7.

slovenski kolokvij o betonih OPTIMIZACIJA KAKOVOSTI BETONA

ZBORNIK
GRADIV IN REFERATOV
LJUBLJANA, 18. MAJ 2000

IRMA Intitut za raziskavo materialov in aplikacije Ljubljana

Zalonik: IRMA intitut za raziskavo materialov in aplikacije Ljubljana, Sloveneva 95, 1000 Ljubljana, Slovenija Redakcija: Andrej Zajc Redakcijski odbor: Andrej Zajc, Velimir Ukrainczyk, Jakob uteri, Iztok Leskovar, Mitja Bernik, Vito Dobnikar in Aljoa ajna Tisk: Laserprint, Podjetje za grafino oblikovanje, tisk in raunalnitvo d.o.o., Gosposvetska 13, Ljubljana Naklada: 500 izvodov
CIP - kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica Ljubljana 624.012.4(082) 666.97:693.7(063)(082) Slovenski kolokvij o betonih (7; 2000; Ljubljana) Optimizacija kakovosti betona; zbornik gradiv in referatov /7. slovenski kolokvij o betonih, Ljubljana, 18. maj 2000; [redakcija Andrej Zajc] Ljubljana; IRMA, Intitut za raziskavo materialov in aplikacije, 2000 ISBN 961-90107-4-4
1. Gl. stv. nasl. 2. Zajc, Andrej

Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo z dne 7. 5. 1999 t. 415-01-75/99 se publikacija teje med proizvode, za katere se plauje 5 % davek od prometa proizvodov.

Spotovani!

Letos prirejamo e 7.slovenski kolokvij o betonih. Organizirali smo ga z namenom, da bi se vrnili na izvorno vpraanje betonske tehnologije: Kako izboljati kakovost betona? Mislim, da ne pretiravam, e ocenjujem slovensko znanje na podroju betonske tehnologije in izvajanja betonarskih del primerljivo z znanjem v razvitem svetu. Vendar tako kot v razvitem svetu tudi pri nas vedno znova ugotavljamo, da nai betoni niso takni, kot bi si jih eleli, da se dogajajo napake, da se e na novih objektih ali pa e pred pretekom garancijske dobe pojavljajo pokodbe itd. Tudi potrebe po sanacijah to potrjujejo. Glede na izkunje lahko trdimo, da stvari v Sloveniji ne obvladujemo na izvedbenem nivoju. Pomanjkanje izkuenih in uigranih ekip, slaba organiziranost, nedoreeni projekti in e kaj so vzroki temu stanju. In na te vzroke bi eleli pokazati v predavanjih v okviru letonje teme Optimizacija kakovosti betona. Seveda spada v okvir te teme tudi dokazovanje kakovosti betona, oziroma ugotavljanje in potrjevanje skladnosti, in nismo dale od vpeljave evropske zakonodaje tudi na tem podroju. Zato smo povabili kolege iz Ministrstva za okolje in prostor, ki pripravljajo to zakonodajo, da nam bodo, morda znova, dali informacije o tem, kaj bo zahtevala nova tehnina regulativa. Kot vsako leto, tudi letos spremlja na kolokvij za slovenski prostor in specializirano temo, veliko udeleencev, preteno iz Slovenije ter iz Hrvake in Bosne in Hercegovine. Mnogi med vami so bili prisotni na vseh dosedanjih kolokvijih, za kar se vam zahvaljujemo. To nam je vzpodbuda za naprej in istoasno dokaz, da so teme naih kolokvijev aktualne in da vsako leto najdete v naih kolokvijih dovolj zanimivih informacij. Naj se na koncu kot vedno zopet zahvalim vsem naim poslovnim prijateljem, ki ste z oglasi v Zborniku gradiv in referatov ali z razstavnimi paneli na kolokvij finanno podprli in omogoili njegovo izvedbo.

Ljubljana, maj 2000

Direktor doc.dr. Andrej Zajc, univ.dipl.ing.fiz.

Sponzorji Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije DDC - Druba za dravne ceste d.o.o., Ljubljana Form + Test Seidner + Co. GmbH, Nemija GP Beigrad d.d., Ljubljana GIP Vegrad d.d., Velenje HTZ I.P. d.o.o., Velenje IN.CO Invest, podjetje za pripravo in izvedbo investicij, Ljubljana IRI d.d, Ljubljana Mjeovito vodoprivredno preduzee Sprea d.d., Tuzla, BIH Primorje d.d., Ajdovina Premogovnik Velenje d.d., Velenje Ratajc Gradbenitvo Konjice, Slovenske Konjice Reinal d.o.o., Ljubljana Salonit Anhovo d.d., Anhovo SGP Kograd Beton IGEM d.o.o., entjan pri Dravogradu SGP Stavbar, Podjetje IGM Hoe, Hoe Tebag d.o.o., Zagorje TKK tovarna kemijskih izdelkov in proizvodnja krede Srpenica d.d., Srpenica ZAG Zavod za gradbenitvo Slovenije, Ljubljana

Vsebina
Zakonodaja gradbenih proizvodov v lui doloil Evropske unije Rajko Javornik Projekt betona Velimir Ukrainczyk Plan betoniranja Vitoslav Dobnikar Materiali za kakovosten beton A. Zajc Projektiranje sestave betonov Jakob uteri Vpliv inovativne organiziranosti na kvaliteto proizvodnih procesov v gradbenitvu Ivan Bajcar Prilagoditev slovenske zakonodaje zahtevam direktive Sveta Evrope o gradbenih proizvodih Franci Ceklin Lastna kontrola kakovosti Meta Zajc Pogorelnik Preskuanje mehanskih lastnosti betonov Aljoa ajna Preskuanje obstojnosti betonov Matthias Maultzsch Naknadno dokazovanje kakovosti vgrajenega betona in dolgorono opazovanje objektov Iztok Leskovar Napake pri grajenju z betonom in monost njihovih sanacij Klaus Littman 1 5 17 21 27

33

39 43 47 51

57 61

Zakonodaja gradbenih proizvodov v lui doloil Evropske unije

Rajko Javornik
Ministrstvo za okolje in prostor

NAMESTO UVODA PRELET ZADNJEGA DESETLETJA IN CELO VE , OZ. KORAK BLIE K GP Obravnavano obdobje je zaznamovano za Slovenijo z veliko spremembo v mesecu decembru 1990, razglasom neodvisnosti in posledino spremembami, ki jih generirajo samostojnost, suverenost, mednarodno priznanje, proces preobrazbe drubeno ekonomskih parametrov, vzpostavljanja novega pravnega reda. Z neodvisnostjo so bili dani temeljni pogoji razvoju trnega gospodarstva, pojavile so se potrebe po vzpostavitvi nekaterih novih ali razirjenih slub in institucij, ki so bile potrebne zaradi nastalih sprememb. Integracijski procesi priblievanja evropskemu gospodarskemu prostoru so bili postavljeni ob bok procesom posodabljanja nekdaj skupne zakonodaje, ki je postala nacionalna in je bila postavljena v nevarne trende zastarevanja. V priujoem kolokviju ne bo asa za obravnavo pogledov na celotno zakonodajno podroje, saj tudi ni potrebno, ampak le na tehnino zakonodajo in na tem irokem podroju na tisti segment, ki ga pokrivajo gradbeni proizvodi. V procesih priprave in usklajevanja tehnine zakonodaje je Vlada Republike Slovenije v maju 1995 sprejela izredno pomemben sklep o harmonizaciji zakonodaje in sicer tistega dela, ki je v zakonodaji Evropske unije predviden kot bodoi skupen segment zakonodaje. Sledile so nujne predhodne opredelitve in prevzemi pristojnosti posameznih vladnih resorjev nad predpisi, ki so z osamosvojitvijo postali v celoti nacionalni. Ob tem smo bili sooeni tudi s prietkom realizacije doloil podpisanega Evropskega sporazuma o pridruitvi Slovenije z Evropsko unijo (EU), ki je bil uveljavljen v februarju 1999 in pomeni postopno prilagajanje (vendar budno zasledovan asovni potek) doloenih podroij tehnine zakonodaje evropskemu pravu . Glavni cilj EU je vzpostavitev enotnega notranjega trga, to pa pomeni odstranitev vseh ovir pri trgovanju med lanicami, tako tehninih kot pravnih. V obdobju do vkljuitve, Slovenija tudi ne sme zaostrovati pogojev, pod katerimi je osebam evropskega prava dostopno slovensko trie. Z dnem vkljuitve v

polnopravno lanstvo bo tudi za Slovenijo prielo veljati pravilo, da pravni akti EU uinkujejo v dravah lanicah neposredno, brez ratifikacije. Na teh naelih sloni pravni red, ki se mu na doloenih podrojih s harmonizirano zakonodajo pribliujemo. Tudi tehnina zakonodaja EU sledi razvoju skozi sistemske faze, ki so ( e se ozremo v preteklost) temeljile na razlinih predstavah o monostih in nainih vzpostavitve in uresnievanja enotne tehnine zakonodaje. Prvotno mnenje, ki je bilo ovreno, je govorilo o pripravi nove enotne tehnine zakonodaje za vsa regulirana tehnina podroja, torej za vse proizvode in storitve. S takimi navedbami moramo sei celo ve kot deset let v preteklost in omeniti nastajanje EU (Parika pogodba 1951 - pogodba o ustanovitvi evropske skupnosti za jekloin premog, Rimska pogodba 1957- pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, Maastrichtska pogodba 1992, pogodba o EU, Amsterdamska pogodba 1997, nova pogodba o EU). Te navedbe naj bodo zadostna opora zapisom, kako nedodelana je e tehnina zakonodaja EU ( posebno na podroju gradbenih proizvodov), ki se ji prilagajamo. V obdobju do leta 1985 so tehnine specifikacije drav EU v nacionalnih predpisih (sem tejemo standarde in tehnina soglasja) predstavljale znatne ovire na podroju prostega pretoka blaga. Leta 1985 je Evropska komisija, ki je bila ustanovljena v okviru drav EU, sprejela ukrepe, katerih namen je bil odloneje posei v odpravo ovir pri prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala. Ukrepi so bili zdrueni v Beli knjigi, urejajo oblikovanje notranjega trga na principih t.i. "novega pristopa". Ker je "stari pristop" temeljil na odstranjevanju ovir s harmonizacijo tehninih specifikacij proizvodov in predstavljal zelo poasen proces harmonizacije tehnine zakonodaje, je novi pristop bil in je e zasnovan na doloevanju ravni obnaanja proizvoda. Z novim pristopom so utemeljini naslednji principi : harmonizacija zakonodaje se nanaa na bistvene zahteve, ki jih mora izpolniti proizvod, dan v promet na notranjem trgu, trgu EU; direktiva je dokument Sveta EU, zakonodajnega telesa, ki ga sestavljajo zunanji ministri drav lanic. Direktive so podlaga za harmonizacijo t.j.

