričakovati, da bo uporabljena v konkurenčne namene (dober
gospodarstvenik)
- Pravica poslovodje do zavrnitve družbenika je hkrati tudi njegova
dolžnost
- O zavrnitvi odločajo družbeniki z navadno večino
- Gre torej za začasno zavrnitev posredovanja informacij
- 513 ZGD-1:
- Družbenik, ki mu informacije nisi bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v
knjige in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim
odstavkom prejšnjega člena, sme od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo
dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled.

Primer:

- V obravnavani zadevi je po ugotovljenem dejanskem stanju Aleš Šalehar kot družbenik

družbe Badabing d.o.o. z dopisom zahteval od direktorja družbe Jožefa Tenorja vpogled v
listine in drugo dokumentacijo o poslovanju, kar je direktor zavrnil in družbeniku Šaleharju
pojasnil, da se drugi trije družbeniki z zahtevo po vpogledu ne strinjajo. Šalehar je zoper
družbo Badabing d.o.o. vložil tožbo, s katero naj mu sodišče omogoči vpogled v zahtevano
dokumentacijo družbe.

94
 - Rešitev (2 odgovora):
- Odgovor VS RS
- Tožbeni zahtevek se zavrne
- Konstrukcija 512 in 513 ZGD-1 pomeni, da družbenik lahko zahteva vpogled v
poslovne knjige in to pravico uveljavlja z zahtevo do poslovodje
- Poslovodja je zastopnik družbe, zato potrebno komunicirati z njim
- Poslovodja zavrne ali dovoli tak vpogled
- Zavrne lahko iz utemeljenih razlogov
- Ne glede na to, ali zavrne iz utemeljenih razlogov ali ne, se
družbenik lahko obrne na skupščino
- 513 ZGD-1: družbenik, ki mu informacije niso bile dane, lahko to zahteva
sodno, ne glede na to, ali mu niso bile dane iz utemeljenih ali neutemeljenih
razlogov
- Družbenik mora najprej izčrpati oba koraka:
1) Zahtevati od poslovodje
2) Zahtevati od skupščine
3) Šele nato lahko zahteva sodno
- Odgovor teorije in doktrine
- Poslovodja zavrne zahtevo na podlagi 512/2 ZGD-1
- To pomeni, da družbenik ne potrebuje še skupščine, da lahko vpogled
zahteva sodno; dovolj je, da je družbeniku vpogled zavrnjen
- Kako bo odločil sodnik?
- Najprej bi se preverilo, ali je bila zavrnitev vpogleda obrazložena. Če bi šlo za
sum, da bo družbenik škodoval družbi, bi se njegova zahteva zavrnila. V
kolikor pa zavrnitev ne bi bila obrazložena oz. družbeniki niso zaznali
nobenega suma, da želi Šalehar družbi škodovati in so njegovo zahtevo
zavrnili kar tako, bi mu s sodno odločbo lahko dovolili vpogled v listine in
drugo dokumentacijo.

3.6. Upravljanje družbe

Upravljati družbo je temeljna zakonska, članska in pogodbena pravica družbenikov. Pravica

upravljanja družbe je konstitutivnega značaja za članstvo in je ni mogoče ločiti od drugih članskih
pravic.

Načelo prepovedi ločevanja pravic

- Prepovedan prenos pravice glasovanja

- Prepovedan prenos pravice izpodbijanja sklepov
- Prepovedan prenos pravice do obveščanja
- Na nečlana družbe
- Prav tako je prepovedan prenos posameznih upravičenj na drugega, ki bi ta
upravičenja izvajal v lastnem imenu
- Ena od omejitev zasebne avtonomije na področju prava družb

Skupščina družbenikov je najvišji organ d.o.o. Skupščino sestavljajo vsi družbeniki; fizične osebe
osebno, pravne osebe po zastopnikih. Bistveno za skupščino je hkratna navzočnost družbenikov na

95
istem kraju, ker samo ta omogoča medsebojne stike. Vsak družbenik ima pravico do udeležbe na
skupščini, za uresničitev te pravice mora poskrbeti sklicatelj – povabljeni morajo biti vsi družbeniki,
tudi tisti, ki nimajo glasovalne pravice. Sklicevanje skupščine je v interesu družbe in družbenikov.
Nima funkcije vodenja poslov.

D.o.o. je namenjena bolj osebnemu odnosu med družbeniki. Družbeniki lahko odločajo tudi izven
skupščine s pisno ali ustno komunikacijo. V večjih kapitalskih družbah skupščina navadno sprejema
zgolj statusne in kadrovske odločitve; v takih družbah je poslovodja relativno svoboden.

3.6.1. Upravljavska upravičenja

V praksi se praviloma zagovarja stališče, da je nosilec upravljavskih upravičenj skupščina družbe.

Zakon pa ne sledi temu stališču. Po 504 ZGD-1 so družbeniki individualni nosilci pravic upravljanja
družbe, skupščina pa je le oblika sprejemanja sklepov, pri čemer pa ni obvezna, saj lahko družbeniki s
pisno izjavo sklenejo, da se skupščina ne sestane (507/2 ZGD-1). V tem primeru svoje glasove in
odločitev pošljejo poslovodji pisno, telefonsko, telegrafsko, elektronsko….

505 ZGD-1

- Družbeniki odločajo o:
- Sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička;
- Zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov;
- Vračanju naknadnih vplačil;
- Delitvi in prenehanju poslovnih deležev;
- Postavitvi in odpoklicu poslovodij;
- Ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;
- Postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;
- Uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s
povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;
- Zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in
- Drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.

Določbe ZGD-1 niso kogentne narave

- Družbeniki lahko odločajo tudi o drugih vprašanjih

- Pravice lahko določi družbena pogodba
- Določba je namenjena razmejitvi pristojnosti med družbeniki in poslovodjo glede vodenja
družbe (če te razmejitve ni v družbeni pogodbi)
- Družbeniki imajo lahko več pravic ali prenesejo določene pravice na drug organ (poslovodja)
- To velja tudi za sprejemanje letne bilance in razdelitev dobička

3.6.2. Sprejemanje sklepov

Družbeniki odločajo o vseh vprašanjih upravljanja družbe s sprejemanjem sklepov (na skupščini, s
pismenimi izjavami).

V okviru pravice do upravljanja imajo družbeniki tudi pravico prisostvovati na skupščini, ki pa je

ločena od pravice glasovanja, saj lahko na skupščini prisostvujejo tudi družbenikih, katerih pravica

96
glasovanja je omejena. Družbeniki lahko pravico prisostvovanja na skupščini uresničujejo tudi preko
pooblaščenca, ki lahko tudi glasuje, če ima pisno pooblastilo.

Skupščina je skupni sestanek družbenikov, na katerem družbeniki sooblikujejo svojo voljo in se

izjasnijo v obliki sklepa (skupščinski sklep); je najvišji organ družbe.

3.6.2.1. Sklic skupščine družbenikov

1) Skupščino skliče poslovodja (508 ZGD-1):

- Če naj družbeniki odločajo o zadevah iz 505. člena tega zakona;
- Če je to nujno za interese družbe;
- Če se z letno bilanco ali bilanco med poslovnim letom ugotovi, da je izgubljena
polovica osnovnega kapitala;
- V drugih primerih, določenih z zakonom ali družbeno pogodbo.
- Poslovodja vedno družbenike povabi, naj se pisno izjavijo, da se skupščina ne
bo sestala in pošljejo glasove
- Družbeniki se lahko (soglasno) odločijo, da se skupščina ne sestane
- Takrat se sklepi sprejemajo z izjavami, ki jih pošiljajo poslovodji
2) Izjemoma lahko skupščino skličejo družbeniki (511 ZGD-1)
- Varstvo manjšinskih družbenikov
- Pogoj je poslovni delež najmanj 10%
- Sicer posamezni družbenik skupščine ne more sklicati

Način sklica (509 ZGD-1):

- Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine

vpisani v register, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni
pred dnem zasedanja skupščine.
- Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi
družbeniki.
- Določba prejšnjega odstavka velja tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način,
predpisan za sklic, vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.

3.6.2.2. Odločanje na skupščini

510 ZGD-1 (sklepčnost in odločanje skupščine družbenikov):

- Skupščina družbenikov veljavno odloča, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo večino

glasov v skladu z določbo prvega odstavka 506. člena tega zakona.
- Če ni z zakonom ali družbeno pogodbo določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z
večino oddanih glasov.
- Družbena pogodba lahko določi, da se že v vabilu za skupščino določi naknadni dan zasedanja
skupščine, če ta ob prvotno določenem času ne bi bila sklepčna; skupščina na naknadnem
zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov.
- Naknadni dan zasedanja skupščine ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po
prvotno določenem dnevu.

97
Glasovalna pravica (506 ZGD-1 ):

- Vsakih dopolnjenih 50 eurov osnovnega vložka daje družbeniku en glas. Družbena pogodba
lahko določi, da imajo nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 eurov osnovnega vložka ali
da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena.
- Za družbenika lahko glasuje tudi pooblaščenec, ki ima za to pisno pooblastilo.
- Družbenik, ki naj bi bil s sklepom skupščine oproščen obveznosti ali se sklep skupščine nanaša
na pravni posel, začetek ali prenehanje spora s tem družbenikom, ne more glasovati v tej
zadevi in tudi ne more uresničevati glasovalne pravice za drugega.
- Družba ne more uresničevati pravic iz lastnih deležev.

Pravica do glasovanja je posebno upravičenje družbenika, da sodeluje pri kolektivnem oblikovanju

volje. Pravica do glasovanja je bistvena sestavina članskih pravic družbenika in je z njim neločljivo
povezana. Pripada vsakemu družbeniku, razen če mu ni omejena. Je nedeljiva, tudi če ima več oseb
skupni poslovni delež. Lahko se izvršuje po pooblaščencu.

Vsi družbeniki imajo glasove sorazmerno vrednosti njihovih osnovnih vložkov (glasovanje po
nominalni vrednosti osnovnega vložka); ni odločanja per capita. Izjema mora biti določena z
družbeno pogodbo.

Družbeniki odločajo na skupščini z večino oddanih glasov. Zakon ali družbena pogodba lahko določi
drugače. Upoštevajo se le oddani glasovi; vzdržani glasovi so enaki neoddanim glasom.

Prepoved uresničevanja glasovalne pravice:

- Preprečevanje zlorabe glasovalne pravice družbenika na škodo družbe ali drugih družbenikov
- 506/3 ZGD-1:
- Družbenik, ki naj bi bil s sklepom skupščine oproščen obveznosti ali se sklep
skupščine nanaša na pravni posel, začetek ali prenehanje spora s tem družbenikom,
ne more glasovati v tej zadevi in tudi ne more uresničevati glasovalne pravice za
drugega.
- Prepoved je možna tudi v družbi z dvema družbenikoma
- Prepovedi ni, kadar gre za uresničevanje določenih pravic na podlagi statusa družbenika
- Glasovanje o imenovanjih (poslovodja, prokurist)
- Omejitev glasovalne pravice je mogoča tudi z družbeno pogodbo
- Zgolj v skupnem interesu družbe

3.6.3. Varstvo manjšine

Načelo večinskega odločanja naj bi zagotavljajo varovanje interesov večine. Načelo vestnosti in
poštenja pa večini nalaga, da zagotavlja tudi interese manjšine.

Družbeniki morajo upoštevati načelo enakega obravnavanja družbenikov. Pri sprejemanju sklepov z
večinskim odločanjem morajo družbeniki upoštevati tudi interese manjšine.

98
Poznamo:

1) Institucionalno varstvo manjšine

- Zagotavlja se z zakonom in družbeno pogodbo
- Pravica do tožb (ničnost, izpodbojnost) glede sklepov skupščine
- ¾ odločanje o spremembi družbene pogodbe
- Prepoved konkurence…
2) Subjektivno varstvo manjšine
- Uresničuje se s subjektivnimi pravicami, zlasti pa s pravico do informacij
3) Statusno varstvo manjšine:
- Dolžnosti organov družbe, da varujejo interese vsakega družbenika
- Predvsem NS, če obstaja
4) Varstvo manjšine z zakonskimi pravicami
- Družbeniki z najmanj 10% osnovnega kapitala imajo pravico do zahteve po sklicu
skupščine (511 ZGD-1)

3.7. Oblikovanje nadzornega sveta

514 ZGD-1:

- Če je v družbeni pogodbi določeno, da ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo
določbe o nadzornem svetu v delniški družbi, če družbena pogodba ne določa drugače.
- Nadzorni svet torej v d.o.o. ni obvezen

3.8. Poslovodja

515/1,2,5 ZGD-1:

- Družba ima enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle
družbe in jo zastopajo.
- V družbeni pogodbi je lahko določeno, da se poslovodja imenuje za določen čas, ki ne sme
biti krajši od dveh let. Ista oseba je lahko za poslovodjo ponovno imenovana.
- Družba ima lahko tudi več poslovodij. Družbena pogodba določa, ali delujejo skupno ali kot
posamični poslovodje.

Poslovodja (direktor) zavzema osrednje mesto v d.o.o.. Brez njega d.o.o. sicer lahko obstaja, vendar
ne more delovati. D.o.o. ima dva obvezna organa: skupščino in poslovodjo; NS ni obvezen.
Poslovodja je podrejen družbenikom, zlasti ker ga oni postavijo in odpokličejo, nadzorujejo njegovo
delo in mu svetujejo (439 ZGD-1).

Dolžnost poslovodje je voditi posle, tj. odločanje o proizvodnem procesu in o sklepanju poslov s 3.
osebami. Poslovodja je zakoniti zastopnik družbe. To postane z imenovanjem. Poslovodja imenuje
prokurista in ostale zastopnike. Če poslovodja ni državljan RS, mora imenovati prokurista, ki je
slovenski državljan. Skupščina lahko poslovodji daje napotila, kako voditi posle.

99
 3.8.1. Postavitev poslovodje

O postavitvi in odpoklicu poslovodje odločajo družbeniki (505 ZGD-1) s sklepom na skupščini.

Postavitev je sinonim za imenovanje. Tudi družbenik, ki je predviden za poslovodjo, lahko o tem
glasuje. Družbeniki o postavitvi odločajo z večino glasov (družbena pogodba lahko to ureja drugače).

Družbeniki lahko pravico postavljanja in odpoklica poslovodij prenesejo tudi na drug organ. Če ima
družba NS, je ta pristojen za postavitev in odpoklic poslovodje.

Postavitev poslovodje mora biti opravljena pred vpisom družbe v register. Zakon ne pozna t.i. v.d.
poslovodij (začasnih). Če družba nima poslovodje več kot eno leto, to ni razlog za prenehanje družbe,
tako kot pri d.d..

Poslovodja je lahko vsaka neomejeno poslovno sposobna fizična oseba

- Razen osebe, ki: (255/2 ZGD-1)

1) Je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
2) Je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper
delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper
okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali
nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
3) Ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja
prepoved, ali
4) Je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni
postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z
določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski
odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.

Pogodba o opravljanju funkcije poslovodje

- Praviloma so v družbeni pogodbi opredeljene osnovne pravice, obveznosti in odgovornost

poslovodij in ali se poslovodja imenuje za določen čas (ki ne sme biti krajši od dveh let) ali za
nedoločen čas. Družbena pogodba opredeli tudi, ali ima družba več poslovodij in kako
sprejemajo odločitve.
- Poslovodja je imenovan s sklepom skupščine, zato za opravljanje funkcije poslovodje ne
potrebuje nobene pogodbe
- Odnos med poslovodjo in družbo je popolnoma korporativne narave
- Pogodba med družbo in poslovodjo je potrebna zlasti zaradi davčnih, delovnopravnih in
drugih vidikov.
- Ta pogodba ima pravno naravo sui generis
- Zaradi dvojne funkcije poslovodje:
- Organ družbe
- Delavec družbe
- Sestavljena mora biti v pisni obliki na podlagi določil ZDR-1
- Pogodbo s poslovodjo sklepajo družbeniki
- V njej se praviloma konkretizirajo pravice, obveznosti in odgovornost poslovodje
- Krog pravic, obveznosti in odgovornosti je mogoče s pogodbo tudi razširiti

100
101
 3.8.2. Odpoklic poslovodje

V skladu s temeljnim načelom svobodne odločitve družbenikov o postavitvi in imenovanju poslovodje

imajo družbeniki tudi pravico, da kadarkoli odpokličejo poslovodjo.

515/3,4 ZGD-1

- Skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan
za določen ali nedoločen čas. V družbeni pogodbi se lahko določi, da skupščina odpokliče
poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo. Za zahtevke iz pogodbe o
opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska
razmerja.
- Odpoklic ne rabi biti utemeljen
- Družbena pogodba lahko omeji odpoklic na navedene razloge
- Če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet.

Družbeniki lahko poslovodjo na skupščini kadarkoli odpokličejo brez razloga. Do utemeljenega

odpoklica pride, če poslovodja:

1) Huje krši svoje dolžnosti, ki jih ima po pogodbi/zakonu

2) Huje krši prepoved konkurence
3) Onemogoča družbenikom izvrševanje njihovih pravic
4) Povzroči družbi hujšo škodo
5) Če družbeniki izgubijo zaupanje v poštenost poslovodje

Poslovodja ni upravičen do odpravnine, če ta ni zapisana v družbeni pogodbi. Odpravnina ni

definirana niti v ZGD-1 niti v OZ; pomeni obliko odškodnine, ki je dogovorjena in pavšalizirana. Če je
določena v kateri od pogodb, jo sme poslovodja ob izpolnjenih drugih pogojih zahtevati ne glede na
to, ali je v resnici škoda manjša ali je sploh ni. Priznati pa bi bilo treba možnost, da se odpravnini
pridruži še odškodnina, če bi bila škoda večja kot odpravnina. Namen odpravnine je, da se popravi
tista škoda, ki je nastala zaradi neutemeljenega odpoklica.

Ker bi naj bila d.o.o. manjša družba, je položaj poslovodje manj trden kot v okviru d.d. Zato tudi pri
d.o.o. ni vprašanj glede odškodninske odgovornosti poslovodje, saj ne pride do informacijske blokade
ali šuma med poslovodjo in skupščino.

3.9. Družba z enim družbenikom (enoosebna d.o.o.)

D.o.o. ima lahko enega samega družbenika.

Včasih to ni bilo dovoljeno, zato je družbo formalno ustanovilo več družbenikov, delež enega
družbenika pa je bil tako velik, da so bili ostali družbeniki nepomembni (slamnati možje). Zaradi tega
je danes splošno priznana možnost ustanovitve družbe z enim samim družbenikom.

EU je sprejela direktivo, po kateri morajo države članice uzakoniti enoosebne d.o.o. oz. podobne
oblike. V Franciji so ustanovili enoosebno podjetje z omejeno odgovornostjo. V Sloveniji so se
podjetniki posamezniki preoblikovali v enoosebno d.o.o. s ciljem izogniti se osebni odgovornosti.

102
V enoosebni d.o.o. je ista oseba edini družbenik in poslovodja, kar je identično, kot pri samostojnem
podjetniku. V delovno-pravni literaturi se kljub pravni osebnosti šteje, da je edini družbenik kot
poslovodja samozaposlena oseba.

Pravna razlika med s.p. in enoosebno d.o.o. je, da podjetnik odgovarja za obveznosti z vsem svojim
premoženjem, enoosebni družbenik pa odgovarja le s premoženjem družbe. Zato je varneje poslovati
s samostojnim podjetnikom kot z enoosebnim družbenikom.

Pri večosebnih d.o.o. se družbeniki lahko med sabo kontrolirajo. Pri enoosebnih družbah ni tako.

Značilnosti enoosebne d.o.o. so:

- Ne more nastati s pogodbo

- Ustanovitveni akt je enostranska izjava volje, vendar ni potrebno, da je v notarskem zapisu.
- Vseeno pa mora vsebovati sestavine, ki jih določa 474 ZGD-1
- Veljajo enaka pravila o osnovnih vložkih in osnovnem kapitalu
- Če edini družbenik v izjavi določi, da denarni vložek ne bo izplačan v celoti, mora dati za to
določeno garancijo (varščino). Varščina je obvezna pri vseh oblikah nastanka enoosebne
družne (na novo, preoblikovanje, združitev). Glede varščine pridejo v poštev pravila civilnega
prava in gospodarska praksa. Smisel varščine je v tem, da se zagotovi plačilo manjkajočega
dela osnovnega vložka. Položena je v korist družbe in mora biti dokumentirana (listina o
varščini).
- Evidenca odločanja
- Imeti skupščino pri enoosebni d.o.o. bi bilo nesmiselno
- Evidenca odločanja je potrebna, ker obstaja nevarnost, da sklepi družbenika ne bi bili
razvidni
- Sklepi edinega družbenika se vpisujejo v posebno knjigo sklepov, ki jo predhodno overi notar
- Notar ne sodeluje pri vsakem sklepu

Pravni posli morajo biti sklenjeni v pisni obliki

- Posredno varstvo tretjih oseb in javnih interesov

- Izjema so redna poslovanja

3.10. Prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo

Razlogi za prenehanje (521 ZGD-1)

- Družba preneha:
- Če preteče čas, za katerega je ustanovljena;
- Če tako sklenejo družbeniki z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov;
družbena pogodba lahko določi višjo večino;
- Če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe;
- S stečajem;
- S sodno odločbo v skladu z drugim odstavkom tega člena;
- Če nima družbenikov ali če ima družba samo lastne deleže,
- Če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev,
- Z združitvijo v kakšno drugo družbo, ali

103
 - Če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek.
- Vsak družbenik, čigar poslovni delež znaša najmanj eno desetino osnovnega kapitala, lahko s
tožbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe, če meni, da ni mogoče v zadostni meri
doseči ciljev družbe ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe.

Za postopek likvidacije, vključujoč tudi prenehanje po skrajšanem postopku, se smiselno uporabljajo

določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe.

4. Delniška družba
4.1. Pojem delniške družbe

Delniška družba je pravnoorganizacijska oblika kapitalske družbe (3/3(2) ZGD-1), ki ima osnovni
kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice, kot pravna oseba odgovarja upnikom za svoje
obveznosti z vsem svojim premoženjem, delničarji pa za obveznosti družbe upnikom ne odgovarjajo.

Delniška družba je statusnopravna oblika, v kateri so lastniki poslovnih deležev delničarji.

168 ZGD-1:

- Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice.
- Delniška družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
- Delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom.

Tri osnovne pravne značilnosti delniške družbe:

- Delniški kapital
- Osnovni kapital oz. osnovna glavnica, ki je razdeljena na delnice
- Pravna osebnost s poudarkom na odgovornosti za obveznosti z vsem družbenim
premoženjem
- Izločitev osebne odgovornosti delničarjev upnikom za obveznosti družbe.

Poglavitna pravna značilnost vseh tipov delniških družb je, da je nosilec pravic in obveznosti v družbi
kot pravni osebi personificirani kapital. Premoženje d.d. je osamosvojena lastnina d.d. kot pravne
osebe, delničarji niso lastniki družbe, temveč iz naslova vplačanega deleža (delnice) v osnovni kapital
družbe uresničujejo premoženjske in članske pravice. Nosilec pravic in obveznosti je delniška družba
kot samostojni premoženjskopravni subjekt.

d.d. omogoča zbiranje oz. združevanje manjših kapitalov z namenom doseganja pozitivnih učinkov
koncentracije velikega kapitala, ob sočasni izključitvi prevelikega tveganja naložbenikov, saj ti za
obveznosti družbe upnikom ne odgovarjajo, izgubijo lahko samo svoj vložek. Bistveno je, da je
družbino premoženje ločeno od zasebnega oz. osebnega premoženja vložnikov kapitala in da ta
pravnoorganizacijska različica kapitalskih družb delničarjem omogoča posredno ali neposredno
udeležbo v opravljanju pridobitne dejavnosti, ne da bi od njih hkrati zahtevala tudi osebno
odgovornost.

Družba je samostojen nosilec pravic in obveznosti (4 ZGD-1), lastnik družbinega premoženja je samo
družba in ne njeni člani. Delniški kapital sam je nosilec gospodarske zgradbe in pravne osebnosti d.d..

d.d. ima status gospodarske družbe tudi tedaj, ko v celoti ali deloma opravlja dejavnost, ki ni
pridobitna.

104
Po akumulaciji kapitala so delnice v samem vrhu gospodarskih družb. Z delnicami je mogoče trgovati,
zato je kapital v vsakem trenutku na voljo. d.d. ne omogoča le pridobivanja dobička, ampak je vložek
v vsakem trenutku mogoče pretvoriti nazaj v denar – delnica je likvidna. Ime anonimna družba se je
uveljavilo, ker je vez med delničarji in družbo tako rahla, da so delničarji praktično anonimni.
Delničarji nimajo praktično nobenega vpliva na poslovanje delniške družbe.

Prinosniške delnice: delničar je tisti, ki ima delnico v rokah. Njegovo ime ni nikjer navedeno.

4.2. Zgodovinski razvoj

Delniška družba je po svojem gospodarskem in pravnem pomenu najpomembnejša trgovinska

družba, ne le med kapitalskimi družbami, temveč med trgovinskimi družbami nasploh.

Tako kot osebne družbe so tudi prve delniške družbe nastale v Italiji. Leta 1407 je bila v Genovi
ustanovljena Banka sv. Jurija, kot najstarejše gospodarsko združenje, ki je bilo priznano kot
korporacija. Prave delniške družbe pa so nastale šele v 17. stoletju, ko so se ustanavljale velike
prekomorske kolonialne družbe. Prva taka družba je bila Nizozemskovzhodnoindijska družba,
ustanovljena leta 1602. Te družbe so bile koncesijske družbe, nadzorovane s strani države in z
velikimi pooblastili. Velike kolonialne družbe so potrebni kapital prvotno zbirale najprej za vsako
posamezno podjetje, šele pozneje pa se je ustalil trajni osnovni kapital. Kasneje se je oblika teh družb
razširila tudi na druga podjetniška področja, zlasti na pomorko trgovino, banke in zavarovalnice. Te
družbe so se ustanavljale s kraljevim privilegijem, pogoj pa je bil javni interes.

Po francoski revoluciji jih je nadomestil koncesijski sistem ustanavljanja delniških družb, hkrati pa se
je močno uveljavila demokratičnost v okviru same d.d. Prvi pravni predpis, ki predstavlja zakonsko
ureditev d.d., je francoski Code de commerce iz 1807 (koncesijski sistem). V tem času je bila d.d.
sredstvo za organiziranje kapitala iz različnih denarnih virov, zato so se ustanovitelji praviloma
obračali na široko publiko s pozivom za vpisovanje delnic.

d.d. so bile pred 2. svetovno vojno namenjene predvsem preoblikovanju in združevanju velikih
kapitalov. V novejšem času se d.d. uporabljajo tudi za manjša oz. srednja podjetja. Naraščanje števila
d.d. je povzročilo povečan interes držav, da d.d. s predpisi zelo podrobno uredijo, pri čemer je večji
del zakonskih določb prisilne narave.

Danes je celotni družbeni kapital v državi v glavnem organiziran v velikih d.d. in nove d.d. nastajajo
skoraj izključno kot oblika angažiranja velikih kapitalov.

Primerjalno:

- Nem.: Aktiengesellschaft – AG
- Fran.: Société anonyme – S.A.
- Ital.: Società per Azioni – SpA
- ZDA: Corporation – Inc.

4.3. Primerjava d.o.o. in d.d.

Ustanovitev:

- d.o.o.:
- Ustanovi z družbeno pogodbo
- Takojšnja ustanovitev

105
 - Družbeniki podpišejo družbeno pogodbo, dajo osnovni kapital in družba se
vpiše v register

106
 - d.d.:
- Ustanovitveni akt je statut
- Ima pogodbeno civilnopravno osnovo, vendar se razume kot sui generis
korporativni akt
- 2 načina ustanovitve:
1) Simultana ustanovitev
- Podoben ustanovitvi d.o.o.
2) Sukcesivna ustanovitev
Dispozitivnost/kogentnost

- d.o.o.
- Visoka stopnja dispozitivnosti
- d.d.
- Statutarna strogost
- Delničarji lahko s statutom dogovorijo stvari drugače kot je zapisano zakonom,
vendar samo v primeru, ko je to izrecno zapisano v zakonu

Prenos poslovnega deleža

- d.o.o.
- Prenos je otežen, ker želimo stabilnejšo družbo, kjer se lastniki ne menjujejo
- d.d.
- Presno poslovnih deležev se spodbuja

Kavza

- d.o.o.
- Kavza ustanovitve je podjetništvo, tj. doseg podjetniškega cilja
- d.d.
- Kavza je investiranje; delničar želi doseči dobiček

Upravljanje družbe

- d.o.o.
- Raven vpliva na upravljanje družbe s strani družbenika je precej visoka
- Pogosto je direktor sam eden od družbenikov
- Nadzorni svet pri d.o.o. je izjema
- d.d.
- Upravljanje v d.d. je bolj jasno in ločeno od delničarjev
- Managment je bolj samostojen kot pri d.o.o., gre pa zaradi tega lahko marsikaj bolj
narobe kot pri d.o.o.

4.4. Osnovni kapital in premoženje delniške družbe

ZGD-1 posebej poudarja, da je delniška družba sama tudi pravna lastnica družbinega premoženja –
odgovarja z vsem svojim premoženjem (169/2 ZGD-1).

Poleg premoženja družbe, je pri d.d. pomemben tudi pojem osnovnega kapitala. Bistvo kapitalskih
družb je v tem, da je začetni oz. osnovni kapital nosilec eksistence družbe. Pravno bistvo delniškega

107
osnovnega kapitala je v tem, da je v celoti razdeljen na delnice. Z drugimi besedami, vsota vseh
izdanih delnic predstavlja osnovni kapital.

172 ZGD-1 (oblika in najnižji znesek delnic):

- Delnice so lahko oblikovane kot delnice z nominalnim zneskom ali kot kosovne delnice.
Družba ne sme imeti hkrati obeh oblik delnic.
- Delnice z nominalnim zneskom se morajo glasiti najmanj na 1 euro ali njegov večkratnik.
Delež delnice z nominalnim zneskom v osnovnem kapitalu se določa po razmerju med njenim
nominalnim zneskom in zneskom osnovnega kapitala.
- Kosovne delnice se ne glasijo na nominalni znesek. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in
pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni
kosovni delnici (pripadajoč znesek) ne sme biti nižji od 1 eura. Delež posamezne kosovne
delnice v osnovnem kapitalu se določa glede na število izdanih kosovnih delnic.
- Delnice z drugačnim nominalnim zneskom, kot ga določa drugi odstavek tega člena, in
kosovne delnice z nižjim pripadajočim zneskom, kot ga določa prejšnji odstavek, so nične. Za
škodo iz take emisije so odgovorni izdajatelji solidarno.
- S spremembo statuta se lahko pri nespremenjenem osnovnem kapitalu delnice z nominalnim
zneskom ali kosovne delnice:
- Razdelijo na delnice z nižjim nominalnim zneskom ali na več kosov, ali
- Združijo v delnice z višjim nominalnim zneskom ali v manj kosov, če s tem soglašajo
vsi delničarji.
- Določbe tega člena veljajo tudi za potrdila o udeležbi, ki se delničarjem izročijo pred izdajo
delnic (začasnica).

Sistem delnic z nominalnim zneskom: število delnic × nominalni znesek delnice = osnovni kapital

Pri kosovnih delnicah pa ima vsaka kosovna delnica enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem
kapitalu. Glede na število izdanih kosovnih delnic je moč ugotoviti pripadajoč znesek posamezne
kosovne delnice v osnovnem kapitalu.

Osnovni kapital pomeni za družbo in njeno poslovanje začetno in obenem obratno glavnico, za
razmerja navzven pa jamstveno premoženje družbe za njene obveznosti. Osnovni kapital je na pasivi
BS, vendar to ne pomeni, da so delničarji upniki družbe. Nasprotno, za delniški kapital velja načelo
trajnosti in nespremenljivosti, vložki se ne smejo vrniti in ne obrestovati.

227 ZGD-1:

- Vložki se ne smejo vrniti in ne obrestovati.

- Za vračilo vložkov se ne štejeta:
- Plačilo deleža v bilančnem dobičku v skladu s tem zakonom,
- Plačilo zaradi dopustne pridobitve lastnih delnic v skladu s tem zakonom.
- Nedopustno je zlasti plačilo za dajatve ali storitve delničarja ali z njim povezanih družb v
višini, ki presega njihovo pravo vrednost, ne glede na to, ali je bilo plačilo dano delničarju ali z
njim povezani družbi ali tretjemu po njegovem naročilu (prikrito izplačilo dobička).
- Glede posojil družbi namesto lastnega kapitala se za delničarje, ki imajo v družbi več kot 25%
delež delnic z glasovalno pravico, smiselno uporabljajo določbe 498. in 499. člena tega
zakona.

Premoženje družbe sestavljajo denar, stvari in pravice v najrazličnejših pojavnih oblikah, izkazane na
aktivi BS. Premoženje družbe je enako osnovnemu kapitalu d.d. le na začetku ob njeni ustanovitvi,

108
kasneje pa dejansko premoženje družbe praviloma doseže mnogokratno vrednost osnovnega
kapitala. Delniški kapital je prvi pogoj za obstoj družbinega premoženja.

Družba jamči z vsem svojim premoženjem, ne le z osnovnim kapitalom.

Zakonodaje povečini določajo razumno visoko raven najnižjega zneska osnovnega kapitala.

170 ZGD-1:

- Osnovni kapital se glasi na nominalni znesek v eurih.

- Opredeljen v statutu in registriran v sodnem registru, samo v eurih.

171 ZGD-1:

- Najnižji znesek osnovnega kapitala je 25.000 eurov.

Osnovni kapital se nikoli ne sme zmanjšati pod predpisani najnižji znesek (edina izjema velja za
kombinirano zmanjšanje in povečanje osnovnega kapitala).

Pri osnovnem kapitalu ločimo:

1) Registrirani kapital
-Nikoli ne more biti nižji od zakonsko določenega najnižjega nominalnega zneska
osnovnega kapitala, lahko pa je večji, takšen, kot je določen v statutu d.d. in vpisan v
register.
2) Vplačani osnovni kapital
- Pri ustanovitvi d.d. pa ni potrebno vplačati celotnega delniškega kapitala, ki se
registrira in je s statutom opredeljen kot osnovni kapital.
- Odlog plačila je mogoč, če se delnice v celoti vplačajo z denarjem.
- Z zakonom je predpisano, da je treba na vsako delnico vplačati le 25% njenega
najmanjšega emisijskega zneska. Ostanek je treba plačati na podlagi zahteve, ki jo
poda uprava družbe (vplačilo vložkov je ena izmed glavnih obveznosti delničarjev).
- Osnovni kapital torej predstavlja jamstveno maso tudi, če ta še ni v celoti vplačan.

Osnovni kapital ima trojno funkcijo:

1) Predstavlja osnovo za ugotovitev korporacijskega deleža delničarja v razmerju glede na

nominalni znesek delnice oz. glede na pripadajoč delež kosovne delnice
2) Zagotavlja pridobitev premoženja za podjetje družbe
3) Je jamstvo upnikom, kot plačilna zapora, ki delničarjem (upravljavcem) onemogoča
neupravičena izplačila

Osnovni načeli:

1) Načelo zagotovitve osnovnega kapitala

2) Načelo ohranitve osnovnega kapitala
- Zagotavlja se predvsem s prepovedjo vrnitve vložkov (227 ZGD-1)
- Delničarji ne morejo kar izstopiti iz d.d.
- Ker je vrnitev vložkov absolutno prepovedana, lahko delničar pogojno izstopi samo
tako, da proda delnico drugemu delničarju ali tretji osebi (premoženje d.d. se tako ne
zmanjša, prav tako ne osnovni kapital)
- Načeli kažeta tudi na funkcijo zagotavljanja premoženja in določene gospodarske stabilnosti
podjetja d.d., po drugi strani pa pomenita tudi varstveno kategorijo za upnike in delničarje

109
 - Upniki kot kreditorji imajo prednost pri poplačilu vseh svojih terjatev, šele za njimi so
na vrsti delničarji

Za vračilo vložkov se štejejo:

- Izplačila iz premoženja družbe, deklarirana kot vrnitev vložka (brezobrestno posojilo)

- Neodplačno poroštvo
- Če družba izroči sredstvo tretji osebi po naročilu bodisi zaradi koristi delničarja

Vložki se ne smejo obrestovati. Za obresti se štejejo stalni tekoči prihodki, ki bi jih delničar pridobival
od vložka; tudi garantirane dividende.

Od prepovedanega vračila vložkov je potrebno ločevati izplačila, ki jih družba opravi na podlagi
učinkov zmanjšanja osnovnega kapitala. V poštev prideta:

1) Redno zmanjšanje osnovnega kapitala (372 ZGD-1)

2) Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic (381 ZGD-1)
Vsak pravni posel, s katerim se krši načelo prepovedi vračila in obrestovanja vložkov, je ničen. Pravilo
praviloma velja tudi v koncernih, če določbe o koncernih ne določajo drugače. Zaradi ničnega
pravnega posla ima družba na voljo:

1) Obligacijskopravne zahtevke (kondicijski in odškodninski)

2) Stvarnopravne zahtevke (reivindikacija)
3) Korporacijskopravni zahtevek (233 ZGD-1)
- Gre za poseben samostojni zahtevek za vrnitev prepovedanih plačil, ki je močnejši od
vseh drugih zahtevkov in morebitnih ugovorov delničarja ter ga lahko uveljavlja
družba, pa tudi upniki družbe, če jih družba ne more plačati.

4.5. Rezerve

Zakon ne skrbi samo za to, da osnovni kapital ne slabi, temveč da se, če je le mogoče, zavaruje tudi v
prihodnje, tako da ni odvisen samo od rednega poslovanja družbe – v ta namen se formirajo posebni
rezervni skladi.

Funkcije rezerv:

1) Rezerva osnovnega kapitala

2) Naloga izravnave letnih dividend in zagotovitve sredstev za določene prihodnje finančne
potrebe družbe (npr. investicije…)

Rezerve so pomembne zaradi varstva upnikov in varstva družbenikov oz. delničarjev med seboj

Osnovna delitev rezerv je delitev na:

1) Kapitalske rezerve
- Oblikujejo se lahko le iz dodatnih vplačil družbenikov ali tretjih oseb v kapital ali kot
rezultat nominalnega zmanjšanja osnovnega kapitala
2) Rezerve iz dobička
- Oblikujejo se lahko samo iz zneskov čistega dobička poslovnega leta in prenesenega
dobička

110
64 ZGD-1 (rezerve):

- Kot kapitalske rezerve se izkažejo:

1) Zneski, ki jih družba pridobi iz vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic
ali zneske osnovnih vložkov (vplačani presežek kapitala),
2) Zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško
nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic,
3) Zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev,
4) Zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta (na primer naknadna vplačila
družbenikov),
5) Zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala ali zmanjšanja
osnovnega kapitala z umikom deležev,
6) Zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotevalnega popravka kapitala in
zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve,
7) Zneski prihodkov iz prenehanja ali zmanjšanja obveznosti na podlagi sklenjene
prisilne poravnave, ki presegajo znesek prenesene izgube.
- Rezerve iz dobička se lahko oblikujejo samo iz zneskov čistega dobička poslovnega leta in
prenesenega dobička. Rezerve iz dobička se delijo na:
1) Zakonske rezerve
2) Rezerve za lastne deleže
3) Lastni deleži
4) Statutarne rezerve
5) Druge rezerve iz dobička
- Družba mora oblikovati zakonske rezerve v taki višini, da je vsota zneska zakonskih rezerv in
kapitalskih rezerv iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena enaka 10% ali v statutu
določenem višjem odstotku osnovnega kapitala.
- Če zakonske in kapitalske rezerve iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena skupaj ne
dosegajo deleža osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka in družba v poslovnem letu izkaže
čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto v zakonske rezerve odvesti
5% zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje morebitne
prenesene izgube, dokler zakonske rezerve in kapitalske rezerve iz 1. do 3. točke prvega
odstavka tega člena ne dosežejo deleža iz prejšnjega odstavka.
- Če je družba v poslovnem letu pridobila lastne deleže, mora v bilanci stanja za to poslovno
leto oblikovati rezerve za lastne deleže v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih
deležev. Ne glede na prvi stavek drugega odstavka tega člena se lahko rezerve za lastne
deleže oblikujejo tudi:
1) Iz statutarnih rezerv, če statut določa, da jih je dovoljeno uporabiti za te namene;
2) Iz zneska drugih rezerv iz dobička, ki presega morebitni znesek prenesene izgube, ki
je ni bilo mogoče pokriti iz morebitnega čistega dobička poslovnega leta.
- Rezerve za lastne deleže se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bili lastni deleži
odtujeni ali umaknjeni.
- Statut lahko določi, da ima družba poleg zakonskih tudi statutarne rezerve. V takem primeru
mora statut določiti tudi:
- Višino statutarnih rezerv v absolutnem znesku ali v deležu od osnovnega ali
celotnega lastnega kapitala;
- Delež zneska čistega dobička, zmanjšanega za morebitne zneske, uporabljene za
kritje prenesene izgube, oblikovanje zakonskih rezerv in rezerv iz dobička, ki se v
posameznem poslovnem letu nameni za oblikovanje statutarnih rezerv;

111
 - Namene, za katere se lahko statutarne rezerve uporabijo.
- Statutarne rezerve se lahko uporabijo samo za namene, določene s statutom.
- Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katerekoli namene, razen v primeru iz petega
odstavka tega člena ali če statut določa drugače.
- Kapitalske rezerve in zakonske rezerve (vezane rezerve) se smejo uporabiti samo pod
navedenimi pogoji:
1) Če skupni znesek teh rezerv ne dosega z zakonom ali statutom določenega odstotka
osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za:
- Kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme
prenesenega čistega dobička ali drugih rezerv iz dobička;
- Kritje prenesene izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička
poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobička;
2) Če skupni znesek teh rezerv presega z zakonom ali statutom določeni odstotek
osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presežnem znesku uporabijo za:
- Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe;
- Kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme
prenesenega čistega dobička in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička
za izplačilo dobička družbenikom, ali
- Kritje prenesene čiste izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička
poslovnega leta in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo
dobička družbenikom.
- Uporaba čistega dobička posameznega poslovnega leta za:
1) Kritje prenesene izgube;
2) Oblikovanje zakonskih rezerv po četrtem odstavku tega člena;
3) Oblikovanje rezerv za lastne deleže po petem odstavku tega člena;
4) Oblikovanje statutarnih rezerv v primeru iz sedmega odstavka tega člena; in
5) Oblikovanje drugih rezerv iz dobička v primerih iz tretjega in četrtega odstavka 230.
člena tega zakona
- se upošteva že pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto.
- Pri postavki kapitalske rezerve je treba v bilanci stanja ali v prilogi k izkazom ločeno izkazati:
1) Znesek, ki je bil v poslovnem letu pripisan,
2) Znesek, ki je bil v poslovnem letu odpisan.
- Pri vsaki postavki rezerv iz dobička je treba v bilanci stanja ali v prilogi k izkazom ločeno
izkazati:
1) Zneske, ki so bili odvedeni v rezerve iz bilančnega dobička preteklega poslovnega leta
po sklepu skupščine o uporabi bilančnega dobička preteklega poslovnega leta,
2) Zneske, ki so bili odvedeni v rezerve iz čistega dobička poslovnega leta,
3) Znesek, za katerega so bile rezerve zmanjšane zaradi uporabe v poslovnem letu.
- Če družba sestavlja izkaz gibanja kapitala, se podatki iz dvanajstega in trinajstega odstavka
tega člena namesto v bilanci stanja ali prilogi k izkazom izkažejo v izkazu gibanja kapitala.

