OSNOVE PROJEKTNEGA MANAGEMENTA V PROJEKTIH EU

USPOSABLJANJE SEMINARJA IN DELAVNICA

Projekt Nova partnerstva ob meji sofinancira EU

OKVIRNI POTEK USPOSABLJANJA

SEMINAR: STRUKTURNI SKLADI IN DRUGI FINANNI MEHANIZMI ZA (SO)FINANCIRANJE PROJEKTOV 22. maj 2006, od 10.30 15.00 SEMINAR: OSNOVNA NAELA PRIPRAVE PROJEKTOV IN PROJEKTNEGA VODENJA 23. maj 2006, od 8.00 15.00 DELAVNICA: PRIPRAVA IN IZVAJANJE PROJEKTA 24. in 25. maj 2006, od 8.00 15.00 kako se je irila ES in kakna je njena struktura; od politike, preko programa, do projekta; strukturni skladi in drugi viri financiranja projektov projektni cikel in posamezne faze projektnega cikla; osnovna naela projektnega managementa

priprava projekta od ideje do izvedbe konsistentnega projekta

OSNOVE PROJEKTNEGA MANAGEMENTA V PROJEKTIH EU

SEMINAR STRUKTURNI SKLADI IN DRUGI FINANNI MEHANIZMI ZA (SO)FINANCIRANJE PROJEKTOV

CILJI SEMINARJA
SEZNANITI SE S KRATKO ZGODOVINO ES IN NJENIMI IRITVAMI SEZNANITI SE S STRUKTURO ES IN EVROPSKIMI INTITUCIJAMI KRATKA SEZNANITEV Z EVROPSKIMI SIMBOLI SPOZNATI KAJ JE LIZBONSKA STRATEGIJA IN NJEN POMEN KAJ JE FINANNA PERSPEKTIVA 2007 2013 IN KAKO VPLIVA NA IVLJENJE V ES RAZUMETI POVEZAVO POLITIKA PROGRAM PROJEKT SEZNANITI SE S STRUKTURNIMI SKLADI IN DRUGIMI FINANNIMI MEHANIZMI ES

ZGODOVINA EVROPSKEGA POVEZOVANJA PRVI KORAKI

Zakaj so nastajale evropska povezovanja (vojne med evropskimi dravami skozi stoletja; dve svetovni vojni, ki sta najhuje posledice pustili ravno v Evropi) Leta 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal povezovanje premogovnitva in jeklarske industrije v Z Evropi Posledica leto kasneje nastala Evropska skupnost za premog in jeklo (Benelux, Francija, Z. Nemija, Italija) odloanje je vodil nadnacionalni neodvisni organ (imenovan komisija) Leta 1957 sta bila ustanovljena EURATOM (Evropska skupnost za atomsko energijo) in EGS (Evropska gospodarska skupnost) z Rimskimi pogodbami 1967 zdruitev intitucij vseh treh evropskih skupnosti (Komisija, Evropski parlament, Svet ministrov)

ZGODOVINA EVROPSKEGA POVEZOVANJA POGODBE

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (18. 4. 1951, Pariz) Rimski pogodbi (25. 3. 1957) so postavila temelje oblikovanju skupnega trga Pogodba o zdruitvi (Bruselj, 8. 4. 1965) doloila eno Komisijo, en Svet Enotni evropski akt (Luksemburg, Haag, veljati zael 1. 7. 1987) vzpostavitev notranjega trga Pogodba o Evropski uniji (Maastricht, 7. 2. 1992) EGS se spremeni v Evropska skupnost, nove oblike sodelovanja (na podroju obrambe, pravosodja in notranjih zadev); vzpostavitev strukture na podlagi treh stebrov Amsterdamska pogodba (2. 10. 1997) sprememba Pogodbe EU in Pogodbe ES preienje pogodb Pogodba iz Nice (26. 2. 2001) reforma institucij; zdruitev pogodbe iz Nice, Pogodbe o EU in Pogodbe o ES v enotno besedilo Pogodba o Ustavi za Evropo eno besedilo namesto vseh dosedanjih pogodb; podpisana 29. 10. 2004; potrebna ratifikacija vsake drave lanice Vsa besedila: eur-lex

ZGODOVINA EVROPSKEGA POVEZOVANJA IRITVENI PROCESI Pet iritvenih procesov:

Leta 1973: Danska, Irska, Zdrueno kraljestvo Leta 1981: Grija Leta 1986: panija, Portugalska Leta 1995: Avstrija, Finska, vedska Leta 2004: Ciper, eka, Estonija, Latvija, Litva, Madarska, Malta, Poljska, Slovaka, Slovenija

ZGODOVINA EVROPSKEGA POVEZOVANJA PRIHODNJE IRITVE Planirane iritve:

2007: Bolgarija, Romunija 2005 (predviden zaetek pogajanj): Hrvaka, Turija, FYROM kandidatke Potencialne kandidatke: BiH, Srbija in rna gora, Albanija EFTA (Norveka, vica, Liechtenstein, Islandija)

TEMELJI EVROPSKE SKUPNOSTI TRIJE STEBRI Steber I evropska skupnost (European Community) Steber II skupna zunanja in varnostna politika Steber III sodelovanje na podroju prava (pravosodja) in policijsko sodelovanje (notranja politika)

TEMELJI EVROPSKE SKUPNOSTI - SIMBOLI

Dan Evrope

9. maj (9. 5. 1950 je R. Schuman predstavil predlog o ustanovitvi Evropske skupnosti)

evropska zastava

Obvezna uporaba na vseh dokumentih, ki jih financira ES 12 zvezd simbol popolnosti, celovitosti, enotnosti Sprva simbol Sveta Evrope Uradni simbol od leta 1985

evropska himna

Oda radosti deveta simfonija Ludwiga van Beethovna (1823) zadnje dejanje simfonije (uglasbil besedilo Friedericha von Schillerja); priredba Herbert von Karajan Evropska himna od leta 1972 (Svet Evrope); uradno od leta 1985

EVRO skupna valuta

1992 Evropska monetarna unija (EMU) enotna valuta pod okriljem Evropske centralne banke Od 1. 1. 2002 je tudi v fizini obliki zamenjala valute 12 drav (B, D, GRE, E, F, IRL, I, LUX, NE, A, P, FIN) Slovenija bo prevzela s 1. 1. 2007

TEMELJI EVROPSKE SKUPNOSTI INTITUCIJE

Evropska komisija (Jose Barroso) 25 komisarjev (iz vsake lanice) predlaga zakone v prejem Parlamentu ali Svetu EU, proraun, programe; politino neodvisna; mandat traja 5 let; sede v Bruslju; 36 oddelkov (DG oz. slube) Svet ministrov (Svet EU) sede v Bruslju, drave predstavljajo ministri; zakonodajna funkcija; predsedovanje se izmenjuje med dravami na 6 mesecev (Slovenija 2008) Evropski Svet sestavljajo ga predsedniki drav in vlad EU ter predsednik komisije; pripravlja splone politine smernice razvoja EU Evropski parlament sede v Strasbourgu, 732 neposredno izvoljenih poslancev, nadzorni in posvetovalni organ (omejeno tudi zakonodajni skupaj s Svetom EU); mandat je 5 let Pravosodje (Sodie evropskih skupnosti, Evropsko raunsko sodie, Patentni tribunal) sodie sestavlja 25 sodnikov, ki jih imenujejo drave lanice; skrbi za zakonitost evropskega prava; od 1989 dodatno e 25 lansko Sodie prve stopnje;sede v Luksemburgu Svetovalna telesa (Ekonomski in socialni svet, Svet regij) po 317 lanov; posvetovalni organ Finanni organi (Evropska centralna banka Frankfurt, Evropska investicijska banka - Luksemburg, Evropski investicijski sklad) Varuh lovekovih pravic Strasbourg,

LIZBONSKA STRATEGIJA
Vlade drav EU so leta 2000 oblikovale poseben dokument Lizbonsko strategijo Namen: reforme, ki bi prispevale k ohranjanju standarda v EU (gospodarstvo, sociala, okolje) Predvsem vzpodbude na podroju inovacij, raziskav, izobraevanja Strateki cilj: da bi EU (p)ostala do leta 2010 najbolj konkurenno in dinamino ter na znanju temeljee gospodarstvo na svetu, ki bo uivalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo Lizbonsko strategijo so leta 2001 na Gteborkem vrhu dopolnili z usmeritvami na podroju okolja in trajnostnega (vzdrnega razvoja) Lizbonska strategija reform vsebuje 28 ciljev in 120 podciljev (merjeno s 117 razlinimi indikatorji)

LIZBONSKA STRATEGIJA - CILJI Cilji Lizbonske strategije so na podrojih: Zaposlovanje Druba, temeljea na znjanju Notranji trg Podjetnike spodbude Socialna vkljuenost Varstvo okolja / trajnostni razvoj

LIZBONSKA STRATEGIJA CILJI

Zaposlovanje: Stopnja zaposlenosti: 67 % do 2005, 70 % do 2010 Zaposlenost ensk: 57 % do 2005, 60 % do 2010 Zaposlenost starejih (55 64 let): 50 % do 2010 Podaljanje povprene starosti ob upokojitvi za 5 let: do 2010 Omogoeno otroko varstvo: za 90 % predolskih otrok, starejih od 3 let, za 30 % otrok pod 3 leta: do 2010