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

R. Javornik

uskladitev nacionalnih pravnih ureditev drav EU, nain implementacije pa drave izberejo same, pomembna je dosega cilja, t.j. harmonizirana podrona zakonodaja; tehnine specifikacije proizvodov, ki izpolnjujejo doloene bistvene zahteve iz direktiv, so dane v harmoniziranih standardih; uporaba harmoniziranih standardov je prostovoljna, zato se lahko proizvajalec vedno sklicuje tudi na druge tehnine specifikacije, razen v primeru, ko nacionalni tehnini predpis s sklicevanjem na posamezen standard naredi letega obveznega; proizvodi, izdelani v skladu s harmoniziranimi standardi veljajo domnevno skladni z ustreznimi bistvenimi zahtevami.

komisje) sta oba elementa vkljuena; harmoniziran zakon o gradbenih proizvodih vsebuje tudi reitve prehodnega obdobja . PREDLOG ZAKONA O GRADBENIH PROIZVODIH ( ZGPRO) Splone dolobe : Med zapisanimi temeljnimi dolobami - skladnimi z direktivo CPD je pomembno doloilo, da so predmet zakona le tisti gradbeni proizvodi (v nad. bes.GP), katerih lastnosti so povezane z izpolnjevanjem bistvenih zahtev za gradbene objekte v katere so vgrajeni. Gradbeni objekti so v nadaljevanju opredeljeni kot stavbe in gradbeni inenirski objekti, GP pa kot vsak proizvod, ki je izdelan za trajno vgraditev vanje. Zelo pomembno je doloilo o omejenem dosegu zakona, kajti zakon ureja le dajanje GP v promet ne pa tudi njihove uporabe. Uporaba GP je prepuena zakonodaji o gradbenih objektih. Zakon o gradbenih proizvodih (v nadaljnem besedilu ZGPro) omogoa obstoj reguliranja zahtev za gradbene proizvode, za katere e ni harmoniziranih tehninih specifikacij. Naknaden sprejem harmoniziranih tehninih specifikacij posledino vzpostavi pogoje dajanje v promet le na osnovi izpolnjevanja zahtev harmoniziranih tehninih specifikacij. ZGPro omenja razlagalne dokumente posebej, le-ti pa nimajo neposrednega pravnega uinkovanja. Poznavanje in razumevanje razlagalnih dokumentov je pri pripravi (nacionalnih) tehninih specifikacijje tako kljunega pomena, da je predlagana njihova izdaja v slovenskem jeziku in javnosti dosegljiva. Dajanje GP v promet GP smejo biti dani v promet le, e ustrezajo svoji nameravani rabi, kar pomeni, imeti morajo take lastnosti, da bodo gradbeni objekti, v katere so vgrajeni ( e so le-ti pravilno projektirani in grajeni) izpolnjevali bistvene zahteve. Zakonito dajanje v GP promet temelji na upotevanju harmoniziranih tehninih specifikacij. Nacionalni del sistema omogoa reguliranje tistih GP, ki ne bodo predmet harmoniziranih zahtev, zaradi varnosti pa bo mogoe oblikovanje nacionalnih zahtev. Vsaka iritev harmoniziranih vsebin bo posledino skrila nacionalne vsebine. Ob slovenskih nacionalnih standardih in nacionalnih tehninih soglasjih ZGPro dopua tudi izdajo slovenskih tehninih predpisov. Izdan bo za doloen GP in to v primeru, da zanj ne bodo obstojali v celoti potrebni slovenski nacionalni standardi. Oznaevanje skladnosti GP temelji na pogojih iz podzakonskega predpisa pristojnega ministra, s katerim bo uredil dolnost in nain oznaevanja GP z

Trenutno stanje na podroju tehnine zakonodaje v Republiki Sloveniji je takno, da gradbene proizvode pokriva z nekaj doili zakon o graditvi objektov iz leta 1996. V njegovem doloilu je mogoe prebrati povzeto definicijo bistvenih zahtev za objekte, ki je navedena v Direktivi o gradbenih proizvodih ( 89/106/EEC, v nad. bes. CPD): "gradbeni proizvodi marajo ob normalnem vzdrevanju v ekonomsko sprejemljivi dobi brez vejih pokodb in prekomerne obrabe prenesti vplive normalne rabe in okolja tako, da objekt v katerega so vgrajeni, ves as svoje uporabe izpolnjuje bistvene zahteve ( v nadaljevanju doloila so navedene bistvene zahteve). Pripravljeni predlog zakona o gradbenih proizvodih, ki je v mesecu maju t.l. v programu obravnav v Dravnem zboru, bo z implementirano CPD pokril podroje gradbenih proizvodov v celoti. Ne smemo mimo dejstva, da CPD obstaja e ve kot 10 let, v vsem tem asu pa je bilo izdanih par tehninih soglasij ob nekaterih dodatnih smernicah, ki so v izdelavi in skoraj neverjetnem stanju, da so v pripravi ele prvi harmonizirani standardi podroja gradbenih proizvodov, na katerih bo slonela harmonizirana zakonodaja EU. Gre za tehnino podroje gradbenega prava EU, globoko zaznamovano s tradicijami in nacionalnimi odpori. Harmonizacija zahteva vzpostavitev, prevzemanje in spotovanje skupnih dogovorjenih izhodi in doloil. Takna stanja, posodabljanje in nastajanje slovenske tehnine zakonodaje graditve, obremenjujejo potek projekta. Nekdanji sistem priprave zakonodaje ni bil ustrezno vzoren, da bi omogoal hitra nadaljevanja, poasni procesi nastajanja na evropskem nivoju, ki slonijo na naelih medsebojnega priznavanja enakovrednih nacionalnih predpisov in ne na naelih izvajanja harmonizirane zakonodaje, terjajo reitve prehodnega obdobja. V predlogu zakona, ki je predmet predstavitve (in je predmet zasledovanja pooblaenih organov Evropske

Zakonodaja gradbenih proizvodov v lui doloil Evropske unije

znakom skladnosti CE. Nacionalnemu znaku skladnosti za prehodno obdobje je dopuena monost uveljavitve. Podeljevanje tehninih soglasij Dajanje GP v promet sloni na dveh osnovnih oblikah tehninih specifikacij od katerih tehnino soglasje predstavlja eno. Tehnino soglasje, ki je opredeljeno kot pozitivna tehnina presoja ustreznosti GP za predvideno uporabo, sme biti izdano le v primeru, e gre za gradbeni proizvod, ki nima opore v obstojeih standardih oz. od njih znatno odstopa. Predstavlja zapis zahtev, ki jim mora ustrezati GP. Tehnino soglasje se izdaja GP, ki mu v zateenem asu ni mogoe regulirati z zahtevami iz standarda(ov). V poglavju so dolobe o "harmoniziranem" in "neharmoniziranem" primeru oz. stanju. Ugotavljanje in potrjevanje skladnosti z zahtevami tehninih specifikacij Proizvajalec gradbenega proizvoda je odgovoren za potrjevanje skladnosti. Odgovarja za vse posledice povezane z GP, ki so povzroene zaradi neskladnosti. Drava si bo pridrala pravico opredelitve zahtev za GP in postopke, ki jih mora proizvajalec realizirati preden da svoj GP v promet. V ZGPro so tudi predpisani pogoji, ki jih morajo izpolniti organi, delujoi v procesu potrjevanja skladnosti . Inpekcijski nadzor je omejen na GP, ki so dani v promet ( na trg, v proces graditve). Inpekcijski nadzor je torej umaknjen iz faze proizvodnje, drava ne sodeluje ve pri jamstvu brezhibnosti proizvoda, zavezanec plaila odkodnine za morebitno kodo ostane izkljuno proizvajalec, kadar pa sta v postopek potrjevanja vkljuena tudi preskusni laboratorij ali certifikacijski organ, tudi slednja - vse zaradi proizvajalevega naroila ki ne predstavlja izvajanja preneenih javnih pooblastil. Pri izbiri kriterijev za doloitev postopka potrjevanja skladnosti pri posameznem proizvodu je izredno pomembno naelo izbire "najmanj obremenjujoega naina potrjevanja skladnosti" - tako na evropski kot nacionalni strani. Na tak nain je lahko zadoeno potrebni varnosti in varstvu okolja ter potronika, proizvajalcu pa niso naloeni nepotrebni stroki, ki vplivajo na njihov poloaj na trgu. V dolobah, ki urejajo vpraanje ugotavljanja usposobljenosti organov , ki so udeleeni v postopkih potrjevanja skladnosti in izdaje upravnih dovoljenj, ki so osnova za njihovo delo je ZGPro skoraj v celoti prevzel sistem, ki sta ga doloila zakon o tehninih

zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti ter zakon o akreditaciji. Inpekcijsko nadzorstvo Samo GP, ki so bili dani v promet so predmet inpekcijskega nadzora. Nadzor nad neposredno izdelavo GP pri proizvajalcu, ki je trenutno e (vendar le do uveljavitve tega zakona) v pristojnosti gradbenega inpektorata, bo prenesen v pristojnost organov, vkljuenih v potrjevanje skladnosti, e bo tako zahtevano v tehninih specifikacijah za posamezen gradbeni proizvod. Spreminja se torej pristojnost gradbenega in trnega inpektorata, kot je trenutno opredeljeno v zakonu o organizaciji in delovnem podroju ministrstev in zakonu o graditvi objektov. Nove reitve ZGPro bodo morale biti upotevane tudi v novem sistemskem zakonu o organiziranosti dravne uprave. Kazenske dolobe Predvidene kazni za prekrke so usklajene z viino denarnih kazni za prekrke po zakonu o sploni varnosti proizvodov ( 250.000 - 500.000 SIT oz. 2,500.000 - 10,000.000 SIT odvisno od stopnje prekrka in povzroitelja). Prehodne in konne dolobe V prehodnih in konnih dolobah so doloeni roki za izdajo tistih podzakonskih predpisov, ki so potrebni za izvajanje dolob ZGPro. V izogib pravnim prazninam pri postopnem prehodu na zahteve novih tehninih specifikacij so v prehodnih dolobah navedeni tehnini predpisi o GP, ki itijo raven varnosti potronikov, njihov preklic pa bi tudi povzroil zaasne praznine. Med prehodnimi dolobami so tudi tiste, ki razveljavljajo doloila o GP iz zakona o graditvi objektov in tiste, ki urejajo delo gradbenega inpektorata. ZGPro vsebuje tudi nekatere dolobe, ki se bodo zaele uporabljati z dnem polnopravnega lanstva Republike Slovenije v EU. Predlog ZGPro predstavlja zakonski akt, ki je usklajen z zahtevami CPD. Pri njegovi pripravi so znanje domaih strokovnjakov obasno usmerjali, odgovarjali na vpraanja in podprli z ekspertnimi mnenji neodvisni strokovnjaki PHARE, TAIEX, Komisije EU, drav lanic EU.

Projekt betona
Velimir Ukrainczyk
Graevinski fakultet Univerziteta u Zagrebu, Hrvaka

Povzetek V referatu je podan projekt betona kot sestavni del vodenja kakovosti proizvodnje betona. Abstract The paper deal with the project of concrete as a part of quality menagement of concrete production.

Kljune besede: beton, proizvodnja, vodenje kakovosti, projekt betona Keywords: concrete, production, quality menagement, project of concrete

PROJEKT BETONA JE SESTAVNI DEL ZAGOTAVLJANJA IN KONTROLE KAKOVOSTI Pojem projekt betona je bil uveden v Pravilnik o tehninih normativih za beton in armirani beton (1) vzporedno z uvajanjem sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti v betonarsko proizvodnjo (sistem ZK+KK je bil pri nas prvi uveden pri izgradnji NE Krko). Skrb za kakovost ne predstavlja novost v gradbenitvu, saj je bila vedno prisotna v obliki kontrole kakovosti (KK). Potrebno pa je poudariti, da je KK samo spremljala proizvodnjo. Kontrola kakovosti je preskuanje, zapisovanje in poroanje o doseeni kakovosti. Zato KK predstavlja logino nadaljevanje sistema zagotavljanja kakovosti. Sistem zagotavljanja in kontrole kakovosti je sinonim za predvidevanje, torej je preventiva in ne samo potrditev stanja. Sistem ZK predstavlja vse tiste nartovane in sistemske aktivnosti, ki so potrebne za doseganje ustrezne stopnje zaupanja, da bo vgrajeni material, element ali oprema imela zadovoljivo zmogljivost. Ustrezna stopnja zaupanja pomeni, da morajo udeleenci pri izgradnji v naprej podati dokaze v pisni obliki oziroma da se morajo sporazumeti o nartovanih sistemskih aktivnostih in o nainu dokazovanja kakovosti ter da so privzeti vsi potrebni ukrepi. To postaja vse bolj pomembno, ker se z napredovanjem tehnike v postopkih grajenja poveuje specializacija tako, da en postopek, na primer izdelava prednapetega nosilca, vkljuuje ve specializiranih ekip. Sistem ZK mora poveati odgovornost udeleencev in konni rezultat mora biti

uinkoviteja organizacija dela in bolj ekonomina gradnja. Najveja nevarnost in sovranik kakovosti oziroma sistema ZK je birokracija, ki izhaja iz nezadostnega znanja o tehninih vpraanjih katerega koli udeleenca pri gradnji (predlagatelja postopkov ali pogojev in tistega, ki te postopke ali pogoje odobrava). Zato je zelo pomembno, da ima vsak posameznik, ko se uvaja v delo, primerno stopnjo strokovnega znanja oziroma monost konzultacij. Pred uvedbo sistema ZK je bilo znano, da so napake (posebno tako imenovani loveki faktor) neizogibne v vseh fazah grajenja (koncipiranje investicije, projektiranje, izvajanje, proizvodnja materialov, nadzor, kontrola kakovosti). S sistemom zagotavljanja kakovosti si izvajalec prizadeva zmanjevati monost nastajanja napak in to se dosee s predhodno doloitvijo obveznosti in odgovornosti vseh udeleencev pri grajenju. Sistem ZK je inenirsko predvidevanje aktivnosti. Investitor postavlja svoje zahteve v obliki plana zagotavljanja kakovosti, vsak udeleenec pri grajenju pa mora zahteve investitorja vnesti v svoj program zagotavljanja kakovosti. Na ta nain je omogoena uinkovita kontrola postopkov za doseganje postavljenih zahtev. Pogoji kakovosti in tudi postopki za doseganje kakovosti morajo biti realni in povsem jasno opisani. Sistem ZK je torej sredstvo upravljanja, primerno za optimizacijo znanja in izkuenj strokovnjakov, ki so udeleeni pri gradnji. Vsak udeleenec pri gradnji mora predhodno izdelati predlog svojega programa ZK, ki ga revidira nadzorna sluba in odobrava