112
 4.6. Delnice
4.6.1. Pojem

Delnice so temeljni opredelilni element delniške družbe, saj gre za družbo, ki ima osnovni kapital
razdeljen na delnice. Delniška družba ne more obstajati brez delnic in obratno.

Delnica je:

- Alikvotni del osnovnega kapitala delniške družbe

- Listina
- Vsebina članskih pravic v družbi

Delnica je oblika t.i. lastniškega financiranja podjetij – equity financing.

Delničarji niso lastniki delniške družbe, saj je premoženje delniške družbe osamosvojena lastnina te
družbe kot pravne osebe, temveč iz naslova plačanega deleža (delnice) uresničujejo nekatere
premoženjske ter upravljavske članske pravice katerih skupek imenujemo korporacijske pravice.

Delnice urejajo:

- ZGD-1
- Zakon o trgu finančnih inštrumentov (ZTFI)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1)

Delnica je celota korporacijskih pravic, ki pripadajo njenemu imetniku (delničarju) v razmerju do

družbe, ki je organizirana kot delniška družba. Korporacijske pravice, ki jih vsebuje delnica je
dovoljeno inkorporirati (vključiti) v vrednostni papir. Določena je tudi korporacijska obveznost d.d.
izdati nematerializirane delnice.

4.6.2. Delnica kot alikvotni del osnovnega kapitala

Delnica predstavlja tisti delni znesek, na kakršne je razdeljen osnovni kapital. Delničar je zato lahko le
tisti, ki prevzame en tak delež, torej vsaj eno delnico.

172 ZGD-1 (oblika in najnižji znesek delnic):

- Delnice so lahko oblikovane kot delnice z nominalnim zneskom ali kot kosovne delnice.
Družba ne sme imeti hkrati obeh oblik delnic.
- Delnice z nominalnim zneskom se morajo glasiti najmanj na 1 euro ali njegov večkratnik.
Delež delnice z nominalnim zneskom v osnovnem kapitalu se določa po razmerju med njenim
nominalnim zneskom in zneskom osnovnega kapitala.
- Kosovne delnice se ne glasijo na nominalni znesek. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in
pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni
kosovni delnici (pripadajoč znesek) ne sme biti nižji od 1 eura. Delež posamezne kosovne
delnice v osnovnem kapitalu se določa glede na število izdanih kosovnih delnic.
- Delnice z drugačnim nominalnim zneskom, kot ga določa drugi odstavek tega člena, in
kosovne delnice z nižjim pripadajočim zneskom, kot ga določa prejšnji odstavek, so nične. Za
škodo iz take emisije so odgovorni izdajatelji solidarno.
- S spremembo statuta se lahko pri nespremenjenem osnovnem kapitalu delnice z nominalnim
zneskom ali kosovne delnice:
- Razdelijo na delnice z nižjim nominalnim zneskom ali na več kosov, ali

113
 - Združijo v delnice z višjim nominalnim zneskom ali v manj kosov, če s tem soglašajo
vsi delničarji.
- Določbe tega člena veljajo tudi za potrdila o udeležbi, ki se delničarjem izročijo pred izdajo
delnic (začasnica).

Sistem delnic z nominalnim zneskom: število delnic × nominalni znesek delnice = osnovni kapital. Na
podlagi razmerja med osnovnim kapitalom in nominalnimi zneski takih delnic dobimo delnico kot
alikvotni del osnovnega kapitala – korporacijski delež delničarja.

Pri kosovnih delnicah ima vsaka kosovna delnica enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem
kapitalu. Glede na število izdanih kosovnih delnic je moč ugotoviti pripadajoč znesek posamezne
kosovne delnice v osnovnem kapitalu. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se
določi glede na število izdanih kosovnih delnic. Število izdanih kosovnih delnic pa je pomembno za
ugotovitev sorazmernega korporacijskega interesa družbenika v d.d..

V primerjalni korporacijski doktrini poznamo dva sistema delnic:

1) Per value shares (sistem nominalnih delnic)

- Del osnovnega kapitala je označen v znesku
2) Non per value shares
- Vrednost delnic zneskovno ni označena

173 ZGD-1:

- Delnica se ne sme izdati za znesek (emisijski znesek), ki je nižji od nominalnega zneska, pri
kosovni delnici pa od pripadajočega zneska (najmanjši emisijski znesek).
- Izdaja delnice za višji znesek je dopustna.
- Ta prepoved velja le za primarno emisijo, za sekundarno pa ne

Za ustanovitev d.d. je brezpogojno potrebno, da so vse delnice vpisane, ni pa nujno, da so vse izdane
delnice tudi v celoti vplačane.

191 ZGD-1 (vplačilo delnic):

- Delnice se lahko vplačajo v denarju ali s stvarnimi vložki.

- Vsaj tretjino osnovnega kapitala morajo sestavljati delnice, ki se vplačajo v denarju.
- Denarno plačilo je samo tisto plačilo, ki je bilo opravljeno z zakonitimi plačilnimi sredstvi na
račun družbe, ki se ustanavlja, pri banki. Pri stvarnih vložkih ter stvarnem prevzemu in
denarnih vplačilih mora biti družbi omogočeno trajno in prosto razpolaganje z njimi od
trenutka vpisa družbe v register. Na vsako delnico, ki se vplača v denarju, mora biti pred
vpisom delniške družbe v register vplačanih najmanj 25% njenega najmanjšega emisijskega
zneska. Za delnice, ki so bile deloma krite s stvarnimi vložki, mora biti pred vpisom družbe v
register v denarju vplačan tisti del, ki ni krit s plačilom s stvarnim vložkom.
- Če se delnice prodajajo nad najmanjšim emisijskim zneskom, mora biti ves presežek vplačan
pred vpisom družbe v register.
- Če družbo ustanovi en ustanovitelj, mora delnice v celoti vplačati pred vpisom družbe v
register ali zagotoviti družbi ustrezno varščino.

114
222 ZGD-1 (glavna obveznost delničarjev):

- Delničarji morajo vplačati emisijski znesek vpisanih delnic na račun družbe ali ji izročiti
stvarne vložke.
- Obveznost vplačati vložke mora vsak delničar v primeru stvarnih vložkov opraviti že
pred registracijo družbe

Glavna obveznost delničarja nastane, ko:

1) Prevzame plačilo delnic ob ustanovitvi

2) Vpiše delnico ob povečanju kapitala
3) Ko pridobi delnico, ki še ni v celoti vplačana
223 ZGD-1 (posledice nepravočasnega vplačila):

- Delničarji morajo vplačati vložke na poziv poslovodstva. Poziv se objavi.

- Delničarji, ki vložka ne vplačajo pravočasno, morajo plačati zamudne obresti po obrestni
meri, določeni z zakonom, če ni s statutom določena višja obrestna mera.
- Za nepravočasno vplačilo vložka lahko statut določa tudi pogodbeno kazen.

Obveznost vplačila dospe s pozivom poslovodstva, vse delničarje pa mora poslovodstvo pozvati v
enakem odstotku in pod enakimi pogoji, tako da ostane položaj delničarjev tak, kot je bil ob
ustanovitvi.

224 ZGD-1 (izključitev delničarjev zaradi nepravočasnega vplačila):

- Delničarjem, ki vložka ne vplačajo pravočasno, se lahko določi dodaten rok z opozorilom, da

jim bo družba po njegovem poteku odvzela delnice in izvedena plačila. Podaljšani rok je treba
objaviti in sporočiti vsakemu delničarju s priporočenim pismom.
- Delničarjem, ki vložka kljub ponovnemu pozivu ne vplačajo, družba v svojo korist odvzame
delnice in izvedena plačila.
- Namesto odvzetih delnic družba izda nove, ki morajo poleg izvedenih delnih plačil vsebovati
tudi zaostali znesek.
- Izključeni delničar je družbi odgovoren za neplačan vložek, če družba tega vložka ne dobi
plačanega, kot je določeno v 225. členu tega zakona.

Izključeni delničar izgubi vse pravice, hkrati pa odgovarja tudi za morebitno nastalo škodo. Izključitev
pride v poštev le za imenske delničarje, kajti prinosniške delnice se morajo v celoti vplačati pred
izdajo, in to velja tudi le za denarna vplačila. Postopek izključitve vodi poslovodstvo. Postopek
izključitve je mogoče izpeljati le zaradi neporavnanega vplačila vložka.

225 ZGD-1 (plačilna obveznost prednikov):

- Vsak, v delniško knjigo vpisani prednik izključenega imenskega delničarja, mora družbi plačati
vložek, če tega ni mogoče zahtevati od njegovih naslednikov. O pozivu za plačilo izključenemu
delničarju mora družba obvestiti njegovega prednika.
- Vsak prednik mora plačati le tiste zneske, ki jih družba zahteva v dveh letih od dne, ko je bil
prenos delnic vpisan v delniško knjigo. Po plačilu vložka se izročijo nove delnice.
- Če se plačilo vložka od prednikov ne da izterjati, mora družba delnico takoj prodati na borzi
ali na drug običajen način.

115
Odgovornost prednikov temelji na dejstvu, da so prodali svoje delnice, preden so bile v celoti
vplačane. Vsak prednik odgovarja le za svojega naslednika. Prednik odgovarja le za plačilo v pozivu
zahtevanega zneska, ne odgovarja pa za obresti, pogodbeno kazen in stroške. Če je naslednik plačal le
del zahtevanega zneska, je prednik dolžan plačati le še preostali del. Tisti prednik, ki vplača zahtevani
znesek, pridobi odvzeto delnico na podlagi zakona (dobi novo delniško listino). Prednik, ki je vplačal
zahtevani znesek, ima pravico zahtevati regres od svojega naslednika in njegovih naslednikov.
Obveznost prodaje delnice na borzi je zakonska dolžnost družbe, s čimer se poskrbi za plačilo
osnovnih vložkov in zagotovi potreben delež v osnovnem kapitalu družbe.

Te določbe so kogentne narave.

4.6.3. Plačilo delnic

191 ZGD-1 (vplačilo delnic):

- Delnice se lahko vplačajo v denarju ali s stvarnimi vložki.

- Vsaj tretjino osnovnega kapitala morajo sestavljati delnice, ki se vplačajo v denarju.
- Denarno plačilo je samo tisto plačilo, ki je bilo opravljeno z zakonitimi plačilnimi sredstvi na
račun družbe, ki se ustanavlja, pri banki. Pri stvarnih vložkih ter stvarnem prevzemu in
denarnih vplačilih mora biti družbi omogočeno trajno in prosto razpolaganje z njimi od
trenutka vpisa družbe v register. Na vsako delnico, ki se vplača v denarju, mora biti pred
vpisom delniške družbe v register vplačanih najmanj 25% njenega najmanjšega emisijskega
zneska. Za delnice, ki so bile deloma krite s stvarnimi vložki, mora biti pred vpisom družbe v
register v denarju vplačan tisti del, ki ni krit s plačilom s stvarnim vložkom.
- Če se delnice prodajajo nad najmanjšim emisijskim zneskom, mora biti ves presežek vplačan
pred vpisom družbe v register.
- Če družbo ustanovi en ustanovitelj, mora delnice v celoti vplačati pred vpisom družbe v
register ali zagotoviti družbi ustrezno varščino.

Na kakšen način se delnice vplačujejo?

1) Z denarjem
- Gotovinsko
- Plačilni instrumenti
- Na račun družbe pri banki
2) V obliki stvarnega vložka (ali stvarnega prevzema)
- Zagotoviti trajno in prosto razpolaganje s predmeti stvarnih vložkov

d.d. se ne more ustanoviti samo s stvarnimi vložki. 1/3 osnovnega kapitala, določenega v statutu,
mora biti vplačana v denarju. Torej mora biti minimalno 33.4% osnovnega kapitala denarnih vplačil in
maksimalno 66.6% nedenarnega vplačanega osnovnega kapitala. Če gre za kombinacijo vplačil s
stvarnimi vložki in v denarju, morajo biti vsi vložki vplačani pred registracijo družbe.

187 ZGD-1 (stvarni vložki in stvarni prevzem):

- Če delničarji prispevajo vložke tako, da ne vplačajo emisijskega zneska delnic v denarju

(stvarni vložki) ali če družba prevzame sedanje ali prihodnje obrate ali druge premoženjske
predmete (stvarni prevzem), mora statut določiti: predmet stvarnega vložka ali stvarnega
prevzema, osebo, od katere družba predmet pridobi, in število delnic, pri delnicah z
nominalnim zneskom pa tudi njihov nominalni znesek, ki so zagotovljene s stvarnim vložkom
ali stvarnim prevzemom. Kot stvarni vložek se šteje tudi, če družba prevzame premoženjski

116
 predmet, za katerega je zagotovljeno plačilo, ki naj se prišteje k vložku delničarja (stvarni
prevzem).
- Kot stvarni vložki ali stvarni prevzem se lahko štejejo le tisti premoženjski predmeti ali
pravice, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva. Dolžnost opraviti storitev se ne šteje za
stvarni vložek ali stvarni prevzem v smislu tega člena.
- Če v statutu ni določb iz prvega odstavka tega člena, so pogodbe o stvarnih vložkih ali
stvarnem prevzemu ter pravna dejanja za njihovo izvedbo proti družbi neveljavne. Če je
dogovor o stvarnem vložku ali stvarnem prevzemu neveljaven, mora delničar vplačati
emisijski znesek delnic.
- Po vpisu družbe v register se pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka ne da odpraviti s
spremembo statuta.
- Za stvarni prevzem se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o stvarnih vložkih.

Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine, nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja,
pravice, obligacijske terjatve, stvarne pravice (tudi zastavna pravica, raba…), korporacijske pravice.

Ločimo:

1) Stvarni vložek v ožjem pomenu

- Obveznost izročiti družbi stvar ali pravico, kar se hkrati tudi takoj izvrši
2) Stvarni vložek v širšem pomenu (stvarni prevzem)
- Družbenik se zaveže vplačati kot vložek določen denarni znesek, vendar to svojo
dolžnost izpolni tako, da družba prevzame določeno stvar ali pravico od tretje osebe,
odplačilo za to stvar ali pravico pa delničar poravna tretji osebi

Stvarni vložek ne morejo biti osebne storitve delničarja, ne more biti kredit družbenika, osebna
storitev kakšne druge osebe, ki jo obljubi delničar. Mora biti ovrednoten, gotov in zanesljiv.

Osnovni vložek mora biti vedno izražen v denarju. Stvarni vložek mora biti v celoti izročen družbi pred
vpisom v register, način izročitve je odvisen od predmeta tega vložka (izročitev premičnin, vpis
nepremičnin v ZK, cesija terjatev).

Formalni obveznosti glede stvarnih vložkov po ZGD-1:

1) 187/I ZGD-1
2) 194 ZGD-1
- Ustanovitev družbe, če se izvede s stvarnimi vložki, mora pregledati eden ali več
ustanovitvenih revizorjev, ki jih imenuje sodišče.

Posamezna izdaja ali emisija delnic ne sme vsebovati delnic različnih nominalnih zneskov.

Delničar dobi glasovalno pravico šele s plačilom celotnega zneska. Če ne plača pravočasno (vložki se
plačajo na poziv uprave), lahko družba terja zamudne obresti.

Delniški kapital mora ustrezati številu delnic in njihovemu nominalnemu znesku.

4.6.4. Delnica kot listina

182 ZGD-1 (delnica v nematerializirani obliki):

- Delnice morajo biti izražene v nematerializirani obliki.

- Družba vloži pri klirinškodepotni družbi zahtevo za izdajo nematerializiranih delnic v 15 dneh
od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve pri klirinškodepotni družbi.

117
 - Za delnice iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nematerializirane
vrednostne papirje in pravila klirinškodepotne družbe.
- Vse delnice v Sloveniji so dematerializirane
- d.d. se lahko ustanovi le z dematerializiranimi delnicami

Določbe 179 in 180 ZGD-1 se lahko torej uporabljajo samo še za tiste delnice, ki so bile izdane kot
tiskani vrednostni pred uveljavitvijo ZGD-1.

Materializirani vrednostni papirji so imeli 2 vlogi:

1) Identifikacijska vloga
2) Premoženjskoprometna vloga
- Omogočali so hitro menjavo premoženja med posamezniki, ne da bi se premaknilo
premoženje samo

Pri obravnavi delnice kot listine se opredelitev veže na samo delniško listino, ki je sestavljena iz treh
delov. Delniška listina se izda za vsako delnico. Lahko pa se za več delnic istega razreda skupaj izda
ena delniška listina, ki jo zakon imenuje vsotna delnica. Delniške listine se lahko izdajo šele po vpisu
družbe v register. Prej izdane delnice in začasnice so nične. Ti dve pravili se uporabljata tudi pri
povečanju osnovnega kapitala in novi emisiji delnic (torej: najprej vplačani zneski, potem vpis
povečanja kapitala v register, šele potem se izdajo delnice).

Delnice kot tiskani vrednostni papir so sestavljene iz treh delov:

1) Plašč
2) Kuponska pola
3) Talon
Taka tiskana delnica ima zato naravo sestavljenega VP, ki se lahko razdeli na več delov, vsakega od
teh delov pa je dovoljeno prenašati kot samostojni VP (le talon nima pravne narave VP).

Ex 179 ZGD-1 (sestavine delnice):

- Delnica mora vsebovati:

- Oznako, da je delnica, ter obliko in razred delnice (delniška klavzula);
- Firmo in sedež izdajatelja delnice;
- Firmo ali ime in priimek kupca delnice (imenske delnice) ali oznako, da se delnica
glasi na prinosnika (prinosniške delnice);
- Pri delnicah z nominalnim zneskom nominalni znesek, in
- Kraj in datum izdaje, serijsko številko delnice ter faksimile podpisov pooblaščenih
oseb izdajatelja delnice.
- To je plašč delnice
- Tisti del delnice, kjer so zapisane njene bistvene sestavine

Ex 180 ZGD-1 (deli delnice):

- Delnica je sestavljena iz treh delov.

- Prvi del delnice je plašč, na katerem se navedejo vsi podatki iz prejšnjega člena.
- Drugi del delnice je kuponska pola s kuponi za izplačilo dividend. Posamični kupon za izplačilo
dividende mora vsebovati:
- Zaporedno številko kupona za izplačilo dividende;
- Številko delnice, na podlagi katere se izplačujejo dividende;

118
 - Firmo in sedež izdajatelja delnice;
- Leto, v katerem se dividenda izplačuje, in
- Faksimile podpisov pooblaščenih oseb izdajatelja delnice.
- Tretji del delnice je talon, s katerim imetnik delnice uveljavlja pravico do nove kuponske pole
za izplačilo dividend.

Kuponi se pri imenskih delnicah lahko glasijo na ime ali na prinosnika. Če se kupon odtrga od
kuponske pole, pridobi značilnost samostojnega vrednostnega papirja, tudi če je osnovna delnica, od
katere je bil odtrgan, imenski vrednostni papir. Imetnik osnovne delnice razpolaga s pravico do plačila
dividende za posamezno poslovno leto, ki je vključena v posamezni kupon tako, da ta kupon odtrga
od delnice in ga izroči pridobitelju.

Delnice so izrazit in priznan VP. Pogoj za to pa je, da je izdana delniška listina. Dokler listina ni izdana,
je delnica le skupek korporacijskih pravic delničarja ali alikvotni del osnovnega kapitala družbe. Pri
nematerializiranih delnicah pisno listino nadomešča elektronski medij.

Nematerializirani VP je izjava izdajatelja, vpisana v centralni register nematerializiranih VP, s katero

se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznosti iz VP osebi, ki je kot zakoniti imetnik VP vpisana v
centralnem registru.

Poleg delnic so VP:

1) Menice
2) Obveznice
3) Čeki
4) Tovorni listi, skladiščnice

4.6.5. Potrdila in začasnice

181 ZGD-1 (potrdilo o izdanih delnicah):

- Družba lahko delničarju izda potrdilo o številu njegovih delnic. Pri delnicah z nominalnim
zneskom mora biti iz potrdila razviden tudi nominalni znesek delnice.
- Potrdilo iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja samo kot izkazni papir za uveljavitev
pravice do udeležbe in glasovanja na skupščini delničarjev.

Potrdilo o izdanih delnicah: je pisna izjava, s katero družba potrjuje, da je delničar imetnik
določenega števila delnic.

- Izstavitev potrdila o izdanih delnicah pomeni, da družba osebo, v korist katere izstavi
potrdilo, prizna za svojega delničarja glede števila delnic, navedenih v potrdilu.
- Uporablja se le kot izkazni papir za uveljavitev pravice do udeležbe in glasovanja na skupščini
delničarjev (legitimacijski papir)
- Ni vrednostni papir

Začasnice: so potrdila o udeležbi, ki se delničarjem izročijo pred izdajo delnic.

- So listine, ki se delničarjem izročijo le začasno ter se pozneje lahko zamenjajo za dokončno

izdane delnice.
- Začasnice se izdajajo, kadar delnice še niso v celoti plačane.
- Dajejo enake pravice kot delnice, tudi pravico do dividende.
- Začasnice se glasijo na ime.

119
 - Začasnice, ki se glasijo na prinosnika, so nične in za škodo iz takšne emisije odgovarjajo
izdajatelji solidarno (175 ZGD-1).

Užitnica: se izda za najrazličnejše zasluge (tudi bivšim delničarjem).

- Je samostojen vrednostni papir, ki je lahko vezan na posamezno delnico ali pa ne.

- Užitnica samo upravičuje do določenih koristi, zlasti do dividende (užitniške pravice).

4.6.6. Sklep o izdaji delnic

Sklep o izdaji delnic: sprejmejo ustanovitelji ali skupščina pri ustanovitvi d.d. ali skupščina pri
povečanju kapitala.

4.6.7. Vrste delnic

Delnice lahko razvrščamo po vsebinskih in formalnih kriterijih.

Po formalnem kriteriju ločimo:

1) Prinosniške (imetniške) delnice

- Na prinosniški delnici je navedeno, kdo je izdajatelj in koliko je vredna
- Podobna je bankovcu
- Imetnik pravice je kdorkoli, ki »prinese« delnico
- Problematično glede pravne varnosti
- Tiskane prinosniške delnice se prenašajo z navadno tradicijo (izročitvijo) papirja
- Že izročitev vrednostnega papirja pomeni prenos lastninske pravice
2) Imenske delnice
- Imenske delnice se vpišejo v delniško knjigo z imetnikovo oznako oz. s podatki o
imenu, priimku in prebivališču imetnika (legitimacijski učinek)
- Za izvajanje pravic iz imenskih papirjev je potrebna identifikacija
- Tiskane imenske pa se prenašajo z indosamentom in vpisom prenosa v knjigo
delničarjev
- Prenosnost je s tem zmanjšana
- Delnice se morajo glasiti na ime, če so izdane pred celotnim plačilom emisijskega
zneska; na ime se morajo glasiti tudi začasnice
- V novejšem času se vse bolj uveljavljajo imenske delnice
- Pri nemateraliziranih delnicah pa se imenske in prinosniške delnice prenašajo z nalogom
imetnika za prenos in na tej podlagi s preknjižbo na računu pri KDD.
- Za nematerializirane delnice delniško knjigo za družbo VP vodi KDD
- Delnice so praviloma prosto prenosljive, vendar način prenosa vpliva na vrednost delnice
- ZGD-1 pa ureja tudi t.i. vinkulirano imensko delnico, pri kateri je prenos vezan na odobritev
družbe (odloča poslovodstvo družbe, če statut ne določa drugače)
- Takšno pogojevanje je mogoče določiti le za prenos imenskih delnic, kar mora biti
posebej določeno v statutu d.d.
- ZGD-1 restriktivno omogoča vinkuliranje delnic ter ureja postopek pridobitve
dovoljenja za prenos

120
 - ZGD-1 razlikuje med:
1) Vinkuliranimi delnicami, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu VP
- Delnice je mogoče vinkulirati, torej statutarno določiti, da je za
prenos delnic potrebno dovoljenje družbe, le s hkratno določitvijo
utemeljenih razlogov, zaradi katerih sme družba odkloniti dovoljenje
za prenos
- Npr. ko je zaradi prenosa ogroženo doseganje gospodarskih
ciljev družbe oz. njena gospodarska samostojnost
- Pridobitelj vinkuliranih delnic v razmerju do družbe nima nikakršnih
pravic iz teh delnic, dokler družba ne izda dovoljenja za prenos.
2) Vinkuliranimi delnicami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu VP
- Vinkuliranje z njimi je še bolj restriktivno urejeno
- Statut mora določiti razlog za zavrnitev dovoljenja
- Določi lahko samo okoliščino, da bi s pridobitvijo pridobitelj
skupaj z delnicami, katerih imetnik je bil že pred pridobitvijo,
prekoračil določen delež glasovalnih pravic oz. delež v
kapitalu družbe (omejitev je zgornja meja pridobitve deleža
delnic ali deleža glasovalnih pravic)
- Pridobitelj vinkuliranih delnic pridobi premoženjska upravičenja iz
delnic takoj s pridobitvijo, upravljavska upravičenja pa šele na
podlagi dovoljenja družbe za prenos
- Družba mora o dovoljenju za prenos odločiti v kratkem roku 20 dni,
sicer se šteje, da je dovoljenja dala.
- V obeh primerih velja načelo statutarne strogosti
- Družba mora pri pisanju statuta strogo upoštevati zakon in ne sme
določati strožjih pogojev kot so v zakonu

Po vsebinskem kriteriju (glede pravic iz delnic) ločimo:

1) Navadne (redne) delnice

- Imetnikom dajejo:
1) Pravico do udeležbe pri upravljanju družbe,
2) Pravico do dela dobička (dividende),
3) Pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju
družbe
2) Prednostne (ugodnostne) delnice
- So delnice, ki njihovim imetnikom poleg pravic, ki jih nosijo navadne delnice,
zagotavljajo še določene prednostne pravice, npr.:
1) Prednost pri izplačilu vnaprej določenih zneskov ali odstotkov od nominalne
vrednosti delnic ali dobička,
2) Prednost pri izplačilu ob likvidaciji družbe,
3) Druge pravice, določene s statutom.
- Ločimo:
1) Zbirno (kumulativno) prednostno delnico
- Njenemu imetniku daje, v skladu s sklepom o izdaji delnic,
prednostno pravico do izplačila vseh še neizplačanih dividend,
preden se imetnikom navadnih delnic izplačajo kakršnekoli dividende

121
 2) Udeležbeno (participativno) prednostno delnico
- Njenemu imetniku poleg prednostne dividende daje še pravico do
izplačila dividend, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic v skladu s
sklepom o uporabi dobička
3) Prioritetne delnice
Delnice z enako pravico tvorijo en razred.

178 ZGD-1:

- Vsaka delnica zagotavlja glasovalno pravico.

- Brez glasovalne pravice se lahko izdajajo samo prednostne delnice, vendar družba ne sme
imeti več kot polovice tovrstnih delnic v sestavi osnovnega kapitala.
- Prepovedano je izdajati delnice, ki bi ob enakem deležu v osnovnem kapitalu dajale različno
število glasov.

Prednostne delnice brez glasovalne pravice sicer zagotavljajo vse pravice, ki jih ima delničar iz
delnice, razen glasovalne pravice (315/2 ZGD-1). Kljub temu, da prednostni delničarji nimajo
glasovalne pravice, pa zakon zahteva njihovo soglasje za določene sklepe (316 ZGD-1).

ZGD-1 ne pozna navadnih delnic brez glasovalnih pravic, pač pa določa, da lahko izdajo takih delnic
dovoli poseben zakon (317 ZGD-1).

Delnice posameznih vrst, bodisi imenske bodisi prinosniške, je mogoče preoblikovati v drugo vrsto, če
to določa statut. Preoblikovanje se opravi na delničarjevo zahtevo, in sicer se lahko prinosniška
delnica preoblikuje v imensko ali imenska v prinosniško (184 ZGD-1). Stroške take spremembe nosi
delničar (228-229 OZ).

4.6.8. Delnica kot vsebina članstva in celota pravic delničarja

Pravice, ki pripadajo delničarju v družbi niso niti stvarne niti obligacijske pravice, pač pa govorimo o
korporacijskih pravicah – gre za celoto pravic, ki predstavljajo članstvo delničarja v družbi.

Pravice delimo v dve veliki skupini:

1) Premoženjske pravice
2) Članske pravice v ožjem pomenu

4.6.8.1. Premoženjske pravice

Premoženjske pravice, ki jih imajo delničarji, so:

1) Pravica do dividende oz. do dela dobička

2) Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe
3) Pravica do prednostnega nakupa delnic novih emisij
Te premoženjske pravice so določene v 176/2 ZGD-1 in 337/1 ZGD-1. Statut družbe lahko določi tudi
druge pravice.

4.6.8.1.1. Udeležba v dobičku

Udeležba na dobičku je temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar. Imajo jo delničarji ne glede
na vrsto delnic, ki jih imajo (navadne, prednostne). Naše pravo tudi ne dopušča delnice, ki bi
izključevala pravico do udeležbe v dobičku.

122
Ločiti je potrebno dve vrsti pravic oz. upravičenj:

1) Pravica do dela dobička (dividende)

2) Pravica do izplačila dividende, ki jo je določila skupščina s sklepom o uporabi bilančnega
dobička (230/5 ZGD-1)

Pravica do dela dobička ne predstavlja obligacijskopravnega upravičenja, pač pa le

korporacijskopravno upravičenje iz sklopa premoženjskih pravic delničarjev. Zgolj na podlagi statusa
delničarja ta še nima obligacijskopravnega zahtevka do družbe, da mu izplača dobiček, čeprav družba
v poslovnem letu izkaže čisti dobiček. Za tako obligacijsko terjatev delničarja je podlaga šele Sklep
skupščine o uporabi bilančnega dobička. V tem trenutku se namreč iz korporacijskopravnega
upravičenja do dela dobička izloči obligacijskopravna pravica, to je terjatev delničarja do udeležbe v
dobičku v obliki dividende.

Skupščina lahko s Sklepom o uporabi bilančnega dobička tega uporabi tudi za druge namene. Lahko
pa delničarji uveljavljajo pravico do izpodbijanja tega sklepa, če se ne deli minimalna skupna
zakonsko določena dividenda v višini 4% osnovnega kapitala (399 ZGD-1). Za terjatev delničarja do
izplačila dividende veljajo pravila OZ o zastaranju (5 let).

S Sklepom o uporabi bilančnega dobička se del dobička, ki se nameni za dividende, tudi računovodsko
spremeni v drug vir, in sicer se na pasivi namesto bilančnega dobička izkažejo obveznosti družbe.

Pri dobičku je potrebno ločiti dva pojma:

1) Čisti dobiček
- Predstavlja poslovni izid poslovnega leta
2) Bilančni dobiček
- Predstavlja vsoto čistega dobička, ki se izkaže po seštevku prenesenega dobička in
odvajanj v oz. iz bilančnega dobička
- Bilančni dobiček predstavlja vsoto naslednjih postavk:
1) Čisti dobiček oz. izguba
2) Preneseni dobiček oz. prenesena izguba
3) Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv
4) Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička
5) Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička
- Bilančni dobiček se izkaže v izkazu poslovnega izida

Pomembna pa so tudi materialna pravila o oblikovanju posameznih kategorij rezerv in odvajanju v

rezerve, ki jih ZGD-1 določa kot obvezne:

1) Vpliv pristojnosti glede sprejema letnega poročila na uporabo čistega in bilančnega dobička
- Uprava sestavi letno poročilo, NS pa ga potrdi
- Skupščina je tu pristojna le v izjemnih primerih
2) Zakonski vrstni red uporabe dobička
- Avtomatično pokrivanje izgube
- Vrstni red uporabe čistega dobička je normativno natančno določen
- Tako se mora čisti dobiček, ob sestavi letnega poročila, uporabiti za namene po
naslednjem vrstnem redu:
1) Za pokritje prenesene izgube
2) Za oblikovanje zakonskih rezerv
123
 3) Za oblikovanje rezerv za lastne delnice
4) Za oblikovanje statutarnih rezerv
- Vrstni red je določen kogentno
3) Odločanje o uporabi dela čistega dobička že pri sestavi letnega poročila
4) Dotiranje drugih rezerv iz dobička
- 50% porazdelitev pristojnosti:
- Pristojnost je porazdeljena med organe vodenja ali nadzora in skupščino
5) Odločanje o bilančnem dobičku
- Skupščina ne odloča o delitvi dobička, pač pa o uporabi bilančnega dobička
- Odločitev se sprejema s sklepom
- Ta sklep je eden izmed najpomembnejših sklepov d.d. in tudi d.o.o.
6) Možna uporaba bilančnega dobička
- Minimalna 4% dividenda (399 ZGD-1)
7) Prenos dobička
- Razlike v primerjavi z dotiranjem drugih rezerv iz dobička
8) Delitev dividende med delničarje
- Prepoved vračila vložkov in prikritega izplačila dobička

4.6.8.1.2. Pravica do likvidacijskega deleža

Delničarji nimajo subjektivne pravice zahtevati vrnitev vplačanih vložkov. Do tega premoženja družbe
lahko delničarji pridejo le izjemoma, v postopku zmanjšanja osnovnega kapitala družbe ali v primeru
prenehanja družbe.

Po prenehanju družbe se v postopku likvidacije preostalo premoženje razdeli med delničarje po

poplačilu vseh obveznosti družbe. Enako velja v primeru stečaja. Načeloma se preostalo premoženje
razdeli med delničarje v sorazmerju z njihovimi deleži, pred razdelitvijo pa se morajo v skladu s
statutom vplačati še nevplačani deleži (418 ZGD-1).

Načelo sorazmerne delitve velja le v primeru navadnih delnic. Posamezni delničarji, ki imajo
prednostne delnice, imajo lahko glede na vrsto prednosti tudi prednost pri izplačilu preostalega
premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Ta vrsta prednosti mora biti izrecno določena. Prednost
je mogoče tudi stopnjevati.

4.6.8.1.3. Prednostna pravica do novih delnic

337 ZGD-1:

- Dosedanji delničarji imajo v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno

pravico do vpisa novih delnic. Rok za uveljavitev te pravice je najmanj 14 dni.
- Poslovodstvo mora objaviti emisijski znesek novih delnic ali merila, po katerih se ta znesek
izračuna, in rok iz prejšnjega odstavka. Če se objavijo samo merila, po katerih se izračuna
emisijski znesek, mora poslovodstvo objaviti emisijski znesek najkasneje tri dni pred iztekom
roka za uveljavitev prednostne pravice.
- Prednostna pravica se lahko v celoti ali delno izključi samo s sklepom o povečanju osnovnega
kapitala. V tem primeru je za sklep poleg zakonskih ali statutarnih zahtev za povečanje
kapitala potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
Statut lahko določi višjo kapitalsko večino in druge zahteve.

124
 - Sklep o popolni ali delni izključitvi prednostne pravice se lahko sprejme le, če je bila
izključitev objavljena v skladu z 296. členom in tretjim odstavkom 298. člena tega zakona.
Poslovodstvo mora skupščini predložiti pisno poročilo o utemeljenem razlogu za popolno ali
delno izključitev prednostne pravice; v poročilu je treba utemeljiti predlagani emisijski
znesek.
- Ne šteje se za izključitev prednostne pravice, če po sklepu prevzame nove delnice finančna
organizacija z obveznostjo, da jih bo ponudila delničarjem. Poslovodstvo v glasilu ali
elektronskem mediju družbe objavi ponudbo finančne organizacije z navedbo plačila za
delnice in rok, določen za sprejetje ponudbe; enako velja, če delnice prevzame kdo drug z
obveznostjo, da jih bo ponudil delničarjem.

Gre za eno temeljnih premoženjskih pravic delničarjev, s katero se zagotavlja njihov proporcionalni
lastniški interes v družbi. Če želijo obstoječi delničarji ohraniti dotedanja lastniška razmerja, imajo na
voljo uveljavitev svoje prednostne pravice. Dotedanji delničarji morajo novo izdane delnice plačati po
ceni, po kateri se sicer prodajajo.

Delna omejitev te pravice pomeni, da se možnost vpisa novih delnic omeji z zgornjim zneskom.

Po smislu gre torej za predkupno pravico.

V teoriji se vse tri premoženjske pravice delničarjev v d.d. pravzaprav obravnavajo kot ena sama
pravica oz. kot tri strani ene same pravice, to je pravice do kontrole.

4.6.8.2. Članske pravice delničarjev

Med ožje članske pravice delničarjev se uvrščajo:

1) Aktivna in pasivna volilna pravica v organih družbe,

2) Pravica do nadzora nad poslovanjem družbe,
3) Pravica do informacij,
4) Pravica do izpodbijanja sklepov oz. ukrepov organov družbe.

Podrobneje v poglavju o upravljanju in organih družbe.

4.6.8.3. Dolžnosti delničarjev

Članstvo v d.d. samo po sebi delničarjem ne nalaga nobenih posebnih dolžnosti. Kljub temu lahko v
okviru dolžnosti delničarja kot člana d.d. govorimo o dveh vrstah obveznosti:

1) Glavna obveznost delničarjev

- 222 ZGD-1:
- Delničarji morajo vplačati emisijski znesek vpisanih delnic na račun družbe ali
ji izročiti stvarne vložke.
2) Stranske (dodatne) obveznosti delničarjev
- 228 ZGD-1:
- V statutu je lahko določeno, da mora delničar poleg vložka v osnovni kapital
opraviti dodatne storitve neodplačno ali odplačno. Taka obveznost je lahko
določena le, če je za prenos delnic potrebno dovoljenje družbe. Obveznosti
delničarjev in njihov obseg se navedejo na delnicah ali začasnicah.
- V statutu je lahko določena pogodbena kazen ob neizpolnitvi ali nepravilni
izpolnitvi dodatne obveznosti.

125
 - Dodatne obveznosti delničarjev so fakultativne in odvisne od statutarne ureditve
- Dodatne storitve bodisi odplačno bodisi neodplačno
- Velja pogoj, da jih je mogoče naložiti le imetnikom imenskih delnic, za prenos katerih
je potrebno dovoljenje družbe, torej vinkuliranih imenskih delnic
- Dodatne obveznosti se lahko prevzamejo poleg glavne obveznosti, nikakor pa ne
namesto nje. Možna je odškodninska odgovornost in pogodbena kazen (neizpolnitev,
nepravilna izpolnitev). Zaradi kršitve pa delničarja ni mogoče izključiti iz družbe.
- Po teleološki razlagi ni možna samo dodatna obveznost v obliki storitve, pač pa tudi v
obliki dajatve, vendar te obveznosti ne smejo biti določene v denarju, v doplačilni
obveznosti poleg plačila osnovnega vložka (razlika med d.d. in d.o.o.).
- Drugih obveznosti delničar, poleg glavne in morebitnih stranskih, nima.
- Načeloma ne velja niti konkurenčna prepoved (lahko je zapisana v statutu) in
zvestoba do družbe

4.6.9. Lastne delnice

247 ZGD-1 (pridobivanje lastnih delnic):

- Družba sme pridobivati lastne delnice le:

- Če je pridobitev nujna, da bi družba preprečila hudo, neposredno škodo;
- Če naj se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe;
- Če delnice pridobi zato, da bi delničarjem zagotovila odpravnino po tem zakonu;
- Če je pridobitev neodplačna;
- Če banka, zavarovalnica in druga finančna organizacija pridobi delnice pri nakupni
komisiji;
- Na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva;
- Na podlagi sklepa skupščine o umiku delnic po določbah o zmanjšanju osnovnega
kapitala;
- Na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev
in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic,
ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi
trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221.
člena tega zakona in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih
informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih
delnic v skladu z 221. členom tega zakona, če je bila opravljena na podlagi posla,
sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le
skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij,
mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg
dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z
nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih
delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega
zakona. Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez
nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.
- Skupni delež delnic, pridobljenih za namene iz prve do tretje in osme alineje prejšnjega
odstavka, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima, presegati 10%
osnovnega kapitala. Taka pridobitev lastnih delnic je dovoljena le, če družba pridobi delnice
tako, da oblikuje rezerve za lastne delnice, ne da bi zmanjšala osnovni kapital ali po zakonu

126
 ali statutu prepisane rezerve, ki se ne smejo uporabljati za plačilo delničarjem in če je za
delnice plačan celoten emisijski znesek. V primerih iz prve, druge, četrte, pete in osme alineje
prejšnjega odstavka je pridobitev dopustna le, če je za delnice plačan celoten emisijski
znesek.
- V primeru iz prve in osme alineje prvega odstavka tega člena mora poslovodstvo na prvi
naslednji skupščini poročati o razlogih in namenu pridobitve, skupnem številu, najmanjšem
emisijskem znesku in deležu pridobljenih delnic ter o vrednosti delnic. V primeru iz druge
alineje prvega odstavka tega člena se delnice v enem letu po pridobitvi ponudijo v odkup
delavcem družbe.
- Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega
člena, je ničen, pridobitev delnic s strani družbe pa ni neveljavna.
- Družba lahko uveljavlja korporacijskopravni zahtevek proti delničarju iz 233. člena tega
zakona, ne glede na njen obligacijskopravni zahtevek zaradi ničnosti pravnega posla in
morebitni odškodninski zahtevek zaradi povzročene škode. Delničar lahko proti družbi
uveljavlja zahtevke po pravilih, s katerimi so urejena obligacijska razmerja zaradi ničnosti
pravnega posla in druge obligacijskopravne zahtevke, ki jih ne more pobotati z družbenim
korporacijskopravnim zahtevkom iz 233. člena tega zakona.