LIZBONSKA STRATEGIJA - CILJI

Druba, temeljea na znanju: Bruto izdatki za R&R dejavnost: 3 % BDP do 2010, od tega 2/3 iz poslovnega sektorja Vzpostavitev evropskega raziskovalnega obmoja Stimulacije zaposlovanja znanstvenikov in raziskovalcev 100 % povezanost ol z internetom (prvotno cilj do 2002) in splona uporaba IKT v unem procesu 12,5 % odraslih, vkljuenih v proces VU dostopnost VU za vse

LIZBONSKA STRATEGIJA - CILJI

Notranji trg 98,5 % prenos direktiv notranjega trga v pravni red drav lanic; prevzem direktiv notranjega trga v dveh letih od zaetka veljavnosti direktiv Odstranitev ovir za prosti pretok storitev znotraj EU Dokonanje skupnega notranjega trga za finanne storitve do 2005 Dokonanje skupnega notranjega trga in sprostitev v mrenih industrijah Potne storitve do 2006; elektrina energija in zemeljski plin do 2007; elezniki promet do 2008 in letalski promet do 2008 Zmanjanje dravnih pomoi na 1 % BDP Izboljanje pravil javnega naroanja Doloiti nova pravila za zdruitev in prevzem podjetij

LIZBONSKA STRATEGIJA - CILJI Podjetnike spodbude: Pravno okolje, ki spodbuja nalobe, inovacije in podjetnitvo Zmanjanje administrativnih ovir Pospeiti postopek in zmanjanje strokov pri ustanavljanju podjetja

LIZBONSKA STRATEGIJA - CILJI Socialna vkljuenost Prepoloviti osip v olah do 2010 Zmanjanje stopnje tveganja revine

LIZBONSKA STRATEGIJA - CILJI Varstvo okolja / trajnostni razvoj Sprejem Kjotskega protokola do 2002 in viden napredek pri zmanjanju emisij toplogrednih plinov do 2005 Proizvodnja elektrine energije iz obnovljivih virov v obsegu 22 % skupne porabe do 2010

FINANNA PERSPEKTIVA 2007 - 2013 Finanna perspektiva predstavlja dogovor o kljunih prednostnih nalogah EU in proraunskih okvirih odhodkov EU za veletno obdobje je temeljni okvir za evropsko politiko in financiranje v naslednjih letih Sprejeta v Bruslju, 17. Decembra 2005 za obdobje 2007 2013 (kljuno obdobje za Lizbonsko strategijo)

FINANNA PERSPEKTIVA 2007 - 2013

Predvideva 1,045 % BNP celotne EU oz. 863,363 milijard EUR Struktura: Kmetijstvo: ~ 380 milijard EUR 44,07 % Kohezija: ~ 300 milijard EUR 34,79 % Gospodarska rast in zaposlovanje: ~ 72 milijard EUR 8,35 % Administrativna poraba: ~ 50 milijard EUR 5,83 % Zunanja politika: ~ 50 milijard EUR 5,80 % Pravosodje in notranje zadeve: ~ 10 milijard EUR 1,16 %

FINANNA PERSPEKTIVA 2007 - 2013 Kaj to pomeni za Slovenijo: Neto prejemnica sredstev: vplailo 2,5 milijarde EUR, prejem 4,5 milijarde EUR ~ 120 milijard SIT letno za kohezijo ~ 70 milijard SIT za kmetijstvo in razvoj podeelja Ena regija

POLITIKA (policy) PROGRAM PROJEKT Razmerje

politika (policy strategija) program (instrument) projekt

STRUKTURNI SKLADI
Namenjeni zmanjevanju razlik v razvoju regij in promociji ekonomske in socialne kohezije Trije cilji: Cilj 1 razvoj manj razvitih regij (4 I) Cilj 2 preoblikovanje regij, ki imajo teave (ERDF, ESF) Cilj 3 modernizacija usposabljanja in promocije zasposlovanja, razvoj lovekih virov (ESF) tirje instrumenti: ERDF evropski sklad za regionalni razvoj ESF evropski socialni sklad FIFG finanni instrument za usmerjanje ribitva EAGGF evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad tiri iniciative skupnosti: Pobuda Interreg (ERDF) Urban II (ERDF) Equal (ESF) Leader + (EAGGF) Enotni programski dokument (drava izpogaja z Evropsko komisijo)

STRUKTURNI SKLADI - 2
()V novi finanni perspektivi: Priblievanje stratekim usmeritvam EU (Lizbonska strategija) Osredotoenje na manj razvite regije Decentralizacija in poenostavitev postopkov izvajanja Ostale spremembe: Samo trije intrumenti ESS, ESRR, Kohezijski sklad Financiranje samo iz enega sklada (razen za infrastrukturne projekte ESRR in Kohezijski sklad) Veletno programiranje tudi pri Kohezijskem skladu (enaka pravila kot strukturni skladi) Nadomestitev EPD z nacionalnim stratekim referennim okvirom (zagotavljanje skladnosti s strategijami EU) Novi trije cilji: Konvergenca Regionalna konkurennost in zaposlovanje Evropsko ozemeljsko sodelovanje (Interreg)