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

V. Ukrainczyk

investitor. Kopijo odobrenega programa dobijo vsi tisti, ki so odgovorni za izvedbo tega programa. Posebno pomembno vlogo pri izvajanju sistema zagotavljanja kakovosti imajo kontrolni seznami (check lists), ki jih mora dati odgovorna oseba vsakega udeleenca pri grajenju neposrednemu izvajalcu. Kontrolni seznam vsebuje vrsto vpraanj, od povsem splonih do zelo detajlnih, na katere mora neposredni izvajalec odgovoriti oziroma jih mora preveriti pred zaetkom doloenega postopka. 2. VSEBINA PROJEKTA BETONA Projekt betona sestavljata dva dela. Prvi del, ki ga izdela projektant objekta, vsebuje najpomembneje kriterije, kateri izhajajo iz posebnosti okolja, v katerem se nahaja objekt. Te kriterije postavlja investitor oziroma projektant objekta. Ta del je dopolnilo k veljavnim pravilnikom in standardom. Drugi del projekta betona predlagata izvajalec in laboratorij za kontrolo kakovosti v okviru in po pravilih sistema zagotavljanja kakovosti na osnovi svoje tehnologije, preiskanih lokalnih materialov za beton, opreme za izvajanje in organizacijske sheme gradbia (Priloga A). Na osnovi rezultatov predhodnih preiskav, ki se izvajajo v okviru drugega dela projekta betona, se lahko na zahtevo investitorja spremenijo pogoji iz prvega dela projekta betona. Glavna poglavja projekta betona so: zahtevane lastnosti sveega in strjenega betona (razred betona), pogoji eksploatacije, pogoji za izbor izhodnih materialov za beton in betona, program predhodnih preiskav izhodnih materialov in betona, poroilo o predhodnih preiskavah s predlogi, postopki priprave in manipulacije sveega betona (plan betoniranja, organizacija in oprema, transportna sredstva), nain negovanja betona, kontrola kakovosti (notranja, zunanja), elementi zagotavljanja kakovosti, plan montae elementov, projekt odrov in opaev.

dopolnila k projektu betona. Projekt betona predstavlja izhodie za projektiranje sestave betona, organizacijo betoniranja, zagotavljanje in kontrolo kakovosti betonarskih del, sistem evidentiranja, ocenitve izpolnjevanja kriterijev in poroanje. 3. PREDPOSTAVKE ZA PROJEKT BETONA Projektant predpisuje v glavnem lastnosti strjenega betona, lastnosti sveega betona pa so pogojene predvsem z opremljenostjo izvajalca del. Predpostavke za izdelavo kakovostnega projekta betona so, da obstajata Plan zagotavljanja kakovosti in Program zagotavljanja kakovosti vseh udeleencev pri gradnji. 3.1 Plan zagotavljanja kakovosti Sistem zagotavljanja kakovosti izhaja iz predpostavke, da lastnik - investitor oziroma njegova strokovna sluba s planom zagotavljanja kakovosti jasno predpie cilje, ki morajo biti doseeni v procesu grajenja in v pogojih eksploatacije. Obseg sistema zagotavljanja kakovosti je odvisen od velikosti projekta, za katerega se sistem uvaja. Pri manjih objektih je lahko zadosten e sam plan zagotavljanja kakovosti, ki vsebuje pogoje kakovosti, organizacijske podrobnosti in odgovornosti. Pri velikih in kompleksnih projektih z velikim tevilom udeleencev pri grajenju pa mora vsak od pomembnejih udeleencev pri gradnji izdelati svoj program zagotavljanja kakovosti. Glavni deli plana ZK betona so: projektna naloga, principi organizacije zagotavljanja in kontrole kakovosti, tehnini pogoji za betonarska dela, popis del, ki spadajo v sistem ZK, pristojnosti in odgovornosti udeleencev pri gradnji.

3.2 Programi zagotavljanja kakovosti Cilji, ki so predpisani v planu zagotavljanja kakovosti, se podrobno obdelajo v programih kakovosti vseh udeleencev pri gradnji. Programi ZK izvajalcev betonarskih del morajo vsebovati: Opis organizacije z odgovornostmi Postopki s projektno dokumentacijo Nain kontrole vhodnih materialov Opis procesa proizvodnje s potrebnimi kontrolami Preskuanje in ocena doseene kakovosti Oblike poroil

Pogoji, ki veljajo za vse aktivnosti pri grajenju, so podani v pravilnikih in standardih. Poleg tega obasno predpisujejo veliki investitorji splone pogoje za doloene vrste dela, kot npr. za vozia ali hidrotehnine objekte. Posebni pogoji in kriteriji se delno predpisujejo v projektni dokumentaciji, ki jo izdeluje projektant, in delno v projektih betona, katerega delata skupaj projektant ter izvajalec del in to postopoma, odvisno od napredovanja del. To so

Projekt betona

7 najvejo nominalno frakcijo agregata, pogoje obstojnosti, kot so: odpornost na zmrzovanje, plinoprepustnost, koeficient absorpcije, koeficiente difuzije, odpornost na obrabo, itd.

Programe ZK podobne vsebine morajo izdelati tudi dobavitelji materialov (razen toke 2) in laboratorij za beton. Pri opisu organizacije je potrebno posebno poudariti nain komunikacije med odgovornimi osebami na gradbiu ter upravo podjetja in investitorjem. 4. IZHODIA ZA IZDELAVO PROJEKTA BETONA 4.1 Podatki iz tehnine dokumentacije Prve tri pozicije iz vsebine projekta betona (glej toko 2) mora definirati projektant na osnovi zahtev lastnika objekta. Ti podatki temeljijo na: tehninem opisu objekta, rezultatih izrauna nosilnosti, uporabnosti in trajnosti, ki so vsebovani v definicijah razredov betona, koliinah betona po razredih, ki so razporejene po delih objekta, asovnem poteku grajenja.

4.2 Pravilniki, standardi, predpisi, ki predpisujejo sisteme potrjevanja skladnosti, in priporoila strokovnih organizacij Proces grajenja mora biti usklajen z vrsto zakonov, od katerih je najpomembneji Zakon o graditvi objektov. Prav tako se obvezno uporabljajo pravilniki, ki regulirajo posamezna podroja gradbene dejavnosti. Takih pravilnikov je ve kot tirideset, a za projekt betona je najpomembneji Pravilnik o tehninih normativih za beton in armirani beton (PBAB). Potrebno je poudariti, da ti pravilniki niso sodobni, toda v praksi se uporabljajo. Toda vse bolj se uporabljajo sodobni predpisi, ki so rezultat skupnih naporov strokovnjakov, ki so zdrueni v strokovnih organizacijah na evropskem in svetovnem nivoju. To je predvsem Predlog predpisov (Model Code) MC 90 in njegove dopolnitve (najnoveje dopolnilo je iz julija 1999 (3)). Pomembno mesto pri izdelavi projekta betona imajo standardi, s katerimi so doloeni minimalni pogoji kakovosti posameznih gradbenih materialov ter postopki preskuanja njihovih lastnosti v laboratorijih ali na gradbiih. Tako kot za pravilnike se tudi za v Sloveniji trenutno veljavne JUS standarde lahko ree, da niso sodobni in da je veina njih stara ve desetletij. V razvitih dravah se stalno spremlja uinek standardov na industrijo in na razvoj industrije ter znanosti in se standardi po potrebi revidirajo. Revizija standardov se izvaja po pravilu vsakih 5 let. Za gradbene materiale, za katere postopki preskuanja ali pogoji kakovosti niso doloeni z JUS standardi ali pa so ti preve zastareli, se lahko uporabljajo ISO ali EN standardi ali standardi drugih drav. Uporaba posameznih standardov postane obvezna, e je tako doloeno z odgovarjajoim tehninim predpisom. Prav tako lahko investitor ali projektant predpie s tehnino

Razred betona vedno vsebuje podatek o marki betona, v odvisnosti od pogojev obstojnosti, uporabnosti ter tehnologije pa je potrebno definirati e: zahteve za svei beton, potrebo po aeriranju betona, omejitve za vrednosti v/c, vrste in koliine cementov, hidratacijsko toploto, pogoje kakovosti agregatov, temperaturne karakteristike, posebno

pogoje za deformacijske karakteristike betona, kot so modul elastinosti, koeficiente krenja in lezenja,

Slika 1: Struktura sistema zagotavljanja kakovosti v izvajalski organizaciji (2).

8 dokumentacijo standardov. obvezno uporabo

V. Ukrainczyk

doloenih

izpustijo tiste bistvene dopolnitve, ki so karakteristine za doloeno vrsto objekta. 4.4 Klimatski in drugi pogoji okolice e v projektu niso podani podatki o klimatskih pogojih, jih mora zbrati izvajalec del, ker bistveno vplivajo na lastnosti betona in s tem na izbor tehnologije in materialov za beton. Obstaja ve klasifikacij klimatskih pogojev (5). Po T. Kpenu obstaja glede na temperaturni reim zraka in padavin pet vrst glavnih klimatskih con, ki so oznaene z velikimi rkami od A do E. Cone A, B, C, D se naprej delijo v odvisnosti od tega, kdaj se pojavlja suno obdobje in kolikne so koliine padavin, in dalje, kakne so srednje letne temperature in temperature najtoplejega meseca. Na ta nain se pride do 11 glavnih vrst klime: A. tropska klima, pri kateri je srednja temperature vseh mesecev 18oC. Tropska klima je lahko pragozdna in savanska, B. suha klima, ki je definirana s kombinacijo temperature in padavin. Suha klima je lahko pustinjska in stepska, C. zmerno topla deevna klima, pri kateri je srednja temperature najhladnejega meseca - 3oC, vsaj en mesec pa ima srednjo temperaturo >10oC. Zmerno topla deevna klima je lahko zmerno topla vlana klima, sredozemska (mediteranska) klima ali zmerno topla klima s suho zimo, D. sneno-gozdna (borealna) klima, pri kateri je srednja temperatura najhladnejega meseca < 3oC, srednja temperatura najtoplejega meseca pa > 10C. Borealna klima je lahko vlana ali suha sneno-gozdna klima, E. polarna (snena) klima, pri kateri je srednja temperatura najtoplejega meseca 10oC. Polarna klima je lahko klima tundre in klima venega mraza. Podatki iz te klasifikacije dajo samo osnovne orientacijske podatke, za projekt betona pa se morajo pridobiti detajlni podatki o parametrih klime, ki pomembno vplivajo na projektiranje betona, kot so: temperature: najvija in najnija v posameznih letnih obdobjih, razlike med dnevno in nono temperaturo, razlike med zimsko in letno temperaturo; vetrovi: roa vetrov, mo in pogostost vetrov glede na smer konstrukcije. Tako je npr. koliina kloridnih ionov v AB konstrukciji nekajkrat veja na strani, ki je izpostavljena glavni smeri vetra v primerjavi z zaslonjeno stranjo; relativna vlanost okolice, ki je pomembna za nego betona in kasneje vpliva na trajnost strjenega betona;