ZGD-1 načeloma prepoveduje:

1) Originarno pridobivanje (na primarnem trgu) lastnih delnic

- Prepoved originarne pridobitve je absolutna
2) Derivativno pridobivanje (na sekundarnem trgu) lastnih delnic,
- Prepoved derivativne pridobitve je relativna,
- Zakon taksativno določa 8 izjem
Izjeme prepovedi pridobivanja lastnih delnic:

1) Preprečitev hude in neposredne škode

- d.d. lahko pridobi lastne delnice, če na takšen način takšno škodo prepreči.
- Škoda, ki grozi mora biti neposredna in mora groziti premoženju družbe, ne pa
premoženju posameznih delničarjev
- Npr. pridobitev delnic od dolžnika, ki pomembnega dolga ne more odplačati
drugače
- Škoda mora biti neposredna in mora znatno ogroziti premoženje družbe
- Padec borznega tečaja ne šteje za škodo
- Dodatni pogoji so:
1) Skupni nominalni znesek lastnih delnic ne sme preseči 10% osnovnega
kapitala,
2) Družba mora pred odkupom lastnih delnic oblikovati rezerve za lastne
delnice, ne da bi zmanjšala osnovni kapital ali po zakonu ali statutu
predpisane rezerve, ki se ne smejo uporabljati za plačilo delničarjem,
3) Da je za delnice plačan celotni emisijski znesek (bodisi najnižji ali višji).
2) Namen, da se bodo delnice ponudile v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe
- d.d. mora najkasneje v 1 letu delnice ponuditi v odkup delavcem
- Družba najprej kupi delnice, potem pa jih ponudi v odkup delavcem
- Izpolnjeni morajo biti zgoraj navedeni dodatni pogoji

127
 - Pojem delavca se povezuje z delovnim razmerjem, torej velja tudi za upravo,
ne pa za NS
3) Zagotovitev ustrezne odpravnine delničarjem
- Izpolnjeni morajo biti dodatni pogoji
4) Neodplačna pridobitev
- Sem spadajo darila ali enostavna prepustitev delnic družbe
- Pomembno je, da družba za pridobljene delnice ne da nikakršnega nadomestila
- Izpolnjeni morajo biti dodatni pogoji
5) Pridobitev pri nakupni komisiji
- Velja predvsem za banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove
- Izpolnjeni morajo biti dodatni pogoji
6) Pridobitev na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva (združitve, delitve, preoblikovanja,
dedovanje)
7) Sklep skupščine o umiku delnic
- Izpolnjeni morajo biti dodatni pogoji
8) Pooblastilo skupščine
- Pomembno je enako obravnavanje delničarjev (221 ZGD-1), določila o prednostni
pravici delničarjev za nakup novih delnic (337 ZGD-1),…

250 ZGD-1 (odsvojitev in umik lastnih delnic):

- Če je družba pridobila lastne delnice v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka

247. člena tega zakona, jih mora odsvojiti v enem letu po pridobitvi.
- Če skupni delež delnic, ki jih je družba pridobila v skladu z določbami prvega in drugega
odstavka 247. člena tega zakona in delnic, ki jih že ima, presega 10% osnovnega kapitala,
mora družba tisti del delnic, ki te odstotke presega, odsvojiti v treh letih po pridobitvi.
- Če lastne delnice niso bile odsvojene v rokih, predvidenih v prvem in drugem odstavku tega
člena, jih mora družba umakniti.

249 ZGD-1 (pravice iz lastnih delnic):

- Iz lastnih delnic družba nima nobenih pravic.

- Če bi d.d. lahko izvrševala pravice iz pridobljenih lastnih delnic, bi lahko kršila
osnovna načela d.d.; zadržala bi lahko delež dobička.
- Lastne delnice ne glasujejo in jim ne pripadajo nobene premoženjske pravice.
- Družba jih lahko zastavi, proda ali da v užitek.
- Prepoved uveljavljanja pravic velja tudi za tretjega, ki ima lastne delnice za račun
družbe.

248 ZGD-1 (fiktivni posli):

- Nični so pravni posli

- S katerimi si družba zagotovi predujem ali posojilo za nakup lastnih delnic,
- Sklenjeni med d.d. in tretjimi osebami, da bi tretje osebe kupovale delnice na račun
d.d.

128
Med lastne delnice štejejo tudi delnice, ki jih imajo tretje osebe na račun družbe, odvisne družbe,
družbe v večinski lasti in lastne delnice, ki jih je d.d. pridobila v zastavo.

129
 4.7. Dolžniški kapital – dolžniški vrednostni papirji - obligacije

371 ZGD-1 (vrste in izdaja obveznic):

- Obveznice, s katerimi se imetnikom zagotovi pravica do zamenjave z delnicami (zamenljive

obveznice) ali pravica do prednostnega nakupa delnic in obveznice, s katerimi se pravice
imetnikov obveznic povezujejo z dividendami delničarjev (dividendne obveznice), se lahko
izdajo le na podlagi sklepa skupščine. Za veljavnost sklepa je potrebna večina najmanj treh
četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko določi drugačno kapitalsko
večino in druge zahteve ter soglasje v skladu z določbo tretjega odstavka 333. člena tega
zakona.
- Pooblastilo poslovodstvu za izdajo zamenljivih obveznic se lahko da za največ pet let.
Poslovodstvo in predsednik nadzornega sveta morata sklep o izdaji zamenljivih obveznic in
izjavo o njihovi izdaji prijaviti za vpis v register. Obvestilo o sklepu in izjavi se objavi.
- Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za zagotovitev posebnih pravic
do udeležbe pri dobičku.
- Delničarji družbe imajo prednostno pravico do nakupa obveznic iz prvega odstavka tega
člena, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 337. člena tega zakona.

Premoženje družbe je sestavljeno tudi iz dolžniškega kapitala, kapitala, ki ga je družba pridobila z

obveznostnimi pravnimi posli, s krediti itd., pri čemer je poudarek tudi na financiranju prek izdaje
obveznic (obligacij).

Nekatere posebne vrste obligacij po ZGD-1:

1) Zamenljive ali konvertibilne obveznice

- Obligacijskemu upravičencu omogoča, da svoj posojilni kapital spremeni v
investicijski kapital, torej da obveznico spremeni v delnico (349 ZGD-1)
2) Dividendne obveznice oz. obveznice s pravico do dobička
- Gre za obveznice, s katerimi se pravice imetnikov obveznic povezujejo z dividendami
delničarjev in dajejo torej poleg fiksnih obresti še pravico do določenega dela
bilančnega dobička
3) Pravica do prednostnega nakupa delnic
- To je obveznostni oz. dolžniški VP z opcijo in ne opcija oz. opcijski VP
- Gre torej za VP z upravičenji, ki imetniku nudi pravico, vendar ne obveznost, da kupi
ali proda po določeni ceni, ob določenem času ali v določenem časovnem obdobju
določeno količino delnic

Obveznice investitorju v d.d. jamčijo vračilo vložene glavnice in obresti. Imetnik obveznice je
poplačan pred delničarjem.

Zakon predpisuje poseben postopek izdaje obveznic. Večina ¾ pri sklepanju zastopanega osnovnega
kapitala.

Z izdajo prednostnih obveznic ne smejo biti prizadete pravice delničarjev, predvsem njihova pravica
do prednostnega nakupa novih delnic. Zakon namreč pravico delničarjev posebej ščiti in jim daje
prednostno pravico tudi do nakupa takšnih obveznic.

130
 4.8. Kapitalsko posojilo

Gre za posojilo, ki ga družbenik ali tretja oseba namesto lastnega kapitala da družbi, ki je v slabem
finančnem stanju in potrebuje lastni kapital; če da posojilo tretja oseba, dobi za to zavarovanje s
strani družbenika. Takšno posojilo se šteje za kapitalsko posojilo in je v primeru stečaja oz. postopka
prisilne poravnave obravnavano kot premoženje družbe, kar pomeni, da se ostali upniki poplačajo
pred družbenikom oz. tretjo osebo – posojilodajalcem.

Ta institut velja pri delniških družbah samo za delničarje, ki imajo v d.d. več kot 25% delež delnic z
glasovalno pravico (227 ZGD-1).

4.9. Razdelitev in združitev delnic (split up in split down)

172/5 ZGD-1:

- S spremembo statuta se lahko pri nespremenjenem osnovnem kapitalu delnice z nominalnim

zneskom ali kosovne delnice:
- Razdelijo na delnice z nižjim nominalnim zneskom ali na več kosov, ali
- Združijo v delnice z višjim nominalnim zneskom ali v manj kosov, če s tem soglašajo
vsi delničarji.

Takšno KP dejanje je načeloma nevtralno glede položaja in pravic delničarja. Lahko pa takšna delitev
ali združitev vpliva na možnost načina prenašanja delnic in s tem na način uveljavljanja pravic.

4.10. Amortizacija delnic

ZGD-1 določa dve skupini primerov, v katerih je možna amortizacija delnic, in sicer:

1) Razveljavitev delnic po amortizacijskem postopku

2) Razveljavitev delnic s strani družbe
Poleg tega ZGD-1 ureja tudi zamenjavo poškodovane delniške listine. Določbe veljajo samo v
primerih, ko so delnice izdane v papirni obliki.

Ex 243 ZGD-1:

- Če se delnica ali začasnica izgubi ali uniči, se listina lahko razveljavi po predpisih o amortizaciji
vrednostnih papirjev.
- Ne razveljavi se delnica kot skupek pravic, pač pa samo delnica kot vrednostni papir
oz. delniška listina
- Aktivno legitimiran je delničar
- Delničar ima po razveljavitvi pravico od družbe zahtevati, da mu izda novo delniško
listino.

Ex 244 ZGD-1:

- Če je vsebina delniške listine zaradi spremembe pravnih razmerij postala nepravilna, lahko
družba z dovoljenjem sodišča razveljavi tiste delnice, ki jih kljub pozivu, da se popravijo ali
zamenjajo, ni prejela. Če nepravilnost temelji na spremembi nominalnega zneska delnic, se
razveljavijo le, če je nominalni znesek zmanjšan zato, da bi se zmanjšal osnovni kapital.
Imenske delnice ne morejo biti razveljavljene zato, ker je delničarjeva oznaka postala
nepravilna.

131
 - Poziv za izročitev delnic se mora sklicevati na dovoljenje sodišča za razveljavitev delnic. Do
razveljavitve pride le, če je bil poziv objavljen tako, kot je določeno v prvem odstavku 224.
člena tega zakona. Razveljavitev začne veljati z objavo. V objavi se razveljavljene delnice
označijo tako, da je nedvomno očitno, da je delnica razveljavljena.
- Namesto razveljavljenih delnic se izdajo nove delnice, ki se izročijo upravičencu ali se
shranijo, o čemer se obvesti sodišče, ki je odobrilo razveljavitev delnic.

Nepravilnosti: npr. spremeni se razred delnic, posebej urejeno pri zmanjšanju osnovnega kapitala.

Posledica razveljavitve je neveljavnost listine, ne poseže pa v članske pravice delničarjev. Delničar ima
pravico zahtevati, da mu družba izda nove delnice.

Ex 245 ZGD-1:

- Če je delnica ali začasnica poškodovana tako, da ni več primerna za promet, bistvena vsebina
pa je še razpoznavna, lahko upravičenec zahteva, da mu družba za njegove stroške izda novo
listino, on pa ji izroči staro.

4.11. Ustanovitev delniške družbe

V teoriji statusnega prava se pri ustanavljanju gospodarskih subjektov obravnavata koncesijski in

normativni sistem ustanavljanja, ki se razlikujeta po stopnji intenzitete vključitve državnih organov v
postopek ustanovitve:

1) Koncesijski sistem
- Ustanovitev podjetja je odvisna od diskrecijske upravne odločbe državnih oblasti
- V primerjalnih zakonodajah ponekod uveljavljen kvazi-koncesijski sistem (dovoljenje
pristojnih organov za izdajo delnic…)
2) Normativni sistem
- Ustanovitev podjetja je odvisna od svobodne volje in gospodarske iniciative
podjetnikov, ki sicer ne morejo ustanavljati kakršnihkoli podjetij, temveč lahko
ustanovijo podjetje v pravnoorganizacijski obliki, ki jo predvideva zakon ob izpolnitvi
osnovnih pogojev, predpisanih vnaprej, praviloma z zakonom
- Ob izpolnitvi pogojev ne gre več za arbitrarno odločanje državnih organov, ali se
ustanovitev dovoli ali ne, pač pa se ustanovitev in opravljanje dejavnosti morata
dovoliti.
- Pri nas je uveljavljen normativni sistem
Ustanovitev d.d. je mnogo bolj zapletena kot ustanovitev osebne ali druge kapitalske družbe.
Predpisana je vrsta korakov, ki so potrebni, da d.d. dejansko zaživi (formalnost, strogost).

d.d. se lahko ustanovi po dveh postopkih, in sicer po:

1) Postopku sočasne (simultane) ustanovitve

- V Evropi pogostejša
2) Postopku postopne (sukcesivne) ustanovitve
- Veliko kompleksnejši

132
Ne glede na konkretno obliko postopka ustanovitve d.d. lahko celotni postopek razdelimo v tri faze:

1) Predinkorporacijska faza
- Gre za dogovor bodočih ustanoviteljev o ustanovitvi in strukturi d.d.
- Sklene se sporazum (obličen ali neobličen)
- Ima samo obligacijskopravno naravo (dogovorijo se npr. o številu ustanoviteljev,
zagotovitvi osnovnega kapitala, dejavnosti, globalni strukturi, organizaciji družbe…)
- Izpolnitveni in odškodninski zahtevki po pravilih obligacijskega prava
- Ustanovitelji sestavljajo ustanovitveni konzorcij
2) Faza organiziranja in strukturiranja družbe
- V tej fazi ustanovitelji realizirajo predinkorporacijski sporazum
- Sprejmejo statut d.d. in zagotovijo vpis osnovnega kapitala
- S tem je družba ustanovljena
3) Faza inkorporiranja
- Pridobitev pravne osebnosti
- Imenovanje organov družbe
- Vplačilo predpisanega (ali vsega) osnovnega kapitala
- Vpis v register

4.11.1. Statut

Statut je temelj delniške družbe; ustanovitveni akt. Je mešanica elementov družbene pogodbo in
elementov statutarne narave. Ima pogodbeno civilnopravno osnovo, se pa razume kot sui generis
korporativni akt, ki daje manj pravic tistim, ki so ga podpisali, da se družba osamosvoji. Statut je
organizacijska pogodba

Vsebuje:

1) Objektivne določbe o organizaciji družbe

2) Subjektivne določbe o pravicah družbenikov
183 ZGD-1 (vsebina statuta):

- Statut, ki mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa, mora določati:

- Ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež vsakega ustanovitelja;
- Firmo in sedež družbe;
- Dejavnosti družbe;
- Znesek osnovnega kapitala;
- Če ima družba delnice z nominalnim zneskom: nominalni znesek delnic in število
delnic vsakega nominalnega zneska, če je več razredov delnic, tudi razred delnic ter
nominalne zneske in število delnic, ki se izdajo v posameznem razredu;
- Če ima družba kosovne delnice: število delnic, če je več razredov delnic, tudi razred
delnic in število delnic, ki se izdajo v posameznem razredu;
- Ali se delnice glasijo na prinosnika ali na ime;
- Znesek vplačanega kapitala na dan vpisa družbe v register in vsakokratni vplačani
kapital;
- Sistem upravljanja (enotirni ali dvotirni);
- Število članov organov vodenja ali nadzora, ali akt, v katerem se to določi;

133
 - Mandatna doba članov organov vodenja ali nadzora;
- Obliko in način objav, pomembnih za družbo ali delničarje;
- Čas trajanja družbe, če je ustanovljena za določen čas, in
- Način prenehanja družbe.
- Statut lahko posamezna vprašanja, ki jih ureja zakon, uredi drugače samo, če zakon tako
izrecno določa. S statutom se lahko dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne
ureja celovito.
- Uvedba statutarne strogosti z novelo F
- Prej je bilo dovoljeno vse, česar zakon ne prepoveduje (ZGD-1 vsebuje zelo
malo prepovednih norm…)
- Delniško pravo ni dispozitivno; kogentnost
- Avtonomija je dovoljena le takrat, ko zakon to izrecno dovoljuje
- Druga vprašanja, ki so pomembna za družbo in niso urejena s statutom, se lahko v skladu s
tem zakonom uredijo v drugih aktih družbe.

Kaj v statut ne sodi?

- Delovanje posameznih organov d.d.

- Način sklicevanja sej
- To se ureja v posebnih aktih d.d (poslovnik,…)

4.11.2. Sočasna (simultana) ustanovitev

V novejši praksi ustanavljanja družb je poudarjen postopek sočasne oz. simultane ustanovitve d.d.,
pri kateri ustanovitelji sami vpišejo in prevzamejo ves delniški kapital. Je najbolj pogosta oblika
ustanavljanja d.d.. Kljub postopkovni zapletenosti je enostavnejši način od sukcesivne ustanovitve.

Ustanovitelji zagotovijo celoten osnovni kapital; organizirajo in preoblikujejo svoj, že obstoječi

kapital, ki ga želijo uporabljati za določeno podjetje.

189 ZGD-1:

- Delniška družba se lahko ustanovi tako, da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter
sami prevzamejo vse delnice.

190 ZGD-1 (ustanovitev družbe):

- Družba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice.

- d.d. nastane s prevzemom delnic, ne z vplačilom nominalnega zneska vseh delnic
Ustanovitelji so lahko vse fizične ali pravne osebe. d.d. ima lahko enega ali več ustanoviteljev (169
ZGD-1).

- Potrebno je razlikovati med pojmom ustanovitelja in pojmom delničarja

- Ustanovitelji delnic ne vpisujejo, temveč jih prevzemajo
- Ob ustanovitvi morajo ustanovitelji prevzeti vse delnice
Družba obstaja že pred registracijo, toda brez priznane pravne osebnosti (preddružba). Tu se
postavlja vprašanje odgovornosti za obveznosti, če kdo pred vpisom družbe v register nastopa v
njenem imenu. Te osebe odgovarjajo osebno z vsem svojim premoženjem (če jih je več, odgovarjajo

134
solidarno). Če pri takšnem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu
družbe v register, prenesti na družbo.

192 ZGD-1:

- Ustanovitelji imenujejo prvi nadzorni svet ali prvi upravni odbor družbe in revizorja za prvo
polno ali delno poslovno leto.
- Člani nadzornega sveta ali upravnega odbora so imenovani le do prve skupščine.
- Nadzorni svet imenuje člane prve uprave, upravni odbor pa lahko imenuje prve izvršne
direktorje.

Po vplačilu osnovnega kapitala (najmanj ¼) in imenovanju začasnih organov družbe se družba prijavi
za vpis v register. To storijo organi uprave oz. nadzora, ne ustanovitelji (198 ZGD-1).

Pred tem pa morajo ustanovitelji sestaviti izčrpno pisno poročilo o poteku ustanovitve družbe:

- 193 ZGD-1:
- Ustanovitelji morajo sestaviti pisno poročilo o poteku ustanovitve družbe
- V ustanovitvenem poročilu morajo biti prikazane bistvene okoliščine, od katerih je
bilo odvisno plačilo za stvarne vložke ali stvarni prevzem. Pri tem se navedejo zlasti:
- Pravni posli, s katerimi je družba pridobila stvarne vložke;
- Če je v družbo vloženo podjetje, njegov dobiček zadnjih dveh let, in
- Nabavni in proizvodni stroški v zadnjih dveh letih.
- V ustanovitvenem poročilu se navede tudi:
- Ali in v kakšnem obsegu so bile ob ustanovitvi prevzete delnice za račun
člana organa vodenja ali nadzora, in
- Ali in na kako si je član organa vodenja ali nadzora pridobil posebno
ugodnost ali plačilo za pripravo ustanovitve.
- To poročilo morajo pregledati člani organov vodenja in nadzora in tudi ustanovitveni revizor
(194 ZGD-1)
- Pozornost je osredotočena na plačilo delnic s stvarnimi vložki in kakršenkoli prevzem
delnic in pridobivanje ugodnosti s strani organov družbe
- O nesoglasjih odloča sodišče
Družba se nato prijavi za vpis v register (199 ZGD-1). Na podlagi prijave registrski organ odloči o vpisu
družbe v register, pri tem pa ugotavlja, ali so izpolnjene vse formalne predpostavke, ima pa tudi
pravico do materialne presoje, ali je družba pravilno ustanovljena in prijavljena (v okviru
normativnega prijavnega sistema).

- Če ugotovi, da družba ni pravilno ustanovljena in prijavljena, mora vpis zavrniti (200 ZGD-1).
- Če pa registrski organ nima pomislekov ali ko se odpravijo pomanjkljivosti, ki so v tem
postopku ugotovljene, vpiše družbo v register in registracijo objavi (201 ZGD-1)
- Vse to sodišče objavi tudi v uradni registrski objavi (202 ZGD-1)
Mogoč je vpogled v predloženo dokumentacijo, s čimer se zagotavlja načelo publicitete, saj se
objavijo tako rekoč vsi relevantni elementi v zvezi z ustanovitvijo in bodočim poslovanjem d.d.,
vključno z njeno kapitalsko in upravljavsko strukturo. Javnost ustanoviteljev je pomembna zaradi
njihove odgovornosti (203 ZGD-1).

135
 4.11.3. Postopna (sukcesivna) ustanovitev

Je veliko kompleksnejša in bolj formalizirana, saj pri inkorporaciji družbe poleg ustanoviteljev
sodelujejo tudi bodoči družbeniki, ki so v inicialni fazi neznani.

- Ustanovitelji sprejmejo statut in prevzamejo oz. vpišejo le del delnic, preostale pa dajo na
voljo tretjim osebam
- To skoraj nedvomno pomeni, da niso imeli dovolj finančnih sredstev
- Ustanovitelji v tem primeru ne vedo, ali bo ustanovitev d.d. sploh uspela, tega ne vedo niti
kasnejši vpisniki
- Prav zaradi te negotovosti morata biti kapitalska in upravljavska strukturiranost d.d.
vnaprej jasni, kar se uredi s statutom in opredelitvijo značilnosti delnic.
- Kavtele so namenjene predvsem
- Varstvu družbe kot take
- Varstvu posameznih skupin delničarjev
Pri sukcesivni ustanovitvi d.d. se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic,
imenovanem prospekt

- Obligacijskopravno je prospekt vabilo k javnemu vpisu delnic, to je vabilo k ponudbi pod

objavljenimi pogoji
- Podpis vpisnice predstavlja ponudbo, dodelitev delnic pa sprejem ponudbe
- Prospekt mora vsebovati podatke, ki vlagateljem omogočajo vpogled v:
- Pravni položaj izdajatelja delnic
- Finančni položaj izdajatelja delnic
- Poslovne možnosti
- Pravice, ki iz delnic izhajajo
- Vsebovati mora tudi povzetek prospekta, v katerem se navedejo bistvene značilnosti in
tveganja povezana z izdajateljem, katerimkoli porokom in VP, v jeziku v katerem je bil
prospekt izvorno sestavljen.

207 ZGD-1:

- Družba se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k
javnemu vpisu delnic (prospekt), kot ga določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, če
zakon ne določa drugače. Za tako ustanovitev se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega
pododdelka, če določbe tega pododdelka ne določajo drugače.
- Pri sukcesivni ustanovitvi se uporabljajo določbe o simultani ustanovitvi glede:
- Plačila delnic
- Ustanovitvenega poročila
- Formalnostih pri vpisu v register
- Vsebini vpisa
- Objavi vpisa
- Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt in prevzamejo del delnic.

136
208 ZGD-1 (vpis in vplačilo delnic):

- Delnice in denarna vplačila zanje se vpisujejo samo pri bankah.

- Pri banki iz prejšnjega odstavka morajo biti vpisnikom na vpogled statut, poročila
ustanoviteljev in revizorjev ter prospekt.
- Banka za ustanovitelje izdela prospekt in tehnično posreduje pri emisiji delnic
Vsebina prospekta:

- Število, vrsto in razred delnic, ki se ponujajo za vpis, njihovo nominalno vrednost in ceno, po
kateri se izdajajo, ter število, vrsto in razred delnic, ki so bile prevzete brez vpisovanja;
- Kraj, kjer se delnice vpisujejo, in opozorilo, da se tam lahko pregleda vsebina statuta ter
ustanovitveno poročilo in poročilo revizorjev;
- Začetek in konec vpisovanja delnic;
- Dan, na katerega preneha vpisnikova obveznost, če bi se družba dotlej ne prijavila za vpis v
register;
- Koliko je treba plačati za vpisane delnice pred vpisom družbe v register, in posledice, ki
nastopijo, če bi vpisnik obrokov ne vplačal pravočasno;
- Točne podatke o stvarnih vložkih, ustanovitvenih stroških, posebnih plačilih in nagradah;
- Način sklica ustanovne skupščine;
- Najvišji znesek ustanovitvenih stroškov, ki gredo v breme družbe;
- Ime, poklic in prebivališče oziroma firmo in sedež ustanoviteljev družbe.

Statut sprejmejo ustanovitelji sami in v njem opredelijo vsa vprašanja, ki jih zahteva zakon (notarski
zapis). Ustanovitelji lahko svoje delnice prevzamejo bodisi s statutom bodisi s posebnimi
prevzemnimi listinami. Ustanovitelj privzamejo del delnic (vsak najmanj 1). Druge delnice, tiste, ki jih
ne prevzamejo ustanovitelji, se torej vpisujejo na podlagi prospekta.

Ustanovitelji morajo sestaviti ustanovitveno poročilo pred vpisovanjem delnic strani tretjih oseb

- Torej je to poročilo do tistega trenutka le delno

- Po vpisu in plačilu vseh delnic ga je potrebno dopolniti
- Glede ustanovitvenega poročila se uporabljajo pravila za simultano ustanovitev (193 ZGD-1)

209 ZGD-1 (vpisnica):

- Vsak vpisnik mora podpisati tri izvode izjave o vpisu delnic (vpisnica), enega zase, druga dva
za družbo. Če vpis delnic opravlja pooblaščenec, je treba vpisnicam, ki ostanejo družbi,
priložiti pooblastilo.
- Vpisnica je izjava o vpisu delnic
- Vpisnic mora vsebovati:
- Število, razred vpisanih delnic in emisijski znesek, po katerem se vpisujejo;
- Če ima družba delnice z nominalnim zneskom, njihov nominalni znesek;
- Izjavo vpisnika, da bo delnice vplačal pod pogoji, določenimi v prospektu;
- Denarni znesek, ki ga vplača vpisnik pri vpisu delnic;
- Vpisnikovo izjavo, da pozna statut, prospekt in poročila ustanoviteljev in revizorjev
ter soglaša s statutom in ustanovitvijo družbe;

137
 - Vpisnikov ali pooblaščenčev podpis z oznako prebivališča ali firme in sedeža ter
podpis pooblaščenca banke, pri kateri so bili opravljeni vpisi in vplačila ter pisno
potrdilo o prejetem vplačilu.
- Vpisnica, ki ne vsebuje predpisanih podatkov ali v nasprotju s tem zakonom omejuje
vpisnikovo obveznost, je nična.

Pomembno je, da so vse delnice vpisane oz. prevzete in da je tisti del delnic, ki morajo biti vplačane v
tem postopku, tudi vplačan. »Sukcesivnost«:

- 210 ZGD-1:
- Rok za vpisovanje in vplačilo delnic ne sme biti daljši od treh mesecev od dneva,
določenega za začetek vpisovanja.
- Če v roku iz prejšnjega odstavka vse ponujene delnice niso vpisane in pravilno
vplačane, lahko ustanovitelji v 15 dneh po poteku tega roka nevpisane in nevplačane
delnice sami prevzamejo ali vpišejo.
- Če se ponujene delnice niti na način iz prejšnjega odstavka ne prevzamejo ali vpišejo
in pravilno vplačajo, se šteje, da ustanovitev ni bila uspešna, ustanovitelji pa morajo v
nadaljnjih 15 dneh z novim oglasom pozvati vpisnike, naj dvignejo vplačane zneske.
- Osebe, ki so dale stvarne vložke ali prevzele delnice brez vpisa na podlagi prospekta,
je treba posebej opozoriti, naj prevzamejo, kar so vplačale ali vložile za družbo,
katere ustanovitev ni bila uspešna.

Če ustanovitev ni uspela, morajo ustanovitelji vrniti vse vplačane zneske. Delnice je mogoče tudi
sukcesivno vplačevati, in sicer do določenega roka (211 ZGD-1).

Po uspelem vpisu in vplačilu delnic sledi faza razdelitve vpisanih delnic

- Rok je 15 dni po preteku roka za vpisovanje in vplačevanje

- Ne gre za fizično razdeljevanje delnic (te se lahko izdajo šele po vpisu družbe v register), pač
pa za dodeljevanje delnic (določanje koliko delnic pripada posameznemu delničarju) (212
ZGD-1)
- Šele z dodelitvijo delnic vpisnikom pride do dejanskega prevzema vseh delnic, pri čemer
družba nastane.

Z vplačili za delnice ustanovitelji ne smejo razpolagati. Z njimi lahko razpolaga poslovodstvo šele
potem, ko je opravljen vpis družbe v register (213 ZGD-1).

Nadaljnji korak je sklic ustanovne skupščine (oglas) (214 ZGD-1).

- Skupščina mora biti najkasneje v dveh mesecih po preteku s prospektom določenega roka za
vpisovanje delnic.
- Ustanovna skupščina je za ustanovitev d.d. nujno potrebna in obligatorna (mora se opraviti in
to pravočasno, drugače se šteje, da ustanovitev ni uspela) (215 ZGD-1).
- Na ustanovitveni skupščini mora biti zastopana večina vseh delnic (kvorum).
- Ustanovitveno skupščino odpre notar, ki ugotovi, ali je dosežen kvorum
- Če ni, možnost vnovičnega sklica v 15 dneh (216 ZGD-1)
- Izvoli se predsednika in dva preštevalca glasov, nato se preberejo poročila ustanoviteljev in
revizorjev
- Skupščinski zapisnik vodi notar.

138
139
 - Pristojnosti ustanovne skupščine (218 ZGD-1):
- Ustanovna skupščina:
- Ugotavlja, ali so vpisane ali prevzete vse delnice in ali so bile razdeljene
delnice ter ali so vplačila, ki morajo biti plačana do ustanovne skupščine,
vplačana v skladu s tem zakonom in statutom;
- Ugotavlja, ali so glede stvarnih vložkov vse zahteve izpolnjene tako, da bo
družba s stvarnimi vložki lahko prosto razpolagala, takoj ko bo vpisana v
register;
- Ugotavlja največji dovoljeni znesek ustanovnih stroškov, ki bremenijo družbe;
- Izvoli tiste organe družbe, za katere je po zakonu ali statutu pristojna
skupščina.
- Družba je ustanovljena, ko skupščina sprejme vse sklepe iz prejšnjega odstavka.
- Poleg prilog iz drugega odstavka 199. člena tega zakona je treba prijavi za vpis v
register priložiti sklepe iz prvega odstavka tega člena.
- Na ustanovni skupščini daje vsaka delnica en glas, sklepa pa se z večino na skupščini
zastopanih delnic, ki niso izvzete iz glasovanja (219 ZGD-1).
- Ustanovitelji, vpisniki ali prevzemniki delnic na podlagi stvarnih vložkov na ustanovni
skupščini nimajo glasovalne pravice (219/2 ZGD-1).
- Na ustanovni skupščini se lahko spremeni tudi statut d.d.
- Potrebno je soglasje vseh vpisnikov in prevzemnikov delnic.
Delničarji, ki prevzamejo delnice, jih morajo plačati. Ni pa nujno, da jih plačajo takoj. Če jih ne
vplačajo v roku, d.d. najprej zahteva vplačilo, nato pa jih lahko izključi iz družbe – kaduciranje
(kaducitetni postopek).

Razlike od simultane ustanovitve:

- Ni prevzema vseh delnic s strani ustanoviteljev

- Ustanovitelji ne vedo, ali bo d.d. zares ustanovljena in ali bo res zaživela
- Enako tveganje (negotovost) prevzamejo kasnejši vpisniki delnic
- Formalizacija – ustanovitvena skupščina se opravi pred registracijo

Praktično vse d.d., ki danes obstajajo v Sloveniji, so nastale z lastninskim preoblikovanjem podjetij v
družbeni lastnini. Ta podjetja so bila brez družbenikov. V Sloveniji se je izvedlo lastninsko
preoblikovanje s pomočjo certifikatov, na podlagi katerih so lahko državljani pridobili delnice. S
spremembo certifikatov v delnice so se družbena podjetja preoblikovala v delniške družbe.

4.11.4. Poustanovitev delniške družbe

Z institutom naknadne ustanovitve (poustanovitve) se zagotavlja varstvo osnovnega kapitala in

njegova realna zagotovitev v primeru, če družba po ustanovitvi pridobiva stvarne vložke na ta način,
da sicer s pravnimi posli pridobiva stvari oz. pravice na obligacijskopravni podlagi in jih plačuje v
denarju.

ZGD-1 zahteva, da mora z vsako pogodbo, ki jo sklene družba z ustanovitelji ali delničarji, ki so v
osnovnem kapitalu družbe udeleženi z več kot 10 % v prvih dveh letih po vpisu ustanovitve v register,
in na podlagi katere družba pridobi stvari oz. pravice za ceno, ki dosega najmanj desetino osnovnega
kapitala družbe, soglašati skupščina d.d. s ¾ večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
Takšna pogodba se imenuje pogodba o poustanovitvi.

140
 4.12. Organi delniške družbe

V primerjalni korporacijskopravni zakonodaji sta se glede oblikovanja organov delniške družbe razvila
in utrdila dva temeljna sistema:

1) Dvotirni sistem upravljanja

- Poslovodni organ + nadzorni organ
- Kontinentalni sistemi
2) Enotirni sistem upravljanja
- Anglosaški sistemi
Razlika med sistemoma je v tem, ali se med delničarji kot lastniki ter direktorji kot poslovodnim
organom oblikuje še vmesni organ, ki prevzema funkcijo delničarjev kot lastnikov pri imenovanju,
kontroli ter odpoklicu direktorja kot poslovodnega organa – nadzorni svet.

V okviru EU poznamo tudi evropsko delniško družbo (Societas Europaea).

Zelo pomembno je tudi vprašanje ureditve manjšinskih pravic delničarjev.

Čedalje bolj so v ospredju mnenja, da je vloga delničarjev pri upravljanju v korporacijah zelo omejena,
še predvsem pri poslovanju večjih in javnih d.d., kjer dobiva vse odločilnejšo vlogo management. V
ospredju so teorije, ki pravijo, da je temeljna funkcija delničarjev pravzaprav njihova izbirna funkcija,
to je določitev direktorjev, ki vodijo poslovanje v korporacijah v korist delničarjev in korporacije kot
pravnoorganizacijske oblike oz. pravne osebe (fenomen ločevanja lastnine in upravljanja).

d.d. ima svoje organe, ki imajo natančno določene in posebej strukturirane pristojnosti.

4.12.1. Ureditev organov delniške družbe v ZGD-1

253 ZGD-1 (izbira sistema upravljanja):

- Organi vodenja in nadzora so uprava, upravni odbor in nadzorni svet.

- Družba lahko izbere dvotirni sistem upravljanja družbe z upravo in nadzornim svetom ali
enotirni sistem upravljanja družbe z upravnim odborom.
- Izbira sistema upravljanja je tako popolnoma v dispoziciji družbe.
d.d. z enotirnim sistemom upravljanja ima tako skupščino, na kateri delničarji uresničujejo svoje
pravice pri zadevah družbe, ter upravni odbor (board of directors). Gre tako za organ vodenja kot tudi
organ nadzora hkrati (vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov). Kljub načelu statutarne
strogosti, ki velja tudi za družbe z enotirnim sistemom upravljanja, je pri slednjih dopuščena veliko
večja avtonomija in s tem tudi fleksibilnost pri ureditvi upravljanja ter predvsem odločanja v tej zvezi,
vključno z vodenjem tekočih poslov. Pristojnost delničarjev in njihova možnost odločanja, tudi pri
vodenju družbe in tekočih poslov, je bolj poudarjena (medtem ko je v družbi z dvotirnim sistemom
upravljanja tudi večinski delničar razmeroma precej oddaljen od možnosti dokončnega odločanja o
posameznih vprašanjih vodenja ali celi izvedbe tekočih poslov).

Upravni odbor vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov, hkrati pa tudi zastopa in predstavlja
družbo. Člane upravnega odbora voli skupščina družbe, ki je pristojna tudi za njihov odpoklic. Za
javne d.d. zakon obvezno predpisuje strukturiranje upravnega odbora na izvršne in neizvršne
direktorje, za nejavne pa ta omejitev ne velja. Izvršni direktorji opravljajo naloge, povezane z
vodenjem tekočih poslov (upravni odbor torej vodi družbo, izvršni direktorji pa vodijo tekoče posle).

141
V družbah z dvotirnim sistemom upravljanja je organ vodenja uprava družbe, nadzorni svet pa je
organ nadzora.

Upravljavska struktura d.d. je v primerjavi z d.o.o. veliko kompleksnejša in bolj formalizirana.

Zakonske določbe so v glavnem kogentnega značaja. Kljub temu pa je v zvezi s tem zelo pomemben
tudi statut d.d., v katerem je treba opredeliti organe vodenja in nadzora v d.d., sestavo in število
članov teh organov, obliko in način objave… Za statut velja načelo statutarne strogost: statut lahko
posamezna vprašanja uredi drugače kot zakon, samo če to zakon izrecno določa. Dopušča pa se tudi
možnost, da se lahko določena vprašanja, ki so pomembna za družbo in niso urejena s statutom,
uredijo v drugih aktih družbe.

Če je struktura delničarjev v d.d. zelo skoncentrirana (visok delež enega lastnika), skupščina lažje
sprejme odločitev. Delničarji lahko samostojno ali z manjšim delničarjem sprejmejo pomembnejšo
odločitev. V d.d., kjer je struktura razpršena (veliko manjšinskih delničarjev) skupščina ne bo
sposobna sprejeti določenih sklepov, ker ne bo mogoče zagotoviti volje delničarjev. Skoncentrirana
delničarska struktura je primernejša za dvotirni sistem upravljanja, razpršena delniška struktura pa je
primernejša za enotirno upravljanje.

Skupne določbe, ki veljajo za vse organe vodenja ali nadzora v kateremkoli sistemu upravljanja d.d. so
določene v ZGD-1 posebej (253-264 ZGD-1). Veljajo za vse tri organe vodenja ali nadzora, razen če
zakon določa drugače.

254 ZGD-1 (sestava in število članov):

- Zakon in statut določata sestavo in število članov organov vodenja ali nadzora.
- Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj 3 člani, če zakon ne določa drugače.
- Če ima organ vodenja ali nadzora več članov, se en član imenuje za predsednika.
- Uprava ima lahko enega ali več članov (265 ZGD-1)
257 ZGD-1 (odločanje):

- Organ vodenja ali nadzora mora biti sklican vsaj enkrat v četrtletju ali krajšem obdobju, ki ga
določa statut.
- Vsak član organa vodenja ali nadzora ima en glas.
- Organ vodenja ali nadzora je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica njegovih
članov, če statut ne določa drugače.
- Za veljavnost sklepa organa vodenja ali nadzora je potrebna večina oddanih glasov, če zakon
ne določa drugače. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika organa
vodenja ali nadzora, če ni s statutom določeno drugače.
- Član organa vodenja ali nadzora ne sodeluje pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo nanj.
- Člani organa vodenja ali nadzora ali njihovi pooblaščenci se lahko udeležijo sklepanja tudi
tako, da izročijo pisne glasovnice drugemu članu organa vodenja ali nadzora.
- Organ vodenja ali nadzora lahko sprejema sklepe dopisno, telefonsko, z uporabo elektronskih
medijev ali drugače, če s tem soglašajo vsi člani organa vodenja ali nadzora, razen če statut
ali poslovnik določata drugače.