STRUKTURNI SKLADI REGIONALNI SKLAD Vsebine iz EPD za Slovenijo v okviru ESRR (ukrepi):

Spodbijanje razvoja inovacijskega okolja Spodbujanje razvoja turistinih destinacij Izboljanje podpornega okolja za podjetnitvo Gospodarska infrastruktura in javne storitve

STRUKTURNI SKLADI SOCIALNI SKLAD Vsebine v EPD za Slovenijo v okviru ESS:

Razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela Pospeevanje socialnega vkljuevanja Vseivljenjsko uenje Spodbujanje podjetnitva in prilagodljivosti

STRUKTURNI SKLADI KMETIJSKI SKLAD Vsebine v EPD za Slovenijo v okviru EKUJS:

Izboljanje predelave in trenja kmetijskih proizvodov Nalobe v kmetijska gospodarstva Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu Investicije v gozdove za izboljanje gospodarske in ekoloke vrednosti gozdov Trenje kakovostnih kmetijskih in ivilskih proizvodov

STRUKTURNI SKLADI INTRUMENT ZA RIBITVO EPD za Slovenijo predvideva naslednje prioritete (prednostne naloge) v okviru FIUR:

Posodobitev obstojeih plovil in mali priobalni ribolov Ribogojstvo, predelava in trenje

KOHEZIJSKI SKLAD
Strukturni instrument, namenjen zmanjevanju gospodarskih in socialnih neskladij ter stabilizaciji nacionalnih gospodarstev Namenjen financiranju velikih infrastrukturnih projektov na podroju okolja in transporta (min. 10 mio. EUR na projekt) Namenjen dravam, ki imajo BDP pod 90 % EU povpreja V Sloveniji: promet (avtocestno omreje Prekmurje, Dolenjska, Gorenjska; modernizacija eleznike infrastrukture Pragersko Ormo, Divaa - Koper), okolje (komunalne odpadne vode v poreju Krke, oskrba s pitno vodo Pomurje, Istra in Kras, ravnanje z odpadki zbirni centri na Korokem in Gorenjskem ter dve seigalnici odpadkov)

POBUDE SKUPNOSTI - INTERREG

Cilj je poveanje ekonomske in socialne kohezije s spodbujanjem ezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja Temelj so programi (npr. Sosedski program za Interreg IIIA) Interreg IIIA ezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami (nadaljevanje programa PHARE Interreg IIIB mednacionalno sodelovanje (Slovenija v dveh programih: obmoje Alp, Cadses) Interreg IIIC izboljanje unikovitosti strukturne politike in instrumentov za regionalni razvoj; tiri cone: Sever, Zahod, Jug in Vzhod (Slovenija); sodelovanje javnih intitucij

POBUDE SKUPNOSTI INTERACT Je horizontalni program pobude skupnosti Interreg Namen: zdruevanje izkuenj s programi Interreg da pripomore k kakovosti projektov v okviru Interrega Preko prenosa izkuenj in dobrih praks Slovenija kot celota je upravieno obmoje

POBUDE SKUPNOSTI URBAN II

Je pobuda skupnosti, namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja marginaliziranih urbanih obmoij Predstavlja nadaljevanje pobude Urban Osredotoena na spodbujanje in izvedbo inovativnih modelov razvoja regeneracije marginaliziranih urbanih obmoij Tudi: izmenjava informacij in izkuenj na podroju trajnostnega urbanega razvoja

POBUDE SKUPNOSTI EQUAL Je del strategije EU za ve kakovostnejih delovnih mest Spodbuja nove naine spopadanja z neenakostjo in diskriminacijo na podroju zaposlovanja Zajema podroji zaposlovanja in socialne vkljuenosti (zasleduje cilje politik EU na teh podrojih Evropska strategija zaposlovanja in Proces socialne vkljuenosti)

POBUDE SKUPNOSTI LEADER + Namenjen je pomoi lokalnim akterjem v podeelskem okolju pri identifikaciji dolgoronih razvojnih potencialov lokalnega okolja Razvoj podeelja na temelju obstojeih potencialov in monega partnerskega odnosa med lokalnimi akterji

PROGRAMI SKUPNOSTI VELETNI PROGRAM ZA PODJETJA IN PODJETNITVO

Je glavni instrument na podroju podjetnike politike EU in na znanju temeljeega gospodarstva Poseben poudarek na SME (promocija podjetnitva, poveanje konkurennosti MSP, razvoj podjetnikega okolja, izboljanje finannega okolja) Trije sklopi: izdelava politike in benchmarking aktivnosti/projektov, mrea Euro Info Centrov finanni instrumenti evropskega investicijskega sklada za podjetja