Evropske drave so pred ve leti osnovale Evropski komite za standardizacijo (CEN), pri katerem izdelujejo tehnine komisije CEN TC 51 in CEN TC 104 za beton in za izhodine materiale evropske standarde (z oznako EN) in evropske predstandarde (z oznako ENV). Drave lanice (drave EU in EFTA) morajo po doloenem asu z EN zamenjati odgovarjajoe nacionalne standarde. ENV postanejo veljavne 3 leta po uvedbi (sprejetju), do takrat pa se lahko uporabljajo odredbe nacionalnih standardov. Pred sprejetjem dobijo EN in ENV prefiks pr (prEN oziroma prENV). Novi standard EN 206 Beton Obnaanje med uporabo, proizvodnja in skladnost, bo osnova za zamenjavo sedanjega Pravilnika o tehninih normativih za beton in armirani beton. Ta standard bo prinesel bistvene inovacije predvsem glede obstojnosti, ravno tako pa tudi glede preskuanja betona. Obravnava pa ne samo podroje normalnih, ampak tudi lahkih betonov in betonov z veliko prostorninsko maso. ENV 206 predpisuje postopke preskuanja v EN standardih, ki imajo osnovo v ISO standardih. Podobno so bili v svetu sprejeti standardi serije ISO 9000, ki predpisujejo upravljanje kakovosti ne le v gradbenitvu, temve v kateri koli gospodarski panogi in tudi drugih dejavnostih (4). Vsak uspostavljen sistem upravljanja kakovosti mora biti certificiran s strani priznane in ugledne certifikacijske organizacije. Evropske strokovne organizacije na podroju gradbenitva so izdale modele predpisov z naslovom EUROCODE. To so modeli za nacionalne predpise, njihov cilj pa je poenotenje pravil za projektiranje in izvajanje vseh vrst objektov v Evropi. Na podroju betonskih konstrukcij je to EUROCODE 2. 4.3 Sploni tehnini pogoji za betonarska dela Gradbene uprave vejih investitorjev kot npr. elektogospodarstvo, vodnogospodarstvo, ceste, eleznica, imajo splone pogoje za izgradnjo njihovih tipskih objektov. Sploni tehnini pogoji za izgradnjo inenirskih objektov vsebujejo detajlni opis del, splona navodila za tiste, ki bodo kandidirali za izvajanje del, navodila za pripravljalna dela in organizacijo gradbia, opis objekta, predvidene postopke grajenja, pogoje kakovosti materialov, koliine materialov, terminski plan izvajanja, nain prevzemanja del, monitoring izvedenih konstrukcij itd. Posebno poglavje predstavljajo posebne tehnine specifikacije za izvajanje gradbenih del, v okviru katerih se kot posebno poglavje nahaja tudi izvajanje betonarskih del. Mnogokrat so sploni tehnini pogoji preve obirni, ker ponavljajo mnoge teze iz pravilnikov in standardov. To se kona tako, da jih tisti, katerim so namenjeni, ne preberejo in tako

Projekt betona

slanost morja, koncentracija sulfatov v podzemni vodi, koncentracija drugih agresivnih medijev, ki povzroajo korozijo betona ali armature, itd; koncentracija CO2 v zraku v odvisnosti od relativne vlanosti v neposredni okolici AB konstrukcije. Tako je npr. koncentracija CO2 v zraku v mestih ali na avtocestah desetkrat veja od normalne in je zato tam riziko karbonatizacije betona in korozije armature bistveno veji; nivo plime in oseke, viina valov, viina vodostaja reke in podzemnih vod.

preiskave za take projekte se morajo zaeti e v fazi koncipiranja investicije, ker morajo podatki iz predhodnih preiskav sluiti projektantu kot osnova za izbor razredov betona in definiranje pogojev okolja. Odpiranje novih nahajali agregatov vkljuuje geoloke raziskave, mineraloke in petrografske preiskave agregata, izbor naprav za predelavo agregata ter organizacijo proizvodnje in transporta. Izbor optimalne vrste cementa se lahko izvri na osnovi pregleda pripadajoih certifikatov o skladnosti, lahko pa predstavlja zelo obsene preskuse, e se morajo izvesti doloene modifikacije za proizvodnjo posebne vrste betonov. Po izboru izhodnih materialov za proizvodnjo betona se izvajajo predhodne laboratorijske preiskave z reprezentativnimi vzorci. Po potrebi lahko te preiskave vkljuujejo tudi izbor dodatkov za beton. Predhodne preiskave morajo podati osnovne zakonitosti za projektiranje predvidenih razredov betona, ki so: potreba po vodi pri sveem betonu doloene konsistence; odnos med trdnostimi in vrednostimi v/c za irok obseg koliin cementa; kontrola pogojev trajnosti betona v primernih pogojih okolja.

Poleg parametrov klime se mora za projekt betona zbrati detajlne mineraloko-petrografske podatke o tleh in podatke o vsebnosti monih kodljivih snovi v podtalnici (mavec, drugi sulfati, nitrati, nevezani CO2, itd), podatke o vodoprepustnosti tal. Projektiranje betona v industrijskih pogojih zahteva poznavanje tehnolokega procesa in monih kodljivih sestavin, ki prihajajo v stik z betonom. 5. PREDHODNE PREISKAVE MATERIALOV ZA BETON IN BETONA Predhodne preiskave betona imajo lahko zelo razlien obseg. Na mnogih objektih se lahko uporabijo e poznane in preiskane sestave betonov in je potrebno samo preveriti, e sestave betonov ter rezultati preiskav odgovarjajo zahtevanemu razredu betonov. Toda za veje inenirske projekte, v okviru katerih se bodo odprla nova nahajalia materialov, izvajale doloene modifikacije sestav cementov, uporabljale posebne reitve opaev ali sredstev za vgrajevanje, lahko trajajo predhodne preiskave est ali ve mesecev. To se redno dogaja pri gradnji energetskih objektov in vejih cestnih odsekov. Predhodne

Na osnovi rezultatov laboratorijskih preiskav betona se izvajajo preiskave izbranih sestav na betonarni (full-scale-test). Te preiskave morajo pokazati vpliv opreme in ekipe, oziroma tehnologije meanja, transporta in vgrajevanja na lastnosti betona. Iz vsake meanice se pripravijo vzorci za preverjanje osnovnih lastnosti betona in za primerjanje z rezultati laboratorijskih preiskav ter vzorci za detajlne preiskave posebnih lastnosti. Na osnovi rezultatov teh

Slika 2: Shema betonarne z oznakami mest pogostih kontrol.

10

V. Ukrainczyk

preiskav se izberejo sestave betonov za redno proizvodnjo. Kasneje se med proizvodnjo pridobi mnoico rezultatov iz kontrolnih preskusov za posamezne razrede betona, ki pokaejo variacijo kakovosti betona. Na osnovi rezultatov kontrolnih preskusov v doloenih obdobjih, se za ta obdobja izraunajo statistini parametri in na osnovi teh se korigirajo projektirane sestave betonov, da bi bile kar najbolj izpolnjene podane zahteve tehninih pogojev in istoasno zahteve ekonominosti. Naslednji korak pri izdelavi projekta betona je program kontrole proizvodnje. Ta program je sestavljen iz kontrole betonarne, kontrole vhodnih materialov in kontrole proizvedenega in vgrajenega betona. Proizvodnja betona je odgovorno inenirsko delo, za katerega je potrebno dobro poznavanje betonarne, procesov proizvodnje, fizikalnih in kemijskih lastnosti cementa in agregata, reolokih lastnosti betona ter projekta betonske konstrukcije. To so predpostavke za izdelavo kakovostnega programa kontrole proizvodnje. Od sprejema posameznih izhodnih materialov pa do izdobave sveega betona se izvajajo vsakodnevne in tedenske ter druge obasne kontrole vhodnih materialov in posameznih sklopov betonarne (slika 2). V okviru ZK se mora predpisati kontrolo vseh materialov za pripravo betona. Kontrola mora biti vizualna pri dospetju materialov na gradbie in pri razkladanju, ko se jemljejo vzorci za preskuanje. Preskuanje materialov se programira tako, da so dokazi o njihovi skladnosti s predpisanimi pogoji na voljo pred vgrajevanjem. Postopke kontrole in kriterije za vse materiale se mora navesti v projektu betona. Izbor dobaviteljev materiala mora temeljiti na njegovi

dokumentaciji o kakovosti in referencah ter na izvedenem pregledu organizacije njegove proizvodnje in sistema ZK. V programu ZK je potrebno navesti spremljajoo tehnino dokumentacijo vsake dobave in periodina potrdila o kakovosti. O gradbinih kontrolah izhodnih materialov in o certifikatih ter drugi dokumentaciji, pridobljeni od dobaviteljev izhodnih materialov, je potrebno uspostaviti enostaven in pregleden sistem poroanja (slika 3). V programih kontrole proizvodnje se mora za vsako betonarno oziroma izhodni material in beton predvideti pogostost preskuanja v odvisnosti od asa in od koliin (primeri so podani v tabelah 1 in 2). V kolikor se beton dobavlja na gradbie iz centralne betonarne, je potrebno izdelati program kontrole skladnosti, ki je enak programu kontrole proizvodnje toda s priblino polovico manj preskuancev. S programom kontrole skladnosti se mora dokazati, da med transportom ni prilo do bistvenih sprememb lastnosti betona.

Plani betoniranja posameznih delov konstrukcije so prav tako sestavni del projekta betona, toda pripravljajo se sproti z napredovanjem gradnje. To je predmet posebnega referata na temu kolokviju. Projekt opaa in odra mora vsebovati detajle konstrukcije opaa, nain spajanja in vrste postavitve ter popravila defektne povrine po odstranitvi opaa. Za spremljanja procesa proizvodnje se poleg dnevnika vodi tudi fotodokumentacija o posameznih izrednih dogodkih, o periodinih in drugih pregledih pa se pripravljajo kratka poroila.

Slika 3: Shema kontrole kakovosti vhodnih materialov za beton

Projekt betona

11

Tabela 1: Pregled kontrolnih preskusov materialov za beton AGREGAT t. Lastnost 1. Granulometrijska sestava 2. Fini delci do 0.090 mm 3. Vlanost CEMENT t. Lastnost 1. Certifikat pri dobavi 2. Standardna konsistenca 3. as vezanja 4. Obstojnost 5. Kontrolni vzorec za arbitrao DODATKI ZA BETON t. Lastnost 1. 2. Certifikat pri dobavi Deklarirana kakovost in rezultat kontrolnega preskusa VODA t. Lastnost

Pogostost preskuanja 0-4 mm 1xT 1xT 1xD 4-16mm 1 x /T 1 x /T 1 x /T

Mesto preskuanja L L L Mesto preskuanja L L L I Mesto preskuanja

Postopek preskuanja JUS B.B8.029 JUS B.B8.036 JUS B.B8.035 Postopek preskuanja JUS B.C8.023 JUS B.C8.023 JUS B.C8.023 JUS B.C1.012 Postopek preskuanja

Pogostost preskuanja vsaka dobava vsaka dobava 1 x /3M vsakih 250 t

Pogostost preskuanja vsaka dobava vsaka dobava 1 x /6M ali pri spremembi dobavitelja cementa Pogostost preskuanja

JUS U.M1.037

Mesto preskuanja 1. Barva in neistoe Vsak dan betoniranja L 2. Kvaliteta vode 1 x /3M I D Dnevno, T Tedensko, M Meseno, L Laboratorij betonarne, I Intitut

Postopek preskuanja vizuelno JUS U.M1.058

Za primer, da bi se v proizvodnji pojavile napake in negativni rezultati preskusov, mora izvajalec predhodno opisati postopke za njihovo odpravo. Ta del programa ZK mora predvideti materiale in postopke sanacije za odpravo obiajnih napak pri izvajanju betonarskih del. Prav tako morajo biti podani postopki sprejemanja oziroma zavrnitve saniranih napak. Vsi materiali in postopki morajo biti predhodno preskueni. 6. VODENJE KAKOVOSTI BETONA tevilni in variabilni parametri materialov za pripravo betona zelo razlino vplivajo na kakovost betona. Najpogosteje se te variacije pokrijejo s poveano rezervo pri projektiranju trdnosti betona. Izkunje so pokazale, da na spremembe kakovosti betona izbrane sestave v praksi najbolj vplivajo naslednji karakteristini parametri izhodnih materialov: variacije agregata, granulometrijske sestave frakcij

sprememba koliine zraka v meanici, sprememba temperature svee betonske mase in variacije trdnosti cementa.

Prvi trije parametri se manifestirajo kot spremeba potrebe za vodo pri isti konsistenci betona. Pri meanju se namre kot najbolj relevanten parameter stalno kontrolira konsistenca betona in tej se prilagaja koliina vode v meanici. Spremembe v granulometerski sestavi agregata, tudi v notranjosti optimalnih omejevalnih linij, rezultirajo v poveani potrebi za vodo pri isti konsistenci betona. Tako se na primer, e se spremeni granulometrijska sestava, ki odgovarja liniji B 32, v sestavo, ki odgovarja liniji A 32, povea koliina vode za 10 litrov pri trdi konsistenci do celo 35 litrov pri plastini konsistenci, ne da bi se konsistenca spremenila. Takne spremembe v granulometrijski sestavi se v normalni proizvodnji lahko priakujejo. So posledica sprememb, ki se lahko pojavijo v drobilnicah, lahko pa so posledica obrabe sit za proizvodnjo frakcij,

sprememba standardne konsistence cementa,

12

V. Ukrainczyk

Tabela 2: Kontrola preskuanja betona

t. Lastnost Svei beton 1. Posed stoca (cm)

Pogostost preskuanja vsak dan betoniranja, vsakih 10 m3, vsakih 10 meanic (kot za tlano trdnost) kot za posed stoca kot za posed stoca dvakrat tedensko vsak dan betoniranja, vsakih 10 m3, vsakih 10 meanic vsakih 500 m3 vsakih 500 m3

Standard JUS U.M8.050

2. 3. 4.