142
255 ZGD-1 (imenovanje in mandatna doba članov):

- Člani organov vodenja ali nadzora so imenovani za obdobje, ki je določeno v statutu in ni

daljše od šestih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
- Član organa vodenja ali nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen
oseba, ki:
- Je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
- Je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper
delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper
okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali
nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
- Ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja
prepoved, ali
- Je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni
postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z
določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski
odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.
- Novi člani organa vodenja ali nadzora morajo prijavi za vpis v register priložiti pisno izjavo, da
ni okoliščin, ki bi po določbah tega zakona nasprotovale njihovemu imenovanju. Registrski
organ v skladu s desetim odstavkom 10.a člena tega zakona po uradni dolžnosti preveri, ali so
podane okoliščine iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.

258 ZGD-1 (poslovnik):

- Organ vodenja ali nadzora sprejme poslovnik o svojem delu z večino glasov vseh svojih
članov.
- Posamezna vprašanja o delu organa vodenja ali nadzora lahko določa statut.

260 ZGD-1 (sklic seje):

- Na zahtevo vsakega člana organa vodenja ali nadzora, ki navede namen in razlog za sklic seje,
mora predsednik takoj sklicati sejo. Seja mora biti v dveh tednih po sklicu.
- Če predsednik ni sprejel zahteve iz prejšnjega odstavka, lahko vsaj dva člana organa vodenja
ali nadzora sama skličeta sejo organa vodenja ali nadzora in predlagata dnevni red.

263 ZGD-1 (skrbnost in odgovornost):

- Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s
skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.
- Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot
posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje
dolžnosti. Če družba sklene zavarovalno pogodbo za zavarovanje članov organov vodenja ali
nadzora pred riziki iz opravljanja njihove funkcije v družbi, mora biti določena odbitna
franšiza vsaj v višini 10 % škode, vendar ne več, kot znaša 1,5-kratnik njihovih fiksnih letnih
prejemkov.
- Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi
povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost
člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje.
Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku

143
 zahtevka, če s tem soglaša skupščina, in če temu z izjavo, ki se vnese v zapisnik skupščine, ne
ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala.
- Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko
uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Odrek zahtevku ali pobot iz
prejšnjega odstavka nasproti upnikom nima pravnega učinka, ni pa se tudi mogoče sklicevati
na to, da dejanje temelji na sklepu skupščine.
- Če je nad družbo začet stečajni postopek, se odškodninski zahtevek iz prejšnjega odstavka
uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem
postopku nad družbo, tako, da mora dogovorna oseba odškodnino plačati družbi kot
stečajnemu dolžniku. Odškodninski zahtevek je upravičen uveljavljati:
- Stečajni upravitelj v imenu družbe kot stečajnega dolžnika in
- Vsak upnik, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti,
upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem
imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika.
- Odškodninski zahtevki iz tega člena zastarajo v petih letih od nastanka škode.
- Ne glede na prejšnji odstavek odškodninski zahtevki v družbah, v katerih imata Republika
Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost prevladujoč vpliv, zastarajo v desetih letih od
nastanka škode.
- Za prevladujoč vpliv iz prejšnjega odstavka se šteje, če imajo Republika Slovenija ali
samoupravna lokalna skupnost neposredno ali posredno preko druge osebe javnega prava
posamično ali skupaj, večinski delež vpisanega kapitala, večino glasovalnih pravic ali pravico
imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta.

264 ZGD-1 (odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb):

- Oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora,
prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih
delničarjev, mora družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Delničarjem mora povrniti
nastalo škodo, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z
oškodovanjem družbe.
- Poleg članov organov vodenja ali nadzora je kot solidarni dolžnik odgovoren tudi tisti, ki je s
škodljivim dejanjem pridobil koristi, če je dejanje storil namenoma. Odškodninski zahtevek
družbe lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, če jih družba ne more poplačati.
- Določbe tega člena se ne uporabljajo, če je bil član organov vodenja ali nadzora, prokurist ali
pooblaščenec zavezan k škodljivemu ravnanju pri uresničevanju:
- Glasovalne pravice na skupščini;
- Upravičenja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju, ali
- Upravičenja za vodenje glavne družbe, v katero je družba vključena.
261 ZGD-1 (odobritev posojila):

- Družba lahko članu organa vodenja ali nadzora in prokuristu odobri posojilo le na podlagi
sklepa nadzornega sveta ali upravnega odbora. Sklep mora biti sprejet za vsako posojilo ali
vrsto posojila in mora določiti način obrestovanja in rok odplačila posojila. Za posojila se
štejejo tudi druga pravna dejanja, ki gospodarsko ustrezajo posojilu.
- Posojilna pogodba na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka se mora skleniti najpozneje tri
mesece po sprejetju sklepa.

144
 - Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi, kadar odobri posojilo obvladujoča
ali odvisna družba, pri čemer sklep o odobritvi posojila sprejme nadzorni svet ali upravni
odbor obvladujoče družbe, in kadar je posojilojemalec družinski član člana organa vodenja ali
nadzora ali prokurista.
- Če je posojilo odobreno v nasprotju z določbami tega člena, je treba prejeti znesek takoj
vrniti, razen če nadzorni svet ali upravni odbor pozneje odobri posojilo.

4.12.1.1. Skupščina

Je hierarhično najvišji organ d.d., na kateri delničarji praviloma uresničujejo svoje pravice v zadevah
družbe. Skupščina odloča o temeljnih vprašanjih družbe, ki se ne nanašajo na vprašanje rednega
poslovanja ter vsakodnevnega vodenja tekočih poslov, temveč na razvojna vprašanja ter na določena
organizacijsko-statusna vprašanja, ki se nanašajo na strukturo in delovanje družbe.

Sestavljajo jo vsi delničarji, ki izražajo voljo, tako da ta postane volja d.d. Delničarji imajo pravico
sodelovati v skupščini, vendar to ni njihova dolžnost.

Ker je skupščina ločena od tekočega poslovanja, govorimo o osamosvojitvi uprave oz. upravnega
odbora od skupščine ter o utesnjenosti skupščine oz. zmanjšani pomembnosti njenega položaja.
Usmerjanje uprave ni zaželjeno. Vseeno pa naj bi poslovno politiko poslovodstvo uresničevalo v
skladu z voljo večine delničarjev.

Pristojnosti skupščine so:

- Kadrovske odločitve
- Imenovanje/odpoklic članov NS
- Imenovanje upravnega odbora
- Razrešnica članov NS/uprave
- Imenovanje revizorja
- Poslovne odločitve
- Sprejemanje letnega poročila, letnih bilanc
- Odločanje o uporabi/delitvi dobička, pokrivanju izgube
- Dajanje soglasja k poslovnim odločitvam (predlog uprave)
- Temeljne odločitve v družbi
- Sprejem/sprememba statuta
- Zvišanje/znižanje osnovnega kapitala
- Sklenitev podjetniških pogodb
- Statusne spremembe
- Prenehanje družbe
293 ZGD-1 (pristojnosti skupščine):

- Skupščina odloča o:
- Sprejetju letnega poročila,
- Uporabi bilančnega dobička,
- Imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta in upravnega odbora,
- Podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora,
- Spremembah statuta,
- Ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala,

145
 - Prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju,
- Imenovanju revizorja, in
- Drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali drugih zadevah, ki jih
določa zakon.
- Skupščina je pristojna za sprejetje letnega poročila samo, če nadzorni svet ali upravni odbor
letnega poročila ni potrdil, če organi vodenja ali nadzora prepustijo odločitev o sprejetju
letnega poročila skupščini ali če tako določa statut družbe, ki je izbrala enotirni sistem
upravljanja; v tem primeru morajo biti v poročilu, ki ga nadzorni svet ali upravni odbor
predloži skupščini, navedeni ustrezni sklepi organov vodenja ali nadzora.
- Skupščina mora pri sprejetju letnega poročila upoštevati ta zakon in računovodske standarde
iz 53. člena tega zakona. Če skupščina spremeni sestavljeno letno poročilo, ki mora biti po
tem zakonu revidirano, ga mora v dveh tednih po sprejetju letnega poročila na skupščini
ponovno pregledati revizor v skladu z določbami 57. člena tega zakona.
- Skupščina odloča o uporabi bilančnega dobička na predlog organov vodenja ali nadzora. Pri
odločanju o uporabi bilančnega dobička ni vezana na predlog organov vodenja ali nadzora,
vezana pa je na sprejeto letno poročilo. Sklep o uporabi bilančnega dobička mora vsebovati
podatke o:
1) Višini bilančnega dobička,
2) Delu bilančnega dobička, ki se razdeli delničarjem,
3) Delu bilančnega dobička, ki se odvede v druge rezerve iz dobička,
4) Delu bilančnega dobička, o katerega uporabi bo odločeno v naslednjih poslovnih letih
(preneseni dobiček), in
5) Delu bilančnega dobička, ki se uporabi za druge namene, določene v statutu.
- S sklepom o uporabi bilančnega dobička se sprejeto letno poročilo ne spremeni.
- Skupščina ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če tega ne zahteva
poslovodstvo.

Torej, skupščina ne more prevzeti poslovodenja, obstajata pa dve izjemi od tega pravila:

- Skupščina lahko odloča o vprašanjih vodenja poslov, če to zahteva samo poslovodstvo;

- Arbitriranje ob nesoglasju med NS in upravo, ko NS zavrne soglasje za izvršitev določenega
posla, ki je hkrati tudi izjema vključevanja NS v dnevno vodenje poslov.

294 ZGD-1 (razrešnica in določitev politike prejemkov članov organov vodenja ali nadzora):

- Hkrati z odločanjem o uporabi bilančnega dobička odloča skupščina tudi o razrešnici organom
vodenja ali nadzora. O razrešitvi posameznega člana se glasuje ločeno, če tako odloči
skupščina ali če to zahtevajo delničarji, katerih skupni deleži dosegajo desetino osnovnega
kapitala.
- Z razrešnico skupščina potrdi in odobri delo organov vodenja ali nadzora v poslovnem letu.
Zahtevki iz odgovornosti za škodo se lahko uveljavljajo tudi proti osebam, ki jih je skupščina
razrešila.
- Razprava o razrešitvi se poveže z razpravo o uporabi bilančnega dobička. Poslovodstvo mora
skupščini predložiti letno poročilo in poročilo nadzornega sveta ali upravnega odbora iz 282.
in 285. člena tega zakona. Zasedanje skupščine, na katerem skupščina odloča o uporabi
bilančnega dobička in o razrešnici, mora biti v prvih osmih mesecih po koncu poslovnega leta.
- Če skupščina upravi ali njenemu posameznemu članu ne da razrešnice, se s tem še ne šteje,
da je izrekla nezaupnico.

146
 - Razrešnica ni enaka odpoklicu
- Kadar je skupščina zadovoljna s poslovanjem člana, mu podeli razrešnico
- S tem je razrešen odgovornosti
- To pa ne pomeni, da proti njemu ni mogoče uveljavljati zahtevkov za
povrnitev morebitne škode
- Skupščina ne more nikogar razrešiti s položaja
- Razrešnica pa lahko nakazuje, da bo prišlo do razrešitve nekoga na poslovodnem
področju družbe
- Na skupščini, ki odloča o uporabi bilančnega dobička, mora poslovodstvo seznaniti delničarje
s prejemki članov organov vodenja ali nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v
preteklem poslovnem letu. Informacija mora vsebovati prejemke za vsakega člana organa
vodenja ali nadzora posebej in mora biti razčlenjena vsaj na fiksne in variabilne prejemke,
udeležbo v dobičku, opcije in druge nagrade, povračila stroškov, zavarovalne premije,
provizije in druga dodatna plačila. Informacija mora vsebovati tudi prejemke, ki so jih člani
organov vodenja ali nadzora pridobili z opravljanjem nalog v odvisnih družbah. Takšna
informacija mora biti prikazana tudi v poslovnem poročilu skupaj s politiko prejemkov članov
organov vodenja ali nadzora, če jo je skupščina določila. Določba prejšnjega stavka ne velja za
družbo, ki razkrije podatke iz 3. točke tretjega odstavka 69. člena tega zakona v prilogi k
izkazom.
- Skupščina lahko določi politiko prejemkov članov organov vodenja ali nadzora. Vsi prejemki
članov organov vodenja ali nadzora morajo biti v skladu s tako politiko prejemkov.
- Pri določitvi politike prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev skupščina sledi
naslednjim načelom:
- Politika prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev spodbuja dolgoročno
vzdržnost družbe in zagotavlja, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in
finančnim stanjem družbe;
- Celotne prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del. Variabilni del prejemkov
mora biti odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril. Skupščina lahko določi
najvišji znesek variabilnega dela prejemka;
- Odpravnina se lahko izplača le v primeru predčasne prekinitve pogodbe. Odpravnina
ne more biti izplačana, če je član uprave ali izvršni direktor odpoklican iz razlogov,
določenih v prvi, drugi in tretji alineji drugega odstavka 268. člena tega zakona ali če
član uprave ali izvršni direktor sam odpove pogodbo. Skupščina lahko določi najvišji
znesek odpravnine.

V dvotirnem sistemu lahko skupščina izreče nezaupnico upravi, vendar je ne more odpoklicati (voli jo
NS); v enotirnem sistemu pa lahko člane UO brez utemeljenega razloga tudi odpokliče.

Statutarno se pristojnosti ne širijo.

4.12.1.1.1. Zasedanje skupščine

ZGD-1 ne razlikuje med rednimi in izrednimi skupščinami.

295 ZGD-1 (sklic skupščine):

- Skupščino je treba sklicati v primerih, določenih z zakonom ali statutom, in takrat, če je to v

korist družbe.
- Skupščino skliče poslovodstvo, ki o tem odloči z navadno večino.

147
 - Skupščino je treba sklicati, če delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega
kapitala, od poslovodstva pisno zahtevajo sklic skupščine. Zahtevi morajo v pisni obliki
priložiti dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj
skupščina odloča ali, če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa,
obrazložitev točke dnevnega reda. Statut lahko pravico zahtevati sklic skupščine veže na nižji
delež osnovnega kapitala.
- Na zahtevo iz prejšnjega odstavka mora skupščina zasedati čim prej, vendar najpozneje v
dveh mesecih od prejema zahteve, sicer lahko sodišče delničarje, ki so postavili zahtevo, ali
njihove pooblaščence pooblasti za sklic skupščine. Sodišče izda sklep brez pridobitve izjav
drugih strank. V objavi sklica skupščine mora biti opozorjeno na pooblastilo sodišča.
- Statut lahko omogoči delničarjem možnost za pošiljanje zahteve iz tretjega odstavka tega
člena tudi z uporabo elektronskih sredstev.
- Če statut ne določa drugače, je skupščina na sedežu družbe.

Skupščina je sklicana najmanj enkrat letno, ko odloča o uporabi bilančnega dobička, lahko tudi
večkrat (ta je torej »redna«, druge so »izredne«).

Skupščino lahko skliče poslovodstvo, NS (281 ZGD-1) ali manjšina delničarjev.

ZGD-1 vsebuje tudi natančne določbe o sklicnem roku, kraju zasedanja, objavi dnevnega reda,
sporočilih za delničarje in člane NS, predlogih delničarjev, poteku zasedanja, vodenja zapisnika in
drugih vprašanjih (296-304 ZGD-1).

Skupščina se praviloma skliče na sedežu družbe. Rok za sklic je najmanj 30 dni pred dnem zasedanja.
Najprej je treba objaviti sam sklic skupščine in dnevni red zasedanja skupščine. Gradivo (predlogi…)
se praviloma ne objavlja v sklicu, temveč pa na spletu.

- Nov institut je presečni dan:

- V vsakem sklicu mora biti naveden presečni dan z obrazložitvijo, da se skupščine
lahko udeležijo in na njej uresničujejo glasovalno pravico le tisti delničarji, ki so
imetniki delnic na ta presečni dan (297/3 ZGD-1) […] ki so kot imetniki delnic vpisani
pri KDD-ju konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine […]

Zakon določa dolžnost objave predlogov delničarjev, ki so vnaprej sporočeni ugovori delničarjev proti
predlogu organa vodenja ali nadzora, ki so družbi sporočeni v sedmih dneh po objavi sklica skupščine
(300 ZGD-1). Utemeljitve predlogov morajo biti racionalne.

Na skupščini je treba sestaviti seznam navzočih oz. zastopanih delničarjev in njihovih zastopnikov
(ime, priimek, firma, prebivališče, sedež, število delnic, razred delnic, nominalni znesek). Seznam se
izdela na podlagi predloženih delnic ali potrdil zanje oziroma pooblastil (303 ZGD-1). Seznam podpiše
predsednik skupščine.

O poteku skupščine se vodi zapisnik, ki ga mora potrditi notar v obliki notarskega zapisnika (kraj in
dan zasedanja, notar, izid glasovanja in predsednikova ugotovitev o sprejetju sklepov).

4.12.1.1.2. Glasovalna pravica

Glasovalna pravica je ena od pravic delničarja, prek katere uresničuje svojo pasivno volilno pravico
ter sodeluje pri upravljanju družbe v skladu z osnovnim vodilom – načelom kapitalskega upravljanja.
Na skupščini jo lahko uresničuje delničar sam ali preko pooblaščenca. Uresničuje jo lahko tudi tedaj,
ko je delnico zastavil, če je to izrecno določeno, sicer jo uresničuje zastavni upnik.

148
Uresničevanje glasovalne pravice pri finančnih organizacijah – pooblastilo lahko da finančna
organizacija za največ 15 mesecev in se lahko kadarkoli prekliče.

Praviloma ima glasovalno pravico vsaka delnica, razen nevolilne delnice, ki pa lahko v izjemnih
primerih tudi glasuje.

Načeloma ima vsaka delnica en glas, prepovedane so delnice z večkratno glasovalno pravico.
Glasovalna pravica se uresničuje glede na njihov delež delnic v osnovnem kapitalu družbe. Vsaka
kosovna delnica z glasovalno pravico ima en glas (308 ZGD-1).

S statutom pa se lahko določi tudi omejitev glasovalne pravice, in sicer tako, da se število glasov, ki jih
ima posameznik, omeji na določeno število ali določen odstotek, ne glede na siceršnje število delnic
oz. glasov, ki bi jih imel. ZGD-1 prepoveduje takšno omejitev glasovalnih pravic iz delnic, s katerimi se
trguje na organiziranem trgu.

Sama glasovalna pravica se praviloma pridobi šele s celotnim plačilom vložka, to pravilo pa se lahko s
statutom korigira.

Glasovalne pravice delničarja ni mogoče izključiti, razen v primeru nevolilnih delnic. ZGD-1 posebej
določa relativno izključitev glasovalne pravice, kar pomeni prepoved sodelovanja konkretnega
delničarja pri odločanju (zadeve, ki so o njem samem).

Delničarji so pri uresničevanju svoje glasovalne pravice svobodni. Glasovalne pravice se lahko
uresničujejo tudi preko združenj delničarjev.

ZGD-1 izrecno prepoveduje možnost, da bi se lahko delničar pogodbeno zavezal uresničevati

glasovalno pravico po navodilih družbe, organa vodenja ali nadzora, kakor tudi po navodilih odvisne
družbe.

4.12.1.1.3. Sprejemanje sklepov

307 ZGD-1 (načelo navadne večine glasov):

- Za sprejetje skupščinskih sklepov je potrebna večina oddanih glasov delničarjev (navadna

večina), razen če zakon ali statut ne določata višje večine ali drugih zahtev.

Prednostne delnice brez glasovalne pravice praviloma pri glasovanju ne sodelujejo (315 ZGD-1),
obstajajo pa izjeme od tega pravila.

Sklepi skupščine so redni in izredni. Izredni so večinoma povezani z različnimi razredi delnic. Izredni
sklepi:

- O soglasju prednostnih delničarjev k omejitvi ali razveljavitvi prednosti in izdaji novih

prednostnih delnic,
- O spremembi statuta, če se dotedanje razmerje več razredov delnic spremeni v škodo enega
razreda,
- O pogojnem povečanju osnovnega kapitala, če obstaja več razredov delnic,
- O rednem zmanjšanju osnovnega kapitala, če obstaja več razredov delnic,
- O soglasju k pogodbi pri razvezi podjetniške pogodbe,
- O soglasju k odpovedi podjetniške pogodbe,
- O soglasju za združitev, če obstaja več razredov delnic,
- O soglasju za delitev, če obstaja več razredov delnic.

149
150
 4.12.1.1.3.1. Neveljavnost sklepov skupščine

Sklepi skupščine so korporacijskopravne narave, kar zahteva posebno ureditev

Vrsti neveljavnosti:

1) Ničnost
- Nični posel nima nikakršnih posledic
- Šteje se, da je bil neveljaven ex tunc
- Velja kondicijski režim: vsak vrne kar je prejel
- 390 ZGD-1 (ničnostni razlogi):
- Sklep skupščine je poleg primerov, določenih v prvem in drugem odstavku v
zvezi s tretjim odstavkom 343. člena, v 363. členu in drugem odstavku 368.
člena tega zakona, ničen tudi:
1) Če je bil sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z drugim
odstavkom 295. člena tega zakona, ali če je bila pri sklicu kršena
prva, druga ali četrta alineja prvega odstavka 296. člena tega zakona,
ali če skupščina ni bila sklicana v skladu s četrtim do šestim
odstavkom 296. člena in prvim odstavkom 297. člena tega zakona,
razen če so se zasedanja skupščine udeležili vsi delničarji ali so bili
veljavno zastopani;
- Sklic skupščine je natančno določen, ker je skupščina d.d.
sprejema odločitve o najpomembnejših vprašanjih
- Kvorum namreč ne obstaja, zato se lahko na
skupščini kaj sprejme brez, da bi bila prisotna večina
kapitala
2) Če ni potrjen v skladu s prvim in drugim odstavkom 304. člena tega
zakona;
- Vsak skupščinski sklep potrdi notar v notarskem zapisniku
3) Če ni združljiv z bistvom družbe ali če je po svoji vsebini v nasprotju s
tistimi določbami tega zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno
za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu;
- Javni interes je v korporacijskem pravu lahko zasebni interes
4) Če je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom;
- Pred novelo je bila dikcija »sklep v nasprotju z moralo«, sedaj
»po vsebini v nasprotju z moralo«
- Razlika je v tem, da bi se naj gledala samo vsebina
sklepa, ne zakaj je bil sklep sprejet
5) Sklep skupščine iz 378. člena tega zakona je ničen, če v šestih
mesecih po njegovem sprejetju sklep o povečanju osnovnega
kapitala in izvedba povečanja osnovnega kapitala nista vpisana v
register; ta rok ne teče, dokler pred sodiščem teče postopek zaradi
uveljavljanja ničnosti ali izpodbojnosti.
- 392 ZGD-1 (ničnost volitev)
- Volitve članov nadzornega sveta ali upravnega odbora so poleg primerov iz
390. člena tega zakona nične tudi, če:

151
 1) Je nadzorni svet ali upravni odbor sestavljen v nasprotju z zakonom
ali statutom;
2) Skupščina izvoli osebo, ki ni bila predlagana v skladu z zakonom ali
statutom, ali
3) Je izvoljenih več članov, kot je to določeno z zakonom ali statutom.
- Aktivna legitimacija
1) Delničarji
2) Upniki
3) OVN
2) Izpodbojnost
- Razlogi so bolj formalne narave
- 395 ZGD-1 (razlogi za izpodbojnost; konvalidacija izpodbojnih sklepov):
- Sklep skupščine je izpodbojen, če:
1) Je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom, ali
- Kadar gre za nemoralen sklep (ki je v nasprotju z najbolj
temeljnimi vrednotami), gre za ničnost, ko pa je sklep v
nasprotju z zakonom, pa je samo izpodbojen
2) Je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo
na veljavnost sklepa (na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala
zadostna večina).
- Med zadnjimi novelami je bil dodan problematičen dostavek
»vplivajo na veljavnost sklepa«
- Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka je sklep skupščine vedno
izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica
do obveščenosti iz 305. člena tega zakona.
- Izpodbijanje se lahko opira tudi na to, da je delničar z uresničevanjem
glasovalne pravice zase ali v korist tretjega poskušal pridobiti posebne
ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev, če je na podlagi sprejetega
sklepa skupščine ta namen mogoče doseči. To pa ne velja, če je drugim
delničarjem na podlagi sklepa zagotovljeno primerno nadomestilo za tako
škodo.
- Izpodbijanje sklepa skupščine se ne more opirati na kršitev določb petega
odstavka 309. člena tega zakona.
- Sklepa skupščine ni več mogoče razveljaviti, če je skupščina izpodbojni sklep
potrdila z novim sklepom in če proti temu novemu sklepu v izpodbojnem
roku ni bila vložena tožba za njegovo razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ali
če je bila taka tožba umaknjena ali če je bil tožbeni zahtevek za razveljavitev
novega sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti pravnomočno zavrnjen.
- Ne glede na prejšnji odstavek lahko oseba iz sedmega odstavka tega člena, ki
izkaže pravni interes, da se sklep za čas do sprejetja novega (potrditvenega)
sklepa razveljavi, od sodišča zahteva, da ugotovi, da izpodbojni sklep do
sprejetja novega (potrditvenega) sklepa ni veljal.
- Sklep skupščine lahko izpodbijajo:
- Vsak delničar pod pogoji, ki jih določa ta zakon,
Poslovodstvo,

152
- Vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa
skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom.

153
 - 396 ZGD-1 (izpodbojna tožba):
- Izpodbojna tožba se vloži v enem mesecu. Ta rok začne teči:
- Če se je tožnik udeležil skupščine, z dnem, ko se je skupščina končala;
- Če se je ni udeležil, z dnem, ko je izvedel za sklep ali bi zanj moral
izvedeti.
- Če je bil sklep objavljen, začne teči rok z dnem objave.
- 397 ZGD-1 (napoved izpodbijanja):
- Delničar, ki je bil navzoč na skupščini, lahko izpodbija sklep samo, če je na
skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi; delničar, ki
ni bil navzoč pa le, če mu je bilo protipravno preprečeno, da bi prisostvoval
skupščini, ali če ni bil pravilno vabljen na skupščino, ali če je skupščina
odločila o zadevi, ki ni bila na dnevnem redu.
- Poslovodstvo mora objaviti, da je vložena izpodbojna tožba na enak način,
kot mora biti objavljen izpodbijani sklep.
- Problematičnost izpodbijanja je, da se lahko institut strateško zlorablja, posebej
pogosto se pojavlja pri manjšinskih delničarjih

Tožba na ugotovitev ničnosti sklepa je ugotovitvena, izpodbojna tožba pa je oblikovalna.

Zakon ničesar ne pove, kaj je s sklepom, ki ga je sprejel poslovodni organ (pomanjkljivost ZGD-1)

- Režim ni primeren za presojanje aktov nadzornega sveta

- Uporabimo osnove obligacijskega prava

4.12.1.1.4. Kvorum

Novela ZGD-1 je opustila zakonsko določen kvorum. To vprašanje je tako prepuščeno avtonomni
ureditvi v statutu d.d.. Možno je, da kvorum ni potreben.

4.12.1.1.5. Večina za odločanje

Velja načelo navadne večine glasov (307 ZGD-1). Zakon ali statut lahko določita višjo večino ali druge
zahteve (npr. pri odpoklicu članov NS: ¾ večina).

Ločevati je potrebno večino oddanih glasov ter večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
Slednja predstavlja kapitalsko večino, ta pa se vedno upošteva poleg navadne večine glasov. Gre torej
za kumulativno upoštevanje obeh pogojev, torej navadna večina oddanih glasov ter ¾ večina pri
sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Tako je treba jasno ločevati tudi med odločanjem po
glasovih in po kapitalu.

Kadar je predpisana navadna večina, bo predlog sklepa sprejet, če bo število veljavno oddanih glasov
»za«, vsaj za enega preseglo število veljavno oddanih glasov »proti«. Ključni so veljavno oddani
glasovi.

Za sprejemanje posameznih sklepov pa je že po zakonu kot predpostavka veljavnosti stipulirana višja

(kvalificirana) večina glasov. Še zmeraj pa se meri od veljavno oddanih glasov navzočih delničarjev.
Predvidena je npr. za:

- Veljavnost sklepa skupščine o odpoklicu članov NS

- Veljavnost sklepa skupščine o soglasju k poslu družbe, če NS odreče soglasje upravi

154
Navadna večina torej pri teh sklepih ne zadošča, ampak mora biti sklep sprejet s kvalificirano večino
najmanj ¾ oddanih glasov. Kvalificirano večino lahko določi tudi statut.

Druge zahteve pri sprejemanju sklepov skupščine, se kažejo na različne načine. Lahko se kažejo kot
predpisovanje kapitalske večine, soglasja posameznih razredov delnic, soglasij posameznih
delničarjev.

Kapitalska večina pomeni, da mora biti za sprejetje sklepa skupščine, podana najmanj ¾ večina pri
sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Ta se zahteva npr. pri spremembi statuta, spreminjanju
višine osnovnega kapitala, v zvezi z izdajo mešanih obveznic, odločanju o različnih oblikah statusnega
preoblikovanja… Bistveno pri tem je, da je večina, merjena po kapitalu, dodatna zahteva v razmerju
do večine po glasovih in je torej dodatna predpostavka za veljavnost sklepa – kumulativno morata biti
izpolnjena za sprejetje sklepa navadna večina in kapitalska večina. Torej kapitalska večina je
kumulativna, ne pa alternativna v odnosu do navadne večine.

4.12.1.2. Uprava

Uprava je organ, ki združuje dve funkciji:

1) Funkcija poslovodstva
- Nanaša se na notranje razmerje, na vodenje poslov, neposredno in tekoče vodstvo
2) Funkcija zastopanja
- Nanaša se na razmerja navzven, za pravna razmerja s tretjimi osebami
Sestava uprave

- 265 ZGD-1 (vodstvo družbe):

- Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost.
- Uprava lahko ima enega ali več članov (direktorji).
- Če ima uprava več članov, sprejemajo odločitve soglasno, če statut ne določa
drugače.
- Statut ne sme določiti, da pri različnih mnenjih glas posameznega člana ali
posameznih članov prevlada nad večino.
- Lahko je individualni ali kolektivni organ
- V primeru kolektivne sestave ima tudi predsednika
- V primeru enakosti glasov ima odločilen glas
- Člani uprave imajo lahko namestnike
- Člani uprave in predsednik so imenovani za dobo največ 6 let, z možnostjo neomejenega
ponovnega imenovanja
- V dvotirnem sistemu člane uprave in predsednika imenuje NS (268 ZGD-1)
- NS imenuje tudi delavskega direktorja v družbah, ki ga imajo
- V enotirnem sistemu člane upravnega odbora imenuje skupščina delničarjev (288
ZGD-1)

Pristojnosti uprave

- Pri vodenju poslov je uprava pristojna sprejemati vse odločitve, razen tistih, za katere sta
izrecno pristojna skupščina in NS.
- Uprava lahko zahteva, da skupščina odloči o vprašanju, ki se nanaša na vodenje
poslov (293 ZGD-1).

155
 - Upravi pristojnosti ni mogoče odvzeti, niti s statutom, niti z odločitvijo NS ali skupščine
- Statut pa lahko določi, da se smejo določene vrste poslov opravljati le s soglasjem NS
- O najpomembnejših vprašanjih, ki se nanašajo na temeljna vprašanja razvoja in
obstoja ter strukturiranja družbe, odloča skupščina, vse odločitve, povezane z
vodenjem poslov, pa so prepuščene upravi, NS pa je organ, ki predvsem ves čas
nadzira in kontrolira delo uprave.
- Vodenje:
- Dnevno odločanje o posameznih vprašanjih s področja poslovanja družbe
- Sprejemanje ukrepov, ki so potrebni pri opravljanju dejavnosti družbe
- Organiziranje delovnega procesa
- Pristojnosti v zvezi s funkcioniranjem d.d.
- Sklic skupščine, podajanje predlogov skupščini, delničarjeva pravica do
obveščenosti, delitev dobička…
- Prijava vpisa družbe in sprememb v register
- Operativni posli v zvezi s povečanjem ali zmanjšanjem osnovnega kapitala
- 266 ZGD-1 (zastopanje in predstavljanje):
- Uprava zastopa in predstavlja družbo.
- Uprava je zakoniti zastopnik d.d.
- Če ima uprava več članov, zastopajo družbo skupno, če statut ne določa drugače.
- Pri skupnem zastopstvu učinkuje izjava volje, dana kateremukoli članu uprave, proti
družbi kot celoti, če so pooblaščeni vsi skupaj.
- Statut družbe ali nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, lahko določi, da so za
zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali
član uprave skupaj s prokuristom.

Razmerje uprave do skupščine

- Uprava je nasproti skupščini samostojna, saj ji skupščina ne daje nobenih smernic za

poslovanje in uprava skupščini ni odgovorna
- 267 ZGD-1:
- Pristojnosti in odgovornosti uprave do skupščine so:
- Na zahtevo skupščine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupščine;
- Pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje
skupščine, in
- Uresničuje sklepe, ki jih sprejme skupščina.
Razmerje uprave do NS

- Posebej je določen tudi položaj uprave nasproti NS, ki mu uprava odgovarja, saj jo imenuje in
razrešuje. Uprava ima predvsem dolžnost poročanja NS.
- 272 ZGD-1 (poročila nadzornemu svetu):
- Uprava vsaj enkrat v četrtletju poroča nadzornemu svetu o:
- Načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja;
- Donosnosti družbe, še posebej donosnosti lastnega kapitala;
- Poteku poslov, še posebej prometu in finančnem stanju družbe, in
- Poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost
družbe.

156
 - Nadzorni svet lahko zahteva poročilo tudi o drugih vprašanjih. Uprava mora
obveščati nadzorni svet o vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje družbe in z njo
povezanih družb.
- Uprava mora nemudoma po sestavi predložiti letno poročilo nadzornemu svetu. Če
ga je treba revidirati, ga je treba predložiti skupaj z revizorjevim poročilom. K
letnemu poročilu mora uprava priložiti tudi predlog za uporabo bilančnega dobička,
ki ga bo predložila skupščini.
- Nadzorni svet lahko od uprave kadarkoli zahteva poročilo o vprašanjih, ki so
povezana s poslovanjem družbe in pomembneje vplivajo na položaj družbe ali je
zanje razumno pričakovati, da bodo pomembneje vplivale nanj.
- Poročila morajo ustrezati načelu vestnosti in verodostojnosti.
- 271 ZGD-1 (prepoved konkurence):
- Član uprave ne sme brez soglasja nadzornega sveta opravljati pridobitne dejavnosti,
na področju dejavnosti družbe pa tudi ne sklepati poslov za svoj ali tuj račun.
- Torej velja splošna konkurenčna klavzula in še posebna prepoved
konkurence

Razmerje med upravo in družbo

- Pravni položaj članov uprave:

1) Položaj organov d.d.
2) Delovno razmerje nasproti družbi
- Delovno razmerje po ZDR-1, po pravilih civilnopravne pogodbe o delu ali na
drugem pravnem temelju
- Zakon posebej ureja udeležbo članov uprave pri dobičku (269 ZGD-1), prejemke članov
uprave (270 ZGD-1) in posojila vsem organom vodenja ali nadzora (261 ZGD-1).
- Prejemki članov uprave so našteti eksemplifikativno oz. primeroma
- Načeloma velja za določitev vrste in obsega prejemkov dispozicija
pogodbenih strank
- Zakon predpisuje načelo sorazmernosti prejemkov z nalogami članov uprave
in s finančnim stanjem družbe
- Vrsto in višino prejemkov za člana uprave določa nadzorni svet s sklepom,
lahko pa poprej o tem sprejme tudi akti, ki splošno uredi pravila nagrajevanja
članov uprave
- Plačilo uprave ni nujno v denarju, lahko je dogovorjeno tudi kot udeležba na dobičku
Odpoklic uprave

- Člani uprave in predsednik uprave odgovarjajo NS, ki jih je imenoval in je pristojen tudi za
njihov odpoklic. Po ZGD-1 jih ni mogoče odpoklicati brez krivdnih razlogov.
- 268 ZGD-1 (imenovanje in odpoklic uprave):
- Člane uprave in predsednika imenuje nadzorni svet. Ponovno ne smejo biti
imenovani prej kot eno leto pred potekom mandatne dobe uprave.
- Nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave ali predsednika:
- Če huje krši obveznosti;
- Če ni sposoben voditi poslov;
- Če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno
neutemeljenih razlogov, ali

157
 - Iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov (pomembnejše spremembe v
strukturi delničarjev, reorganizacija in podobno).
- Na koncu mandata razlikujemo med:
1) Prekinitvijo oz. prenehanjem pogodbe
2) Odpoklicem
- Možnost odpoklica slabi položaj uprave
- Nadzorni svet, ki ima pravico, da predčasno odpokliče člana oz. predsednika
uprave, toda je pri tem vezan na zakonske razloge za odpoklic – ti morajo biti
utemeljeni
- Neupravičenega odpoklica po ZGD-1 več ni mogoče sanirati z odpravnino, ki
bi jo določal ZGD-1, pač pa se vprašanje odškodnin ureja po splošnih pravilih
obligacijskega prava

4.12.1.3. Nadzorni svet

V modernih gospodarskih družbah, ki jih vodijo poklicni managerji, je nadzorna funkcija izjemno
pomembna za zagotovitev varovanja interesov družbenikov. Nadzorno funkcijo v kapitalskih družbah
opravljajo posebni nadzorni organi ali vsaj določene osebe.

ZGD-1 je opredelil tako dvotirni kot tudi enotirni sistem upravljanja družbe, pri čemer je dvotirni
sistem z nadzornim svetom fakultativno vedno mogoč. Za družbe, ki se odločijo za njegovo
imenovanje, velja, da je to treba določiti s statutom družbe. Če družba nima NS, se pristojnosti
porazdelijo med skupščino in upravni odbor po določbah ZGD-1.

4.12.1.3.1. Pristojnosti nadzornega sveta

281 ZGD-1 (pristojnosti nadzornega sveta):

- Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe.

- Nadzorni svet lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno,
shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari. Za izvrševanje teh pravic lahko
pooblasti posameznega člana, komisijo ali za določene naloge tudi posebnega izvedenca. Pri
sklenitvi pogodbe z izvedencem zastopa družbo predsednik nadzornega sveta. Predsednik
nadzornega sveta zastopa družbo tudi pri sklenitvi pogodbe z revizorjem letnega in
konsolidiranega letnega poročila.
- Nadzorni svet lahko od uprave zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje
nadzora. Če statut tako določa, lahko te informacije zahteva tudi vsak posamezen član
nadzornega sveta, uprava pa pošlje zahtevane informacije nadzornemu svetu kot organu.
- Nadzorni svet lahko skliče skupščino. Nadzorni svet da skupščini predlog za imenovanje
revizorja, ki mora temeljiti na predlogu revizijske komisije.
- Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Statut ali nadzorni svet lahko določi, da
se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne
soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina
da soglasje, je potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov.

158
Temeljne pristojnosti NS:

1) Imenovanje in odpoklic uprave

- Najpomembnejša pristojnost NS
- Kogentna in se ne more prenesti na skupščino (268 ZGD-1)
- Ustrezen izbor uprave, določitev njihovih prejemkov, odobravanje posojil, pogodb
2) Zastopanje družbe proti članom uprave
- NS ima poslovodne funkcije, ko gre za razmerja med družbo in člani uprave
- Predsednik NS po zakonu zastopa družbo proti članom uprave (283 ZGD-1)
- Npr. ko družba toži sedanjo upravo na plačilo odškodnine
3) Uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov
- ZGD-1 ne vsebuje pravne podlage za ničnost in izpodbijanje sklepov NS
- Sodna praksa glede tega ni enotna
4) Dajanje soglasij k izvedbi posameznih poslov
- Odstop od pravila samostojnosti in neodvisnosti uprave
- Prepletanje managerske in nadzorne vloge
- Ker gre za izjemo, mora biti interpretacija restriktivna
- Krog pomembnejših odločitev
- Določa jih statut ali sklep NS
- Ni zakonske ureditve
- Primerjalno je krog zakonsko določen (celo taksativno)
- Soglasje je potrebno za:
- Pridobivanje ali odtujevanje pomembnih delov podjetja
- Promet z nepremičninami
- Ustanavljanje podružnic
- Večje naložbe, posojila
- Podelitev prokure
- Sprejem temeljev poslovne politike
- Delitev dobička
- Letno poročilo
- Izplačilo vmesnih dividend
5) Sodelovanje pri sprejemanju letnega poročila
- Uresničevanje nadzorstvene funkcije v pasivnem smislu
- NS ima pomembne pristojnosti v zvezi s postopkom sprejemanja letnega poročila
družbe in pri tem dolžnost izdati svoje posebno poročilo za skupščino (282 ZGD-1)
- NS mora preveriti letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju
predloži uprava
- O rezultatu preveritve mora sestaviti pisno poročilo za skupščino, v katerem
pojasni, kako je med letom izvrševal nadzorstveno funkcijo, in zavzame
stališče do morebitnega revizijskega poročila
- Če NS letno poročilo potrdi, je le-to sprejeto (ne sprejema ga še skupščina)
Druge pristojnosti:

- Izvrševanje pravočasnega in strokovno korektnega nadzora ter ukrepanja s ciljem preprečiti

ali ustaviti neugodna poslovna gibanja

159
 - Sklic skupščine
- Sprožitev revizijskih postopkov
- Pristojnosti v zvezi s funkcioniranjem družbe kot take
- Npr. pri spreminjanju kapitala družbe… (355 ZGD-1).
NS ima trden, stalen in od skupščine relativno neodvisen položaj.

4.12.1.3.2. Sestava nadzornega sveta

NS je kolektivni organ in ga morajo po skupni določbi ZGD-1 za organe vodenja ali nadzora sestavljati
najmanj trije člani (254 ZGD-1), konkretno število članov NS in njegovo sestavo določi statut.