PROGRAMI SKUPNOSTI 6. IN 7. OKVIRNI PROGRAM

Vzpodbujanje sodelovanja na podroju raziskav in znanosti Na podlagi skupne evropske raziskovalne politike Skupni evropski raziskovalni prostor Vzrok: EU vlaga 1,8 % BDP v R &R (ZDA 2,8 %, Japonska 2,9 %) V okviru tega tudi program IST (information society techologies) Prioritete: Znanost o ivljenju, genomika in biotehnologija za zdravje Tehnologije informacijske drube Nanotehnologije in nanoznanosti, multifunkcionalni materiali, nove proizvodne metode in naprave Aeronavtika in vesolje Kakovost in varnost ivil Trajnostni razvoj, globalne spremembe in ekosistemi Dravljani in upravljanje na znanju temeljee drube Ostale aktivnosti: Aktivnosti za SME Aktivnosti na podroju mednarodnega sodelovanja EURATOM Skupni evropski raziskovalni prostor Razlini instrumenti: Mree odlinosti, integrirani projekti, posebni ciljni raziskovalni in inovacijski projekti, koordinacijske aktivnosti, posebne podporne aktivnosti, aktivnosti za razvoj V in mobilnost (Marie Curie Actions), posebni raziskovalni programi za SME Spremembe v 2007 2013: tirje specifini programi: Sodelovanje (cooperation), Ideje (ideas), Ljudje (people), Zmonosti (capacities)

PROGRAMI SKUPNOSTI eCONTENT

Veletni program, namenjen stimuliranju razvoja evropskega digitalnega prostora Promocija jezikovne pestrosti v informacijski drubi Podpira dostopnost, uporabo in distribucijo vsebin evropskega digitalnega prostora Tri podroja: javni informacijski sektor, proizvodnja, digitalni trg

PROGRAMI SKUPNOSTI eTEN Transevropski program za pomo pri razvoju telekomunikacij (omreja) Namen: informacijska druba za vse E-storitve kot temelj omreij (torej ne samo infrastruktura) est tematskih podroij

PROGRAMI SKUPNOSTI LIFE FINANNI INSTRUMENTI ZA OKOLJE

Finanni instrument za okolje Namen: implementacija, razvoj ter zakonodaja in politika EU na podroju okolja (integracija okolja in trajnostnega razvoja v politiko EU) Trije tematski sklopi:

LIFE - okolje LIFE - narava LIFE - tretje drave

PROGRAMI SKUPNOSTI EIE INTELIGENTNA ENERGIJA ZA EVROPO

Program EU, ki eli prispevati k energetski uinkovitosti in pospeevanju rabe obnovljivih virov energije 4 glavna podroja: novi in obnovljivi viri energije, energetska uinkovitost, energetski vidiki v transportu, sodelovanje z dravami v razvoju V okviru tega podpira aktivnosti: evropski projekti, evropski dogodki, ustanavljanje lokalnih in regionalnih energetskih agencij, konkretne aktivnosti sodelujoih drav

PROGRAMI SKUPNOSTI LEONARDO DA VINCI

Akcijski program za uresnievanje evropske politike v poklicnem usposabljanju Namen: izboljanje usposobljenosti za uvajanje tehnolokih in industrijskih sprememb, ki zagotavljajo konkurennost gospodarstva in prebivalstva Namenjen dodatnemu usposabljanju zaposlenih v podjetjih (monost sodelovanja podjetij) Dva sklopa: projekti mobilnosti in drugi projekti (pilotni, jezikovna izobraevanja, mednarodne mree)

PROGRAMI SKUPNOSTI SOCRATES

Akcijski program za razvoj kakovostnega izobraevanja in usposabljanja ter za oblikovanje odprtega evropskega prostora za sodelovanje in izobraevanje Podroje izobraevanja (izobraevalne intitucije) Ve akcij v okviru programa: Comenius (sodelovanje med olami), Erasmus (visoko olstvo), Grundtvig (vseivljenjsko izobraevanje), Lingua (uenje jezikov), Minerva (podroje e-uenja in z IKT podprtega uenja)

PROGRAMI SKUPNOSTI EUREKA

Mrea za trno usmerjene R & R dejavnosti Pospeevanje tehnolokega razvoja industrije v Evropi Spodbujanje sodelovanja med dravami in med gospodarstvom in izobraevanjem (raziskovanjem) Bottom-up pristop (v tem razlien od okvirnih programov)

PROGRAMI SKUPNOSTI KULTURA 2000

Ta progam je namenjen krepitvi kulturnega obmoja EU Podpora kulturnim projektom (letni akcija 1, veletni akcija 2) partnerski, mreni (letni iz treh drav, veletni iz 5 drav) Podroja: glasba in uprizoritvene umetnosti, kulturna dediina, upodabljajoe in vizualne umetnosti, knjievnost in knjiga (ter prevajanja samo enoletni)