Koliina zraka (%) Temperatura (oC)

JUS U.M1.031 JUS U.M1.032

Prostorninska masa (kg/m3) Strjeni beton 5. Tlana trdnost (MPa)

JUS U.M1.020 JUS U.M1.051 DIN 1048 JUS U.M1.055

6. 7.

Vodotesnost Odpornost na mraz in sol

sprememb v obremenitvah sit ali v koliini vode za pranje agregata. Spremembe v standardni konsistenci cementa lahko nastanejo tudi zaradi sprememb v mineraloki sestavi surovin za proizvodnjo cementa, e veje pa nastanejo pri spremembi koliine hidravljinih dodatkov v cementu. Standardna konsistenca cementa se lahko zaradi tega spremeni od 2 do 3%, kar pomeni za beton, ki je pripravljen s 350 kg cementa/m3, spremembo koliine vode za 7 do 10,5 litrov na kubini meter betona iste konsistence! Veje spremembe v potrebi cementa po vodi so lahko tudi posledica sprememb v temperaturi betonske meanice. Te spremebe so lahko sistematske in vezane s spremembami temperature v posameznih letnih asih. Tako potrebujejo na primer betonske meanice poleti, ko so srednje temperature med 25 do 30oC 10 do 20 litrov vode ve kot v obdobjih, ko se temperature gibljejo med 5 do 10C! eprav se vsi parametri komponent betona redno preskuajo v laboratoriju betonarne, se ti podatki le redko koristijo v praksi za izboljanje sestave betona, verjetno zato, ker so medsebojne odvisnosti komplicirane in zakljuki po shemi (slika 4) en vzrok ena posledica neprimerni. ele ko preskusi strjenega betona pokaejo neko pomanjkljivost v kvaliteti, se analizirajo vzroki in se nato spremeni sestava betona tako, da se na primer ob konstantni konsistenci obdri tudi konstantno vrednost v/c. To je mono dosei z istoasno spremembo koliine cementa in vode ali pa z uporabo kemijskih dodatkov. Z upeljavo raunalnike obdelave podatkov in s formiranjem baze podatkov in ekspertnega sistema se lahko znatno pospei in izbolja kompliciran proces projektiranja sestav in upravljanja s procesom

proizvodnje betona. Komplicirane medsebojne odvisnosti parametrov komponent betona in lastnosti strjenega betona se lahko s pomojo avtomatske obdelave podatkov e preventivno uvedejo v vodenje procesa proizvodnje betona. 7. KONTROLNI SEZNAMI (CHECK LISTS) Za preveritev projekta betona so se pokazali kot zelo primerni kontrolni seznami. Taki kontrolni seznami se lahko uporabijo pri vseh ponavljajoih se operacijah. Po vsebini so lahko namenjeni za: kontrolo kvalifikacij osebja, ki izvaja dela, in znanja strokovnega

kontrolo opreme za skladienje, tehtanje, doziranje, meanje, transport, vgrajevanje, komprimiranje in negovanje betona, kontrolo armature, opaev in odrov, kontrolo priprave povrine, nadaljevanja betoniranja, materialov za izvedbo stikov in materialov za popravila, kontrolo kriterijev razopaenja pri razlinih vremenskih pogojih in potrebne preskuse, kontrolo vseh pomonih materialov in postopkov pri izvajanju betonarskih del.

Poleg opreme z ustreznimi kapacitetami, ki izhajajo iz dimenzioniranja procesa proizvodnje, je potrebno predvideti tudi rezervne kapacitete za sluaj, e pride do zastoja ali do kake okvare v asu betoniranja.

Projekt betona

13

Slika 4: Shema vodenja sestave betona. Z vpraajem so oznaena mesta, na katerih prihaja najpogosteje do napak v funkcioniranju sestave.

LITERATURA 1. Pravilnik za beton i armirani beton, Savezni zavod za standardizaciju 1987. 2. Quality Management, Guidelines for implementation of ISO standards of the 9000 series in the construction industry, CEB Bulletin 234, 1997. 3. Structural Concrete, textbook on Behaviour, Design and Performance Updated knowledge of the CEB/FIP Model Code 1990, 3 Volumes, fib, Dec. 1999. 4. ISO 9000 Upravljanje kvalitetom i osiguranje kvalitete, Norme smjernice za izbor i koritenje; ISO 9001 Sustavi kvalitete Model za osiguranje kvalitete u projektiranju, razvoju, proizvodnji montai i koritenju; ISO 9002 Sustavi kvalitete Model za osiguranje kvalitete u proizvodnji i na montai; 5.

ISO 9003 Sustavi kvalitete Model za osiguranje kvalitete kod zavrnih ispitivanja i preuzimanja; ISO 9004 Upravljanje kvalitetom i elementi Sustava kvalitete Smjernice. Enciklopedija 6. nidari, J: Projekt betona, u Priruniku za primenu pravilnika o tehnikim normativima za beton i armirani beton, BAB 87, Graevinska knjiga, Beograd 1991.

PRILOGA A PROJEKT BETONA 2. DEL

VSEBINA 1. Uvod Osnovni podatki o objektu

14

V. Ukrainczyk

Klimatski in drugi pogoji, ki so relevantni za projektiranje betona 2. Projektirani pogoji kvalitete betona razredi betona 3. Betonarna in sredstva za transport in vgradnjo betona 4. Projekt sestava betona Kriteriji in postopki projektiranja sestave betona Preskuanje komponent Cement Agregat Voda Dodatki betonu Metode preskuanja Program preskuanja betona Program preskuanja v gradbinih pogojih Izbor sestave betona

PRILOGA B PRIMER KONTROLNEGA SEZNAMA: ZAGOTOVITEV KVALITETE BETONA V VISOKOGRADNJI

I. Pri projektiranju Ali so v opisu del predpisana vse potrebne lastnosti? 1. statine in kostrukcijske zahteve marka betona maksimalno zrno agregata konsistenca betona 2. obstojnost delov konstrukcije odpornost na mraz in druge klimatske pogoje arhitektonski betoni vodonepropusnost agresivna tla in podzemne vode povrine izpostavljene delovanju soli za odtaljevanje 3. Zahteve za vidne betonske povrine ravnost struktura enakomernost barve pore Ali so predpisani pogoji negovanja betona? II. 6 tednov pred betoniranjem Ali je predvideno meanje betona na gradbiu? e je: Ali je prisotna za vse razrede betona odgovarjajoa oprema, ki deluje (tehtnice, vodomer, dozirne naprave za kemijske dodatke, boksi za frakcije agregata)? Ali je betonara testirana in kapaciteta odgovarja maksimalnim predvidenim koliinam betona? Ali je betonara opremljena za betoniranje v ekstremnih klimatskih pogojih (gretje odnosno hlajenje vode)? Ali obstojijo za vse predvidene razrede betona podatki o predhodnih raziskavah z materiali, ki so na razpolago na betonarni? Ali se bo beton dobavljal iz centralne betonare (transportni beton)? e ja, ali ima betonara certifikate o kakovosti za odgovarajajoe razrede betona? III. Pravoasno pred zaetkom betoniranja Za transportni beton: Ali obstoje toni podatki za naroanje doloenih razredov betona? Trdnost Posebne lastnosti Maksimalno zrno agregata (prilagojeno debelini zaitnega sloja betona in armiranosti betonskih elementov) Konsistenca (prilagojena nainu vgrajevanja in dimenzijam elementa) Nain transporta na gradbiu in vgrajevanja

5. Proizvodnja betona Meanje Transport Vgradnja Negovanje betona

6. Program kontrole kvalitete betona 7. Program kontrole soglasnosti 8. Malte za injektiranje 9. Kontrola kvalitete jekla za armiranje 10. Pogoji betoniranja v ekstremnih klimatskih pogojih 11 Izvajanje stikov 12. Popravljanje napak pri betoniranju 13. Laboratorij Tloris laboratorija Oprema laboratorija Osebje v laboratoriju Kontrolni listi Formularji Standardi, pravilniki in prironiki

Projekt betona

15

(rpni beton, betoniranje pod vodo itd) Potrebno upoasnjevanje vezanja betona Ali je doloena strokovna oseba, ki bo prevzemala in potrjevala poiljke transportnega betona? Ali je pregledana potrebna oprema za meanje, transport, vgrajevanje betona, in ali ima ustrezno kapaciteto? Ali obstoji odgovarjajoa oprema za zgoevanje betona in izkuen strokovni delavec, ki bo z njo delal? Ali je doloeno, kje na objektu bo potrebno uporabljati posebno sastavo betona ali poseben postopek ugrajevanja (npr. zaradi goste armature, posebnih pogojev za izgled povrine)? Ali so zagotovljeni vsi pogoji za preskuanje betona skladno s predpisi? Kdo? Kdaj? Kje? Ali so pripravljeni vsi ukrepi za negovanje betona? Ali je armatura pravilno poloena in ali so nameeni distanniki? Ali je opa dobro pritrjen in pripravljen (oien, namazan, zatesnjen, brez obrabe povrin itd) Ali so potrebni ukrepi za zaito pred mrazom? Ali je pripravljen plan betoniranja, ali so doloena mesta delovnih stikov? IV. V asu betoniranja Ali strojnik na betonarni lahko ocenjuje konsistenco betona - ali ima za to potrebno znanje iz tehnologije betona? Ali izdobavljeni beton odgovarja zahtevam iz projekta? Ali je konsistenca betona pravilna? Ali nadzira strokovna oseba vgrajevanje in zgoevanje betona? Ali se beton preskua skladno s programom in ali se preskuanci pravilno negujejo? Ali se v sluaju neustrezne konsistence ukrepa? V. Neposredno po koncu betoniranja Ali se beton pravilno neguje? Ali je potrebno beton zatititi pred mrazom? Ali se opa prekmalu demontira in ali se beton prehitro obremenjuje z materiali ali s kakim drugim bremenom ? Ali so arhitektonski betoni zaiteni od prehitrega vplivanja vode?

Plan betoniranja
Vitoslav Dobnikar
IRMA Intitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Povzetek Referat obravnava usposobljenost proizvodnih obratov ter pripravljenost na gradbiu za izvajanje betonarskih del vejega obsega in pomanjkljivosti Abstract To prepare a plan of concreting og greater extent, we must know the ability of production factory and readiness on site. We also present the faultineses wich appeares in practise.

Kljune besede: proizvodnja betona, betoniranje, plan betoniranja Keywords: production of concrete, concreting, plan of concreting

1. UVOD Plan betoniranja je v svojem bistvu sestavni del projekta betona, ki je obravnavan kot celota v predhodnem referatu. Vsebinsko po eni strani opredeljuje vse potrebne postopke pri proizvodnji betona, ki zagotavljajo proizvodnjo betonov skladno z zahtevami projekta. Na drugi strani pa opredeljuje zahteve oz. postopke, ki jih je treba izvesti na gradbiu, da je izvedba same konstrukcije popolnoma v skladu z zahtevami projekta glede mehanskih in obstojnostnih lastnosti. Popolna ali im bolja skladnost proizvodnje in vgrajevanja je pogoj za izvedbo kakovostne konstrukcije kot posameznega elementa ali celote. V referatu zato obravnavam stanje proizvodne opreme, vplivov na izbor tehnologij proizvodnje betona, ukrepe, ki jih je treba izvesti na gradbiu in pomanjkljivosti oz. probleme, ki se pojavljajo pri proizvodnji in na gradbiih. 2. PROIZVODNJA BETONA Smo v obdobju intenzivnih gradenj objektov avtocestnega programa, kakor tudi posameznih vejih objektov v visokogradnji. Intenziteta gradenj, predvsem zaradi kontinuitete del, ne glede na letna obdobja, zahteva prilagoditev proizvodnih obratov dinamiki gradnje. Prilagoditev proizvodnih obratov ni miljena le kot obnova tehnoloke strojne opreme, ampak tudi v uporabi tehnologij za proizvodnjo zahtevanih vrst betonov.

2.1 Strojna oprema Za potrebe gradbi, kjer se dnevno v posamezne konstruktivne elemente vgrajuje tudi po 300 m3 betona ali ve, je predpogoj, da so proizvodne naprave zmone proizvesti potrebno koliino zahtevane vrste betona v asu, ki je predpisan za doseganje homogenosti betona v konstrukciji. Za dosego tega je izbira proizvajalca, ki ima ustrezno strojno opremo v smislu zagotavljanja potrebnih koliin in ustrezno usposobljeno osebje za proizvodnjo in izvajanje tekoe kontrole proizvodnje bistvenega pomena. V nadaljevanju je prikaz stanja strojne opreme proizvodnih obratov S-V Slovenije. Primerna oprema je predpogoj za ustrezno pripravo plana betoniranja. 2.1.1 Mealci V praksi se je pokazalo, da so za veje betonae primerni mealci s proizvodno kapaciteto okrog 50 m3/h. Mealci, ki se uporabljajo v starejih betonarnah so najvekrat protitoni z eno vertikalno osjo. Noveji so planetni protitoni, ki omogoajo visoko stopnjo homogenosti betona, prav tako pa tudi monost vizuelnega ocenjevanja pripravljanega betona. Manj se uporabljajo mealci s horizontalno osjo.