NS ima dve vrsti članov:

1) Člane, ki zastopajo interese delničarjev

- Predsednik NS je vedno predstavnik delničarjev (odločilni glas)
- Voli jih skupščina (274 ZGD-1)
- Navadna kapitalska večina
2) Člane, ki so predstavniki delavcev v družbi
- S tem se uresničuje sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe (78 ZSDU)
- Ne manj kot 1/3 in ne več kot ½ vseh članov NS
- Izvoli in odpokliče svet delavcev in s tem seznani skupščino družbe
Član NS je lahko le neomejeno poslovno sposobna fizična oseba.

Poznamo dve omejitvi, kdo ne more biti član NS. Prva je iz splošnih določb za organe vodenja in
nadzora, druga pa velja posebej za NS.

- 255/2 ZGD-1:
- Član organa vodenja ali nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba,
razen oseba, ki:
- Je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
- Je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo,
zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper
premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti
član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti
po prestani kazni zapora;
- Ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler
traja prepoved, ali
- Je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet
stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v
skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o
odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.
- 273 ZGD-1 (posebni pogoji za člane nadzornega sveta):
- Član nadzornega sveta ne more biti:
- Član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe;
- Prokurist ali pooblaščenec te družbe;
- Član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član
uprave te družbe;

160
 - Oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v treh družbah,
- Oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa statut.
- Nadzorni svet lahko največ za eno leto imenuje svojega člana za začasnega člana
uprave, ki nadomešča manjkajočega ali zadržanega člana uprave. V tem času ne sme
delovati kot član nadzornega sveta. Ponovno imenovanje ali podaljšanje mandatne
dobe je dopustno, če celotna mandatna doba s tem ni daljša od enega leta.

Posebej je poudarjena nezdružljivost članstva v upravi in NS, kar velja tudi za nezdružljivost članstva v
NS s funkcijo namestnika člana uprave, prokurista ali pooblaščenca družbe (izjema v 273 ZGD-1).

- Corporate governance: član uprave ne more biti član NS, saj ne more nadzirati samega sebe
- Po slovenski sodni praksi mora oseba, ki želi kandidirati za člana uprave, najprej odstopiti kot
član nadzornega sveta
- Vendar pa, dokler oseba ni član uprave ni nobenih težav, če zgolj kandidira
- Nemška sodna praksa pa je sprejela stališče, da oseba ne postane član organa takrat,
ko je imenovana, temveč, ko prevzame funkcijo, saj se mora z njo strinjati

Člane NS odpokličejo tisti, ki so jih izvolili (skupščina, svet delavcev). Mandatna doba članov NS je
zakonsko omejena z dobo največ 6 let, z možnostjo ponovne večkratne izvolitve (255 ZGD-1). Člana
NS je mogoče tako imenovati kot tudi odpoklicati prek sodišča (276 ZGD-1).

Člani NS niso zastopniki posameznih delničarjev, temveč opravljajo strogo osebno korporacijsko
funkcijo; polna osebna odgovornost. Funkcije ni mogoče opravljati po pooblaščencu.

Člani NS se vpišejo v sodni register (277 ZGD-1).

4.12.1.3.3. Delo nadzornega sveta

NS ima predsednika, ki ga člani izvolijo izmed sebe (razlika z upravo). Člani NS nimajo namestnikov.
Na sejah NS se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik ali namestnik predsednika (278 ZGD-1).

Zakon zelo podrobno ureja poslovanje NS, odločanje, udeležbo na sejah, sklic seje itd. zaradi varstva
družbe in delničarjev. NS svoje pristojnosti ne more delegirati na druge, da bi se razbremenil
odgovornosti.

NS lahko pa imenuje komisije, da pripravijo predloge sklepov NS, skrbijo za njihovo uresničitev in
opravljajo druge strokovne naloge. Ne morejo pa odločati (279 ZGD-1).

- Revizijska komisija (280 ZGD-1):

- Če nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo, mora biti vsaj en član komisije
neodvisen strokovnjak in usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Ostali člani
revizijske komisije so lahko le člani nadzornega sveta, ki so neodvisni od revidiranega
subjekta.
- Gre za implementacijo direktive, zato je o nejasnostih glede tega, kaj pomeni
neodvisnost od revidiranega subjekta, potrebno pogledati v priporočilo, ki je
soft law
- Vsi člani revizijske komisije so ustrezno usposobljeni za področje delovanja
revidiranega subjekta.
- Naloge revizijske komisije so:
- Spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja priporočila in
predloge za zagotovitev njegove celovitosti,

161
 - Spremlja učinkovitost in uspešnost notranje kontrole v družbi, notranje
revizije, če obstaja, in sistemov za obvladovanje tveganja,
- Spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov,
zlasti uspešnost obvezne revizije, pri čemer upošteva vse ugotovitve in
zaključke pristojnega organa,
- Pregleduje in spremlja neodvisnost revizorja letnega poročilo družbe, zlasti
glede zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev,
- Odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga nadzornemu svetu
imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila družbe,
- Nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba,
- Ocenjuje sestavo letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za
nadzorni svet,
- Sodeluje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja,
- Sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo, pri čemer so
prepovedana vsa pogodbena določila, ki skupščini omejujejo izbiro
imenovanja revizorja. Vse take določbe so nične,
- Poroča nadzornemu svetu o rezultatu obvezne revizije, vključno s
pojasnilom, kako je obvezna revizija prispevala k celovitosti računovodskega
poročanja in kakšno vlogo je imela revizijska komisija v tem postopku,
- Opravlja druge naloge, določene s statutom ali sklepom nadzornega sveta,
- Sodeluje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila družbe, zlasti z
medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo, in
- Sodeluje z notranjim revizorjem, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih
zadevah v zvezi z notranjo revizijo.

Kvorum za odločanje je navzočnost več kot polovice članov NS. Seje organov vodenja ali nadzora niso
javne in velja zakonska prepoved udeležbe oseb, ki niso člani uprave ali NS. Lahko pa NS na sejo
povabi izvedence ali poročevalce (čl. 259 ZGD-1).

- Sklic seje lahko zahteva vsak član NS ali uprave

- O tem odloči predsednik NS
- Če ta zahteve ne sprejme, lahko sejo skličeta 2 člana

4.12.1.3.4. Pravice in odgovornost članov nadzornega sveta

Za člane NS velja skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika (263 ZGD-1). Zanje ni določena
posebna konkurenčna prepoved, velja pa splošna prepoved konkurence iz 41 ZGD-1.

4.12.1.4. Upravni odbor

ZGD-1 je uvedel tudi enotirni sistem upravljanja delniških družb, v katerem pristojnosti uprave (kot
organa vodenja) in NS (kot organa nadzora) prevzema poseben organ – upravni odbor (UO).

285 ZGD-1:

- Upravni odbor vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov.

- Za pristojnosti upravnega odbora se smiselno uporabljajo določbe 267., 281. in 281.a člena
tega zakona.

162
 - Upravni odbor sestavi, preveri in potrdi letno poročilo ob smiselni uporabi določb prvega in
drugega odstavka 282. člena tega zakona. Statut lahko določi, da letno poročilo sprejme
skupščina.

Za posamezne naloge, ki jih ima v razmerju do skupščine, lahko UO pooblasti tudi izvršne direktorje.

286 ZGD-1:

- Upravni odbor zastopa in predstavlja družbo.

- Če upravni odbor med svojimi člani imenuje izvršne direktorje, ti zastopajo in predstavljajo
družbo, če statut ne določa drugače.
- Za zastopanje in predstavljanje se smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega
odstavka 266. člena tega zakona.

Za imenovanje članov UO veljajo splošni pogoji, ki so urejeni v skupni določbi 255 ZGD-1.

- UO je kolektivni organ in ga morajo sestavljati najmanj trije člani (254 ZGD-1)

- Konkretno število članov UO in sestavo določi statut
- Med svojim člani mora UO izvoliti svojega predsednika in njegovega namestnika ter
to prijaviti v register.
- UO sestoji iz članov, ki zastopajo interese delničarjev (voli in odpokliče jih skupščina), in
najmanj enega člana, ki je predstavnik delavcev v družbi, statut pa lahko določi večje število
delavskih predstavnikov (izvoli in odpokliče jih svet delavcev).
- Mandatna doba določena v statutu, vendar največ 6 let, z možnostjo ponovne neomejene
izvolitve (255 ZGD-1).
- Skupščina lahko odpokliče člane UO z najmanj ¾ večino oddanih glasov (enako kot za NS),
statut lahko določi večjo večino. Za odpoklic ni potreben utemeljen razlog, po ZGD-ju
odpoklicanim članom tudi ne pripada nikakršna odpravnina.

287 ZGD-1:

- Za pogoje za člane upravnega odbora se smiselno uporabljajo določbe četrte in pete alineje
prvega odstavka 273. člena tega zakona

288 ZGD-1:

- Za volitve in odpoklic članov upravnega odbora se smiselno uporabljajo določbe 274. do 276.
člena tega zakona.

Vsak član UO ima en glas. V primeru enakega števila glasov, je odločilen glas predsednika, če statut
ne določa drugače.

4.12.1.4.1. Pristojnosti upravnega odbora

UO prevzema pristojnosti uprave in NS. Tako je UO organ, ki združuje tri funkcije:

- Funkcija poslovodstva
- Funkcija zastopanja
- Funkcija nadzora

UO vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost. Člani UO morajo pri opravljanju svojih
nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter varovati

163
poslovno skrivnost družbe. Če člani UO opustijo predpisano stopnjo skrbnosti, solidarno odgovarjajo
za škodo, ki nastane kot posledica kršitve njihovih nalog.

164
 4.12.1.4.2. Izvršni in neizvršni direktorji

UO lahko imenuje enega ali več izvršnih direktorjev za obdobje največ 6 let, z možnostjo neomejene
ponovitve. Ti so lahko imenovani izmed članov UO, ni pa nujno, vendar morajo v slednjem primeru
izpolnjevati pogoje, ki veljajo za člane UO. Predsednik UO ne sme biti izvršni direktor.

Če UO ne imenuje izvršnih direktorjev, so preostali člani UO, primerjalno gledano, neizvršni direktorji
(non-executive directors), čeprav zakon tega izrecno ne določa.

UO lahko na izvršne direktorje prenese določene pristojnosti:

1) Vodenje tekočih poslov

2) Prijave vpisov in predložitve listin registru
3) Skrb za vodenje poslovnih knjig
4) Sestavo letnega poročila

Obseg nalog, ki se prenesejo na izvršne direktorje, se mora določiti v statutu. Ostali člani UO, torej
neizvršni direktorji, pa nadzirajo izvršne direktorje. Na izvršne direktorje se torej lahko prenesejo
upravičenja in naloge poslovodstva, nadzorstvena funkcija pa v primeru imenovanja izvršnih
direktorjev ostane UO.

Izvršni direktorji odgovarjajo upravnemu odboru, ki jih je imenoval in je tudi pristojen, da jih
kadarkoli odpokliče. Niso predpisani utemeljeni razlogi (razlika z upravo). Izvršni direktor, ki je hkrati
član UO, kljub odpoklicu obdrži položaj člana UO.

4.12.1.4.3. Revizijska komisija

289/3,4 ZGD-1:

- Upravni odbor mora oblikovati revizijsko komisijo v družbi:

- S katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ali
- V kateri delavci v skladu z zakonom uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja v
organih družbe.
- Za revizijsko komisijo se smiselno uporabljajo določbe 280. člena tega zakona, pri čemer so
člani revizijske komisije lahko le tisti člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji. Upravni
odbor da skupščini predlog za imenovanje revizorja, ki mora temeljiti na predlogu revizijske
komisije.

4.12.1.5. Prejemki članov organov vodenja in nadzora

4.12.1.5.1. Udeležba v dobičku in plačila nadzornega sveta

Poudarki so na prepovedi udeležbe članov NS v dobičku, dolžnosti natančnega informiranja o

prejemkih članov organov vodenja ali nadzora individualno oz. ločeno po posameznikih, določanje
politike prejemkov s strani skupščine, podrobnejše razkrivanje v letnem poročilu, vračanje izplačanih
nagrad ter določanje zakonskih načel glede politike prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev.

Po dosedanji ureditvi pa se je lahko članom NS alternativno zagotovilo plačilo ali udeležba v dobičku.
V obeh primerih pa je morala o tem odločati skupščina ali statut d.d. Po sedanji ureditvi pa se lahko
članom NS zagotovi za njihovo delo le plačilo.

- Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov NS in finančnim položajem družbe
- Kogentno je določeno, da člani NS ne morejo biti udeleženi pri dobičku

165
Namesto plačila se lahko članom uprave zagotovi udeležba pri dobičku.

4.12.1.5.2. Politika prejemkov

Zakon izrecno določa novo pristojnost skupščine, to je določitev politike prejemkov članov organov
vodenja ali nadzora. Če skupščina opredeli politiko prejemkov, morajo biti vsi prejemki članov
organov vodenja ali nadzora z njo v skladu. Pri določitvi politike prejemkov pa mora skupščina slediti
načelom, ki jih določa zakon.

Politika prejemkov uprave in izvršnih direktorjev mora spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe in
zagotavljati, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe. Celotne
prejemke lahko sestavlja fiksni in variabilni del, pri čemer lahko skupščina določi najvišji znesek
variabilnega dela, ki pa mora biti odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril.

Med prejemke sodi tudi odpravnina, ki se lahko izplača le v primeru predčasne prekinitve pogodbe.
Prepovedano je izplačilo odpravnine, če je član uprave ali izvršni direktor odpoklican iz krivdnih
razlogov ali če sam odpove pogodbo. Skupščina lahko določi tudi najvišji znesek odpravnine.

Če skupščina ne določi prejemkov uprave, jih določi NS, ki prav tako mora slediti tem načelom.

4.12.1.5.3. Vračila prejemkov

NS ima dolžnost, da pri določitvi prejemkov članov uprave poskrbi za to, da so ti sorazmerni z
nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe.

Obstaja tudi dolžnost NS, da zahteva vrnitev že izplačane nagrade za poslovno uspešnost ali njen
sorazmerni del, če se pravnomočno ugotovi ničnost letnega poročila ali na podlagi posebnega
revizorjevega poročila, da so bili napačno uporabljeni kriteriji za določitev nagrade. Rok je 3 leta od
izplačila nagrade. Poudarjena je tudi odškodninska odgovornost članov NS, ki opustijo svojo dolžnost
glede zahtevka povrnitve izplačane nagrade.

4.12.1.5.4. Publiciteta prejemkov

Dolžnost poslovodstva je, da na redni letni skupščini seznani delničarje s prejemki članov organov
vodenja ali nadzora. Informacija mora vsebovati prejemke individualno za vsakega člana posebej in
mora biti razčlenjena vsaj na fiksne in variabilne prejemke, udeležbo v dobičku, opcije in druge
nagrade, povračila stroškov, zavarovalne premije, provizije in druga plačila, pri čemer morajo biti
vključeni tudi prejemki, povezani z opravljanjem nalog v odvisnih družbah.

4.12.2. Manjšinske pravice

V d.d. je uveljavljeno večinsko načelo kot eno od osnovnih načel, ki pomeni enega od izrazov pravice
kontrole nad kapitalom.

Zaradi varstva manjšinskega kapitala pa so se že uveljavile manjšinske pravice, ki jih sme izvrševati
določeno najmanjše število delničarjev. Določa jih zakon, s statutom pa jih je možno tudi razširiti.

ZGD-1 je uredil naslednje manjšinske pravice:

- Manjšina delničarjev lahko zahteva sklic skupščine in jo s posredovanjem sodišča tudi sama
skliče, če zahteva ni realizirana; manjšina so delničarji, katerih skupni deleži dosegajo
dvajsetino osnovnega kapitala (295 ZGD-1),
- Manjšina delničarjev lahko da predlog sodišču, da iz utemeljenih razlogov odpokliče člana NS
- Ena desetina osnovnega kapitala (276 ZGD-1),

166
 - Manjšina delničarjev lahko iz utemeljenih razlogov s tožbo zahteva, da sodišče odloči o
prenehanju družbe
- Ena petina osnovnega kapitala (402 ZGD-1),
- Manjšina predlaga imenovanje likvidacijskega upravitelja prek sodišča (408 ZGD-1),
- Imenovanje posebnega revizorja (322 ZGD-1),
- Vložitev tožbe v imenu družbe (327 ZGD-1),
- Zahteva za podelitev razrešnice članu organa vodenja ali nadzora (294 ZGD-1),
- Itd.

4.12.3. Pravica do obveščenosti

Delničarji imajo pravico do zanesljivih in natančnih podatkov o zadevah družbe, ki so potrebni za

presojo predmeta dnevnega reda skupščine. Zanesljive podatke mora zagotoviti poslovodstvo. Ta
pravica do obveščenosti velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami.

Poslovodstvo sme v določenih primerih zadržati podatke:

- Če je dajanje podatkov po razumni gospodarski presoji takšno, da bi lahko družbi ali povezani
družbi povzročilo škodo,
- O metodah bilanciranja in ocenjevanja, če navedba teh metod v dodatku zadostuje za
presojo premoženjskega, finančnega in dobičkonosnega stanja družbe, ki ustreza dejanskim
razmeram, in
- Če bi bilo z izdanimi podatki storjeno kaznivo dejanje ali prekršek ali bi bili kršeni DPO.

4.12.4. Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora!

Pri d.d. se pomembno pojavi vprašanje odškodninske odgovornosti članov organov vodenja nadzora
(nadzornega sveta, uprave ali upravnega sveta). Relevantna je škoda, ki je nastala družbi kot taki.

- Gre za škodo, ki lahko potencialno nastane družbi

- Kdo lahko povzroči to škodo?
- Škodo lahko povzročijo fizične osebe, ki so člani organov ali tretje osebe, ki
so naklepno vplivale na organe nadzora, da so ti sprejeli škodljive odločitve
- Ali lahko odgovarja tretja oseba?
- Na organe vodenja nadzora velikokrat vplivajo upniki, ki
nočejo, da gre družba v stečaj
- Oblikuje se sindikat upnikov, ki z družbo podpiše pogodbo o
prestrukturiranju
- V tej pogodbi so lahko sporne določbe, da mora
pomembnejše poslovne odločitve potrditi sindikat
upnikov
- Če bo družba zaradi tega trpela, bo kriva uprava.
- Če je pogodba zelo intenzivna in se bo za
predominantno veliko število zahtevala soglasje, se
bo tistega, ki bo dajal soglasje, štelo kot dejanskega
poslovodjo, ki je lahko odškodninsko odgovoren

167
Temeljni predpisi na področju odgovornosti OVN so:

- OZ
- ZGD-1
- Zakon o prevzemih (ZPre-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP)

Odškodninsko pravo zasleduje vzpostavitev stanja pred protipravnim ravnanjem

- 131 OZ:
- Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala
brez njegove krivde.
- Za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico,
se odgovarja ne glede na krivdo.
- Za škodo ne glede na krivdo se odgovarja tudi v drugih z zakonom določenih
primerih.
- 132 OZ:
- Škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja
premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali
strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda).
- Odškodninsko pravo ima tudi kaznovalno funkcijo
- Predpostavke odškodninske odgovornosti:
1) Protipravnost ravnanja
- Aktivna, pasivna ravnanja (opustitve)
- Povzroči nastop prepovedane posledice (škode), ki izvira iz sfere odgovorne
osebe
2) Škoda
- Negativna posledica, ki nastane v sferi oškodovanca
3) Vzročna zveza
- Vez med protipravnim ravnanjem in škodo
4) Krivda
- Okoliščine v zvezi z osebo, ki je škodo povzročila
- Storilec je ravnal z naklepom ali malomarno
- Storilec je deliktno sposoben (sposoben razsojati)
- Sodoben pristop pri urejanju odškodninske odgovornosti:
- Krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom
- Oškodovanec dokazuje zgolj:
- Protipravnost
- Škodo
- Vzročno zvezo
- Če se želi odgovorna oseba ekskulpirati, zatrjuje in dokaže, da:
- Ni ravnala naklepno ali malomarno
- Ni bila zmožna razsojati

168
Ločimo:

1) Poslovna (pogodbena) odškodninska odgovornost

- Ravnanje krši pravni posel, zaradi kršitve pa pride do škode
- Kršitev pogodbene (poslovne obveznosti)
- Med osebama je obstajalo pravno razmerje
- Če je podana vzročna zveza, je podana odškodninska odgovornost
- To škodo je mogoče v naprej omejiti po višini, ni pa mogoče izključiti odškodninske
odgovornosti
2) Neposlovna odškodninska odgovornost
- Subjekta odgovornosti (oškodovanec in odgovorni) nista v poslovnem razmerju
- Ni kršitve pogodbene (poslovne) odgovornosti
- Protipravnost:
- Kršitev druge obveznosti
- Navadno zakonske obveznosti
- Tveganje (nevarno delovanje)
- Omejitev v naprej je praktično nemogoča

Pri OVN se srečamo z obliko poslovne in neposlovne odškodninske odgovornosti

- Član OVN odgovarja za kršenje dolžnosti, ki so mu določene z zakonom, vendar pa med

družbo in članom uprave obstaja predhodno pravno razmerje
- Torej gre za poslovno odgovornost z določenimi značilnosti neposlovne odgovornosti
- Ni omejitve glede višine odgovornosti (vsaj neposredno)

263 ZGD-1:

- Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s
skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.
- Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot
posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje
dolžnosti. Če družba sklene zavarovalno pogodbo za zavarovanje članov organov vodenja ali
nadzora pred riziki iz opravljanja njihove funkcije v družbi, mora biti določena odbitna
franšiza vsaj v višini 10 % škode, vendar ne več, kot znaša 1,5-kratnik njihovih fiksnih letnih
prejemkov.
- Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi
povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost
člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje.
Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku
zahtevka, če s tem soglaša skupščina, in če temu z izjavo, ki se vnese v zapisnik skupščine, ne
ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala.
- Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko
uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Odrek zahtevku ali pobot iz
prejšnjega odstavka nasproti upnikom nima pravnega učinka, ni pa se tudi mogoče sklicevati
na to, da dejanje temelji na sklepu skupščine.
- Če je nad družbo začet stečajni postopek, se odškodninski zahtevek iz prejšnjega odstavka
uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem
postopku nad družbo, tako, da mora dogovorna oseba odškodnino plačati družbi kot
stečajnemu dolžniku. Odškodninski zahtevek je upravičen uveljavljati:

169
 - Stečajni upravitelj v imenu družbe kot stečajnega dolžnika in
- Vsak upnik, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti,
upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem
imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika.
- Odškodninski zahtevki iz tega člena zastarajo v petih letih od nastanka škode.
- Ne glede na prejšnji odstavek odškodninski zahtevki v družbah, v katerih imata Republika
Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost prevladujoč vpliv, zastarajo v desetih letih od
nastanka škode.
- Za prevladujoč vpliv iz prejšnjega odstavka se šteje, če imajo Republika Slovenija ali
samoupravna lokalna skupnost neposredno ali posredno preko druge osebe javnega prava
posamično ali skupaj, večinski delež vpisanega kapitala, večino glasovalnih pravic ali pravico
imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta.

264 ZGD-1:

- Oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora,
prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih
delničarjev, mora družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Delničarjem mora povrniti
nastalo škodo, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z
oškodovanjem družbe.
- Poleg članov organov vodenja ali nadzora je kot solidarni dolžnik odgovoren tudi tisti, ki je s
škodljivim dejanjem pridobil koristi, če je dejanje storil namenoma. Odškodninski zahtevek
družbe lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, če jih družba ne more poplačati.
- Določbe tega člena se ne uporabljajo, če je bil član organov vodenja ali nadzora, prokurist ali
pooblaščenec zavezan k škodljivemu ravnanju pri uresničevanju:
- Glasovalne pravice na skupščini;
- Upravičenja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju, ali
- Upravičenja za vodenje glavne družbe, v katero je družba vključena

Temeljna pravila odškodninske odgovornosti članov organov vodenja ali nadzorna:

- Standard skrbnosti dobrega gospodarstvenika

- Strožja stopnja skrbnosti, posebna raven usposobljenosti, informiranost…
- Odgovornost je solidarna
- Poseg po premoženju kateregakoli člana uprave
- Odgovornost se predpostavlja
- Dokazno breme je obrnjeno

Katere so pristojnosti NS, ki lahko povzročijo odgovornost (ZGD)?

- Nadzor nad vodenjem poslov

- Spremljanje poročil
- Poslovna politika, donosnost, finančno stanje družbe, pomembni posli
- Dajanje soglasij na posle
- Imenovanje, odpoklic uprave, prejemki članov uprave, posojila članom uprave
- Oblikovanje mnenja o poslovnem poročilu

170
Škoda

- Pri delniški družbi gre lahko za premoženjsko škodo v obliki navadne škode in izgubljenega
dobička
- Škode ni mogoče preprosto dokazati, saj neprenehoma prihaja do prilivov in odlivov denarja
v družbi
- Natančnejše stanje premoženja v družbi se ugotavlja letno, ob zaključku poslovnega
leta in tudi med letom pri periodičnih obračunih poslovanja
- Vsakega zmanjšanja premoženja družbe ni mogoče šteti za škodo po civilnopravnih
predpisih
- Izdatki družbe niso vedno nujno v neposredni zvezi s predmetom poslovanja družbe
- Npr. izdatki družbe za socialne, kulturne, izobraževalne, raziskovalne,
politične, naravnovarstvene in druge podobne namene
- Praviloma ne povečujejo dobička družbe, temveč so za družbo izdatek
- Kdaj nepotrebni in za družbo škodljivi?
- Nesorazmerno visoki
- Nastali zgolj iz osebnih interesov članov uprave
- Povsem zgrešili svoj namen
- So po skrbni gospodarski presoji brez pomena za družbo
- Nedvomno ima organ vodenja pravico odločati in odobriti navedene izdatke,
toda pri tem mora ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarja ter
upoštevati interese delniške družbe na podlagi načela zvestobe družbi
- Splošno je škoda za delniško družbo zmanjšanje premoženja (oziroma neustvarjen dobiček),
do katerega ne bi prišlo (oziroma bi bil ustvarjen dobiček) ob upoštevanju hipotetičnega
oblikovanja in razvoja premoženja družbe ob pravilnem in skrbnem vodenju družbe

Vzročna zveza

- Ne gre za objektivno odgovornost članov organa vodenje

- Vzročna zveza med škodo in škodljivim dejstvom se ne predvideva
- Družba mora vzorčno zvezo v vsakem posameznem primeru dokazati
- Upošteva se načelo adekvatne vzročnosti
- Člani OVN so odgovorni za tiste škodne posledice, ki običajno
nastanejo zaradi ne dovolj skrbnega vodenja družbe

Protipravnost ravnanja

- Pravilo poslovne presoje (business judgment rule)

- Gre za procesni postopek, preko katerega se presoja skrbnost ravnanja
- Presoja se zgolj del celovite dolžnosti skrbnosti (duty of care)
- VS RS uporablja pravilo poslovne presoje, čeprav zakonsko ni urejeno
- Pravilo omogoča, da sodišče lažje pride do odločitve brez meritorne presoje vsebine
- Problematičen je prenos instituta iz anglosaškega sistema v kontinentalni sistem, kjer
sodniki uporabljajo silogizem

Oškodovanec:

- Družba
- Delničar ali skupina delničarjev
- Upniki (lahko tudi zaposleni)

171
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe za povrnitev škode imajo delničarji

- Skupščina z navadno večino glasov sprejme z navadno večino glasov

- Poslovodstvo ima dolžnost pričeti postopek v 6 mesecih po sklepu skupščine
- Institut posebnega zastopnika
- Varstvo manjšinskih delničarjev

327 ZGD-1 (vložitev tožbe za povrnitev škode):

- Poslovodstvo družbe mora v šestih mesecih od dneva skupščine vložiti tožbo za povrnitev
škode, ki so jo družbi v zvezi z ustanovitvijo povzročili ustanovitelji ali za povrnitev škode v
zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve
dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora, če tako sklene skupščina z navadno večino
glasov.
- Če je tožbo iz prejšnjega odstavka treba vložiti proti osebi, ki med odločanjem skupščine še
vedno opravlja naloge člana organa vodenja ali nadzora, mora skupščina imenovati
posebnega zastopnika.
- Posebni zastopnik zastopa družbo v postopku pred sodiščem, ki odloča o utemeljenosti
odškodninskega zahtevka in postopku v zvezi z izvršitvijo sodne odločbe, s katero je bilo
odločeno o utemeljenosti takega zahtevka.

328 ZGD-1 (vložitev tožbe v imenu družbe na zahtevo manjšine):

- Če predlog za vložitev tožbe iz prvega odstavka prejšnjega člena na skupščini ni sprejet ali če
skupščina v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena ne imenuje posebnega zastopnika ali
če poslovodstvo ali posebni zastopnik ne ravnata v skladu s sklepom skupščine iz prvega
odstavka prejšnjega člena, lahko tako tožbo v svojem imenu in za račun družbe vložijo
delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih
nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znašajo najmanj 400.000 eurov.
- Delničarji iz prvega odstavka tega člena morajo dokazati, da so bili imetniki delnic vsaj tri
mesece pred dnem zasedanja skupščine, ki je zavrnila njihov predlog. Prav tako morajo ostati
imetniki delnic do odločbe sodišča o tožbenem zahtevku, sicer se šteje, da so tožbo umaknili.
- Za stroške postopka in stroške posebnega zastopnika se smiselno uporabljajo določbe
šestega odstavka 318. člena in 321. člen tega zakona.

Slovenski zakonodajalec je želel uvesti koncept, ki bi olajšal sojenje in spremenil status članov OVN.
Člani OVN naj bi bili v strahu pred postopki, zato naj bi bilo potrebno sprejeti zakonodajo, na podlagi
katere član OVN skorajda ne bi mogli biti obsojeni

- 263/1 ZGD-1I
- Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro
družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno
skrivnost družbe. Ne gre za kršitev dolžnosti ravnanja s skrbnostjo vestnega in
poštenega gospodarstvenika, če je član organa vodenja ali nadzora smel pri
sprejemanju podjetniške odločitve razumno domnevati, da ravna na podlagi
primernih informacij v dobro družbe.
- Institut niti ni bil primerno prenesen iz ameriške v slovensko zakonodajo in ne bi pripomogel
k ravnanju članov OVN v skladu s standardi
- Prej je sodišče zanimalo, ali so bili člani OVN v trenutku, ko so sprejeli odločitev,
vestni, skrbni in pošteni, kar je izjemno težko dokazati; po noveli bi sodišče zanimalo,
kakšna je bila podlaga za odločitev

172
 - Če uprava zbere vse primerne informacije in bi vsaka uprava zavrnila
investicijo, vendar sprejme napačno odločitev, glede na dikcijo, ki naj bi bila
vnesena, uprava ne bi bila odgovorna, ker je bila pri zbiranju informacij
dovolj skrbna in je šele nato sprejela napačno odločitev
- Pri prenosu je bil »racionalno« preveden v »razumno«, kar predstavlja veliko razliko
- S tem bi bil test v slovenskem sistemu končan, v ameriškem pa ni
- Ameriško sodišče pravi, da je odločitev lahko neumna, pa odškodninske
odgovornosti ne bo, razen če je iracionalno neumna; tega pri nas ni
- Novela se ni uresničila

Noveliran pa je bil 263/2 ZGD-1:

- Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot
posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje
dolžnosti. Če družba sklene zavarovalno pogodbo za zavarovanje članov organov vodenja
ali nadzora pred riziki iz opravljanja njihove funkcije v družbi, mora biti določena odbitna
franšiza vsaj v višini 10 % škode, vendar ne več, kot znaša 1,5-kratnik njihovih fiksnih letnih
prejemkov.
- Z zavarovanjem se zmanjša strah pred sankcijo članov OVN
- Problem je, da zavarovalno polico plača gospodarska družba in ne član OVN
- Gospodarske družbe to počnejo, ker član OVN najbrž ne bo mogel plačati
- Da ne bi prišlo do moralnega hazarda, mora del škode vseeno pokriti sam
- Primer: če je bila škoda 100 000€, mora plačati 10 000€, vendar ne več kot 1,5 kratnik
letnih prejemkov

4.12.5. Nadzor nad organi vodenja in nadzora

Ločitev med lastniki in upravljalci rezultira v tem, da lastniki nimajo popolnega nadzora, kaj se z
njihovo družbo dogaja. Premoženje družbe se je z ustanovitvijo sicer osamosvojilo, vendar imajo
delničarji kvazilastniška upravičenja in želijo, da se z družbo upravlja, kot da gre za njihovo
premoženje. Zato se je moral vzpostaviti sistem, s katerim se upravljalska struktura drži pod
nadzorom (checks and balances). Vprašanje je, koliko nadzora je pomembno. Premajhna stopnja
nadzora v korporacijskem pravu zmeraj rezultira v finančnem in ekonomskem zlomu.

Razvoj:

- Sprva ni bilo resnega nadzora nad delovanjem gospodarskih družb, niti nad delovanjem
njihovih upravljalskih struktur
- Posledica popolne odsotnosti nadzora je bila prva finančna kriza leta 1920
- Posledice so bile družbene, ekonomske in socialne
- Profesorja korporacijskega prava Berle in Dodd sta prva prišla na idejo, da bi morali nadzirati
upravljalce
- Berle: »Gre za fiduciarni odnos, to je odnos zaupanja, zato so upravljalci dolžni
delovati skrbno.«
- Dodd: »Država mora predpisati, kaj in kako morajo ravnati upravljalci s premoženjem
tretjih. V nasprotnem primeru bodo spet posledice.«
- Leta 1934 je bil v ZDA s Security Exchange Act ustanovljena Securities and Exchange
Commission (SEC), ki je administrativno telo, ki nadzira kako funkcionira upravljanje velikih
korporacij
- Leta 1935 se je pojavila ideja o nadzornikih

173
 - Nekdo nadzira management, saj jih država ne more sama
- Obstajati morajo izvršni direktorji in tisti, ki jih nadzorujejo, to so javni neizvršni
diretorji, ki so od izvršnih povsem neodvisni

Delničarji v praksi najprej izberejo predsednika uprave. Predsedniki uprave navadno dejansko
odločajo o tem, kdo bo v nadzornem svetu, saj s tem pogojujejo svoje sodelovanje. Tako se zgodi, da
je nadzorni svet podrejen upravi in je ne nadzira, kot bi jo moral.

Kako doseči skrbno ravnanje članov organov vodenja in nadzora (OVN)?

- Zakonski okvir obstaja, vendar kako doseči, da ga posamezniki spoštujejo

- Možnosti:
1) Primerno nagrajevanje
- Posameznike je za njihovo delo potrebno primerno nagraditi, tako da ne
bodo ravnali v svojo lastno korist
- Če nekoga ne plačamo dovolj, se ta preneha truditi ali začne iskati
nagrado drugje, na drugačen način
- Člani uprave za gospodarsko družbo nedvomno delajo največ
- So poslovodje in dnevno sprejemajo odločitve, sklepajo pravne posle
- Navadno imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi
- Ne obstaja omejitev števila uprav, v katerih je lahko posameznik
- Nadzorniki delajo manj
- Posameznik je hkrati lahko član največ 3 NS
- Biti v nadzornem svetu ne pomeni biti v delovnem razmerju
- Ker je intenziteta obsega dela med člani uprave in člani nadzornega sveta
povsem različna, je logično, da je različno tudi nadgrajevanje
- SDH izdaja priporočila za nagrade za nadzornike v gospodarskih
družbah, ki so v lasti Republike Slovenije
- Priporočila so prenizka v primerjavi z posli, ki jih nadzirajo
- Opcijska upravičenja, udeležba pri dobičku in visoke nagrade glede
na poslovanje družbe so za NS lahko problematične
- Opcijsko upravičenje pomeni, da lahko nadzorniki pridobijo
delnice družbe
- Udeležbe na dobičku NS ne bi smelo biti
- NS bi lahko slabše opravljal delo, saj sicer nadzorniki ne bi
dobili visokih nagrad
- Nagrada lahko predstavlja tudi nagrado v smislu povečanja ugleda
- V razvitejših korporativnih okoljih je ugled izjemno pomemben in
predstavlja velik dejavnik pri vertikalnem napredovanju
- Slovenija nima vzpostavljenega trga ugleda, težko je reči zakaj
- Najbrž, ker so bile v času socializma vsiljevane, sprejete in
ponotranjene določene vrednote. Teh vrednost pa je bilo
naenkrat konec. Novih vrednost ni mogoče takoj ponotranjiti
2) Primerno sankcioniranje
- Sankcija s kazensko odgovornostjo v Sloveniji je na področju korporacijskega
prava bolj uspešna kot civilnopravna sankcija odškodninske odgovornosti

174
 - Generalna prevencija učinkuje, ko je sankcija dovolj visoka in pravilno
oblikovana
- Sankcija odškodninske odgovornosti (263 ZGD-1) je relativno neučinkovita,
saj število obsodilnih sodb relativno nizko
- Sankcija je neučinkovita zaradi težavnega ugotavljanja nastanka
škode; določba je po svoji naravi pravni standard, sodišča pa imajo
težave z napolnjevanjem pravnega standarda
- Problematično je tudi, kako skrben mora biti član OVN, saj je škoda
navadno posledica poslovne odločitve; problematično napolnjevanje
standarda skrbnega gospodarstvenika
- Gospodarska družba ne uveljavlja nastanka škode, saj jo zastopa
uprava, ki je škodo povzročila
- Družbo v takem primeru zastopa predsednik NS
- V praksi se zgodi, da upravi poteče mandat, nato pa je
imenovana nova uprava, ki začne postopek proti prejšnji
upravi
- Odškodninski postopki so za družbo precej dragi in jih je potrebno
tretirati kot poslovno odločitev. Potrebno je premisliti, ali naj družba
sploh začne v odškodninski postopek. Iz tega sledi, da grožnja z
odškodnino nima nobenega generalnopreventivnega učinka
3) Določanje, kdo je lahko član OVN
- Zakon ne more natančno opredeljevati lastnosti, ki bi jih naj imeli člani OVN
- Problematično bi bilo določati, kakšne kakovosti želimo, prav tako bi
najbrž šlo za posredno diskriminacijo
- Do določene mere ZGD-1 to vseeno ureja v smislu, kdo ne sme biti član OVN
- Član organa vodenja ali nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična
oseba, razen oseba, ki (255/2 ZGD-1):
- Je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
- Je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper
gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper
pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne
dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let
od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
- Ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer
dokler traja prepoved, ali
- Je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil
začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo
odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno
poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti
po pravnomočnosti sodbe.
4) Neodvisnost nadzornega sveta
- Člani NS nadzirajo delovanje uprav, zato morajo biti do neke mere neodvisni
- Neodvisnost jim omogoča, da lahko objektivno spremljajo delovanje uprave
in sprejemajo odločitve, ki so lahko do delovanja uprave invazivne (odpoklic)
- Neodvisnost v Sloveniji ne igra pretirane vloge

175
 - ZGD-1 jo omenja zgolj v 280/1, ko določa, kdo je lahko član revizijske
komisije, sicer o tem molči
- To materijo pa urejajo nekateri samoregulativni akti, kodeksi
delovanja in korporativnega delovanja
- Kodeks korporativnega upravljanja delniških družb
- Najpomembnejši sprejet s člani Ljubljanske borze
leta 2007
- Določa, da morajo biti člani NS in neizvršni direktorji
neodvisni
- Neodvisnost je težko doseči
- Da bi dosegli neodvisnost, člani NS ne morejo biti:
- Posamezniki, ki so kdaj bili člani uprave v tej družbi
- Posamezniki, ki so kdaj bili člani srednjega managementa v
tej družbi (večji poslovni partnerji, zastopniki, pravniki,
ekonomski analitiki, konzultanti, večji kupci in odjemalci)
- Družinski člani vseh zgoraj naštetih oseb
- Te osebe so seznanjene s delovanjem družbe
- To pa bi sicer lahko pomenilo, da so bolj sposobni za delo
- Vendar pa tako dolgoletno sodelovanje povzroči, da ko
oseba vstopi v organ, začne o družbi premišljevati kot o svoji
družbi; radi bi pomagali upravi, da gre družba še naprej
- Te določbe kolidirajo z zahtevo, da morajo biti člani NS osebe, ki
lahko družbi ponudijo tudi kaj drugega; nadzorniki naj bi svetovali
upravi
- Tako so zaželjeni:
- Nekdo, ki je bil v preteklosti bankir
- Nekdo, ki prihaja iz akademskih vrst
- Nekdo, ki je bil član uprave druge velike gospodarske
- Specialist za področje dela družbe
- Ta priporočila je težko uskladiti z zahtevo po neodvisnosti
- Manjši kot je bazen iz katerega lahko jemljemo člane
OVN, večja je verjetnost, da ne bodo neodvisni
- Neodvisnost je najlažje doseči s nadzorniki iz tujine,
vendar pa jih je nemogoče dobiti, ker so člani NS v
Sloveniji plačani premalo
- Neodvisnost naj bi bila nadrejena tem priporočilom
- Ali res zahteva po neodvisnih nadzornikih prinaša pozitivne rezultate?
- Nobenih resnih podatkov ni o tem, da če so nadzorniki neodvisni,
družba bolje posluje
- Obstaja pa izjemna negativna korelacija med strukturo nadzornega
sveta, ki je odvisna in med nepravilnim odločanjem NS v primeru
njihovih diskrecijskih nalog, to so tiste, ki so neposredno povezane z
nadzorom:
- Odpoklic in imenovanje uprave

176
 - Ugotovilo se je, da so tisti NS, ki so bili sestavljeni iz
odvisnih posameznikov, vedno prepozno odpoklicali
upravo
- Odškodninski zahtevki
- Odvisni NS so zelo redko vodili odškodninske
postopke proti upravi
- Odpravnine in prejemki managementa nasploh
- Pozitivna korelacija med odvisnimi nadzorniki in
previsokimi nagradami
- Poslovne odločitve
- Pri pretežno odvisnih NS so bile premije za prevzeme
ekscesne

ZGD-1 ne določa, kaj morajo početi OVN. Določa zgolj, da nadzorniki opravljajo funkcijo nadzora, za
upravo pa, da mora delovati v skladu s standardom skrbnega gospodarstvenika in v dobro družbe,
zato je težko ugotoviti, kdaj nekdo ni delal, kot bi mogel.