DRUGI PROGRAMI FINANNI MEHANIZEM EGP Osnovni cilj: podpora projektom, ki prispevajo k zmanjanju gospodarskih in socialnih neskladij v evropskem gospodarskem prostoru Prednostna podroja: varstvo okolja; pospeevanje trajnostnega razvoja; ohranjanje evropske kulturne dediine; razvoj lovekih virov; zdravstvo in varstvo otrok

DRUGI PROGRAMI NORVEKI FINANNI MEHANIZEM Podoben finannemu mehanizmu EGP Podroja: izvajanje schengenskega pravnega reda, podpora nacionalnim akcijskim nartom in krepitev sodstva; krepitev administrativne zmogljivosti za izvajanje pravnega reda skupnosti na podroju okolja;

OSNOVE PROJEKTNEGA MANAGEMENTA V PROJEKTIH EU

SEMINAR OSNOVNA NAELA PRIPRAVE PROJEKTOV IN PROJEKTNEGA VODENJA

CILJI SEMINARJA Ugotoviti, kaj je projekt Seznaniti se s projektnim ciklom Seznaniti se z osnovnimi naeli priprave projektov Izvedeti, zakaj se projektov lotevamo nartno in strukturirano

PROJEKT
Je zaokroen, asovno omejen, skupek aktivnosti, ki privedejo do vnaprej zastavljenega cilja Projekt ni redna ali statutarna dejavnost organizacije Projekt je tako:

Nartovana aktivnost Skupek aktivnosti Z doloenim ciljem V okvirih predvidenega prorauna (finanni okvir) V doloenem asovnem obdobju

PROJEKTNI CIKEL
programiranje

Identifikacija vrednotenje Oblikovanje/ Formulacija

Projektni predlog

izvedba

Vloga/financiranje
Je sistematien pristop k pripravi projektov oz. projektnih predlogov

PROJEKTNI CIKEL - PROGRAMIRANJE

V tej fazi se pripravijo strateka izhodia in politike (policy) Upotevanje vseh relevantnih podatkov o stanju (analiza situacije) Na to fazo ne moremo veliko vplivati, lahko pa jo dobro prouimo Upotevamo tudi e izvedene projekte in izkunje (prenos dobrih praks) Tudi analiza delenikov projekta (potencialnih projektnih partnerjev)

PROJEKTNI CIKEL - IDENTIFIKACIJA V tej fazi se preveri koherentnost projektne ideje Ve metod za oblikovanje projektnih izhodi

Metoda problemskega drevesa Metoda loginega okvirja Metoda ciljnega drevesa Metoda ZOPP (Ziel Orientierte Projekt Planung)

PROJEKTNI CIKEL - OBLIKOVANJE

Oblikovanje projektnega predloga (izvedbeni nart) Projektni predlog vkljuuje: natanen opis asovnega okvira, nartovanih aktivnosti, ciljev in ciljnih skupin, nartovanega prorauna Vsebuje: opis problema (ozadje projekta), opis ciljev, aktivnosti, ki peljejo k uresniitvi ciljev, opis potrebnih virov, opis nalog in odgovornosti, tehnine in administrativne podpore, postopkov monitoringa in vrednotenja Pomembno: doloiti vlogo in odgovornosti partnerjev in drugih

PROJEKTNI CIKEL - FINANCIRANJE

V tej fazi se nastavi finanni okvir projekta Tudi proces odloanja naronika o (ne)financiranju projekta priprava pogodbe Iskanje ustreznih finannih virov za (so)financiranje ustrezni programi / razpisi Prepoved dvojnega financiranja potrebno dobro pripraviti finanni del projekta Kombiniranje finannih virov Paziti na pravilo De minimis Finanna stabilnost organizacije razpisni pogoj

PROJEKTNI CIKEL IZVEDBA (REALIZACIJA) V tej fazi se projekt izvede v skladu s projektnim predlogom Izvedba v skladu s predlogom (asovni okvir, vsebina) Dokumentiranje in spremljanje realizacije Vkljuevanje partnerjev in drugih organizacij / posameznikov

PROJEKTNI CIKEL - EVALVACIJA Ta faza je izredno pomembna, ker se na podlagi ugotovitev te faze zane nov projektni cikel (programiranje) Vrednotenje doseganja ciljev, rezultatov; vrednotenje (u)porabe virov Tudi finanna evalvacija - revizija

NAELA
Koncentracija (usmerjenost na podroja in obmoja, ki pomo najbolj potrebujejo) Programiranje (sredstva se dobijo na podlagi programov) Partnerstvo (sodelovanje in delitev odgovornosti med razline ravni) Dodatnost (dopolnjevanje sofinanciranje lokalnih virov) Subsidiarnost (sredstva so namenjena podrojem, ki jih ne moremo zadovoljivo urediti sami) Uinkovitost (nadzor nad uinkovitostjo in upravienostjo porabe sredstev)