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

18 2.1.2 Skladienje agregata

V.Dobnikar

Za skladienje agregata se v starejih proizvodnih obratih uporablja najvekrat skladienje v zvezdasti deponiji. V novejih in tudi v nekaterih starejih obratih pa bolja reitev, kot je linijski sistem silosov, ali pa e bolje, skladienje v veprekatnih stolpnih silosih. 2.1.3 Skladienje cementa Za skladienje cementa se v vseh primerih uporabljajo jekleni silosi razlinih kapacitet s polnimi transporterji cementa do mealca. 2.1.4 Doziranje vode V nekaterih primerih je doziranje vode neposredno v mealec preko merilcev pretoka ali impulznih dozatorjev vode. Najvekrat pa se voda dozira preko tehtnic vode, kar je primerno tudi za doziranje reciklirane odpadne vode. 2.1.5 Skladienje in doziranje dodatkov Dodatki so najvekrat skladieni v plastinih posodah, ki so nameene v bliini mealnega dela. V novejih in starejih obnovljenih obratih so dodatki skladieni v zaprtih prostorih tako, da so zaiteni pred temperaturnimi vplivi. Najbolj pogosta je uporaba tekoih dodatkov, katerih doziranje je najvekrat volumensko preko rpalk v dozirne posode. Veji del betonarn je e opremljen z dvema dozirnima napravama. Sistem za doziranje prakastih dodatkov (ali barvil) je nameen v novejih tipih betonarn, predvsem na tistih, ki proizvajajo betonsko galanterijo. 2.1.6 Merjenje vlage v agregatih Betonarne starejega tipa nimajo vgrajenih merilcev vlage v agregatu. Betonarne novejega tipa ali pa obnovljene stareje imajo vgrajene siteme merjenja vlage agregata na mestih skladienja agregata. Najnoveje betonarne pa imajo merilce vlage tako za skladien agregat kakor tudi za ugotavljanje vlage betonske meanice. 2.1.7 Oprema za zimsko betoniranje Betonarne starejega tipa, predvsem tiste z zvezdasto deponijo, nimajo posebnih oz. dodatnih ogrevalnih naprav za segrevanje agregata in vode. Obnovljene oz. dodatno opremljene imajo sisteme za ogrevanje dozirne vode. Najnoveje pa imajo sisteme z razvodom vroega zraka za ogrevanje silosov agregata in kotle za segrevanje vode. 2.1.8 Vodenje upravljanje betonarne V veini primerov so stareje betonarne opremljene z napravami za avtomatsko proizvodnjo betonov. Noveje betonarne so opremljene z raunalnikimi

sistemi, ki ob krmiljenju proizvodnega procesa omogoajo tudi vodenje vseh evidenc. 2.2 Proizvodne tehnologije Paleta gradenj zahteva proizvodnjo razlinih vrst betonov in je zato uporaba primernih tehnologij proizvodnje velikega pomena. To se kae predvsem pri proizvodnji betonov odpornih na vplive zmrzovanja ob prisotnosti soli, betonov visoke tlane trdnosti in ostalih betonov posebnih lastnosti kot so betoni s poveano stopnjo ilavosti, odpornosti na udar, specialne vrste betonov za preplastitve isl. V natetih primerih je zato odloilnega pomena izbor najustrezneje vrste cementa izbor prave vrste ali pravih kombinacij dodatkov optimalna sestava agregata uporaba dodatne potrebne strojne opreme

Zanesljivost in primernost uporabljenih proizvodnih tehnologij je treba predhodno dokazati z izvedbo predhodnih preiskav. Pravilno zasnovo in izvedbo lahko proizvajalec izpelje le z dovolj usposobljenim kadrom. 2.3 Planiranje proizvodnje Na osnovi podatkov oz. povpraevanja za proizvodnjo razlinih vrst betonov, proizvajalec, glede na razpolaganje s primerno strojno opremo ter preskuenih in vrednostno dokazanih tehnologij, pripravi plan proizvodnje zahtevanih koliin v eljenem in predpisanem asu. Na osnovi tega se pripravi plan tekoe kontrole proizvodnje z zahtevami pravilnika, tehninimi pogoji ali drugimi posebnimi zahtevami. 3. MESTO VGRADNJE BETONA GRADBIE Vodstvo gradnje je dolno pravoasno preuiti zahteve projekta za vgradnjo posameznih vrst betona. Pravoasen pregled zahtev projektov je potreben predvsem v smislu zahtevanih lastnosti betona kakor tudi njihove koliine. Od tega zavisi zmonost pravoasne priprave tehnologij proizvodnje zahtevanih vrst betonov z optimizacijo in eventuelno korekcijo posameznih sestav. Zelo pomemben je tudi terminski plan same izvedbe posameznih konstruktivnih elementov, predvsem pa tudi letni as izvajanja del. Razlina letna obdobja proizvodnje iste vrste betona zahtevajo razline tehnoloke reitve proizvodnje betona. 4. POMANJKLJIVOSTI V proizvodnih obratih se najvekrat pojavljajo naslednji problemi oz. pomanjkljivosti: nenatanno in nepravoasno podane zahteve za

Plan betoniranja

19

proizvodnjo betona s strani naronika nezmonost pravoasne izvedbe predhodnih preiskav neustrezna strojna oprema za proizvodnjo betonov v zimskem asu (zvezdaste deponije agregata, ni sistemov kotlov za segrevanje vode, ni prostorov za pravilno skladienje dodatkov) neustrezne (premajhne kapacitete) mealcev vgradnja le enega dozirnega sistema za dodatke variranje konsistenne stopnje sveega betona predvsem v poletnem asu (merjenje vlage v agregatu, uporaba dodatkov za zavlaevanje vezanja) in v primerih daljih transportnih poti (hlajenje vode, skladienje agregata) doseganje enakomerne in primerne stopnje aeracije glede na zahteve na gradbiu proizvodnja drajih vrst betona z ozirom na zahteve vgrajevanja na gradbiu (obvezna uporaba primernih dodatkov in vijih doz cementa) Na gradbiu se najvekrat pojavljajo naslednji problemi oz. pomanjkljivosti:

izbor proizvajalca betona, ki nima primerne ali popolne strojne opreme za proizvodnjo zahtevanih koliin betonov v vseh letnih pogojih neusklajen as prietka vgrajevanja s proizvodnim obratom neustrezno tevilo transportnih sredstev zastoji zaradi nepripravljene ali pomanjkljive opreme za vgradnjo betona nepravilen izbor mest vnaanja betona v opa nepravilen izbor prave vrste betona kadrovska tehnoloka zasedba na mestu vgrajevanja (strokovno posredovanje v primerih potrebe po hitri reitvi tehnolokega problema na gradbiu)

5. ZAKLJUEK Z doseganjem vije stopnje usklajenosti proizvodnega obrata in gradbia, kakor tudi projektanta v smislu poznavanja tehnologij, monosti izvedb in dejanskega stanja, bomo dosegli optimalno planiranje proizvodnje in vgradnje (plan betoniranja) ter optimizirali tako kakovost kakor tudi proizvodne stroke betona.

Materiali za kakovosten beton

Andrej Zajc
IRMA Intitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Povzetek V referatu je podan pregled materialov za beton in primerjava JUS in EN standardov, ki definirajo njihove lastnosti in naine njihovega preskuanja. Abstract The overwiev of the materials for concrete as well as comparation between JUS and EN standards definied the specifications and test methods of these materials are given in the paper.

Kljune besede: materiali za beton, specifikacije, preskusne metode, evropski standardi Keywords: materials for concrete, specifications, test methods, european standards

1. UVOD Brez dvoma dri resnica, da je potrebno za pripravo kakovostnega betona uporabiti prave materiale. In kateri so pravi materiali? To so materiali, ki dajo strjenemu betonu eljene, torej projektirane lastnosti. Dananji cementni beton je polifazni cementno vezan kompozit, ki je pripravljen kot homogena zmes razlinih izhodnih materialov, ki jih vsak proizvajalec betona kombinira skladno s svojim znanjem betonske tehnologije, da svojemu proizvodu, to je betonu v sveem in strjenem stanju, zagotovi zahtevane lastnosti po najniji moni ceni. Iz tega sledi, da je sestava, torej receptura betona, know how vsakega proizvajalca in je zaitena z zakonom o varstvu industrijske lastnine. Vsaka drava v okviru svojih standardov ali tehninih predpisov podaja smernice za pripravo betonov in za izvajanje betonarskih del ter naine preskuanja lastnosti betonov v sveem, strjenem in vgrajenem stanju (1), (2). V okviru teh dokumentov so podane tudi zahteve o lastnostih, ki jih morajo imeti posamezni osnovni materiali, iz katerih se doloene vrste betona pripravljajo. Zahteve o lastnostih teh materialov ter naine njihovega preskuanja predpisujejo standardi. Uporaba materialov za pripravo betonov, ki odgovarjajo zahtevam v teh standardih, znia riziko pred pojavom prezgodnjih pokodb na betonu ob pogoju, da so sestave betonskih meanic ustrezne.

2. TEHNINA REGULATIVA ZA MATERIALE ZA BETON V SLOVENIJI V Sloveniji smo tudi na podroju betona v tranziciji, kar pomeni, da velja pri nas za beton e vedno jugoslovanska regultativa: Pravilnik o tehninih normativih za beton in armirani beton (PBAB), objavljen v Uradnem listu SFRJ t. 11/87, in ustrezni standardi z obvezno uporabo, istoasno pa se v Sloveniji intenzivno pripravljamo tudi na evropsko regulativo. Veljavnost bive jugoslovanske zakonodaje predpisuje Odredba o zahtevah, katerim morajo ustrezati gradbeni izdelki, Uradni list RS t.76/95, ki uzakonja do nadaljnega obvezno uporabo JUS standardov. Pravilnik o tehninih normativih za beton in armirani beton predpisuje na peti strani, da so zahteve po kakovosti materialov za beton dosledno podane s standardi. In v nadaljevanju dodaja, da je kontrola in atestiranje cementa pri proizvajalcu urejena s posebnim odlokom Zveznega zavoda za standardizacijo in da so podobni odloki v pripravi e za kameni agregat, kemijske dodatke betonu in vodo. Po izdaji Pravilnika o tehninih normativih za beton in armirani beton so bili posamezni laboratoriji v bivi Jugoslaviji pooblaeni tudi za atestiranje kamenega agregata in kemijskih dodatkov. Ta sistem obveznega atestiranja je bil na podroju betona in materialov za beton vspostavljen samo za cement, kameni agregat in kemijske dodatke. Ta sistem e vedno velja, s tem da se uporablja izraz certificiranje namesto izraza atestiranje in seveda ni skladen z evropskim pristopom.

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

22

A. Zajc

Tabela 1: JUS standardi, ki doloajo lastnosti in naine preskuanja materialov za beton

Kameni agregat Naravni agregat in kamnine za proizvodnjo agregatov za betone Tehnine zahteve Separirani agregat za betone in asfate Osnovne zahteve kakovosti Separirani agregati (granulat) za betone Tehnine zahteve Beton; Granulacijska sestava meanice agregata za beton Cement Beli portlandski cement. Definicija, klasifikacija, pogoji za kakovost in preskuanje JUS B.C1.009 beline cementa Portlandski cement. Portladski cementi z dodatki. Metalurki cementi. Pucolanski JUS B.C1.011 cementi. Definicije, klasifikacije in tehnini pogoji Cementi z nizko toploto hidratacije. Definicija, klasifikacija, tehnini pogoji in uporaba JUS B.C1.013 JUS B.B2.009 JUS B.B3.100 JUS B.B2.010 JUS U.M1.057

Sulfatno odporni cementi. Portladski cement. Metalurki cement. Definicije, JUS B.C1.014 klasifikacije in pogoji za kakovost. Voda Voda za pripravljanje betona. Tehnine zahteve in metode preiskav Kemijski dodatki k betonu Dodatki k betonu. Definicije in klasifikacija Dodatki k betonu. Kakovost in preverjanje kakovosti JUS U.M1.034 JUS U.M1.035 JUS U.M1.058

Dodatki k betonu. Predhodne preiskave za izbiro dodatka betonu z doloenim JUS U.M1.038 agregatom in cementom

Standarde, s katerimi Pravilnik o tehninih normativih za beton in armirani beton predpisuje lastnosti in metode preskuanja materialov, ki se uporabljajo za pripravo betona, to je cementa, vode, kemijskih dodatkov in kamenega agregata, podaja tabela 1. Slovenija je trenutno e brez Zakona o gradbenih proizvodih, ki je tako kot v vseh dravah evropske skupnosti osnova za izdelavo tehninih predpisov, ki bodo predpisali sisteme potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov in s tem tudi obvezno uporabo SIST standardov v gradbenitvu. Podobno pa tudi tehnini komite Evropskega komiteja za

standardizacijo CEN/TC 104 e ni uspel dokonati svojega dela na standardu EN 206: Beton Obnaanje med uporabo, proizvodnja in skladnost, in tako obstoji samo predstandard prEN 206 iz aprila 1997, ki se bo zanesljivo e spremenil. Vendar pa se iz tega predstandarda vidi, kakna pravila bo potrebno upotevati pri materialih za proizvodnjo betonov v prihodnje. V predstandardu je podana shema, ki podaja povezavo med standardom za beton in standardi, ki doloajo lastnosti in metode za preskuanje izhodnih materialov. Ta je podana v sliki 1.