- Compliance: vsaka družba (predvsem d.d.) bi morala imeti sistem, ki bi za vsako poslovno
odločitev preveril, ali ustreza vsem standardom, po katerih mora družba delovati
- Nemška ureditev tak sistem predpisuje, slovenska pa ne
- Le Zakon o bančništvu upravam natančno nalaga, kako doseči ustreznost
- Uprava pa ne more biti ekskulpirana odškodninske odgovornosti, če je vzpostavljen zgolj
sistem navidezen sistem pregledovanja odločitev (npr. compliance officer je, vendar nič ne
dela; če bo kaj narobe, bo on kriv; tako ne gre)

Način dela nadzornega sveta ni opredeljen nikjer (niti v tujini). Ni jasno, kako intenziven mora biti
nadzor, kaj pomeni intenzivnost, niti kaj pomeni spremljanje uprave. Ekskulpacija nadzornika temelji
na tem, da je deloval dovolj skrbno, ker je dovolj nadziral. Zakon ne pove, kaj je zadostno nadziranje,
temveč te, da se mora NS sestani trikrat letno. Če se NS sestane trikrat letno še ne pomeni, da
opravlja svojo funkcijo. 3 ravni nadzora:

- Prva raven: zadostuje, da se NS sreča trikrat letno

- Nadzorniki nimajo potrebe po tem, da bi bolj intenzivno nadzirali upravo
- Druga raven: vzpostavitev komplementarnega nadzora
- Nadzorniki začnejo odkrivati informacijski šum
- NS se sreča v povprečju enkrat mesečno in nemogoče je, da bi se seznanil z
vsem, kaj počne uprava; jasno je tudi, da uprava noče vsega povedati
- Ko NS nima vseh informacij težko kontrolira, če uprava deluje v dobro družbe
- V takšnem primeru morajo nadzorniki svoj nadzor intenzivirati
- To ne pomeni večkratnega srečevanja, temveč je bolj bistveno, da
zahtevajo dodatna pojasnila od uprave
- Če bo prišlo do škodnega dogodka, bodo bivši nadzorniki lahko rekli,
da so glede na to, kaj se je dogajalo, ravnali dovolj skrbno
- Tretja raven: kadrovski nadzor
- Najbolj intenzivna raven
- Situacije, ko uprava neposredno krši bodisi zakonodajo ali statutarne predpise
- NS ima v skladu s statutom ali lastnim sklepom pravico, da daje predhodna soglasja k
morebitnim velikim investicijam uprave

177
 - Če uprava investicijo izvede ne da bi jo pred tem ponudila v predhodno soglasje ali bi
jo izvedla brez soglasja (red flag), je NS dolžan odpoklicati upravo
- Če NS ne odpokliče uprave in vzdržuje stanje, škoda pa se veča, bodo člani NS z
upravo solidarno odškodninsko odgovorni, ker niso sprejeli odločitve, ki je bila
potrebna

178
 4.13. Spremembe statuta

329 ZGD-1 (skupščinski sklep):

- Za vsako spremembo statuta je potreben sklep skupščine. Skupščina lahko prenese

pooblastilo za spremembo statuta, ki se nanaša zgolj na uskladitev njegovega besedila z
veljavno sprejetimi odločitvami, na nadzorni svet ali upravni odbor.
- Za sklep skupščine je potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega
osnovnega kapitala. Statut lahko določa drugačno kapitalsko večino, vendar ne manj kot
večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, če je pri sklepanju zastopana najmanj
polovica osnovnega kapitala. To pa ne velja za spremembo dejavnosti družbe in za primere,
za katere je z zakonom predpisana višja kapitalska večina. Statut lahko določa tudi druge
zahteve.
- Za veljavnost skupščinskega sklepa iz prejšnjega odstavka, s katerim se dosedanje razmerje
več razredov delnic spremeni v škodo enega razreda, je potrebno soglasje delničarjev tega
razreda. O soglasju morajo prizadeti delničarji sprejeti izredni sklep. Za sprejetje tega sklepa
veljajo določbe prejšnjega odstavka.

4.13.1. Prenos premoženja

330 ZGD-1 (prenos najmanj 25% premoženja družbe):

- Za sklenitev pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se delniška družba zaveže prenesti
najmanj 25% premoženja družbe, pri čemer ne gre za prenos po določbah tega zakona o
statusnih preoblikovanjih, je potreben sklep skupščine, sprejet z večino, določeno v drugem
odstavku 329. člena tega zakona. Ta omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam.
- Vsaj mesec dni pred dnem zasedanja skupščine, ki bo odločala o soglasju za prenos
premoženja družbe, je treba delničarjem na sedežu družbe omogočiti vpogled v pogodbo.
Vsakemu delničarju je treba na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplačno
zagotoviti prepis pogodbe.
- Na zasedanju skupščine je treba predložiti pogodbo, s katero se družba zaveže prenesti
najmanj 25% premoženja družbe. Poslovodstvo družbe mora na začetku obravnave na
skupščini ustno obrazložiti vsebino pogodbe. Pogodba se priloži zapisniku skupščine.
- Če zaradi prenosa najmanj 25% premoženja družbe družba preneha, je treba predlogu za vpis
prenehanja priložiti izvirnik pogodbe ali notarsko overjen prepis pogodbe.

Cilj te določbe je bil pozitiven, saj razmejuje pristojnost med upravo in skupščino, a je nomotehnično
slaba. Zaradi tega je bil zakon hitro noveliran.

Če uprava sklene posel in prenese manj kot 25% premoženja (običajna prodaja), ne potrebuje
soglasja. Če pa se uprava zaveže prenesti 25% premoženja ali več, pa potrebuje soglasje skupščine, za
katero se zahteva kvalificirana večina (¾) vseh delničarjev in notarski zapis (če je zapis napačen, je
pravni posel ničen). Če skupščina ne da soglasja, je zavezovalni posel neveljaven; če je razpolagalni
posel vseeno opravljen, je pogodba nična.

Zahteva po soglasju je problematična, saj ni tako ni mogoča hitra prodaja vrednostnih papirjev,
postopek namreč traja približno en mesec. Potrebna je predstavitev v skupščini, kar povečuje
možnost notranjih informacij. S tem lahko družbi nastane škoda, saj cena pade. Za škodo pri
poslovanju odgovarja uprava in ne skupščina. Problematično je tudi to, da v tem primeru skupščina
sprejema poslovne odločitve

179
Zakonodajalec namena pravila ne pojasni in se sklicuje na določbo nemškega AktG §179/a

- Ein Vertrag, durch den sich eine Aktiengesellschaft zur Übertragung des ganzen
Gesellschaftsvermögens verpflichtet, ohne daß die Übertragung unter die Vorschriften des
Umwandlungsgesetzes fällt, bedarf auch dann eines Beschlusses der Hauptversammlung
nach § 179, wenn damit nicht eine Änderung des Unternehmensgegenstandes verbunden ist.
- Gre torej za pogoj pri prenosu celotnega premoženja družbe
- Takšen pogoj je ZGD že poznal
- 535/1 ZGD:
- Pogodba, s katero se družba obveže, da bo prenesla svoje
premoženje po prejšnjem členu, je veljavna le na podlagi soglasja
skupščine družbe. Za veljaven sklep skupščine je potrebna večina, ki
obsega najmanj tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega
osnovnega kapitala. V statutu družbe je lahko določena tudi višja
večina.
- Gre za pogoje pri prenosu celotnega premoženja družbe na RS ali lokalno
skupnost
- V nemškem pravu se določba §179/a AktG ne uporablja zgolj v primerih prenosa
celotnega premoženja, temveč tudi v primerih prenosa bistvenega dela premoženja,
tako da bi družbi preostalo zgolj neznatno premoženje

Razvoj instituta:

- Lex Holzmüller
- Odločba v istoimenskem primeru (1982)
- Prenos večjega dela premoženja z družbe matere na hčerinsko družbo
- Dokapitalizacija s stvarnim vložkom (obratom)
- De facto se je spremenila dejavnost družbe matere
- Tistega dela dejavnosti ne opravlja več
- Nadomestila ga je s holdinško dejavnostjo upravljanja družbe hčere
- Sodišče: gre za dejansko spremembo statuta, o kateri ne more odločati
uprava, temveč skupščina
- Lahko bi prišlo do »izpraznjenja« matične družbe
- Ostala bi zgolj lupina, vse premoženje (in s tem dejavnost) pa
preneseno na odvisne družbe
- Dodatna (nezapisana) upravičenja skupščini d.d.
- Ne temeljijo na zakonu ali statutu
- Ungeschribene Grundlagen Kompetenzen
- Pri težjih posegih v pravice delničarjev je uprava takšne sklepe dolžna
predložiti v sprejem skupščini
- Toda 330 ZGD-1 ne govori o tem, temveč o vseh poslih na splošno

Nedvomno je ureditev jasnejša zaradi razmejitve pristojnosti med skupščino in upravo, vendar
pregloboko posega v samostojnost uprave opravljati poslovodno dejavnost.

- 330 ZGD-1 pomeni, da mora uprava konzultirati skupščino pri vsakem poslu, pri katerem se
preseže obseg najmanj četrtine premoženja družbe
- Upošteva se knjigovodska vrednost iz bilance stanja in ne pogodbena vrednost pri
prenašanju nepremičnin ali obratov

180
Kaj pomeni prenos premoženja?

- Ne gre torej za korporacijski, temveč za obligacijskopravni posel

- Zgolj odsvajanje
- Prenosi stvarnega premoženja
- Izguba lastninske pravice
- Izguba oblastnih upravičenj
- Prenosi finančnega premoženja
- Finančne naložbe
- Pridobitev poslovnih deležev
- Pridobitev kapitala na finančnem trgu
- Izdaja finančnega zavarovanja (kolaterala)
- Izrecno je izključen univerzalni prenos (statusnopravna sprememba)
- Prenosa premoženja ne pomeni:
- Pogodba o uporabi
- Pogodba o oddaji
- Pogodba o zakupu
- Leasing
- Kumuliranje transakcij
- Prenosa nad 25% premoženja ni mogoče razdrobiti

330 ZGD-1 po noveli A

- Do novele je vlada lahko prodala neko premoženje brez dovoljenja skupščine

- Posledica pred novelo je bila ničnost
- Vsak vrne tisto, kar je prejel
- Prišlo je do odškodninskega zahtevka do uprave
- Po noveli je pogodba brez soglasja veljavna (tudi če ni notarskega zapisa)
- Ni nobene pravne posledice
- Ni sankcije, če uprave tega člena ne upoštevajo
- Možen je odpoklic uprave
- Prejšnji člen je bil preoster, ta pa je nesmiseln
- Namen prvotnega člena je bil preprečevanje izčrpavanja gospodarskih družb

4.14. Povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala

4.14.1. Povečanje osnovnega kapitala

Povečanje osnovnega kapitala se lahko izvede kot:

1) Efektivno povečanje osnovnega kapitala (povečanje z vložki)

2) Nominalno povečanje osnovnega kapitala

Poveča se osnovni kapital, ne pa nujno tudi premoženje. Osnovni kapital je računovodska vrednost, ki
ne izraža stanja družbe, lahko pa na določene načine vpliva na to, kako družba posluje.

Razlogi za povečanje osnovnega kapitala:

1) Strateški razlogi
2) Dvig varnosti tretjih, ki poslujejo z družbo
3) Signal, da družba dobro deluje

181
 4.14.1.1. Efektivno povečanje osnovnega kapitala

Pri efektivnem povečanju osnovnega kapitala se poveča tudi premoženje.

333/1 ZGD-1:

- O povečanju osnovnega kapitala z vložki se odloča z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju
zastopanega osnovnega kapitala, če s statutom ni določena drugačna kapitalska večina,
vendar ne manj kot večino pri sklepanju zastopanega kapitala. Za izdajo prednostnih delnic
brez glasovalne pravice lahko statut določi le višjo kapitalsko večino in dodatne zahteve.
- Zakon predvideva kvalificirano večino zaradi pomembnosti odločitve
- Odločanje o povečanju osnovnega kapitala z vložki je postroženo v primeru obstoja
več razredov delnic
- Pri spremembah statuta je potrebno soglasje delničarjev posameznega
razreda delnic, v škodo katerega se spreminja dotedanje razmerje več
razredov delnic. Skupščinski sklep je brez soglasja neveljaven.

Ves osnovni kapital je razdeljen na delnice in višina osnovnega kapitala se mora vedno ujemati s
številom delnic glede na njihovo nominalno vrednost. Obstajata dve možnosti izenačitve:

1) Izdaja novih delnic

- Velja kogentna določba, da se v primeru povečanja osnovnega kapitala z vložki,
morajo vedno izdati nove delnice.
- Posebno pravilo velja za kosovne delnice, kjer se mora skupno število delnic povečati
v enakem razmerju kot osnovni kapital.
2) Povečanje nominalnega zneska delnic
- Število novo izdanih delnic je lahko manjše, ker se lahko delnice glasijo na višje
nominalne zneske

Zakon ne predvideva, da bi nove delnice lahko pridobili samo dotedanji delničarji d.d.

- Dotedanji delničarji imajo vendarle privilegiran status

- 337 ZGD-1 (prednostna pravica do novih delnic):
- Dosedanji delničarji imajo v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu
prednostno pravico do vpisa novih delnic. Rok za uveljavitev te pravice je
najmanj 14 dni.
- Poslovodstvo mora objaviti emisijski znesek novih delnic ali merila, po
katerih se ta znesek izračuna, in rok iz prejšnjega odstavka. Če se objavijo
samo merila, po katerih se izračuna emisijski znesek, mora poslovodstvo
objaviti emisijski znesek najkasneje tri dni pred iztekom roka za uveljavitev
prednostne pravice.
- Prednostna pravica je premoženjska pravica
- Z njo delničarji lahko trgujejo
- Z njo ni mogoče razpolagati v naprej, ampak šele ko
poslovodstvo objavi emisijski znesek (in še 14 dni)
- Prednostna pravica se lahko v celoti ali delno izključi samo s sklepom o
povečanju osnovnega kapitala. V tem primeru je za sklep poleg zakonskih ali
statutarnih zahtev za povečanje kapitala potrebna večina najmanj treh
četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko določi
višjo kapitalsko večino in druge zahteve.

182
 - Sklep o popolni ali delni izključitvi prednostne pravice se lahko sprejme le, če
je bila izključitev objavljena v skladu z 296. členom in tretjim odstavkom 298.
člena tega zakona. Poslovodstvo mora skupščini predložiti pisno poročilo o
utemeljenem razlogu za popolno ali delno izključitev prednostne pravice; v
poročilu je treba utemeljiti predlagani emisijski znesek.
- Ne šteje se za izključitev prednostne pravice, če po sklepu prevzame nove
delnice finančna organizacija z obveznostjo, da jih bo ponudila delničarjem.
Poslovodstvo v glasilu ali elektronskem mediju družbe objavi ponudbo
finančne organizacije z navedbo plačila za delnice in rok, določen za sprejetje
ponudbe; enako velja, če delnice prevzame kdo drug z obveznostjo, da jih bo
ponudil delničarjem.
- Vse delničarje je potrebno obravnavati enakopravno
- Potrebno je iskati ravnotežje med cilji in dobrobitjo družbe same in
položajem delničarjev te družbe, zato o izključitvi prednostne pravice
odločajo delničarji sami
1) Formalni pogoj
- Pisno poročilo poslovodstva o utemeljenem razlogu
za izključitev prednostne pravice
2) Materialni pogoj
- Podana mora biti stvarna upravičenost
- Izključitev prednostne pravice more predstavljati
sorazmerno proporcionalen ukrep; ukrep, ki je nujno
potreben, sicer ne bo dosežen cilj družbe, ki se
zasleduje
- Prednosti je skoraj nemogoče oceniti, nemogoče pa
jih je dokazovati

Odobreni kapital

- Pomeni časovno odmaknjeno povečanje osnovnega kapitala z vložki

- Poslovodstvo pridobi vnaprejšnjo možnost za povečanje osnovnega kapitala in zanj ne
potrebuje naknadnega soglasja skupščine
- 353 ZGD-1
- Statut lahko pooblasti poslovodstvo za najdlje pet let po vpisu družbe v register, da
osnovni kapital poveča do določenega zneska (odobreni kapital) z izdajo novih delnic
za vložke.
- Pooblastilo je lahko dano tudi s spremembo statuta za najdlje pet let po vpisu
spremembe statuta v register. Za veljavnost sklepa je potrebna večina najmanj treh
četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko določi višjo
kapitalsko večino in druge zahteve ter soglasje v skladu z določbo tretjega odstavka
333. člena tega zakona.
- Znesek odobrenega kapitala ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja v
času, ko je bilo pooblastilo dano. Nove delnice se izdajo samo s soglasjem
nadzornega sveta.
- Statut lahko določi, da se nove delnice izdajo delavcem družbe.
- Upošteva se pravica prednostnega nakupa novih delnic obstoječih delničarjev

183
Pogojno povečanje kapitala

- Izvede se z izdajo konvertibilnih obveznic (delniških opcij), ki se lahko spremenijo v osnovni

kapital.
- Gre za dolžniški kapital
- Najmanjši emisijski znesek delnic, izdanih v postopku pogojnega povečanja osnovnega
kapitala, ne sme preseči ½ osnovnega kapitala, ki obstaja med sklepanjem o pogojnem
povečanju kapitala.
- Osnovni kapital se poveča zaradi (namen pogojnega povečanja):
- Zamenjave konvertibilnih obveznic v delnice,
- Prednostnega nakupa novih delnic,
- Priprave na združitev več družb,
- Plačila terjatev delavcev na udeležbo pri dobičku.
- ZGD-1 določa stroge omejitve za pogojno povečanje kapitala. Za veljavnost sklepa je
potrebna večina najmanj ¾ pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko zanj
predpiše višjo kapitalsko večino. V sklepu skupščine o pogojnem povečanju morajo biti
navedeni:
- Namen pogojnega povečanja,
- Upravičenci,
- Emisijski znesek,
- Merila, po katerih se emisijski znesek izračuna.
- Višino pogojno povečanega kapitala je treba vpisati v sodni register.
- Pri zamenjavi konvertibilnih obveznic v delnice gre za pobotanje terjatev. Če je nominalni
znesek delnic nižji od vrednosti obveznic (imetniki obveznic imajo izgubo), razliko trpijo
imetniki obveznic, razen če je d.d. garantirala zamenjavo obveznic v delnice po fiksni ceni. V
tem primeru mora d.d. sama kriti razliko iz posebnega sklada.

4.14.1.2. Nominalno povečanje osnovnega kapitala

358/1 ZGD-1:

- Skupščina lahko sklene, da se osnovni kapital poveča s preoblikovanjem drugih postavk

lastnega kapitala v osnovni kapital.

Pri nominalnem povečanju se premoženje d.d. dejansko ne poveča. Spremenijo se zgolj kategorije
kapitala. Družba sredstva prekategorizira in jih prestavi v osnovni kapital.

Povečanje kapitala se izvede tako, da se:

1) Delniški kapital, osnovna glavnica številčno zviša

- Zvišanega zenska ne vplačajo delničarji, temveč se z bilančno operacijo potrebni
povečani znesek prenese na postavko osnovnega kapitala, hkrati pa se zmanjšajo
druge postavke lastnega kapitala.
- V tem primeru se praviloma izdajo nove delnice
2) Povečajo se nominalni zneski že obstoječih delnic

Bistvena razlika je pri družbah s kosovnimi delnicami, ki lahko povečajo osnovni kapital tudi brez
izdaje novih delnic, pri čemer mora sklep o povečanju navajati način povečanja.

Nominalnega povečanja ni možno izvesti, če ima d.d. nepokrito izgubo.

184
Po sklepu povečanja se opravi registracija v sodnem registru. Delničarji morajo dobiti nove delnice
proporcionalno z njihovo obstoječo udeležbo.

Delne delnice

- Nominalni kapital se ne poveča tako, da bi se ujemal s predpisanimi nominalnimi zneski

delnic.
- Npr. nominalni kapital se poveča za 40%, imam delnico za 50 eurov in dobim delnico
za 2 eura
- Delne delnice ne zagotavljajo premoženjskih in glasovalnih pravic, vendar jih je možno
samostojno prenašati.

Delničarji morajo nove delnice prevzeti v 1 letu, sicer jih d.d. lahko proda. Izkupiček od prodaje
pripada delničarjem

Pri nominalnem povečanju se proporcionalno povečajo tudi lastne delnice.

4.14.2. Zmanjšanje osnovnega kapitala

Zmanjšanje osnovnega kapitala se prav tako lahko izvede na dva načina:

1) Efektivno zmanjšanje osnovnega kapitala

-Osnovnega kapitala je preveč glede na obseg poslov ter se ne more učinkovito
izkoriščati
- Delničarji dobijo povrnjen ustrezen del kapitala
2) Nominalno zmanjšanje osnovnega kapitala
- Družba zaradi slabega položaja zaide v pasivnost
- Zmanjšanje kapitala je potrebno za sanacijo d.d.
- Delničarji izgubijo del svojega vloženega kapitala

4.14.2.1. Efektivno zmanjšanje osnovnega kapitala

Redno zmanjšanje osnovnega kapitala (efektivno zmanjšanje) (372 ZGD-1) je obraten proces kot
povečanje kapitala z vložki. Pomeni efektivno znižanje delniškega kapitala. S statutom se lahko določi
le višja kapitalska večina kot 75%; večina merjena po kapitalu je dodatna zahteva v razmerju do
večine po glasovih in je dodatna predpostavka za veljavnost sklepa. Kumulativno morata biti
izpolnjeni navadna večina oddanih glasov delničarjev in hkrati še kvalificirana večina pri sklepanju
zastopanega osnovnega kapitala. Načina:

1) Zmanjšanje nominalnega zneska delnic

2) Združevanje delnic
- Nominalni znesek se ne more zmanjšati (je že 1 euro)

Sklep o zmanjšanju se objavi v sodnem registru. Po registraciji imajo upniki 6 mesecev časa, da
prijavijo svoje terjatve. Po plačilu upnikom se izvršijo plačila delničarjem (375 ZGD-1). Nato se izvede
postopek razveljavitve (amortizacije) delnic. Delnice, ki so izdane namesto razveljavljenih, mora
družba prodati na borzi ali dražbi (376 ZGD-1).

Zmanjšanje osnovnega kapitala se po opravljenem postopku vpiše v sodni register.

185
 4.14.2.2. Nominalno zmanjšanje osnovnega kapitala

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala

- Gre za nominalno znižanje, predvsem zaradi izravnave bilančnih izgub

- Zakon določa dva razloga:
1) Pokrivanje izgub
2) Odvajanje sredstev v kapitalske rezerve

Zmanjšanje osnovnega kapitala je dopustno šele tedaj, ko družba nima več razpoložljivih dobičkov oz.
rezerv iz dobičkov, in šele po tem, če se predhodno uporabijo kapitalske rezerve, z izjemo zakonskega
rezervnega sklada.

Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic se izvede le v izjemnih primerih. Družba lahko
umakne delnice:

1) Prisilno
- Možnost prisilnega umika mora biti določena v statutu
2) S pridobitvijo
- Lastne delnice

4.14.3. Kombinirano zmanjšanje in povečanje osnovnega kapitala

Osnovnega kapitala ni možno znižati pod zakonsko določeni najnižji nominalni znesek (7500 eurov).
Izjemoma je to možno, če se nominalni kapital hkrati poveča do te vsote.

Sprejmeta se 2 sklepa:

1) Sklep o nominalnem znižanju osnovnega kapitala

2) Sklep o efektivnem povečanju osnovnega kapitala
- Efektivno povečanja ni možno s stvarnimi vložki

4.15. Izključitev manjšinskih delničarjev (squeeze-out)

Definicija

- An action taken in an attempt to eliminate or reduce a minority interest in a corporation

- A transaction that does not coerce the noncontrolling shareholders in any formal legal sense
- The right of majority shareholders to buy out remaining minortity shareholders
- A merger or other similar transaction in which a controlling shareholder forces the remaining
shareholders to relinquish their shares in exchange for a non-equity consideration

Razširjenost v primerjalnih sistemih

- ZDA (zgodovinska pogojenost drugačnega sistema)

- Non-fundamental corporate change
- Države EU (NIZ, UK, NEM, FRA, AUT, BEL, ITA)
- Squeeze-out urejen v pozitivni zakonodaji
- Razlikovanje glede temeljnih kriterijev
- Vrsta gospodarske družbe
- d.d., kapitalske družbe, javne delniške družbe

186
 - Predhodni dogodki
- Po prevzemni ponudbi
- Po pridobitvi določenega odstotka deleža
- Večinski prag
- 90 – 95%
- Višina nadomestila
- Višina prevzemne ponudbe
- Cena določena s strani izvedenca
Razlogi za uzakonitev

- Nadaljevanje obstoja manjšinskih delničarjev po prevzemu za prevzemnika predstavlja razne

stroške in rizike:
- Prevzemnik bo utrpel stroške zaradi dejstva, da tarče ne more popolnoma integrirati
v svojo skupino, s čimer se zmanjšajo potencialne prednosti samega prevzema,
- Prevzemnik bo utrpel neposredne stroške v zvezi z vzdrževanjem infrastrukture za
izvajanje skupščine delničarjev (obvestila, lokacija skupščine, vabila, itd.),
- Prevzemnik je izpostavljen riziku zlorabe pravic s strani manjšinskih delničarjev, ki
lahko grozijo z uveljavljanjem svojih pravic le z namenom povzročanja stroškov in
nevšečnosti večinskemu delničarju,
- Brez pravice do squeeze-out je možnost podati prevzemno ponudbo manj privlačna zaradi
zgoraj navedenih stroškov in rizikov, kar posledično pomeni zmanjševanje števila prevzemnih
ponudb, zniževanje cen v prevzemnih ponudbah in manjšanje možnosti, da bi bila eventualna
prevzemna ponudba ekonomsko uspešna.
- Ekonomski kriteriji
- Investiranje v prevzemno tarčo
- Manjšinski delničarji ne bodo prispevali toliko kot prevzemnik
- Vrednost delnice se bo povečevala
- Koncernske povezave
- Dostop do premoženja družbe (vračilo financiranja za prevzem)
- Davčni učinki
- Prenos prihodkov in odhodkov znotraj skupine le ob 100% lastništvu
Na ravni EU se je pojavila ideja, da je nujno, da se vzpostavi možnost, s katero lahko delničar izključi
oz. iztisne vse preostale delničarje in s tem ta delničar lahko postane 100% lastnik.

- Direktiva 2004/25/EC Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 21. aprila 2004 o
prevzemnih ponudbah (Directive 2004/25/EC of the European Parliament and of the Council
of 21 april 2004 on takeover bids )
- Harmonizacija sistemov prevzemne ponudbe je nujna podlaga za koherenten
integriran finančni skupni trg
- Prevzemi kot nujna oblika sodelovanja EU podjetij
- Sinergični učinki
- Discipliniranje neučinkovite managerske strukture
- Dobiček delničarjev
- Direktiva daje državam 2 možnosti:

187
 1) Če ponudnik poseduje vrednostne papirje ciljne družbe, ki predstavljajo
najmanj 90 odstotkov glasovalnega kapitala in razpolaga z več kot 90
odstotkov glasovalnih pravic (gre za primere, ko je ta delež prevzemnik
dosegel šele z dodatnimi nakupi po izteku javne ponudbe za odkup) - opcija
- DČ lahko določijo prag pri višjem odstotku (do 95 %)
2) Če je s ponudbo pridobil vrednostne papirje, ki ustrezajo najmanj 90
odstotkov glasovalnega kapitala in 90 odstotkov glasovalnih pravic, ki je bil
predmet javne ponudbe (ali se je pogodbeno zavezal za njihovo pridobitev)

Direktiva je bila prenesena v ZGD-1

- Materialnopravna predpostavka za iztisnitev manjšinskih delničarjev je, da glavni (kontrolni)

delničar poseduje delnice, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe, pri čemer
morajo delnice pripadati enemu kontrolnemu (glavnemu) delničarju, ne pa večjemu številu
delničarjev.
- Manjšinski delničar je lahko en, lahko jih je tudi več, s tem, da so skupno lahko imetniki
delnic, ki predstavljajo manj kot 10% osnovnega kapitala v družbi.
- Izključitev se lahko opravi zgolj v delniških in komanditnih delniških družbah. Posebnost pri
komanditni delniški družbi je, da za sklep o izključitvi ni potrebno soglasje komplementarjev.
- Za izključitev manjšinskih delničarjev je potreben sklep skupščine, ki ga sprejme skupščina
delniške družbe na predlog glavnega delničarja.
- Izključitev manjšinskih delničarjev je prepuščena odločitvi glavnega delničarja, saj skupščina
odloča o izključitvi delničarjev le na njegov predlog.
- Če glavni delničar predloga ne poda, ni podana temeljna procesna predpostavka za postopek
izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe.
- Odločitev o izključitvi manjšinskih delničarjev je v pristojnosti skupščine, ki mora o tem
sprejeti ustrezen sklep

384 ZGD-1 (prenos delnic proti plačilu gotovine):

- Skupščina delniške družbe lahko na predlog delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki

predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (glavni delničar), sprejme sklep o
prenosu delnic preostalih delničarjev (manjšinski delničar) na glavnega delničarja za plačilo
primerne denarne odpravnine.
- Za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarju družbe, se smiselno
uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena tega zakona.

385 ZGD-1 (denarna odpravnina):

- Višino denarne odpravnine določi glavni delničar ob smiselni uporabi določb petega in
šestega stavka drugega odstavka 556. člena tega zakona. Poslovodstvo družbe mora dati
glavnemu delničarju na razpolago vse za to potrebne informacije in dokazila.
- Pred sklicem skupščine mora glavni delničar poslovodstvu družbe predložiti izjavo banke, s
katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo
nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register v korist manjšinskih delničarjev plačal
odpravnino za pridobljene delnice.
- Potrebna je izjava banke o garanciji
- Banka mora biti pri tem prvovrstna in bo na prvi poziv odgovorila, da bo
lahko manjšinskega delničarja res izplačala.

188
189
386 ZGD-1 (priprava in izvedba skupščine):

- Objava dnevnega reda skupščine, ki bo odločala o prenosu delnic na glavnega delničarja,

mora vsebovati:
- Firmo in sedež ali ime in priimek ter prebivališče glavnega delničarja, in
- Višino denarne odpravnine, ki jo ponuja glavni delničar.
- Glavni delničar pripravi za skupščino pisno poročilo, v katerem pojasni predpostavke za
prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine. Primernost višine denarne
odpravnine, ki jo ponuja glavni delničar, mora pregledati en ali več revizorjev, ki jih na
predlog glavnega delničarja imenuje sodišče. Za revizijo primernosti višine denarne
odpravnine se smiselno uporabljajo določbe 583. člena tega zakona. Glavni delničar in
revizorji v poročilih niso dolžni razkriti informacij zaradi razlogov iz prve in tretje alineje
drugega odstavka 305. člena tega zakona. Revizorjevo poročilo ni potrebno, če se vsi
manjšinski delničarji z izjavo odpovejo poročilu. Izjava o odpovedi mora biti dana v obliki
notarskega zapisa.
- Manjšinskim delničarjem mora biti omogočen vpogled, da se prepričajo, da je cena
res primerna
- Pred zasedanjem skupščine je na sedežu družbe delničarjem treba omogočiti vpogled v:
- Predlog sklepa o prenosu delnic;
- Letna poročila družbe za zadnja tri poslovna leta;
- Pisno poročilo glavnega delničarja iz drugega odstavka tega člena, in
- Revizorjevo poročilo iz drugega odstavka tega člena.
- Vsakemu delničarju je treba na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplačno
dati prepis listin iz prve, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka.
- Na zasedanju skupščine je treba predložiti listine iz tretjega odstavka tega člena. Na začetku
obravnave na skupščini mora glavni delničar ustno obrazložiti predlog sklepa o prenosu
delnic in način izračuna višine denarne odpravnine. Pred odločanjem o soglasju za prenos
delnic na glavnega delničarja mora glavni delničar manjšinske delničarje obvestiti o vseh
pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave predloga sklepa o
prenosu delnic do zasedanja skupščine. Za pomembno se šteje zlasti tista sprememba, zaradi
katere bi bila primerna drugačna denarna odpravnina.

387 ZGD-1 (vpis sklepa o prenosu delnic; pravne posledice):

- Poslovodstvo družbe mora vložiti predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v register. Predlogu
se priloži notarsko overjen prepis zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi
manjšinskih delničarjev, in priloge.
- Za predlog za vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja, njegove priloge in
postopek odločanja o njem se smiselno uporabljajo določbe 1. točke drugega odstavka in
tretjega do petega odstavka 590. člena tega zakona.
- Z vpisom sklepa o prenosu delnic v register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na
glavnega delničarja. Delnice v nematerializirani obliki klirinškodepotna družba deponira na
posebnem računu tako, da z njimi manjšinski delničarji ne morejo več razpolagati.
- S vpisom sklepa v register postane iztisnitev veljavna
- Manjšinski delničar ohrani pravni interes, če je vložil tožbo, za katero se zahteva pravni
interes, ki izhaja iz lastništva delnic družbe, do dne skupščine, ki odloča o prenosu delnic na
glavnega delničarja.

190
191
388 ZGD-1 (sodni preizkus denarne odpravnine):

- Sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če

denarna odpravnina iz 385. člena tega zakona, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni
bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena.
- Če ponujena odpravnina ni primerna, lahko vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče
določi primerno odpravnino. Enako velja, če glavni delničar ni ponudil odpravnine ali če je ni
ponudil pravilno. Za postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine se smiselno
uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do
615. člena tega zakona.
- Kot primerna cena se upošteva cena delnice na trgu na dan iztisnitve
- Katerikoli od manjšinskih delničarjev lahko v pravdnem postopku zahteva primerno
odpravnino v imenu vseh
- Manjšinski delničar mora dokazati, da odpravnina ni bila primerna
- Sodišče od primerni višini odloči v roku enega leta
- Ves ta čas manjšinski delničarji več niso delničarji
395/1 ZGD-1

- Sklep skupščine je izpodbojen, če:

1) Je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom, ali
2) Je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost
sklepa (na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina).

Squeeze-out je v skladu s 1. členom 1. Protokola k EKČP.

5. Komanditna delniška družba

464 ZGD-1:

- Komanditna delniška družba je družba, pri kateri je najmanj en družbenik odgovoren za

obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki
imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov niso odgovorni.
- Za pravna razmerja med komplementarji in njihova razmerja do komanditnih delničarjev,
zlasti glede upravičenj komplementarjev za vodenje poslov in zastopanje družbe se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o komanditni družbi.
- Za druga vprašanja o komanditni delniški družbi se smiselno uporabljajo določbe tega zakona
o delniški družbi, če v tem poglavju ni določeno drugače.

465 ZGD-1:

- Statut komanditne delniške družbe mora sprejeti najmanj pet oseb. V statutu se navedejo
osnovni kapital družbe in število delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom tudi njihov
nominalni znesek, in če obstaja več razredov delnic, tudi razred delnic, ki jih prevzamejo
komanditni delničarji.
- Pri sprejetju statuta morajo sodelovati vsi komplementarji in tisti komanditni delničarji, ki pri
ustanovitvi prevzamejo delnice.
- Družbeniki, ki sprejmejo statut, so ustanovitelji družbe.

Družbo je mogoče ustanoviti le na simultan način. Kot ustanovitelji se štejejo komplementarji in

komanditni delničarji. Statut morajo sprejeti in podpisati vsi komplementarji in komanditni delničarji.

192
Komplementarji imajo po zakonu status uprave k.d.d. V statutu morajo zato biti navedena njihova
imena, prebivališča, gotovinski in stvarni vložki.

Obvezna organa k.d.d. sta:

1) Uprava (467 ZGD-1)

- V njej so vsi komplementarji, ki imajo enake pristojnosti, pravice in odgovornosti kot
uprava pri d.d.
2) Skupščina (468 ZGD-1):
- Sestavljajo jo komanditni delničarji
- Za sklicevanje in odločanje skupščine veljajo pravila o d.d.
Posebne določbe o sodelovanju komplementarjev na skupščini:

- Sodelujejo na skupščini brez pravice glasovanja, razen če so udeleženci v osnovnem kapitalu

družbe,
- Če so udeleženci v osnovnem kapitalu družbe, sodelujejo na skupščini kot en družbenik,
- Nimajo glasovalne pravice o zadevah, ki se tičejo njih.

O vseh vprašanjih odločajo komanditisti v skladu s svojo udeležbo v osnovnem kapitalu. Za sklepe,
določene v statutu, je potrebno soglasje komplementarjev. Po doseženem soglasju se taki sklepi
vpišejo v sodni register.

Fakultativni organ je odbor komanditnih delničarjev (469 ZGD-1)

- Sestavljajo ga predstavniki, ki so jih izvolili komanditni delničarji z namenom, da varujejo

njihove interese
- Odbor posreduje v sporih med komplementarji in komanditnimi delničarji
- V njem ne morejo sodelovati komplementarji

Komplementarji in komanditni delničarji so izenačeni z vlogami družbenikov v d.n.o. Pri razdelitvi

dobička jim pripade najprej delež v višini 5% njihovega kapitalskega deleža. Če družbenik ni v celoti
vplačal deleža, se dobiček pripisuje njegovemu deležu, dokler ne doseže zneska celotnega vložka.
Preostali del dobička se deli v sorazmerju vloženih sredstev v družbo.

Enaka načela veljajo za kritje izgube. Komanditni delničar sodeluje pri kritju izgube le do višine
svojega deleža. Če ga ni v celoti vplačal, odgovarja do višine neporavnanega deleža.

Družba lahko daje posojila družbenikom, če to ni v nasprotju s finančnimi predpisi. Prepovedano je

dajati posojila, ki bi ogrožala obstoj družbe.

Komplementar kot nosilec poslov in subsidiarni porok za obveznosti družbe ter njen zakoniti
zastopnik ima pravico do plačila za opravljanje teh poslov.

193
 IV. Povezane družbe in statusne spremembe družb
1. Povezane družbe
1.1. Pojem in vrste povezanih družb

Povezane družbe: so pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju zaradi uresničevanja

skupnih ciljev.

Podlaga za nastanek koncernskega razmerja je lahko:

1) Kapitalska udeležba ene družbe v drugi

2) Konkretne okoliščine
Značilnosti koncernov:

1) Povezava pravno samostojnih družb

2) Zasledovanje gospodarskih ciljev
3) Skupno upravljanje in vodstvo
4) Odločujoči vpliv obvladujoče družbe (bistvena lastnost)

Povezane družbe se obravnavajo v okviru koncernskega prava.

Bistvena lastnost koncernov je odnos odvisnosti in obvladovanja. Gre za neposredno obvladovanje.

Odvisna in obvladujoča družba ne ustvarjata pravne skupnosti.

- Značilnosti obvladovanja:
1) Odvisna družba ne more svobodno oblikovati svoje volje,
2) Obstaja podlaga za obvladovanje odvisne družbe.
- Vrste obvladovanja:
1) Notranje obvladovanje
- Obvladujoča družba ima v organih odvisne družbe svoje člane,
2) Zunanje obvladovanje
- Obvladujoča družba odvisno obvladuje s pogoji poslovanja,
3) Aktivno obvladovanje
- Obvladujoča družba sprejema odločitve za odvisno,
4) Pasivno obvladovanje
- Obvladujoča družba daje soglasje pri odločitvah odvisne,
5) Posredno obvladovanje
- Obvladujoča družba vpliva na odvisno prek tretjih oseb
6) (Ne)posredno obvladovanje:
1) Direktno (neposredno) obvladovanje
- Obvladujoča družba daje obvezna navodila upravi odvisne družbe,
2) Indirektno (posredno) obvladovanje
- Obvladujoča družba vpliva na odločitve uprave odvisne družbe prek
njene skupščine.
7) Negativno obvladovanje
- Obvladujoča družba ima kontrolni paket delnic (25% + 1 delnica), s katerim
lahko blokira vse pomembnejše odločitve.

194
Razlogi za povezovanje gospodarskih družb so lahko:

1) Ekonomske narave
- Plasiranje sredstev oz. investicije
2) Strateške narave
- Pridobitev nadzora nad drugo gospodarsko družbo in vplivanje na obseg njenega
poslovanja

Koncern je povezovanje obvladujoče družbe in odvisnih družb pod enotnim vodstvom obvladujoče
družbe. Večinska kapitalska udeležba ustvarja odnos odvisnosti.