NAELA PROJEKTNEGA VODENJA VLOGA

Vloga (skupek predpisanih obrazcev projekta in spremne dokumentacije) je vedno odgovor na razpis Pri pripravi vloge je potrebno posebno pozornost posvetiti notranji koherentnosti prijave Celovitost vloge Prioritete programa / razpisa Potrebno dobro prebrati navodila za prijavitelje V pomo je seznam za preverjanje (kontrolni seznam) Povzetek projekta (kratek, jedrnat, natanen)

NAELA PROJEKTNEGA VODENJA KDO IN S IM LAHKO KANDIDIRA Odvisno od razpisnih pogojev Izkljueni: konflikt interesov, organizacije z dolgovi, neporavnanimi zakonskimi obveznostmi; organizacije, ki so v kazenskem postopku ali postopku likvidacije, steaja, prisilne poravnave Projekt zaradi razpisa? Projektne aktivnosti

NAELA PROJEKTNEGA VODENJA OKOLJE PROJEKTA Deleniki projekta Teave v okolju projekt reuje doloen problem v okolju je odgovor na okolje Ciljne skupine opredelitev Kako bo projekt vplival na izboljanje situacije Kreativnost / inovativnost v pristopih reevanja problemov

NAELA PROJEKTNEGA VODENJA STROKI V PROJEKTIH

Stroki v projektih se delijo na upraviene in neupraviene (ne moremo jih upotevati pri zahtevkih za povrailo) Stroki loveki virov (osebja in zunanjih strokovnjakov), stroki storitev, stroki investicij in opreme (ne)profitnost projekta Za stroke, ki so upravieni, viino in dele sofinanciranja, dinamiko poroanja in financiranja potrebno prebrati razpisne pogoje in/ali programe Ve vrst financiranja (strokovni modeli flat rate, full cost Posredni neposredni stroki projekta Upravienost strokov (potrebni, dokumentirani, predvideni, sorazmerni konkurennost, plaan) Financiranje v naravi

NAELA PROJEKTNEGA VODENJA PROJEKTNO PARTNERSTVO IN SODELUJOI

Potrebnost nujnost partnerstva V projektu sodelujejo:

Prijavitelj / nosilec projekta Partnerji (javno zasebno partnerstvo; nacionalni mednarodni partnerji) Sofinancerji Podporne intitucije Podizvajalci Projektna skupina

NAELA PROJEKTNEGA VODENJA IZVAJANJE PROJEKTA

Kdaj se zane z izvajanjem projekta (podpis pogodbe) Dokumentacija izvajanja projekta Projektno partnerstvo in delitev nalog ter odgovornosti Tehnini del projekta administracija, poroanje, dokumentiranje, vodenje Vsebinski del projekta izvedba aktivnosti, dokumentiranje promocija projekta in rezultatov

NAELA PROJEKTNEGA VODENJA TRAJNOST PROJEKTA IN LASTNITVO Projekti, ki so financirani morajo biti trajnostno naravnani Finanna, institucionalna, vsebinska trajnost projektov pojasniti Lastnitvo rezultatov projekta konni upravienci

NAELA PROJEKTNEGA VODENJA KAKO NAPREJ Trajnost projekta Nadgradnja projekta iritev rezultatov Izmenjava izkuenj in dobrih praks

OSNOVE PROJEKTNEGA MANAGEMENTA V PROJEKTIH EU

DELAVNICA PRIPRAVA IN IZVAJANJE PROJEKTA

CILJI DELAVNICE Praktino preizkusiti pridobljena znanja Praktino se seznaniti s projektnim nartovanjem Pridobiti dodatne koristne nasvete

KAKO V DELAVNICI PRAKTINO IN AKTIVNO DELO Skupine po 5 Vsaka skupina svoj projekt Namen priprave projekta je uenje postopka konna kakovost predloga ni pomembna Aktivnost vseh v skupini imve vpraanj

ANALIZA
Analiza delenikov (partnerjev, ciljnih skupin, koristnikov) Problemska analiza Analiza ciljev Strateka analiza analiza in iskanje ustrezne strategije za doseganje ciljev Analiza okolja (konteksta) Analiza predvidevanj

IDEJA KAKO DO NJE

Metode iskanja ustrezne ideje: brainstorming, problemsko drevo, ciljno drevo, SWOT analiza, Problemsko drevo: pripravimo listo problemov (obstojeih negativnih situacij); identificiramo kljuen problem; doloimo, kateri problemi so vzroki in kateri rezultati; probleme zloimo v logine povezave oz. hierarhijo Problemom doloimo cilje (in tako dobimo ciljno drevo) Analiza partnerjev: glej shemo SWOT analiza: glej shemo