Materiali za kakovosten beton

23

EN 1992 (Eurocode 2) Projektiranje betonskih konstrukcij

EN 1991 (Eurocode 1) Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije

EN EEE Izvajanje gradbenih del EN 446 Injekcijska masa za prednapete kable postopki injektiranja EN AST Obdelava trdnosti EN 206 Beton obnaanje med uporabo, proizvodnja in skladnost EN xx betona Metode preskuanja

EN 197 Cement sestava, specifikacije in merila skladnosti

EN 196 Metode preskuanja cementa

EN 450 Elektrofilterski pepel definicije, zahteve in kontrola kakovosti EN SSS Mikrosilika definicije, zahteve in kontrola kakovosti EN 934-2 Kemijski dodatki za beton, malto in injekcijsko maso

EN 451 Metode preskuanja elektrofilterskega pepela

EN xx Metode preskuanja mikrosilike EN 480 kemijski dodatki za beton, malto in injekcijsko maso metode preskuanja EN xx Preskuanje lastnosti kamenega agregata

EN 12620 Kameni agregat za beton EN 1008 Voda za pripravo betona zahteve in preskuanje

EN 10138 prednapenjanje

Jeklo

za

EN xx Jeklo za prednapenjanje metode preskuanja

EN 10080 Jeklo za armiranje

EN xx Jeklo za armiranje metode preskuanja EN 524 4 do 6 Cevi za kable Metode preskuanja

EN 523 Cevi za kable

EN 447 Injekcijska masa za prednapete kable - Zahteve za obiajno injekcijsko maso

EN 445 Injekcijska masa za prednapete kable Metode preskuanja

Slika 1: Shema EN standardov, ki doloajo lastnosti in naine preskuanja materialov za beton, kot so podani v prEN 206.

24

A. Zajc

Iz slike 1 je razvidno, da predstandard prEN 206 predpisuje definicije, zahteve in naine kontrole kakovosti ter metode preskuanja za naslednje izhodne materiale:cemente, elektrofilterski pepel, mikrosiliko, kemijske dodatke, kameni agregat in vodo za pripravo betona. Poleg zahtev za materiale, podane v sliki 1, pa predstandard predpisuje tudi lastnosti za kameno moko in pigmente, ki se jih lahko uporablja pri pripravi betonov. e se primerja materiale za beton, katerih lastnosti so predpisane in jih je za proizvodnjo betona potrebno obvladovati, je evidentno, da je tevilo materialov, ki naj bodo pod kontrolo po prEN 206 veje kot po PBAB. Razliko predstavljajo elektrofilterski pepel, mikrosilika, kamena moka in pigmenti. Osnovna misel v obeh dokumentih je, da izhodni materiali ne smejo vnesti v beton kodljivih snovi, ki bi lahko povzroile korozijske procese betona ali armature. Zahteva PBAB za manje tevilo kontroliranih vhodnih materialov je posledica slabega poznavanja betona in problemov obstojnosti ter manje porabe navedenih materialov v asu izdaje PBAB. 3. MATERIALI ZA BETON, KATERIH LASTNOSTI SO SPECIFICIRANE V TEHNINI REGULATIVI Kot je bilo e omenjeno, izhodni materiali ne smejo biti vzrok nastanka korozijskih procesov betona ali armature, ravno tako pa morajo zagotoviti dobro sprijemljivost vseh komponent v strjenem betonu. Zato so v njihovih specifikacijah poleg lastnosti, ki jih morajo ti materiali izkazovati, podane tudi omejitve tistih komponent, ki lahko povzroijo korozijske procese. 3.1 Cement Uporabljajo se lahko cementi, ki so primerni za pripravo betonov in to so po PBAB cementi, ki odgovarjajo standardom JUS B.C1.009, JUS B.C1.011, JUS B.C1.013, JUS B.C1.014, po prEN 206 pa cementi, ki odgovarjajo standardu SIST EN 197-1. Vsi ti standardi predpisujejo lastnosti cementov: njihovo sestavo, marko, fizikalne lastnosti, trdnosti in omejitve glede prisotnosti kloridov, MgO in SO3. Za posebne cemente, ki ne odgovarjajo zahtevam nobenega evropskega standarda, se po prEN 206 mora pridobiti dokaz uporabnosti v obliki evropskega tehninega soglasja glede na zahteve standarda EN 206 ali pa dokazilo o ustreznosti na osnovi odgovarjajoih nacionalnih standardov ali pravil, ki veljajo na mestu uporabe betona. Izbor vrste cementa zavisi od vrste in namena objekta, agresivnosti okolja, v katerem se bo objekt nahajal, omejitev zaradi razvoja hidratacijske toplote, velikosti objekta in pogojev nege.

3.2 Kameni agregat Po PBAB mora kameni agregat odgovarjati standardom JUS B.B3.100 in JUS B.B2.010 in po prEN 206 standardu EN 12620. PBAB in prEN 206 predpisujeta obvezno uporabo separiranega agregata razen za betone nanjijih trdnosti in to so po PBAB betoni do MB 15, ki se jih uporablja za izravnalne sloje in polnila, po prEN 206 pa so betoni trdnostnega razreda C12/15. Agregat mora biti ist, brez glinenih primesi in slabih zrn, ravno tako pa ne sme vsebovati primesi, ki bi lahko kakor koli vplivale na vezanje cementa. Korozijski pojavi pri slovenskih betonih zaradi alkalne reaktivnosti e niso bili zaznani in zaradi tega PBAB tudi ni predpisoval ustreznih preskusov kamenega agregata. Podobno so se obnaali v sosednji Avstriji, vendar pa nekatere korozijske pojave, ki so jih opazili na betonih visokih pregrad v Avstriji, so lahko obrazloili samo z zelo poasno alkalno reakcijo (3), kar pomeni, da moramo biti tudi v Sloveniji na to pozorni. Izbor kamenega agregata zavisi od pogojev eksploatacije gradbenega elementa, v katerega bo beton vgrajen. Za pripravo sveega betona se po prEN 206 dovoljuje tudi uporaba kamenega agregata, ki se ga na betonarni pridobi z recikliranjem sveega betona ali iz odpadne vode, ki se zbere na betonarni pri pranju betonarne in transportnih sredstev. Takega recikliranega kamenega agregata se lahko doda do 5% k celokupni potrebni koliini, e se ga uporabi nesepariranega, oziroma vejo koliino, e se ga pa prej separira. 3.3 Voda za pripravo betona Po PBAB mora voda za pripravo betona odgovarjati standardu JUS U.M1.058, po prEN 206 pa prEN 1008. Po tem standardu se za pripravo betona lahko uporablja tudi odpadna voda iz proizvodnje betona (voda za pranje betonarne ter transportnih sredstev in voda iz recikliranja sveega betona). 3.4 Kemijski dodatki Uporablja se lahko samo kemijske dodatke, ki so primerni za pripravo betonov in to so po PBAB dodatki, ki odgovarjajo standardu JUS U.M1.037, po prEN 206 pa dodatki, ki odgovarjajo standardu SIST EN 934-2. V kolikor dodatek odstopa od zahtev SIST EN 934-2, se po prEN 206 mora pridobiti dokaz uporabnosti v obliki evropskega tehninega soglasja glede na zahteve standarda EN 206 ali pa dokazilo na osnovi ustreznih nacionalnih standardov ali pravil, ki veljajo na mestu uporabe dodatka k betonu. Po prEN 206 ne sme skupna koliina kemijskih dodatkov prekoraiti maksimalno priporoeno dozo proizvajalca in istoasno ne sme presegati 50g/kg cementa. Izjemo predstavljajo samo visokozmogljivi betoni, za katerih proizvodnjo je potrebno uporabiti veje koliine dodatkov. Seveda pa je potrebno biti

Materiali za kakovosten beton

25

zelo pozoren na trajnost takih betonov, ki je zaradi velike doze dodatkov lahko dolgorono prizadeta. Koliine kemijskih dodatkov, ki so manje kot 2 g/kg cementa, se sme uporabiti pri pripravi betona samo, e so raztopljeni v delu vode za pripravo betona. Ravno tako je nujno, da se pri istoasni uporabi veih kemijskih dodatkov predhodno ugotovi njihova kompatibilnost. 3.5 Vsebnost kloridov e PBAB je omejeval celokupno koliino kloridov v armiranem betonu na najve 0,4% na koliino cementa. Celokupna koliina kloridov je setevek kloridov iz cementa, kemijskih dodatkov in vode. Podobno omejuje koliino kloridov tudi prEN 206, ki dovoljuje za nearmirane betone maksimalno koncentracijo kloridov 1,0%, za armirane betone 0,4% in za prednapete betone pa 0,2% na maso cementa. 3.6 Mineralni dodatki Uporaba mineralnih dodatkov v PBAB ni bila omenjena, eprav so se uporabljali pri proizvodnji kvalitetnih oziroma visokozmogljivih betonov. prEN 206 predpisuje pravila uporabe mineralnih dodatkov in jih deli v dve grupi: tip I predstavljajo mineralni dodatki, ki nimajo nobenih pucolanskih lastnosti. prEN 206 uvra med te kameno moko in anorganske pigmente. Lastnosti kamene moke so definirane s standardom prEN 12620, za anorganske pigmente pa je standard e v pripravi. tip II so mineralni dodatki s pucolanskimi aktivnostmi in sem spadata elektrofilterski pepel in mikrosilika. Lastnosti za elektrofilterske pepele so definirane s standardom SIST EN 450, za mikrosiliko pa je standard tudi e v pripravi.

4. MATERIALI ZA BETON, KATERIH LASTNOSTI NISO SPECIFICIRANE V TEHNINI REGULATIVI Poleg izhodnih materialov, ki morajo biti skladni s specifikacijami v ustreznih standardih in zato tudi kontrolirani, se za pripravo betonov uporabljajo e drugi materiali z naslednjimi cilji: da pridobijo betoni specifine lastnosti, da se porabijo primerni odpadni materiali, da bi se zmanjala poraba cementa.

e PBAB je v 28.lenu predpisal, da morajo biti vse sestave betona kategorije BII doloene na osnovi predhodnih preiskav sveega in strjenega betona, pripravljenega iz predvidenih materialov za predvidene pogoje grajenja in za predvideni namen konstrukcije. Podobno tudi prEN 206 zahteva predhodni preskus, ki mora dokazati, da je sestava betona z materiali, katerih lastnosti niso specificirane v standardih, ustrezna za namensko uporabo. 4.1 Materiali za beton za doseganje specifinih lastnosti Cilj moderne betonske tehnologije je, da zagotovi betonu, vgrajenemu v gradbeni element, tiste lastnosti, ki bodo najbolj odgovarjale namenu in pogojem eksploatacije. Zaradi tega se za pripravo betonov poleg materialov, katerih lastnosti so specificirane s standardi, uporabljajo e drugi materiali. Med te materiale spadajo razna vlakna: jeklena, steklena, polipropilenska, ogljikova, celulozna in druga, za poveanje ilavosti, upogibne trdnosti, udarne trdnosti, obrabne odpornosti, za prepreevanje nastajanja razpok pri plastinem krenju betona in podobno (4). Enako spadajo med te materiale tudi polimeri, s katerimi se modificirajo betoni in malte, da dosegajo vije trdnosti, boljo sprijemljivost, niji modul elastinosti, vejo neprepustnost za vodo in s tem poveano obstojnost (5). Takih materialov je veliko in kot zelo specifini primer so na primer zeoliti, ki se jih uporablja kot agregat za betone za vezanje radioaktivnih odpadkov in za zapolnitev odlagalnih modulov oziroma kontejnerjev, ker s sorpcijo veejo posamezne vrste radionukleidov. V to skupino ali pa v naslednjo, odvisno od gledanja, spadajo odpadni materiali, ki se uporabljajo za proizvodnjo betona zato, ker dajo betonu specifine lastnosti za zelo doloeno uporabo. Uporaba drobljene opeke, drobljenega stiropora, lesnih odpadkov in podobno kot agregat ne predstavlja le porabo odpadnega materiala temve osnovo za lahke in toplotno izolativne betone z za bivanje prijaznimi fizikalnimi lastnostmi (6). Trenutno teejo v naem intitutu raziskave betonov, v katerih je uporabljen kot agregat gumeni granulat iz odpadnih avtomobilskih

V kolikor mineralni dodatki odstopajo od zahtev predpisanih EN standardov, se po prEN 206 mora pridobiti dokaz uporabnosti v obliki evropskega tehninega soglasja glede na zahteve standarda EN 206 ali pa dokazilo na osnovi ustreznih nacionalnih standardov ali pravil, ki veljajo na mestu uporabe dodatka k betonu. Mineralni dodatki obeh tipov se lahko uporabljajo ele po predhodnem preskusu, ki dokae, da projektirana sestava betona, ki vkljuuje tudi mineralne dodatke, izpolnjuje zahtevane lastnosti sveega in strjenega betona. Pri tem je pomembno, da se pri sami proizvodnji betona lahko uporabljajo samo tiste koliine mineralnih dodatkov, s katerimi so bili predhodni preskusi izvedeni. Mineralne dodatke tipa II se upoteva v izraunu v/c vrednosti in to tako, da se doza cementa v prvem pribliku povea za dozo dodatka.