529 ZGD-1

- Odvisna družba je pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga
družba (obvladujoča družba).
- Določba pove, kaj je odnos odvisnosti in obvladovanja
- Gre za samostojno družbo, vendar je samostojnost do neke mere zrelativizirana
- V pravi odvisni družbi uprave skorajda niso samostojne
- Teorija ekonomske celote
- Če se za družbo hči ugotovi, da je zlorabila prevladujoč položaj in ji je
zato izdana globa, teorija ekonomske celote pravi, da sta za plačilo
globe hči in mati solidarno odgovorni
- Tako je odgovoren tudi subjekt, zoper katerega postopek ni tekel
- To je sicer izpodbojna domneva, vendar SEU pravi, da jo je pri 70% in
več deležu praktično nemogoče izpodbiti
- To pomeni, da družba ni samostojna
- Domneva se, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež.
- Gre za izpodbojno domnevo
- Mogoče je, da družba z večinskim deležem nima obvladujočega položaja, saj se lahko
s statutom glasovalne pravice omejijo
- Taka družba ni obvladujoča, saj ne more neposredno vplivati na delovanje
družbe, razen v smislu negativnega veta (blokiranje odločitev)
- Mogoče je tudi, da družba nima večinskega deleža, vendar je s statutom določeno, da
lahko imenuje npr. 4 od 6 članov NS
- Domnev sicer ne obstaja, vendar dejansko gre za obvladujočo družbo

Izkaz obvladovanja je dejstvo, da so OVN odvisni od volje delničarja (sicer bodo odpoklicani).

1.2. Koncerni (povezane družbe) z enotnim vodstvom

Za povezane družbe z enotnim vodstvom se splošno tudi uporablja naziv koncern. V angleščini
skupina/group of companies.

530 ZGD-1:

- Koncern sestavljajo:
1) Ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom
obvladujoče družbe (dejanski koncern);
2) Družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju (pogodbeni koncern), ali
3) Pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem
družbe medsebojno odvisne (koncern z razmerjem enakopravnosti).
- Domneva se, da je odvisna družba z obvladujočo družbo koncern.

195
 - V koncern vključene in z enotnim vodstvom povezane družbe so koncernske družbe.

1.2.1. Dejanski koncern (koncern s kapitalsko udeležbo)

Dejanski koncern je koncern, ki temelji na podlagi kapitalske udeležbe ene družbe v drugi (lahko tudi
v povezavi s statutarnimi določbami). Ena družba pridobi večino delnic (deležev) v drugi pravno
samostojni družbi.

- Družba, ki pridobi večino delnic, je družba z večinskim deležem

- Družba, katere večina delnic je bila pridobljena, je družba v večinski lasti.
- Večinski delež je vsaj 50% + 1 delnica v drugi družbi, kar omogoča večinsko glasovalno
pravico.

Družba v večinski lasti sicer ima svoje poslovodstvo, vendar mora to poslušati poslovodstvo
obvladujoče družbe. Ne gre pa za absolutni prevzem in pripojitev, saj družbe ostanejo relativno
samostojne.

Vsaka družba je dolžna obvestiti drugo družbo, če je postala lastnica več kot 25% njenih delnic.
Obvestilo mora biti pisno in poslano zakonitim predstavnikom družbe v večinski lasti. Pred ali brez
obvestila družba z večinskim deležem ne more uveljavljati nobenih pravic.

Vpliv na odvisno družbo je omejen. Vodstvo koncerna (vodstvo družbe z večinskim deležem) ne sme
povzročiti, da bi odvisna družba napravila sama sebi škodo.

- Zgodi se lahko, da je tisto, kar je dobro za koncern kot celoto, slabo za en člen koncerna
- Bolj kot je koncern razvejan, bolj mogoča je ta situacija
- Npr. obvladujoča družba si več ne more sposoditi, zato si sposodi odvisna družba,
čeprav ji to škoduje
- 545/1,2 ZGD-1 (obseg vplivanja in poročilo poslovodstva)
- Če ni sklenjena pogodba o obvladovanju, obvladujoča družba ne sme uporabiti
svojega vpliva, da bi pripravila odvisno družbo do tega, da bi zase opravila škodljiv
pravni posel ali da bi kaj storila ali opustila v svojo škodo, razen če se prikrajšanje
nadomesti.
- Koncernski privilegij!:
- Odvisno družbo je mogoče prisiliti v škodljiv posel, če se obvladujoča
družba zaveže nadomestiti prikrajšanje
- Zakonodajalec je uporabil besedo prikrajšanje, ker še ne gre za škodo
- Če se prikrajšanje ne nadomesti med poslovnim letom, je treba najpozneje ob koncu
poslovnega leta, v katerem je bila odvisna družba prikrajšana, določiti kdaj in kako
naj se prikrajšanje nadomesti. V korist odvisne družbe se s pravnim poslom ustanovi
zahtevek za nadomestitev prikrajšanja.
- Sklene se pogodba, v kateri je odvisna družba upnik, obvladujoča pa dolžnik
- Dokler traja poslovno leto, prikrajšanje še ni protipravno
- Če pa se družba ne strinja z ustanovitvijo zahtevka v korist odvisne
družbe, prikrajšanje postane protipravna škoda
- Problematičnost
- Zakon ne določa, na kakšen način so lahko dana škodljiva navodila
- Navodila so lahko dana na kakršenkoli način, zaradi hitrosti poslovanja
- To je problematično z vidika dokazovanja navodil

196
 - Ni jasno, kdo lahko da navodila
- Zagotovo jih lahko da poslovodni organ
- Po nemški judikaturi jih lahko da tisti, za katerega je to normalno in za
katerega odvisna družba meni, da jih lahko izdaja

Če je ne nadomesti, lahko družba v večinski lasti, njeni delničarji in člani uveljavljajo odškodnino
(široka aktivna legitimacija). Delničarji družbe z večinskim deležem, ki so povzročili, da je družba
sklenila škodljiv pravni posel, so osebno odgovorni za nastalo škodo.

Družba v večinski lasti mora zaradi transparentnosti vsako leto sestaviti poročilo o odvisnosti.

1.2.2. Pogodbeni koncern (koncern z razmerjem podrejenosti)

Pogodbeni koncern je koncern, v katerem je obvladujoča družba z odvisnimi povezana s pogodbo o

obvladovanju, na podlagi katere posredno ali neposredno obvladuje odvisne družbe. Med družbama
ni kapitalske udeležbe. Pogodba o obvladovanju je obvezna. Z njo se obvladujoči družbi podredi le
uprava odvisne družbe. Nadzornega sveta in skupščine odvisne družbe pogodba ne veže.

Na podlagi pogodbe je obvladujoča družba upravičena:

1) Do navodil vodstvu odvisne družbe

- Pravica do vodenja
2) Sama sprejemati odločitve, če odvisna družba ne spoštuje navodil
- Če nadzorni svet odvisne družbe ne da soglasja k pomembnemu navodilu
obvladujoče družbe, ga ta ponovi, pri čemer ga je uprava odvisne družbe dolžna
upoštevati ne glede na soglasje NS.

Odvisna družba ima 2 organa:

1) Lastni organ
2) Organ obvladujoče družbe
Obveznost do nadomestitve izgube: obvladujoča družba mora kriti izgubo odvisne družbe, ki je
nastala med trajanjem pogodbe o obvladovanju.

S pogodbo o obvladovanju so prizadeti delničarji odvisne družbe, ki nimajo hkrati delnic obvladujoče
družbe (zunanji delničarji). Zato imajo pravico do nadomestila za izgubljene članske in premoženjske
pravice. Nadomestilo se zagotovi v obliki realno predvidljive letne dividende. Poleg nje jim mora biti
izplačana odpravnina. Določilo o odpravnini je nujna sestavina pogodbe o obvladovanju.

Pogodbo o obvladovanju je možno razvezati ali odpovedati.

1.2.3. Koncern z razmerjem enakosti (personalna unija v vodstvu)

Koncern z razmerjem enakosti je koncern, v katerem so vključene družbe enakopravne in ima enotno
vodstvo. Gre za personalno unijo v vodstvu.

1.3. Vzajemno kapitalsko povezane družbe

Vzajemno kapitalsko povezane družbe so povezane družbe, ki niso v razmerju podrejenosti in nimajo
enotnega vodstva, temveč so povezane tako, da vsaki družbi pripada več kot 25% delnic druge družbe
(531 ZGD-1)

197
Na podlagi kapitalske udeležbe ne more nobena družba pridobiti položaja odvisne družbe, ker druga
drugo kapitalsko obvladujejo. Medsebojna kapitalska udeležba je lahko:

1) Enostavna
- Nobena družba izmed povezanih družb nima večine v drugi družbi,
2) Kvalificirana
- Vzajemno povezane družbe se obvladujejo na podlagi večinskih deležev.
O vsaki spremembi deleža se morajo družbe obvestiti.

Članske pravice so omejene. Družba lahko uresničuje glasovalne pravice v drugi do največ 25%
njenega deleža, četudi ji pripada večji delež.

1.4. Podjetniške pogodbe

1) Pogodba o prenosu dobička

- Navadno je povezana s pogodbo o obvladovanju
- Glavni cilj obvladujoče družbe je dobiček odvisne družbe
- Pogodba mora biti vpisana v sodni register
- Soglasje k pogodbi da skupščina
2) Profitna skupnost
- So povezane družbe, ki se s pogodbo zavežejo, da dobiček (delno ali v celoti) združijo
z namenom delitve skupnega dobička
- Bistveno je, da se dobiček deli
- Skupno financiranje projekta ne šteje za profitno skupnost
- Obvezno je soglasje skupščine in vpis v register
3) Pogodba o delnem prenosu dobička
- Pogodba, s katero se del dobička prenese na tretjo osebo
- Vodstvo družbe dela dobička ne sme prenesti brez nadomestila, sicer je
odškodninsko odgovorno
4) Pogodba o zakupu ali prepustitvi obrata
- Družba prepusti svoj obrat drugi družbi v izkoriščanje
- Gre za običajno odplačno obligacijsko razmerje
- Zakupojemalec vodi obrat in plačuje zakupnino
- Zakupodajalec ne sme dajati navodil o vodenju obrata
- Obvezno je soglasje skupščine in vpis v register

1.5. Vključene družbe

Vključene družbe so oblika koncerna, v katerem obvladujoči družbi pripada 95% vseh delnic odvisne
družbe. To je najmočnejša oblika koncernske povezave.

- Družba, ki ima 95% delnic, je glavna družba.

- Družba, katere 95% ima glavna družba, je vključena družba.

Z vključitvijo preide na glavno družbo tudi 5% delnic, ki jih glavna družba še nima. Preostalim
delničarjem se zagotovi odpravnina v delnicah glavne družbe.

Vključena družba mora upoštevati navodila glavne družbe, četudi so škodljiva.

198
 1.6. Holding

Družba, ki ima v lasti večino deležev pravno samostojne družbe in opravlja predvsem dejavnost
ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh družb (holding), je družba z večinskim deležem (562
ZGD-1)

Holding je naziv za družbo, ki jo družbeniki ustanovijo zato, da bi ta družba upravljala z udeležbo v

drugih pravno samostojnih družbah.

Dejavnost holdinga je:

- Ustanavljanje
- Financiranje
- Upravljanje drugih družb, v katerih ima večinsko udeležbo
- To ni značilno za koncernsko obvladujočo družbo
Odločilno je, da uporablja večinsko kapitalsko udeležbo za vodenje družb, v katerih je kapitalsko
udeležena. Holding družba nima enotnega vodstva.

Pogodbe med družbami v okviru holdinga morajo biti sklenjene v notarski obliki in vpisane v sodni
register.

2. Gospodarsko interesno združenje

2.1. Pojem gospodarskega interesnega združenja

GIZ naj bi bila oblika osebne družbe. Članice GIZ odgovarjajo za njegove obveznosti z vsem svojim
premoženjem. GIZ se ustanavlja zaradi skupnih ciljev članic. Vendar pa ne moremo reči, da gre za
osebno družbo, saj njen namen ni pridobivanje dobička.

GIZ ima status pravne osebe, ki ga pridobi z vpisom v sodni register.

GIZ je zlasti pomemben zaradi prepovedi omejevalnih sporazumov (6 ZPOmK-1)

2.2. Ustanovitev in organizacija GIZ

GIZ lahko ustanovi vsaj dve družbi ali podjetnika; torej pravne ali fizične osebe, ki se ukvarjajo z
gospodarsko dejavnostjo.

Pogodba o ustanovitvi (568 ZGD-1) mora biti pisna in sklenjena v obliki notarskega zapisa.

- Vsebovati mora:
1) Ime združenja
2) Imena in priimke ali firme članov GIZ, njihovo pravno obliko, prebivališča ali sedeže
ter podatke o vpisu v register
3) Čas za katerega je društvo ustanovljeno, razen če je ustanovljeno za nedoločen čas
4) Cilji in dejavnosti GIZ
5) Sedež GIZ
Za ustanovitev ni potreben osnovni kapital, vendar se lahko določi v ustanovitveni pogodbi.

Omejitve glede maksimalnega števila članov ni; združenih naj bi bilo čim več članov.

GIZ je lahko odprta ali zaprta oblika združenja. Izstop iz GIZ je pogojen s plačilom obveznosti, ki jih je
član prevzel z vstopom v združenje. Članstvo se lahko spremeni le s soglasjem ostalih družbenikov.

199
 2.3. Cilji in dejavnost združenja

Cilji GIZ so (563 ZGD-1):

- Olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost svojih članov,

- Izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti.

GIZ združuje podobne člane, ki imajo relativno homogen produkt in nastopajo na relativno ozkem
trgu. GIZ tako lahko npr. opravlja tržne analize,… Izmenjevanje informacij pa ne sme vplivati na
omejevanje konkurence.

Cilj združenja ni ustvarjanje lastnega dobička. Ustvarjanje dobička pa ni prepovedano. Če se dobiček

ustvari, ga je potrebno razdeliti med članice. GIZ ne more prevzeti vodstva nad posameznim
podjetjem in ne sme imeti kapitalskih deležev v posamezni članici. GIZ ne more biti član GIZ.

Financiranje GIZ:

1) Letni prispevki članic,

2) Plačilo članic za opravljene storitve,
3) Izdaja vrednostnih papirjev, če takšne vrednostne papirje lahko izdajajo vsi člani.

2.4. Upravljanje GIZ

Obvezna organa GIZ sta:

1) Skupščina
- Pristojna za sprejemanje vseh bistvenih odločitev
- Njena pooblastila so natančneje določena v pogodbi o ustanovitvi
- Odločitve na skupščini se sprejemajo soglasno ali z določeno večino
- Nekateri člani imajo lahko več glasov kot drugi
- Vsi člani morajo imeti glasovalno pravico
2) Uprava
- Zakon jo imenuje »poslovodstvo«:
- Zastopa GIZ
- Vodi posle GIZ
- Organizira delo GIZ.
- Član poslovodstva je lahko tudi pravna oseba (v družbah sicer samo fizične osebe)
- Imenovan pa mora biti predstavnik (ki je fizična oseba)
- Ni pomembno, kako je poimenovano poslovodstvo (uprava, upravni odbor, izvršni
odbor)

Nadzor nad poslovanjem GIZ opravljajo osebe, določene s pogodbo o ustanovitvi (572 ZGD-1).
Posebna ureditev pa velja:

- Če združenje izdaja obveznice

- Če gre za GIZ, v katerem je zaposlenih več kot 100 oseb.

Za ta združenja je izrecno predpisano, da uporabljajo pravila o reviziji, ki veljajo za gospodarske

družbe.

200
 2.5. Nastopanje v pravnem prometu

V pravnem prometu gospodarsko interesno združenje nastopa z jasno oznako firme združenja in z
dodatkom »gospodarsko interesno združenje« ali okrajšavo »GIZ«.

GIZ ima status pravne osebe in ima polno pravno sposobnost. V pravnem prometu deluje kot:

1) Zastopnik članic
- Nastopa v imenu in za račun članic
2) Komisionar
- Nastopa v svojem imenu za račun članic
3) V svojem imenu in na svoj račun.

2.6. Odgovornost za obveznosti GIZ

Kot pravna oseba GIZ odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem.

566 ZGD-1 (odgovornost članov):

- Člani so odgovorni za obveznosti združenja z vsem svojim premoženjem. Član, ki pristopi po

ustanovitvi združenja, je lahko v skladu s pogodbo oproščen odgovornosti za obveznosti, ki so
nastale pred njegovim pristopom, pri čemer pa mora biti taka oprostitev objavljena. Če ni s
tretjim sopogodbenikom drugače dogovorjeno, je odgovornost članov solidarna.
- Upniki združenja ne morejo zahtevati poplačila od članov, dokler niso neuspešno uveljavljali
plačila od združenja samega.

2.7. Preoblikovanje in prenehanje združenja

Vsaka pravna oseba se lahko preoblikuje v GIZ, če njena dejavnost ustreza opredelitvi dejavnosti GIZ.
Preoblikuje se lahko družba, ki ima najmanj 2 družbenika (574 ZGD-1).

GIZ se lahko preoblikuje le v tisto statusno obliko, pri kateri je podana enaka odgovornost članov za
obveznosti družbe, torej d.n.o.

576 ZGD-1 (prenehanje in likvidacija):

- Združenje preneha:
- S pretekom časa, če je ustanovljeno za določen čas;
- Zaradi uresničitve ali ugasnitve cilja združenja;
- Na podlagi sklepa članov, ali
- Na podlagi sodne odločbe.
- Z nastankom vzroka za prenehanje združenja iz prejšnjega odstavka je treba začeti
likvidacijski postopek.
- Za postopek likvidacije se smiselno uporabljajo določbe o likvidaciji delniške družbe.

GIZ preneha, če nastopi eden izmed zakonskih vzrokov za prenehanje pri eni članici ali združenju, če v
ustanovitveni pogodbi ni določeno, da prenehanje članstva posameznemu članu še ni razlog za
prenehanje.

201
3. Statusna preoblikovanja
Delimo jih na 2 skupini:

1) Materialna statusna preoblikovanja

- Imenovana tudi prenosna statusna preoblikovanja (izraz se ne uporablja)
- Pomemben je prenos (prehod) celotnega premoženja družbe, ki se materialno
preoblikuje, na družbo, ki to premoženje prevzame
- Materialna statusna preoblikovanja so tako bistveno bolj zanimiva, saj se
spremenijo razmerja (tudi za upnike)
2) Formalna statusna preoblikovanja
- Spremeni se zgolj pravnoorganizacijska oblika (iz d.o.o. v d.d.)
- Samo korporacijskopravne posledice
- Ni premoženjskih posledic

3.1. Materialna statusna preoblikovanja

Prenos premoženja oziroma sklopa premoženja

- Opravi se z enovitim korporacijskopravnim razpolagalnim poslom

- Ni torej posameznih razpolagalnih poslov za posamezne dele premoženja
- Npr. izročitev, zemljiškoknjižno dovolilo, cesija…
Zakaj bi preoblikovali družbo?

- Razlog za združitev: iščejo se konkurenčne prednosti oz. sinergijski učinki

- Npr. družba mati ima hčerinsko družbo, ki se ukvarja z neko dejavnostjo. Nato pa
prevzame drugo družbo, ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot hčerinska družba.
Zaradi zmanjšanja stroškov, ju združi v eno družbo.
- Pogosto se znotraj skupine družbe rešujejo finančni problemi, zaradi česar se ena
pripoji drugi
- Razlog za delitev: Družba želi prodati samo del družbe, ne pa celotne; družbeniki želijo, da to
dejavnost opravlja ločena pravna oseba

Značilnosti korporacijskopravnega razpolagalnega posla

1) Enostranski pravni posli

- Opravi ga družba, ki prenaša premoženje na novo družbo, ki je nastala zaradi izvedbe
spojitve
- Npr. Pogodba o spojitvi
2) Dvostranski pravni posli
- Pravne posledice na podlagi soglasja volje več subjektov pravnega razmerja
- Premoženje se prenaša na že obstoječo družbo, ki se mora strinjati
- Soglasje volj:
- Družbe, ki premoženje prenaša
- Družbe, ki premoženje prevzema
- Npr. Pogodba o pripojitvi
- Za kateri posel bo šlo, je odvisno od oblike preoblikovanja

202
 3.1.1. Vrste materialnega statusnega preoblikovanja

579 ZGD-1

- Družba se lahko statusno preoblikuje:

- Materialno preoblikovanje:
- Z združitvijo,
- Z delitvijo,
- S prenosom premoženja, ali
- Formalno preoblikovanje
- S spremembo pravnoorganizacijske oblike.

3.1.1.1. Združitev

Poznamo 2 obliki:

1) Pripojitev
- Je prenos premoženja ene ali več družb (prevzeta družba) na drugo družbo
(prevzemna družba)
- Prevzemna družba obstaja že prej
- Pred pripojitvijo imamo družbo A in družbo B, po pripojitvi pa obstaja samo družba B
- Pravni učinek: družba A preneha in se inkorporira v B
2) Spojitev
- Je prenos premoženja na novo družbo, na katero preide premoženje družb, ki se
spajajo
- 2 samostojni družbi (A in B) se združita v skupno novo družbo (C)
- Pravni učinek: družba A in B prenehata
580 ZGD-1:

- Dve ali več delniških družb se lahko združi s pripojitvijo ali spojitvijo.
- Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ene ali več delniških družb (prevzeta
družba) na drugo delniško družbo (prevzemna družba).
- Spojitev se opravi z ustanovitvijo nove delniške družbe (prevzemna družba), na katero se
prenese celotno premoženje družb, ki se spajajo (prevzete družbe).
- Prevzete družbe z združitvijo prenehajo, ne da bi bila prej opravljena njihova likvidacija.
Delničarjem prevzetih družb se zagotovijo delnice prevzemne družbe.
- Če razmerje, v katerem se zamenjajo delnice prevzete družbe za delnice prevzemne družbe,
ni enako ena ali več delnic prevzemne družbe za eno delnico prevzete družbe, lahko
delničarjem prevzete družbe, ki ne razpolagajo z ustreznim številom delnic prevzete družbe,
da bi lahko prejeli celo število delnic prevzemne družbe, prevzemna družba ali druga oseba
zagotovi denarno doplačilo. Vsota denarnih doplačil, ki jih zagotovi prevzemna družba, ne
sme presegati desetine skupnega najmanjšega emisijskega zneska delnic, ki jih prevzemna
družba zagotovi delničarjem prevzete družbe zaradi pripojitve.
- Z združitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete
družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja,
katerih subjekt je bila prevzeta družba.

V obeh primerih pripojena ali spojeni družbi (d.o.o. ali d.d.) prenehata obstajati brez likvidacije.

203
204
Značilnosti združitve:

- Prenos premoženja
- Enovit korporacijskopravni posel (pogodba o združitvi)
- Začne učinkovati z dnem vpisa združitve v sodni register
- Prevzemna družba prevzame vse pravice in obveznosti prevzete družbe
- Univerzalno nasledstvo
- Prevzem obveznosti do tretjih ni omejen z vrednostjo prenesenega premoženja
- Prične učinkovati z dnem vpisa združitve v sodni register
- Korporacijskopravni učinek
- Preneha korporacijskopravno razmerje med prevzeto družbo in njenimi delničarji
- Nastane novo korporacijskopravno razmerje med delničarji prevzete družbe in
prevzemno oz. novo družbo
- Delničarjem prevzetih družb se zagotovijo delnice prevzemne oz. nove
družbe
- Načelo nespremenjenega premoženjskega položaja
- Prepoved poslabšanja premoženjskega položaja delničarjev
udeleženih v združitvi
- Univerzalno pravno nasledstvo
- Prenos celotnega premoženja
- Prevzem obveznosti
- Vstop v vsa procesnopravna razmerja
- Npr. pravde se ne začnejo na novo, ampak se nadaljujejo

3.1.1.1.1. Pripojitev

ZGD-1 podrobno ureja pripojitev

- Pri spojitvi bolj ali manj napotuje na pripojitev

Pogodba o pripojitvi (581 ZGD-1)

- Korporacijski pravni posel

- Značilnosti zavezovalnih pravnih poslov
- Prevzem obveznosti s pogodbo o pripojitvi
- Izročiti delnice delničarjem prevzete družbe
- Značilnost razpolagalnih pravnih poslov
- Prenos celotnega premoženja (enovit posel)
- Vsebina pogodbe o pripojitvi
- Dogovor o prenosu (in prevzemu) celotnega premoženja
- Menjalno razmerje
- Vsak delničar prevzete družbe ima pravico prejeti ustrezno število delnic
prevzemne družbe
- Denarno doplačilo za izravnavo nezaokroženega menjalnega razmerja
- Opis postopkov v zvezi z zagotovitvijo delnic oz. denarnih doplačil
- Dan obračuna pripojitve
- Položaj imetnikov posebnih pravic
- Posebne ugodnosti, zagotovljene članom uprav ali nadzornih svetov družb oz.
pripojitvenim revizorjem

205
Menjalno razmerje:

1) Ugotovitev ekonomske vrednosti referenčnih družb

- Metoda ugotovitve ekonomske vrednosti
- Primernost glede na namen cenitve
- Primernost glede na podatke, ki so podlaga za cenitev
- Vrednotenje premoženja referenčnih družb
- Metoda poštene tržne vrednosti
- Vrednost je cena, ki bi jo v danem obdobju dogovorila kupec in
prodajalec, ki sta poučena o vseh okoliščinah, pomembnih za
določitev cene
- Nihče od obeh ni bil prisiljen v sklenitev pogodbe
- Predpostavka: obstajajo primerljive transakcije glede premoženja z
enakimi (podobnimi) lastnostmi v istem obdobju
- Metoda je večinoma neprimerna za slovensko področje
- Zmotna uporaba korporacijskopravnih pravil o
premoženjskih upravičenjih delničarjev
- Metoda čiste vrednosti sredstev
- Statična metoda
- Izhaja iz premoženjskega položaja na določen dan
- Vrednost celotnega premoženja, zmanjšana za višino obveznosti
(tudi rezervacije)
- Vse ustrezno izkazano v revidiranih računovodskih izkazih
- Pomanjkljivost metode čiste vrednosti
- Praviloma se ne uporablja za še delujoče podjeme
- Razen v primerih, ko je mogoče pričakovati, da se znaten del
premoženja lahko hitro vnovči
- Statusna preoblikovanja (združitve…)
- Udeleženci so t.i. delujoči podjemi
- Metoda diskontiranih bodočih donosov
- Dinamična metoda
- Upošteva se sposobnost podjema ustvarjati donose v prihodnosti
- Ocena bodočih donosov diskontirana na sedanjo vrednost
- Upošteva se tveganje takšne naložbe (lastniške)
- Projekciji:
1) Projekcija bodočih donosov
- Optimistična
- Srednja
- Pesimistična metoda
- Srednja vrednost je pričakovana stopnja
donosnosti
2) Določitev diskontne stopnje
- Predpostavka: podjem bo deloval tudi v prihodnje
- Primerna za določitev premoženjskih upravičenj delničarjev
2) Preračun ekonomskih vrednosti referenčnih družb na enoto njihovega osnovnega kapitala

206
 3) Uskladitev ekonomskih vrednosti referenčnih družb na enoto njihovega osnovnega kapitala z
nominalnimi zneski delnic referenčnih družb
4) Izračun denarnega doplačila zaradi izravnave nezaokroženega menjalnega razmerja
Poročilo uprave o pripojitvi

- Zakonsko obvezen dokument uprave družb, ki se združujejo

- Razlogi za združitev, metode za določitev menjalnega razmerja
- Podlaga za odločanje delničarjev družb, ki se združujejo
- 582 ZGD-1:
- Poslovodstvo vsake družbe, ki je udeležena pri pripojitvi, mora izdelati podrobno
pisno poročilo o pripojitvi.
- V poročilu o pripojitvi mora poslovodstvo razložiti ter pravno in ekonomsko
utemeljiti:
1) Razloge za pripojitev in njene predvidene posledice;
2) Vsebino pogodbe o pripojitvi, in še zlasti:
- Menjalno razmerje delnic,
- Višino morebitnih denarnih doplačil, in
- Ukrepe za uresničitev pravic imetnikov posebnih pravic iz 593. člena
tega zakona.
- Poslovodstva družb, ki so udeležene pri pripojitvi, lahko izdelajo skupno poročilo o
pripojitvi.
- V poročilu o pripojitvi je treba opozoriti na morebitne posebne težave, ki so nastale
pri ocenjevanju vrednosti družb, ki so udeležene pri pripojitvi, in na posledice teh
težav za določitev menjalnega razmerja ali drugih pravic.
- V poročilu o pripojitvi poslovodstvo ni dolžno razkriti informacij zaradi razlogov iz
prve in tretje alineje drugega odstavka 305. člena tega zakona.
- Poslovodstvo posamezne družbe, ki je udeležena pri pripojitvi, mora obvestiti svojo
skupščino in poslovodstva drugih družb, udeleženih pri pripojitvi, o vseh pomembnih
spremembah premoženja družbe, ki so nastale v obdobju od sklenitve pogodbe o
pripojitvi ali sestave predloga pogodbe o pripojitvi do zasedanja skupščine, ki bo
odločala o soglasju k pripojitvi. Poslovodstva drugih družb, udeleženih pri pripojitvi,
morajo o teh spremembah premoženja obvestiti svoje skupščine.
- Poročilo uprave je naslovljeno na delničarje
- Uprava jih mora seznaniti z vsemi podatki in okoliščinami, ki so pomembni za
glasovanje o soglasju za pripojitev
- Vsaj mesec pred zasedanjem družbe omogočiti ogled in pregled poročila
- Pomanjkljivosti poročila ne vplivajo na veljavnost pripojitve
- Odškodninska odgovornost uprave
- Vsebina:
- Ekonomska utemeljitev razlogov za pripojitev
- Sinergični učinki
- Racionalizacija poslovanja
- Optimizacija poslovanja
- Utrditev položaja na trgih
- Višji dobički

207
Revizija pripojitve (583 ZGD-1)

- Pregled pogodbe o pripojitvi

- 1 ali več revizorjev (za vsako družbo)
- Določijo jih nadzorni sveti
- Lahko eden ali več za vse, če tako določi sodišče na skupni predlog nadzornih svetov
- Pisno poročilo
- Utemeljitev predloga menjalnega razmerja

Veljavnost pripojitvene pogodbe (585-587 ZGD-1)

- Velja s potrditvijo skupščin vseh družb

- Najmanj ¾ pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala
- Statut lahko določi tudi druge zahteve ali višjo kvalificirano večino
- Omogočiti delničarjem vpogled v potrebno dokumentacijo
- Pripojitvena pogodba
- Letni obračun, poročila o stanju družb za 3 leta
- Poročilo uprav
- Revizijska poročila
- Gre za vpogled na zahtevo
- Ne pošlje se vsem, samo tisti, ki zahteva, mora to dobiti
Prijava pripojitve (590 ZGD-1)

- Prijaviti uprave vseh družb v register po sedežu prevzemne družbe

- Priložiti je potrebno:
- Pripojitveno pogodbo
- Zapisnike skupščin (sklepi o pripojitvi)
- Dovoljenje, če je potrebno po posebnih predpisi
- Poročilo o reviziji pripojitve
- Poročilo uprav družb
- Zaključna poročila vseh družb, ki se združujejo
Vpis pripojitve (591 ZGD-1)

- Vpis v register po sedežu prevzemne družbe

- Vsaka prevzeta družba mora imenovati zastopnika, ki mora prejeti delnice, ki jih je treba
zagotoviti prevzetim družbam
- Šele takrat se sme vpisati pripojitev, ko sporoči sodišču, da je dobil vse
- Z vpisom v register po sedežu prevzemne družbe se prenese premoženje vseh prevzetih
družb na prevzemno
- Prevzete prenehajo obstajati (izgubijo pravno osebnost)
- Poseben izbris iz registra ni potreben
- Delničarji prevzetih postanejo delničarji prevzemne družbe, razen če so bili izplačani v
denarju

208
 3.1.1.2. Delitev

Pojavlja se v 3 oblikah:

1) Oddelitev
- Družba A del družbe izloči in nastane nova družba B
- Pravni učinek: družba A ne preneha, nastane družba B
2) Razdelitev
- Družba A se razdeli na 2 dela: družbo B in družbo C
- Pravni učinek: prenosna družba A preneha, nastaneta novi družbi B in C
3) Izčlenitev
- Zelo podobna oddelitvi
- Pri oddelitvi družbeniki prvotne družbe postanejo družbeniki nove družbe
- Pri izčlenitvi, pa družbeniki nove družbe niso družbeniki prvotne družbe, ampak
prvotna družba sama deluje kot družbenik
- Razmerje mati – hči
Vse oblike je mogoče kombinirati. Npr. izčleni se del družbe, ko jo prevzame druga obstoječa družba

3.1.2. Varstvo upnikov

Obveznosti

- Prenese se določeno premoženje in določene obveznosti

- Za upnike je zelo pomembno, kje njihove terjatve pristanejo

Temeljno načelo pri vseh materialnih statusnih preoblikovanj je načelo zaščite upnikov

- Upniki pri uveljavljanju svojih terjatev ne smejo priti v slabši položaj

- Upniki glede finančnih zmožnosti novega dolžnika (prevzemne oz. nove družbe), da izpolni
terjatve upnikov, ne smejo priti v slabši položaj

Združitve

- Pravica upnikov, da v 6 mesecih po objavi vpis združitve v register zahtevajo zavarovanje za

svoje nezapadle, negotove in pogojne terjatve (592 in 616/1 ZGD-1)
- Solidarna odškodninska odgovornost članov OVN prevzemne družbe za škodo, ki jo
povzročijo upnikom prevzete družbe (594 in 616/1 ZGD-1)
- Solidarna odškodninska odgovornost članov OVN prevzemne družbe za škodo, ki jo
povzročijo upnikom prevzemne družbe

Delitev

- Zgoraj navedene oblike varstva

- Za vse obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, so poleg družbe, ki ji je v
delitvenem načrtu dodeljena obveznost, solidarno odgovorne vse druge družbe, ki so bile
udeležene pri delitvi (636/1 ZGD-1)

Po sodni praksi pogodbe o preoblikovanju ni mogoče izpodbijati, ker jo je nemogoče razveljaviti in

vsa pravna razmerja vrniti v prvotno stanje. Argumentacija sodišča je bila kljub pravilni odločitvi
napačna, saj je sodišče dejalo, da upniki ne smejo biti prikrajšani, ker jih varujejo omejeni instituti. To
ni res. Možnosti prikrajšanja upnikov ni mogoče vnaprej avtomatsko izključiti.

209
 - Primer: pride do delitve družbe. Družba A se oddeli s prevzemom v družbo B. Družbeniki
družbe A sicer res niso prikrajšani, ampak problem nastane, ko dobi družba B nove
družbenike, zaradi katerih se zmanjša premoženje starih upnikov.
- Primer: pride do pripojitve družbe. Pred pripojitvijo družbe B k družbi A ima družba B aktivo
100 in pasivo 150. Upniki 1, 2, 3 so upniki družbe B, vsak s svojo terjatvijo v višini 50. Družba
A ima aktivo 120 in pasivo 100 (nerelevantno, da bilanca ni uravnotežena). Družbeniki 4,5,6
so družbeniki družbe A in imajo vsi terjatve v višini 33. Ko pride do pripojitve družbe B v
družbo A, je nova pasiva velika 250. Upnikov je po novem 6. Iz tega vidimo, da se lahko
položaj upnikov družbe A poslabša tudi z združitvijo.
- Primer: pride do delitve z ustanovitvijo nove družbe. Družba A izloči družbo B. Vsaki družbi se
priključijo novi upniki. Družba B gre nato v stečaj. Upnik 1, ki se je premaknil iz družbe A v
družbo B zahteva izpolnitev terjatve od družbe A na podlagi 636/1 ZGD-1.
- Načelo enakosti upnikov pomeni, da vsi morajo biti upniki v razmerju do stečajnega
dolžnika enako obravnavani. Tako morajo biti upniki, ki so v razmerju do družbe B, ki
je v stečaju, enako obravnavani. Upniki, ki pa so ostali pri družbi A, ki ni v stečaju, pa
ne. Šele ko bi bile obe družbi (A in B) v stečaju, bi morali biti vsi upniki enako
obravnavani zaradi načela po ZFPPIPP.

3.2. Formalna statusna preoblikovanja

Vsaka družba se lahko preoblikuje v drugo družbo. Upniki in družbeniki ostanejo v enakem položaju.
Pravice kot celota preidejo na novo družbo. Preoblikovanje je navidezno prenehanje, saj gre za
nadaljevanje družbe v drugi pravni obliki.

Poznamo 2 vrsti preoblikovanja:

1) Oblikovno preoblikovanje
- Identiteta obstoječe družbe ostane ohranjena, spremeni se le zunanja oblika
2) Prenosno oblikovanje
- Poteka v več fazah:
- Družba preneha
- Nastane nova družba v drugačni pravni obliki,
- Premoženje bivše družbe se preoblikuje v osnovni kapital nove družbe
- Univerzalno pravno nasledstvo
Nova družba ni identična prejšnji družbi.

Delniška družba se lahko preoblikuje v:

1) Komanditno delniško družbo

- Preoblikovanje povzroči sklep skupščine, s katerim morajo soglašati ¾ oddanih
glasov, pristopiti mora vsaj 1 komplementar (642/2 ZGD-1)
2) Družbo z omejeno odgovornostjo
- Preoblikovanje povzroči sklep skupščine, ki ga morajo potrditi vsi delničarji
- Delnice se spremenijo v poslovne deleže
- Le če gre za d.d. ki ima 50 delničarjev in manj, in izpolnjuje druge pogoje za
ustanovitev d.o.o.
3) Družbo z neomejeno odgovornostjo
- Preoblikovanje povzroči sklep skupščine, ki ga mora potrditi 90% vseh delničarjev

210
 - Delničarjem, ki nasprotujejo preoblikovanju, se zagotovi denarno nadomestilo in ne
postanejo družbeniki v d.n.o.
4) Zadrugo
Družba z omejeno odgovornostjo se lahko preoblikuje v:

1) Delniško družbo
- Potrebna je sprememba družbene pogodbe,
2) Komanditno delniško družbo
- Preoblikovanje povzroči sklep skupščine
- Pristopiti mora vsaj 1 komplementar
Komanditna delniška družba se lahko preoblikuje v:

1) Delniško družbo
- Preoblikovanje povzroči sklep skupščine komanditnih delničarjev, s katerim morajo
soglašati vsi komplementarji
2) Družbo z omejeno odgovornostjo (652/2 ZGD-1)
3) Družbo z neomejeno odgovornostjo in obratno
- S spremembo družbene pogodbe
Podjetnik se ne more preoblikovati v osebno družbo, vendar lahko ustanovi novo družbo.

Kapitalske družbe se ne morejo preoblikovati v dvojno družbo.

4. Prevzem gospodarske družbe

Prevzem: je pridobitev deleža določene delniške družbe (prevzete družbe), ki pridobitelju
(prevzemniku) zagotavlja zadostni delež glasovalnih pravic (kontrolni delež), da lahko z
uresničevanjem upravljalskih upravičenj iz tega deleža odločno vpliva na poslovanje in sprejem
odločitev na skupščini delničarjev.

Glede na odnos do poslovodstva družbe ločimo:

1) Sovražni prevzem
2) Prijateljski prevzem
- Friendly takeovers
- Dogovor managmenta prevzemne in ciljne družbe
- Pričakovana sinergija povezovanja po prevzemu
- Začetek prevzema z zasebno in zaupno ponudbo upravi ciljne družbe
- Pasivnost prevzemne družbe daljši čas pred ponudbo
- Prednosti
- Možnosti dostopa prevzemne družbe do nejavnih podatkov ciljne družbe
- Običajno po predpisanem sporazumu o zaupnosti in prepovedi
kupovanju delnic brez soglasja ciljne družbe
- Slabosti
- Relativno nizke premije za delničarje ciljne družbe
- Vnaprejšnje opozorilo upravi ciljne družbe o nameravanem prevzemu

211
212
 4.1. Obrambni mehanizmi

1) Preventivni obrambni mehanizmi

- Ukrepi, ki naj preprečijo katerikoli prevzem
- Niso namenjeni točno določenemu prevzemu
- Pogosto v obliki statutarnih omejitev, sklepov…
2) Kurativni obrambni mehanizmi
- Poslovodstvo se brani, da bi prišlo do prevzema, ko je že tarča prevzema
- Lahko uporaba (učinkovanje) preventivnega mehanizma
- Lahko ad hoc ukrep, ki predstavlja protinapad napovedanemu prevzemu
Običajno se izvajajo prevzemi v družbi, kjer uprava ne deluje dobro. Poskuša se uvesti boljše
upravljanje s strani prevzemnika. Če uprava želi obdržati svoj položaj, ima na voljo preventivne in
kurativne ukrepe.

4.1.1. Preventivni obrambni mehanizmi

4.1.1.1. Sprememba organizacijske strukture

Modifikacija glasovalnih pravic

- Omejitev glasovalne pravice (308 ZGD-1)

- S statutom se lahko določi omejitev glasovalne pravice tako, da število glasov, ki jih
ima posameznik glede na število delnic, ne more presegati določenega odstotka
- »Povečanje« glasovalne pravice (308 ZGD-1)
- Statut lahko določi, da se k delnicam delničarjev štejejo tudi delnice, ki pripadajo
drugemu
- Če je delničar družba, lahko statut določi, da se k njenim delnicam štejejo tudi
delnice, ki pripadajo od nje odvisni družbi, obvladujoči družbi, z njo koncernsko
povezani družbi ali za račun takih družb tretji osebi

Omejevanje prenosljivosti delnic

- Vinkulirane imenske delnice (236 ZGD-1)

- Statut lahko omeji prenosljivost imenskih delnic tako, da v skladu s tem zakonom
določi, da je za prenos potrebno dovoljenje družbe (dovoljenje za prenos delnic). O
dovoljenju za prenos delnic odloča poslovodstvo družbe. Statut lahko določi, da o
dovoljenju za prenos delnic odloča nadzorni svet družbe ali skupščina.