KAJ REUJEMO NAMEN PROJEKTA Ko smo dobili okvir, lahko doloimo namen projekta zakaj projekt (kaj reuje, k emu prispeva, kaj elimo dosei) Namen je zapisan v enem stavku! Vkljuuje tudi razmislek o eleni situaciji

KAJ KONKRETNO BOMO S PROJEKTOM USPELI SPREMENITI CILJI PROJEKTA SMART cilji

Specifini - kdo, kaj, kje, kdaj, komu, zakaj Merljivi - kriteriji merljivosti (koliko, do kdaj, kako bom vedel, da je doseen) Dosegljivi (attainable) ne oddaljeni; tudi: pomembni Realistini ki jih elimo in tudi smo sposobni dosei moramo verjeti, da je dosegljiv Otipljivi (tangible) e jih lahko obutimo

URESNIENI CILJI PROJEKTA REZULTATI PROJEKTA Rezultati projekta so uinki projekta kaj smo dosegli, kaj smo naredili, k emu smo prispevali, kaj je bolje Rezultati so konkretni outputi projekta tudi deliverables (storitve, izdelki)

KAKO URESNIITI CILJE AKTIVNOSTI PROJEKTA Aktivnosti so dejavnosti, skozi katere nastajajo rezultati in ki pomagajo dosegati zastavljene cilje Aktivnosti, ki so sorodne ali imajo isti cilj, lahko zdruimo v delovne sklope Aktivnosti morajo voditi k konkretnemu cilju Priprava mrenega diagrama

ALI SMO USPENI INDIKATORJI DOSEGANJA CILJEV Kako bomo merili doseganje ciljev Indikatorji nam morajo biti enostavno ali lahko dostopni (brez prevelikih dodatnih vlaganj) Indikatorji so konkretni (tevilo, odstotek, izdelek) Kateri so viri za posamezni indikator

LEPO PO VRSTI TERMINSKI NART Realen! Razporedite aktivnosti (oz. delovne sklope) v asovni okvir Gantt diagram (gantogram) Mejniki (milestones) kljuni dogodek v projektu slui kot kontrolna toka

KOGA VKLJUITI PROJEKTNO PARTNERSTVO IN PROJEKTNA SKUPINA Kaj lahko naredimo sami Kaj ne znamo sami Kaj znajo drugi bolje Kje najti partnerja Kako partnerju predstaviti projektno idejo Koga rabimo za projektno skupino

BREZ NE BO LO POTREBNA SREDSTVA Kaj potrebujemo za izvedbo projekta Najprej aktivnosti kaj potrebujemo za posamezno aktivnost Potem projektni vodenje kaj potrebujemo zanj Ljudi, opremo, material, storitve

LOGINI OKVIR POVZETEK VSEGA

Pripravite logini okvir vaega projektnega predloga Vertikalna in horizontalna logika Kako pisati logini okvir Je povzetek vsega zakaj projekt, kaj so cilji, kako bo projekt dosegel cilje (aktivnosti), kateri zunanji dejavniki so relevantni za projekt, kje najti informacije o uspehu projekta, kaj potrebujemo (sredstva), koliko bo stalo KISS keep it simple, stupid!

FINANNI DEL PROJEKTA KOLIKO STANE IN KJE VZETI Praktina priprava podlag za pripravo finannega narta Realno predrauni, Internet!

SPREMNA DOKUMENTACIJA DOKAIMO SE Kaj je zahtevano Kaj kaj pomeni in zakaj je potrebno dati zraven (kaj hoejo videti iz posameznega dokumenta

PROJEKTNA VLOGA NAPIIMO Struktura Kako pisati Za koga piemo

ALI IMAMO VSE KONTROLNI SEZNAM Skrbno preveriti e kdo drug?!

IZVAJANJE PROJEKTA KDAJ ZAETI Podpis pogodbe (pogajanja in kako potekajo) Pogodba kaj pie, kako je sestavljena

IZVAJANJE PROJEKTA KAKO ZAETI Kick-off meeting Kaj je pomembno pred zaetkom

IZVAJANJE PROJEKTA DOKUMENTACIJA Kaj, kdaj, kje, kako kdo

IZVAJANJE PROJEKTA OBVEANJE Koga obveamo Naronik kdaj in zakaj ga obveati Grajenje odnosov

IZVAJANJE PROJEKTA SPREMLJANJE Kdo spremlja Evalvacija Monitoring Poroanje

IZVAJANJE PROJEKTA POROILA Kdaj poroamo Naela poroanja Kaj v poroilo Finanno poroanje!

PO ZAKLJUKU DISEMINACIJA Javnost rezultatov irjenje rezultatov projekta Nove metode, znanja, izkunje

PO ZAKLJUKU REVIZIJA IN HRANJENJE DOKUMENTACIJE Kje hraniti dokumentacijo Kdo jo naj hrani Katero dokumentacijo hraniti