4.1.1.2. Sprememba strukture kapitala

Pridobivanje lastnih delnic

- 247 ZGD-1:
- Družba sme pridobivati lastne delnice le […] na podlagi pooblastila skupščine za
nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno
ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne
sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. […]
- Družba lahko prepreči prodajo lastnih delnic
- Težava je, da družba s tem zmanjša osnovni kapital

213
 4.1.2. Preventivno kurativni obrambni mehanizmi

Strupene tablete (poison pills)

1) Flip-in tabletke
- Delničarji ciljne družbe dobijo kot dividendo opcijske pravice (stock purchase right),
ki jim omogočajo prednostno pravico za nadaljnje delnice, pri tem pa je cena za
njihovo pridobitev višja
- Pogoji se spremenijo kakor hitro nastane prevzemni položaj
2) Flip-over tabletke
- Pravica do nakupa delnic preide (flip-over) tudi na delnice prevzemnika
- Navadno načrt vsebuje tudi flip-in tabletke
- Na takšen način se doseže, da načrt pravic (flip-in) na razvodeni po prevzemu oz.
združitvi
- Delničarji prevzete družbe lahko posežejo na delnice prevzemnika in mu znižajo
vrednost

4.1.3. Kurativni obrambni mehanizmi

1) Crown jewels (sell of crown jewels)

- Ko prevzemnik kaže željo po nakupu, poslovodstvo proda tisto, kar je za družbo
vredno. Družbo uniči samo zato, da do prevzema ne bi prišlo
2) Scorched earrth/corporate suicide
- Uničenje gospodarske družbe samo zato, da je konkurent ne bi dobil
3) White knight defense
- Pogojno kurativni ukrep
- Ko bi lahko prišlo do sovražnega prevzema, poiščemo drugo gospodarsko družbo, ki
bo prevzela družbo
- Druga družba mora biti močnejša od konkurenta
4) Pac-man defense
- Pogojno kurativni ukrep
- Damo prevzemno ponudbo zoper tistega, ki nas hoče prevzeti
- Že sama grožnja s prevzemom lahko pomeni zadostni razlog za odstop od prevzema
5) Green mail
- Izkoriščanje finančne moči, da se prepreči prevzem
- Na hitro se kupi določen delež družbe
- Ta delež se ponudi družbi, ki hoče prevzeti, a po precej višji ceni
6) MBO
- Menedžerska struktura vzame kredit, da se prepreči prevzem

214
5. Prenehanje družb
Družba preneha obstajati kot pravni subjekt.

Ločimo:

1) Nepravo prenehanje
- Družba ima univerzalnega pravnega naslednika, ki prevzame njene pravice in
obveznosti
- Statusna preoblikovanja
2) Pravo prenehanje
- Družba nima pravnega naslednika
1) Likvidacija
2) Stečaj

5.1. Pravo prenehanje

Družba se izbriše iz registra. Pred tem se morajo likvidirati vse njene pravice in obveznosti, ker ni
univerzalnega pravnega naslednika.

1) Likvidacija
- Redno prenehanje, tudi »redna likvidacija«
- Do likvidacije pride, kadar premoženje družbe zadošča za kritje obveznosti do
upnikov (aktiva je večja od pasive)
- Likvidacija je predpisana v ZGD-1
2) Stečaj
- Prisilno prenehanje, tudi »prisilna likvidacija«
- Pri stečaju so upniki ob svojo terjatev in niso poplačani v celoti, ker premoženje
družbe ne zadošča za kritje obveznosti do upnikov.
- Po izpeljanem stečaju obveznosti družbe ugasnejo, ker ni pravnega naslednika
- Stečaj je predpisan v ZFPPIPP

5.1.1. Likvidacija
5.1.1.1. Običajna likvidacija

Do likvidacije pride, ko nastopi razlog zanjo ali če družbeniki tako sklenejo. Do nje lahko privedejo
zunanji faktorji ali želja družbenikov. Likvidacija ne pomeni nujno slabega premoženjskega stanja
družbe.

Razlogi za likvidacijo družbe so:

1) Potek časa, za katerega je bila družba ustanovljena

- Potek časa je relevanten le pri družbah, ustanovljenih za določen čas, kar mora biti
določeno v statutu
2) Ni več pogojev za poslovanje
3) Opustitev delovanja
- Ne delujejo organi družbe
- Če uprava ne deluje 12 mesecev, je to razlog za prenehanje družbe

215
 4) Sklep družbenikov
- Družbeniki lahko v vsakem trenutku sklenejo, da družba preneha
- Pri d.d. sprejme sklep o prenehanju skupščina s ¾ večino oddanih glasov
5) Zmanjšanje osnovnega kapitala pod zakonski minimum
- Zagotavljanje osnovnega kapital je temeljni pogoj za delovanje družbe
- Če družba zmanjša osnovni kapital pod zakonski minimum in ga ne zagotovi v roku, ki
ga določa zakon ali sodišče, je to zakonski razlog za prenehanje
6) Odločba sodišča
- Sodišče ugotovi ničnost vpisa družbe v register
- Prenehanje sproži po uradni dolžnosti ali na zahtevo pooblaščenih oseb
Sklep o likvidaciji je sklep o začetku likvidacije in prenehanju družbe (404 ZGD-1). Sprejme ga:

1) Skupščina,
2) Sodišče, če ga skupščina ni sposobna sprejeti ali je razlog za prenehanje v pristojnosti sodišča
Sklep o likvidaciji se vpiše v register, nato se začne postopek likvidacije (405-407 ZGD-1)

V firmo družbe je potrebno dodati pristavek »v likvidaciji«.

Izterjajo se terjatve in odplačajo dolgovi. Ko družba preneha, terjatve in dolgovi ugasnejo. Imenuje se
likvidacijski upravitelj, ki vodi poslovanje družbe v času likvidacije. Likvidacijski upravitelj je lahko
posebno podjetje.

Po plačilu dolgov in izterjavi terjatev se preostanek premoženja razdeli med družbenike (delničarje)
sorazmerno z njihovimi poslovnimi deleži. Sredstva se lahko razdelijo med družbenike le v denarni
obliki.

Sledi izbris družbe iz registra. Premoženjsko stanje družbe je likvidirano.

Likvidirajo se tudi dolgoročne terjatve.

5.1.1.2. Redno prenehanje po skrajšanem postopku

Poseben institut, ki omogoča izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacijskega postopka.
Uporablja se za družbo, kjer niso ogroženi interesi upnikov. Delničarji izjavijo, da bodo osebno
poravnali vse obveznosti upnikom po izbrisu družbe iz registra.

Prenehanje po skrajšanem postopku se začne z vložitvijo predloga sodišču, da brez likvidacije izbriše
družbo iz registra. Sklep o prenehanju sprejme skupščina. Overi ga notar.

Sklep objavi sodišče, kar se obravnava kot javni poziv upnikom. V 15 dneh je na sklep možen ugovor s
strani upnikov, državnih organov ali delničarjev. V ugovoru se zahteva likvidacija. Če ugovorov ni,
sodišče sprejme sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in sklep o izbrisu družbe iz
sodnega registra.

5.1.1.3. Prisilna likvidacija (v okviru rednega prenehanja)

Pomembno je ločiti prisilno likvidacijo od stečaja, za katerega se prav tako uporablja izraz prisilna
likvidacija.

Prisilno likvidacijo izvaja sodišče smiselno po določbah, ki veljajo za stečajni postopek.

216
217
 5.1.2. Stečaj in prisilna poravnava

Do stečaja pride, če je družba nesolventna (prezadolžena). Stečaj je način prenehanja družbe, ko

njeno premoženje ne zadošča za plačilo vseh terjatev.

Stečaj je kontroliran s strani sodišča. Stečaj je sodni postopek (likvidacija je izvensodni postopek).
Sodišče odloča o uvedbi stečaja, nadzoruje njegov potek, odloča o zaključku stečaja in o izbrisu
družbe iz registra.

Sodišče odloči o začetku stečajnega postopka in imenuje stečajnega upravitelja, ki prevzame funkcijo
vseh organov družbe. Stečajni upravitelj je tudi zastopnik (zastopnik po sodni odločbi).

Stečaj gospodarske družbe je treba ločiti od stečaja fizične osebe oz. osebnega stečaja: kadar je
fizična oseba tako prezadolžena, da ni verjetno, da bo kdaj zmogla odplačati svoje dolgove, se
likvidirajo njene premoženjske obveznosti. Upniki se le deloma poplačajo. Od določenega trenutka
naprej pa je prezadolžena fizična oseba prosta vseh svojih obveznosti in lahko začne znova.

5.1.2.1. Načela stečajnega prava in postopka

1) Načelo sorazmernega poplačila upnikov

- Temeljno načelo
- Upniki se iz stečajne mase poplačajo sorazmerno s svojimi terjatvami
- Izjema od tega načela so:
- Upniki, ki imajo lastninsko pravico na stvareh v stečaju
- Izločitvene pravice (separatisti ex iure dominii)
- Imajo pravico zahtevati, da se njihove stvari vzamejo iz stečajne
mase in se jim vrnejo
- Upniki, ki so terjatve posebej zavarovali
- Ločitvene pravice (separatisti ex iure crediti)
- Terjatev je zavarovana z zastavno ali pridržno pravico, zato se
poplača mimo postopka, ki velja za ostale dolžnike
2) Načelo univerzalnosti
- Stečaj družbe zajame celotno premoženje družbe, ne le njegovega dela, za poplačilo
terjatev upnikov
- Premoženje se praviloma razdeli v denarju
3) Načelo vnovčevanja premoženja
- Terjatve se izterjajo tako, da se prodajo premičnine in nepremičnine družbe
4) Načelo subsidiarnosti
- Stečaj se izpelje šele, ko ne uspejo postopki sanacije podjetja
- Treba je poskusiti vse, da se stečaj prepreči
5) Načelo paritete upnikov (par conditio creditorum)
- Upniki so med seboj enaki
- Noben upnik ne more imeti privilegiranega položaja v stečajnem postopku
- Izjeme od paritetnega načela
- Nekatere terjatve imajo prednost in se poplačajo prej
- Te terjatve so:
1) Terjatve delavcev
- Osebni dohodki in odškodnina

218
 - Načelo prioritete določenih terjatev
2) Terjatve iz stroškov stečajnega postopka
- Poplačajo se v celoti
- Stečajni postopek se izvede le, če dolžnikovo premoženje
zadošča za kritje stroškov stečajnega postopka
- Načelo kritja stroškov
- Privilegirane so socialno pomembne dajatve.
- Do kršitve paritetnega načela lahko pride pred začetkom stečajnega postopka, če
stečajni dolžnik nakloni posebno ugodnost enemu izmed upnikov. To je nedopustno,
zato lahko takšno dejanje izpodbija (izpodbojne pravice):
- Stečajni upravitelj,
- Vsakdo izmed ostalih upnikov.
- Izpodbijanje je možno, če je bila takšna ugodnost sklenjena največ 1 leto pred
uvedbo stečajnega postopka in je upnik vedel za slabo stanje podjetja. Takšno
izpodbijanje se imenuje actio Pauliana. Njegov smisel je, da se premoženje, ki je bilo
dano iz stečajne mase, vrne v stečajno maso in da se upniki poplačajo sorazmerno.
6) Načelo atrakcije
- Sodišče, ki vodi stečajni postopek, je pristojno za vse spore v zvezi s stečajem
7) Načelo pospešitve postopka
- Stečajni postopki morajo potekati hitro.
8) Načelo oficialnosti
- Organi stečajnega postopka morajo opraviti z zakonom določena dejanja.

5.1.2.2. Prisilna poravnava

Prisilna poravnava je sodni postopek, ki se na predlog prezadolženega dolžnika opravi pred sodiščem
z namenom odprave prezadolženosti (insolventnosti).

Prezadolženost se odpravi z odložitvijo ali zmanjšanjem dolgov družbe in njeno reorganizacijo.

Postopek vodi poravnalni senat, ki ga sestavljajo 3 sodniki. Določi se upravitelj prisilne poravnave, ki
deluje operativno.

Upniki oblikujejo upniški odbor, v katerem so upniki z najvišjimi terjatvami. V odboru mora biti liho
število članov (najmanj 5). Odbor:

- Pregleda finančno stanje dolžnika,

- Sodeluje pri oblikovanju načrta finančne reorganizacije
- Predlaga upravitelja prisilne poravnave.

Prisilna poravnava se začne z odločbo sodišča. Po njej družba ne more več odtujiti ali obremeniti
svojega premoženja. Družba mora predložiti predujem za stroške prisilne poravnave. Sklep o uvedbi
prisilne poravnave se objavi v Uradnem listu in na oglasni deski sodišča. Upniki morajo v 30 dneh
prijaviti svoje terjatve upniškemu odboru. Na dan začetka postopka se pravno izenači položaj vseh
upnikov.

Družba predloži predlog za izvedbo prisilne poravnave in načrt finančne reorganizacije. Finančna
reorganizacija je metoda, ki omogoča:

- Znižanje dolgov,

219
 - Odlog dolgov,
- Dogovor o ukrepih, ki naj bi pripeljali do odprave prezadolženosti.

Če družba obljubi plačilo 50% dolgov, jih mora plačati v 1 letu. Če družba obljubi plačilo 60% dolgov,
jih mora plačati v 2 letih. Če si družba za plačilo dolgov vzame 3 ali več let, mora plačati celotne
dolgove. Dolgovi se plačajo v denarju. Lahko se pretvorijo v delnice (konverzija terjatev).

Upniki odločijo o prisilni poravnavi z glasovanjem. Zanjo mora glasovati vsaj 60% terjatev upnikov.
Upniki, ki so pripravljeni pomagati dolžniku iz insolventnosti, imajo močnejšo pravico pri glasovanju.

Prisilna poravnava se razveljavi, če:

- Bi dolžnik lahko poravnal terjatve v celoti in kljub temu normalno posloval,

- Je bila sklenjena na goljufiv način.

5.1.2.3. Potek stečajnega postopka

Stečajni postopek začne sodišče na predlog stečajnega dolžnika. Sodišče postavi stečajnega
upravitelja. Uvedba stečaja se objavi:

- V sodnem registru,
- Na oglasni deski sodišča,
- V Uradnem listu.

Družba, ki je v stečaju, mora svoji firmi dodati pristavek »v stečaju«. Smisel je, da družba navzven
opozarja, da je v stečajnem postopku.

V naslednji fazi postopka se pozove vse upnike, da prijavijo svoje terjatve. Upniki imajo čas 2 meseca.
Sodišče razpiše narok za ugotavljanje terjatev. Na tem naroku se stečajni upravitelj izreče o vsaki
terjatvi posebej:

1) Terjatev prizna,
2) Terjatev prereka
- Terjatvi nasprotuje
- V tem primeru morajo upniki tožiti na ugotovitev terjatve
Ko se premoženje vnovči, pripravi stečajni upravitelj stečajno osnovo, tj. predlog razdelitve, ki ga
mora potrditi sodni senat.

Nato se razdelitev izvrši in sodišče družbo izbriše iz registra.

Ko je družba izbrisana, ne more ponovno oživeti, zato po izbrisu ni mogoče plačati dolgov.

220
 V. Evropsko korporacijsko pravo
1. Korporacijsko pravo in pravo EU
Nameni/cilji evropskega korporacijskega prava:

- Ekonomski cilji
- Enoten pravni okvir za uspešno poslovanje podjetij na ravni celotne Unije
- Politično-ekonomski cilj
- Skupni trg über alles;
- Izpeljava določb o svobodi ustanavljanja
- Ekonomsko-politični cilj
- EU kot ekonomska in posledično politična velesila
- Pravni cilj
- Varstvo upnikov/investicij, transparentnost poslovanja…
Temeljni koncepti ideje o evropskem korporacijskem pravu

- »Kompenzacija« distorzij, ki jih vnaša svoboščina ustanavljanja (43 PES)

- Različni položaji upnikov
- Kreacija t.i. »level playing field«
- Izbira države ustanovitve zaradi ekonomskih razlogov in ne glede na pravni red
- Nevtralnost korporacijskega prava na skupnem trgu
- Konkurenca med podjetji
PDEU ureja svobodo ustanavljanja

- Ta določba se dotika gospodarskopravnih subjektov, je pa praktično edina

- Vzpostavitev skupnega trga naj bi zagotovila gibanje subjektov v smer, kjer so najbolj
učinkoviti/kjer je zanje najbolj ugodno
- Globoka ekonomska integracija
Metodološka delitev koncepta

- Zasebnopravna raven
- Omogočanje udejanjanja svobode gospodarske pobude v evropskem (in s tem
globalnem) okviru
- Javnopravna (ekonomska) raven
- Enotno korporacijsko pravo naj zagotovi pogoje za doseganje višje stopnje
gospodarske učinkovitosti Unije in njene konkurenčnosti v odnosu do Združenih
držav Amerike in Japonske

Cilji evropskega korporacijskega prava

- Zgodovinsko namenjeno predvsem doseganju primarnega cilja (skupni trg)

- Danes služi zagotavljanju maksimalne konkurenčnosti na že izgrajenem skupnem trgu in
povečevanju moči skupnega evropskega gospodarstva
- Področje korporacijskega prava je pomembno, saj subjekti na področju EU poslujejo med
seboj, med tem ko za vsakega izmed njih velja nacionalno pravo
- Razlike v pravnih sistemih lahko povzročijo zastoje v poslovanju

221
 - Želimo si, da je sistem jasen, relativno predvidljivost spora in relativno
predvidljivost rešitve spora
- Cilj je prehajanje kapitala med DČ z namenom ustanovitve gospodarskih družb

Cilje je mogoče doseči na 3 načine:

1) Unifikacija korporacijskega prava

2) Harmonizacija korporacijskega prava
3) Zakonodajna konkurenca
Analiza unifikacije

- Popolno poenotenje pravil (uredbe)

- Odprava nacionalnih ureditev
- Pomembna področja, kjer odstopanja niso dovoljena
- Pozitivne posledice
- Pravna varnost
- Enovita sistemska ureditev
- Popolna transparentnost sistema
- Učinkovitost ureditve
- Varstvo upnikov je povsod enako (vprašanje uveljavljanja pravic sicer
ostaja – nacionalna procesna pravila)
- Ekonomski kriteriji prevladujejo
- Vlagatelji preverjajo le še donos na enoto kapitala
- Negativne posledice
- Nespoštovanje zakonodajnih tradicij (NEM, AUT, FRA, UK…)
- Nespoštovanje poslovnih praks
- Poseganje v suverene »pravice« držav
- Zaviranje razvoja
- Rigidnost pristopa
- Težje spreminjanje unificirane zakonodaje
- Na področju zasebnega prava, kamor spada tudi korporacijsko pravo, unifikacije ni

Analiza harmonizacije

- Usklajevanje zakonodaj (direktive)

- Določanje standardov
- Zavezovanje k doseganju ciljev
- Ni odprave nacionalnih sistemov
- Pozitivne posledice
- Spoštovanje zakonodajnih tradicij
- Pravna varnost
- Večja (a ne popolna) transparentnost sistema
- Ohranjanje možnosti razvoja prakse (odvisno od intenzivnosti
harmonizacijskega akta…)
- Negativne posledice

222
 - Povečana vloga igralcev, ki morajo harmonizacijske akte implementirati v
notranji pravni red
- Različna interpretacija ciljev harmonizacijskega akta
- Skoraj vedno pride do rahlega popačenja ciljev
- Najnižji določeni standardi
- Težko ugotoviti, ali so standardi ustrezni (različna stopnja razvoja DČ)
- Število direktiv je zelo majhno, čeprav je manj težav kot s sprejemanjem uredb

Analiza zakonodajne konkurence

- Popolno nasprotje unifikacije in/ali harmonizacije

- Posamezne (v primeru EU nacionalne) ureditve med seboj »tekmujejo«
- Ni standardov, ni poenotenja
- Pozitivne posledice
- Omogoča hitrejši razvoj vseh med seboj tekmujočih ureditev
- Zakonodajalec (in posledično uprava ter sodna veja oblasti) se
poskuša hitreje prilagajati poslovni praksi
- Omogoča t.i. bottom-up harmonizacijo
- Subjekti imajo veliko močnejše vloge
- »Prisilijo« zakonodajalca, da je aktiven
- Okvir tekmovanja je t.i. market for norms
- Zakonodajalci morajo stalno analizirati potrebe tega trga in se mu
prilagajati
- Negativne posledice
- »Race to the bottom«; na področju korporacijskega prava imenovana tudi
The Delaware Effect
- Tekmovanje med zakonodajalci za inkorporacijo družb
- Proračunski prihodki, zaposlitev prebivalstva
- Kapital gre tja, ker je visok donos; tj. kjer so produkcijski faktorji
(delo) poceni
- Nižajo se standardi
- Pomembno je, da EU postavlja minimalne standarde
- Nasprotna mnenja:
- Ne gre za dirko do dna
- Gre za »race to the top«
- Trg (vlagatelji, družbeniki, upniki, poslovni partnerji)
omejujejo možnost družb, da bi izbirale najbolj »ohlapne«
zakonodaje
- Vlagatelji se ne bodo ukvarjali s podjetji, ki so ustanovljena v
takšnih zakonodajah
- Vrednost delnic pada
- Prevzem ali stečaj oz. likvidacija
- Končni rezultat (če gre za dirko proti vrhu) je ureditev, ki najbolj
ustreza potrebam trga (vlagatelji, upniki, poslovni partnerji)
- Prihaja torej do koncentracije ustanavljanja družb v določeni ureditvi
- Pozitivne posledice

223
 - Nižanje transakcijskih stroškov (širok pojem)
- T.i. pravni kapital
- Velik obseg judikature
- Know-how (odvetniki, register…)
- Hitrost postopkov ustanavljanja…
- Povečevanje pravne varnosti
- Resnica je verjetno nekje vmes
- Gre tako za dirko do dna, kot za dirko k vrhu
- Potencialno zniževanje standardov korporacijskega upravljanja
- Poslovna odličnost na področju »stranskih« dejavnosti
- Tudi v primeru Delaware ni prišlo do regulatorne konkurence, ker sosednje
države niso nižale standardov
- Prav tako ima Delaware predvidljiv pravni sistem, razvito sodna
praksa na področju korporacijskega prava, redko spreminjanje
zakonodaje

EU je izbrala harmonizacijo. Najpomembnejše direktive na področju korporacijskega prava:

- Prva - publicitetna direktiva

- Prva direktiva (publicitetna; disclosure directive) Sveta ministrov o pooblastilih
družbe, in direktorjev, o vprašanjih publicitete in ničnostnih razlogih pri vpisu
(86/151/EEC)
- Publiciteta – razkritje informacij o kapitalski družbi
- Zagotavljanje enotnosti pogojev glede vpisa v trgovinski register,
objavljanje podatkov o vpisanem kapitalu, letnih poročilih, statutih in
imenih direktorjev
- Nastanek obveznosti držav članic, da vzpostavijo centralne registre,
- Javnost registrov – podatki o vseh družbah, še posebej ustanovitveni
akti (pozitivni publicitetni učinek)
- Obveznost objave letnih poročil d.d.
- Veljavnost poslov (dejavnost)
- Načelo veljavnosti pravnih poslov (varstvo tretjih)
- Družba je odgovorna za prevzete obveznosti nasproti tretjim
osebam, čeprav gre za dejanja, ki presegajo okvir njene dejavnosti
- Dovoljuje, da posamezne države članice v svojih državnih predpisih
določijo, da pri prekoračitvi dejavnosti družbe ta ni zavezana, če ji
uspe dokazati, da so tretji za prekoračitev vedeli oziroma bi glede na
okoliščine to morali vedeti
- Druga - kapitalska direktiva
- Druga direktiva (kapitalska direktiva) Sveta ministrov o ustanovitvi in ustanovitvenem
kapitalu (77/091/EEC)
- Kapitalska vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem d.d
- Minimalni osnovni kapital (ustanovitev in poslovanje) – 25 000€
- Zahteva po revizijskem pregledu stvarnih vložkov
- Vplačilo delnice pred izdajo (najmanj ¼ nominalne vrednosti)
- Obvezno oblikovanje rezerv d.d.

224
 - Načelna prepoved pridobivanja lastnih delnic
- Pridobivanje je dovoljeno ob privolitvi skupščine, če seštevek
nominalne vrednosti ne presega 10% osnovnega kapitala d.d.
- Opt-out: DČ lahko dovoljujejo pridobitev lastnih delnic, če je
ta potrebna, da se prepreči resna in neizbežna škoda za
družbo.
- Opredelitev minimalnih obveznih sestavin statuta d.d.
- Oblika in ime družbe (firmo),
- Namen, za katerega je bila delniška družba ustanovljena
- Označbo zneska osnovnega (subscribed, gezeichnet) kapitala,
- Število in način imenovanja članov uprave ter nadzornega sveta,
- Razmejitev pristojnosti med organi delniške družbe,
- Podatek o trajanju družbe, če družba ni bila ustanovljena za
nedoločen čas.
- Tretja - direktiva o fuzijah
- Tretja direktiva Sveta ministrov o fuzijah (78/855/EEC)
- Direktiva ureja le dva načina združitev
- Pripojitev in spojitev
- Ostali načini urejeni v šesti (delitev) in trinajsti direktivi (prevzemi)
- Varstvo upnikov
- DČ morajo zagotoviti popolno odgovornost prevzemne ali novo
nastale družbe
- Četrta - bilančna direktiva
- Četrta (bilančna) direktiva (78/660/EEC)
- Področje računovodstva in revizije
- Kapitalske družbe
- Vsebina zaključnega računa in letnega poročila
- Metode vrednotenja
- Revizijski pregled
- Šesta - direktiva o delitvah
- Sedma - direktiva o konsolidaciji bilanc
- Sedma direktiva o konsolidaciji bilanc (83/349/EEC)
- Področje računovodstva in revizije
- Konsolidirani računovodski izkazi
- Kdaj jih je za skupine povezanih družb potrebno izdelati in sprejeti
- Osma - direktiva o revizijah bilanc
- Osma direktiva o revizijah bilanc (84/253/EEC) (o izpolnjevanju pogojev za subjekte,
ki opravljajo revidiranje)
- Področje računovodstva in revizije
- Ne ureja vsebinskih vprašanj o revizijah zaključnih računov, temveč:
- Potrebna znanja (izobrazbe) subjektov, ki opravljajo posle na
področju revidiranja,
- Neodvisnost subjektov, ki opravljajo revidiranje,
- Pogoji za presojo osebne primernosti posameznikov
- Kdo je lahko revizor?

225
 - Oseba, ki je vredna zaupanja (good repute)
- Najmanj ni bila obsojena za kaznivo dejanje zoper
gospodarstvo oziroma da ji ni bil izrečen ukrep prepovedi
opravljanja dejavnosti in da ne opravlja dejavnosti,
nezdružljive z dejavnostjo revidiranja
- Oseba, ki je dosegla najmanj peto stopnjo izobrazbe, obiskovala tečaj
s teoretičnimi znanji in prakso ter uspešno opravila izpit ki ga
predpiše in prizna državni organ
- Država mora priznati pravico opravljanja revizijskih poslov osebam iz
drugih držav članic, če izpolnjujejo najmanj pogoje iz Direktive
- Enajsta direktiva - direktiva o publiciteti podružnic
- Dvanajsta direktiva - direktiva o enoosebni družbi
- Dvanajsta direktiva o enoosebni družbi (89/667/EEC)
- Odpravljanje razlik v zakonodajah DČ glede možnosti ustanavljanja in
poslovanja enoosebnih družb
- DČ morajo dopustiti enoosebne družbe v pravnoorganizacijski obliki d.o.o.
- DČ lahko dopustijo enoosebne družbe v pravnoorganizacijski obliki d.d.
- Natančna navedba podatkov o edinem družbeniku/delničarju v
registru (publiciteta)
- Družbenik/delničar sprejema vse upravljalske odločitve, ki so
zapisane v posebnem zapisniku
- Pogodbe med družbo in edinim družbenikom/delničarjem so vpisane
in opredeljene v posebnem zapisniku
- Direktiva o dopolnitvi statuta evropske delniške družbe glede delavske participacije

Direktive torej urejajo zelo osnovna vprašanja korporacijskega prava, ker dalje ni šlo.

Na področju unifikacije poznamo nekaj instrumentov. Unificirajo se statusnopravne oblike, ki so

nove. S tem DČ nimajo težav, ker jih prej niso poznale.

- Uredba o Evropskem gospodarskem interesnem združenju

- Uredba o statutu Societas Europaea (Evropske delniške družbe)
- Uredba o uporabi mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Pripravlja se uredba, ki bi uredila sistem, ki bi fizičnim osebam omogočal enostavno ustanovitev

družbe z omejeno odgovornostjo, ki bi lahko spreminjala svoj sedež

- Najbolj privlačna naj bi bila nizka zahteva po osnovnem kapitalu

- S tem naj bi odpravili neenakosti glede osnovnega kapitala d.o.o. (minimalni osnovni kapital
je na ravni EU določen samo za d.d.)
- Prav na področju osnovnega kapitala d.o.o. poteka race to the bottom
- Država ima od ustanovitve nekaj denarja (npr. takse)
Sodne odločbe

- Centros (C-212/97)
- Dejansko stanje:
- Zakonski par z danskim državljanstvom in stalnim prebivališčem na Danskem
je v Angliji in Walesu ustanovil družbo Centros ltd kot »private limited
company«.

226
 - Na Danskem sta zakonca zaprosila za vpis podružnice te družbe.
- Družba Centros v Angliji in Walesu nikoli ni opravljala poslov
- V družbo ni bil vplačan noben osnovni ali ustanovitveni kapital.
- Danski državni organ je zavrnil vpis kljub danskemu predpisu, ki dovoljuje
vpis podružnice v drugi državi članici ustanovljene družbe
- Centros naj bi protipravno obšel dansko zakonsko obveznost za
vplačilo minimalnega osnovnega kapitala v višini 200.000 DKR, s
čimer med drugim ogroža svoje upnike in pogodbene partnerje
- Sodišče ES:
- Danski državni organ je poslal vprašanje
- Ali je v skladu z določbama 52. (zdaj: 43.) in 58. (zdaj: 48.) člena PES
prepovedati registracijo podružnice družbe, ki ima statutarni sedež v
drugi državi članici (ki je bila sicer pravilno ustanovljena in obstaja v
skladu s pravnim redom te države članice), z utemeljitvijo, da družba
sama dejansko ne izvaja poslovanja, temveč želi v drugi državi članici
ustanoviti podružnico z namenom, da bi le-ta v celoti opravljala posle
v drugi državi, namesto inkorporacije družbe same v tej novi državi,
ki se tako izogne kogentnim določilom o vplačilu minimalnega
osnovnega kapitala.
- Odločitev:
- Država, ki zavrne registracijo podružnice družbe, ki je bila v drugi
državi članici, v kateri ima svoj sedež, zakonito ustanovljena, vendar
ne opravlja dejavnosti, krši določbi 52. (zdaj: 43.) in 58. (zdaj: 48.)
člena Pogodbe o ES
- Tudi v primeru, če bi podružnica družbi omogočila celotno
dejavnost opravljati v državi, v kateri je bila ustanovljena ta
podružnica, ne da bi tam ustanovila družbo, s čimer bi obšla
tamkajšnje pravo o ustanavljanju družb, ki postavljajo večje
zahteve po vplačilu minimalnega kapitala.
- Odločitev je morda odpravila teorijo sedeža in na območju EU uvedla teorijo
ustanavljanja
- To je problematično, saj države članice EU različno urejajo in
pojmujejo pripadnost pravnih oseb
- Uberseering (C-208/00)
- Dejansko stanje:
- Nizozemsko podjetje Uberseering B.V. kupi zemljišče v Nemčiji
- Najame nemško podjetje, ki naj na tem zemljišču zgradi prostore
- Nemško podjetje toži Uberseering zaradi neizpolnitve pogodbenih določil
pred nemškim sodiščem
- Prvostopenjsko sodišče
- Uberseering je prenesel svoj center delovanja v Nemčijo
- Deleži podjetja Uberseering so bili med izvajanjem pogodbe in pred
tožbo preneseni na dva nemška družbenika
- Ni prišlo do formalnega prenosa sedeža
- Ni prišlo do ponovne ustanovitve po nemškem pravu

227
 - Uberseering ima (po mnenju prvostopenjskega sodišča) dejanski
sedež v Nemčiji
- Ker ni ustanovitve po nemškem pravu, nima pravne osebnosti, nima
procesne sposobnosti in ne more nastopati kot subjekt pred
nemškimi sodišči
- Nižja nemška sodišča tožbo zavržejo
- Sodišče ES:
- Zvezno sodišče SES postavi vprašanje, ali je takšna zakonodaja in sodna
praksa (teorija sedeža) skladna s svobodo ustanavljanja
- Ali naj se določili 43. in 48. člena PES razlagata tako, da je v nasprotju
s pravico ustanavljanja podjetij, če se pravna in procesna sposobnost
družbe, ustanovljene po pravu države članice, presoja po pravu
države, v katero je družba preselila svoj sedež dejanskega poslovanja,
če iz prava te jurisdikcije izhaja, da v tej državi ne more sodno
uveljavljati svojih pogodbenih zahtevkov?
- V primeru, da bi sodišče na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, ali je v
skladu s pravico do ustanavljanja podjetij (člena 43 in 48 PES), da
se pravna in procesna sposobnost presoja po pravu države članice, v
kateri je bila družba ustanovljena?
- Podton vprašanj: Ali lahko država B obravanava družbo,
ustanovljeno v državi A, ki je prenesla svoj dejanski sedež v
državo B, kot neobstoječo, če se ni ponovno ustanovila v
državi B?
- Odločitev:
- Überseering se s sklicevanjem na pravico do prostega ustanavljanja
upravičeno brani proti temu, da nemško pravo ne priznava njene
lastnosti kot procesno sposobne pravne osebe.
- Praviloma gre za nedopustno omejevanje pravice do prostega
ustanavljanja, če DČ odklanja priznanje pravne sposobnosti družbe,
ki je bila ustanovljena v drugi državi članici, v kateri ima statutarni
sedež
- Če je rezultat takšne razlage v tem, da družba v prevzemni
jurisdikciji – Nemčiji ni pravno in procesno sposobna
uveljavljati svojih pravic iz pogodbe, če se v tej jurisdikciji ne
ustanovi na novo.
- Nemčija zaradi uporabe teorije sedeža krši 43. in 48. člen PES.
- Če je družba pravilno ustanovljena po pravu države članice, v kateri
ima statutarni sedež, in če hoče uresničevati pravico do ustanavljanja
v drugi državi članici, ji mora ta priznati pravno in
poslovno sposobnost.
- DČ z nikakršnimi predpisi ne smejo omejevati svobode ustanavljanja
- SES se na videz nagiba k teoriji inkorporacije

228
2. Societas Europaea
Zgodovinska dejstva

- 1957 profesor Sanders (Rotterdam School of Economics) predlaga ustanovitev skupne oblike
evropske gospodarske družbe, ki bi bistveno olajšala premagovanje nacionalnih ovir pri
podjetništvu
- 1965 Komisija ustanovi posebno delovno skupino
- Predlog, ki je služil kot podlaga za prvi osnutek uredbe o evropski delniški družbi
1970
- Težave pristopov
- Razmerje med nacionalnim in nadnacionalnim pravom družb
- Posebej sporno vprašanje ureditve delavske participacije v evropski delniški družbi
- Prvi predlog: dualistični oziroma dvotirni sistem upravljanja v d.d.
- Uprava in nadzorni svet,
- Tretjino članov nadzornega sveta izvolijo zaposleni v evropski d.d.
- Pravno-sistemsko skoraj v celoti prevlada nadnacionalno pravo
- Nacionalna pravila ne veljajo
- 1975 Komisija sprejme nov predlog
- »Three bench model«
- Nadzorni svet sestavljen iz
- Tretjine predstavnikov delničarjev
- Tretjine predstavnikov zaposlenih
- Tretjine zunanjih neodvisnih članov
- Izrazito obsežen predlog
- Celovita nadnacionalna ureditev; veliko členov
- 1989 nov predlog Komisije
- Izrazito zmanjšano število členov, saj si DČ želijo večjo težo za nacionalne ureditve

2001 Svet ES sprejme Uredbo o statutu evropske delniške družbe

- The European Company Statute Regulation 2001/2157/EC

- 70 členov
- Nadnacionalna pravna pravila urejajo le temeljna vprašanja, preostalo pa je prepuščeno
nacionalnim pravnim ureditvam DČ

Uvodne značilnosti:

- T.i. »dvojni kompromis«

- Vsebinsko
- Vsebinski kompromis sploh omogoči sprejem uredbe o statutu evropske
delniške družbe
- Participacija delavcev je opcija uporabe posameznih različnih
modelov
- Vprašanje participacije delavcev ni urejeno z uredbo, temveč je
izločeno iz uredbe in preneseno v posebno direktivo o
delavski participaciji v evropski delniški družbi
- Dvotirni vs. enotirni sistem upravljanja

229
 - Pravno-sistemsko
- Kompromisen način prepleta uporaba nadnacionalnih in nacionalnih pravnih
pravil
- Kompleksen pravni instrumentarij
Uredba je v celoti zavezujoča

- Neposredno uporabljiva v vseh državah članicah

- Ne rešuje vseh korporacijskopravnih vprašanj v evropski d.d., temveč odkazuje na uporabo
nacionalnega prava držav članic
- DČ morajo sprejeti ustrezno zakonodajo izključno za evropsko d.d.
- »Implementacija« unifikacijskega akta
- Precejšnje število »opt-out« možnosti:
- DČ lahko posamezna vprašanja glede SE uredijo samostojno:
1) Poenotenje domače d.d. in SE
2) Samostojna ureditev SE neodvisno od domače d.d.
3) Poenotenje splošnih vprašanj za SE in domačo d.d. (Slovenija)
- Če imajo DČ različno ureditev, se uporabi uredba in ne implementirana zakonodaja

SE je kombinacija supranacionalne in nacionalne pravnoorganizacijske oblike

- Registracija SE in pridobitev pravne osebnosti

- Registracija zgolj v državi članici, kjer ima sedež uprava družbe in ne v evropskem
sodnem registru
- Možnost delovanja na celotnem območju EU
- Hierarhija supranacionalnih in nacionalnih pravil:
1) Uredba o SE
2) Določila statuta SE, če in kadar uredba to izrecno dopušča
3) Določila nacionalne zakonodaje o SE
- Če gre za vprašanja, ki jih Uredba ne ureja ali le delno ureja
4) Določila nacionalne zakonodaje o nacionalnih d.d.
- Če je v skladu z direktivami ES s področja prava družb
Ustanovitev SE

- 15. in 16. člen uredbe

- Ustanovitev in registracijo SE ureja zakonodaja, ki velja za d.d. v DČ, v kateri se SE
ustanovi in registrira
- Družba pridobi pravno osebnost z dnevom vpisa v register
- Dejanja v imenu SE pred registracijo
- Če SE ne prevzame obveznosti po registraciji, odgovarjajo za obveznosti
pravne ali fizične osebe, ki so jih ustvarile (solidarno)
- SE se registrira v DČ, kjer ima sedež uprava
- Pravne osebe, ki ustanavljajo SE, morajo biti ustanovljene po pravu katerekoli od DČ
in morajo biti registrirane v katerikoli DČ, njihove uprave morajo imeti sedež v DČ,
kjer so registrirane
- »opt-out«: lahko tudi pravne osebe, katerih uprave nimajo sedeža v DČ, v
kateri so registrirane, ampak izven Unije; pogoj je resna in trajna

230
 gospodarska zveza z ekonomijo DČ, v kateri so registrirane (VB izkoristila ta
opt-out)
- Načini ustanovitve:
1) Z združitvijo dveh ali več obstoječih delniških družb najmanj dveh različnih članic EU;
2) Z oblikovanjem holdinške družbe, ki bo imela v lasti delniške družbe oziroma družbe z
omejeno odgovornostjo najmanj dveh različnih držav članic;
3) Z ustanovitvijo družbe hčere družb iz najmanj dveh držav članic;
4) S preoblikovanjem javne delniške družbe, ki je imela najmanj dve leti družbo hčerko v
drugi državi članici EU

Statusnopravne značilnosti

- Minimalni ustanovitveni kapital: 120.000 €

- Upravljanje SE
- Kompromisna rešitev
- Alternativna možnost
1) Enotirni sistem upravljanja
- Skupščina delničarjev in upravni odbor
2) Dvotirni sistem upravljanja
- Skupščina delničarjev, nadzorni organ in poslovodni organ
Prenos sedeža

- Uredba o SE izrecno omogoča prenos sedeža iz ene v drugo DČ (8. člen)

- Načelno: sedež po registraciji (registered office) in sedež uprave SE v isti državi članici
- Ni potrebna likvidacija družbe v eni DČ in ponovna ustanovitev v drugi DČ
- Način prenosa sedeža je izrazito natančno urejen
- Temeljno načelo: varstvo upnikov in družbenikov
- Dolžnosti pri prenosu sedeža
- Načrt prenosa in objava načrta prenosa (uprava družbe)
- Predlog prenosa, predlog statuta, kakšen je vpliv na zaposlene, kakšen je
timetable za prenos, kako je poskrbljeno za varstvo upnikov in delničarjev
- Zakaj prihaja do prenosa – ekonomska utemeljitev
- Skupščina delničarjev: 2/3 večina sprejme načrt prenosa
- Delničarji in upniki morajo biti o prenosu in načrtu prenosa obveščeni 1
mesec pred skupščino
- Zadovoljivi dokazi o tem, da so pravice delničarjev in upnikov varovane
- Sodišče, notar ali drugo pristojno telo: uradno potrdilo o tem, da so bile izpolnjene
zahteve po Uredbi pred prenosom
- Prenosa ni mogoče izvesti pred izdajo tega potrdila
- Prenosa ni mogoče izvesti pred trenutkom, ko je bilo potrdilo prejeto s strani
pristojnega telesa v DČ, kamor se SE »seli«
- Prenos je dokončan z vpisom v register v »novi« DČ
Družbe se dejansko niso preoblikovale v SE, saj je ureditev preveč kompleksna.

231