26

A. Zajc

gum. Rezultati kaejo monost uporabe betonov iz gumenega granulata predvsem za izdelavo estrihov in tudi za nekatere druge industrijske namene (7). 4.2 Odpadni materiali kot materiali za beton Beton je ekoloko zelo zanimiv material, saj se lahko vanj vgrajujejo zelo razlini odpadni materiali. Beton je zlasti primeren za odlaganje velikih koliin industrijskih silikatnih odpadnih produktov kot so elektrofilterski pepel, lindra, pepel rievih lupin itd. (8). Pogoj za uporabo odpadnih materialov je, da nikakor ne smejo vplivati negativno na vezanje betona in da se lahko zagotovi uporabi primerna sprijemljivost med zrni tega odpadnega materiala in cementno matrico. Kot je bilo e omenjeno, vgrajevanje posameznih odpadnih materialov da betonu specifine lastnosti, zaradi esar so taki betoni mnogokrat zelo primerni za doloeno vrsto uporabe. 4.3 Materiali, ki naj nadomestijo cement v betonih V lanskem letu se je v svetu pojavila v tehnologiji betonov nova ideja, da bi bilo potrebno koliino cementa v modernih betonih omejiti in jo nadomestiti z materiali s pucolanskimi lastnostmi kot so: elektrofilterski pepeli, mikrosilika, pucolani, metakaolin, pepel rievih luin in podobno. Ta ideja izvira iz dejstev, da potrebujemo goste, a ne visoko trdne, betone in da je na svetu nujno znievanje emisije CO2 zaradi tople grede, h kateri prispeva proizvodnja cementa v svetu 7% dele (9). Seveda je to trenutno samo ideja, katere realizacija je vpraljiva predvsem zaradi omejitev s tehnino regulativo in z obstojeimi resursi cementu podobnih materialov. 5. ZAKLJUKI Kot je bilo povedano e v uvodu, je potrebno za pripravo kakovostnega betona uporabiti materiale, ki dajo strjenemu betonu eljene, torej projektirane lastnosti. Tehnina regulativa predpisuje lastnosti najpogosteje uporabljanih materialov in metode njihovega preskuanja ter smernice za pripravo betonskih meanic in s tem zmanjuje monost napak, e zlasti ker upoteva zadnja splona dognanja na podroju betonske tehnologije. Seveda pa razvoj betonov z novimi lastnostmi mnogokrat zahteva tudi odstop od ustaljenih pravil in predpisov in tedaj je najbolj pomembno s predhodnimi preskusi sestave betonov verificirati, ugotoviti vse njihove lastnosti in sestave z neustreznimi lastnostmi izkljuiti. Pri tem je pri izbranih sestavah potrebno definirati lastnosti in nain preskuanja tistih vhodnih materialov, ki so izven obstojeih standardov.

Ob koncu je potrebno omeniti e vhodno kontrolo materialov za beton, ki mora zagotoviti njihovo ustreznost za proizvodnjo. JUS standardi, ki so za vhodne materiale predpisani s PBAB, definirajo potrebne preskuse in njihov obseg. Podobno definirajo tudi standardi, ki jih prEN 206 predpisuje za obiajno uporabljane materiale za pripravo betona, vrsto in obseg vhodne kontrole. Za ostale materiale pa je potrebno izdelati plan vhodne kontrole, ki naj preprei vsakrna preseneenja. LITERATURA: 1. 2. 3. DIN 1045, Beton und Stahlbeton, Julij 1988, NORM B 4200, Teil 10: Beton Herrstellung und berwachung, Januar 1983, Geymayer, H., Beton za hidrotehnine objekte razvoji in usmeritve v Avstriji, 6.slovenski kolokvij o betonih Hidrotehnini betoni, Ljubljana, 27.maj 1999, Zbornik gradiv in referatov, 11 21, Zajc, A., Mikroarmirani betoni, 1.slovenski kolokvij o betonih Mikroarmirane malte in betoni, Ljubljana, 26.maj 1994, Zbornik gradiv in referatov, 9 13, Dikeou, J.T., Introduction to Concrete Polymer Materials, International ICPIC Workshop on Polymers in Concrete for Central Europe, Bled 10. 12. September 1996, Proceedings, 13 16, Korla, J., Kepic, M.,uteri, J., Polmontani stenski elementi iz lahkoagregatnega betona, 1.slovenski kolokvij o betonih Mikroarmirane malte in betoni, Ljubljana, 26.maj 1994, Zbornik gradiv in referatov, 43 47, Zajc, A., uteri, J., ajna, A., Floor screed from polymer modified mortar made with granulated vaste car tires, 10.International Congress on Polymers in Concrete, 21.-24.maj 2001, Honolulu, Hawaii, sprejet referat, Swamy, R.N., Tanikawa, S., Oshiro, T., Integralna strategija izvajanja/projektiranja za doseganje trajne ivljenske dobe betonskih konstrukcij, 4.slovenski kolokvij o betonih Obstojnost betonov in trajnost betonskih objektov, Ljubljana, 22.maj 1997, Zbornik gradiv in referatov, 19 26, Malhotra, V.M., Role of supplementary cementing materials in reducing greenhouse gas emissions, Infrastructure regeneration and rehabilitation Improving the quality of life through better construction, A vision for the next millennium, Proceedings of international conference, 28.June 2.July 1999, Sheffield, UK.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Projektiranje sestave betonov

Jakob uteri
IRMA Intitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Povzetek Glavni name referata je obravnava monosti projektiranja optimalnih sestav razlinih vrst betonov. Na kratko se obravnavajo elementi (zahteve projekta, struktura betona, povratne informacije iz prakse), ki bistveno vplivajo na kakovostno projektiranje. Prikazane so nekatere pomanjkljivosti pri projektiranju sestav betonov in pri uporabi teh sestav v praksi. Natetih je nekaj metod projektiranja, ki se uporabljajo in tiste, ki se predvidevajo v bodoe. Abstract Discussion of possibility of an optimal proportioning of different types of concrete mixes is the main goal of the paper. The elements (project requirements, concrete structure, returned information from practice), which have significant influence on the quality proportioning, are discussed in short. Some mistakes of proportioning of concrete mixes as well as mistakes of applications of these mix proportions in practice are shown. Some methods of proportioning, which are in present use, as well as in future use, are recorded.

Kljune besede: projektiranje sestave betona, metode projektiranja, zahteve projekta. Keywords: proportioning of concrete mix, methods of proportioning, design requirements.

1. UVOD Na zaetku razmiljanja o predmetni temi projektiranju sestave oziroma sestavljanju sveih meanic betona, mi pride na misel e zdavnaj pozabljeni dogodek, ko pokliem mojstra, da mi zamenja okna. Njegove zahteve za material so: tri vree peska, dve vrei cementa in vrea apna. Iz njegovih odlonih besed sklepam na njegove bogate izkunje pri tovrstnem delu, ki ga opravlja e vrsto let in zahtevana koliina materiala bo gotovo zadostovala za naroena dela. Vrsta materiala bo pa taka, kakrna se pa dobi v trgovini in ne bo bistveno vplivala na kakovost malte. Zaradi svoje profesionalne deformiranosti zanem raunat ali so te koliine res dovolj. Pri tem pa spreminjam razmerja predvidenih materialov, da bi priel do konne reitve. Naletim na toliko neznank in vpraanj, da preneham s kalkulacijo in si reem: On e ve kaj dela. Verjetno je e vsak od nas bil prisoten pri izdelavi betonske ploe na domai ali znanevi novi hii, ko je potekala priprava betona v prostopadnem mealniku na gradbiu. Najpogosteje se je uporabljal enofrakcijski agregat in le redko dvo- ali ve-frakcijski. Odgovorni mojster je pred zaetkom betoniranja podal ljudem, doloenim za pripravo (pri mealniku) potrebne delee posameznih sestavin (cementa in

agregata), ki so z naknadno preverjeno koliino zamesne vode dale plastino maso, primerno za dobro vgradljivost. Stopnja obdelovalnosti je bila prilagojena nainu kompaktiranja, ki je bilo najvekrat rono, s prebadanjem in zaglajevanjem. Da se v takih primerih dosee zadovoljiva kakovost strjenega betona, gre pripisati ali zadosti velikim izkunjam mojstra in/ali relativno nizkim zahtevam, ki so podane v projektu in se nanaajo predvsem na marko betona ter le redko kaj ve. Iz opisanih primerov, ki sem jih doivel sam (in podobne primere verjetno doivi in preivi vsak, ki kakorkoli pride v stik z izkuenimi ali priuenimi mojstri pri novogradnji ali adaptaciji stanovanja ali hie) nazorno prikazujejo uporabo empirinega znanja, ki ga pridobivajo izvajalci teh del z dolgoletno prakso. V tehnologiji betona obstaja ve metod projektiranja sestave betonov, ki jih lahko razdelimo na empirine in teoretine metode1. Zaetnik v tehnologiji betona lahko dobi predstavo, da je formulacija meanice cementa, agregata in vode zapleteni tehnini problem ter ne najde prave reitve, e se usmeri v tudij samo teoretinih metod. e pa bi usmeril svojo pozornost zgolj samo na bolj poljudne metode, pa bi dobil predstavo, da lahko skoraj vsak projektira zadovoljivo meanico s sledenjem preprostih postopkov in po kratkotrajni vaji. Sestavljavec meanice mora samo

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

28

J. uteri

najti prava razmerja med posameznimi komponentami tako, da postane obdelovalnost primerna in da se z vrednostjo v/c ter vsebnostjo por zagotovi primerna trdnost in obstojnost. Obe predstavi sta nekoliko zmotni. Ni res, da je projektiranje sestave betona zapleten in nereljiv problem, kakor tudi ni res, da so optimalne kombinacije materialov vedno rezultat v praksi uporabljanih metod. Uporabe betonov so tako zelo razline in obasne zahteve betona tako stroge, da je premalo, e omejujemo nao pozornost samo na obiajne kriterije. e posebno se ne priporoa projektiranja sestave betona brez prizadevanja za zmanjevanje krenja, ki je dostikrat vzrok za nastanek razpok. Na splono, to zahteva, da se dosee najveja mona vsebnost trdnih delcev, ki je usklajena z ostalimi zahtevami. Priporoa se analitina metoda, ki je povezana z eksperimentalno metodo in z vejim poudarkom na modelu ter z obsenejimi kriteriji, s katerimi se ocenjuje stopnja projektiranja pri optimalnih pogojih. V procesu projektiranja sestave betona pa ne smemo pozabiti na ekonomski vidik, kajti dolnost inenirjev je, da se izdelajo konstrukcije, ki so primerne namenu in ne najbolje konstrukcije, ki se ne morejo kupiti2. Zato v referatu elimo kritino oceniti monost projektiranja optimalnih sestav betonov v gradbeniki praksi. 2. PREGLED NEKATERIH METOD PROJEKTIRANJA Ne bomo se ukvarjali s podrobnostmi posameznih metod in postopkov projektiranja sestave betona, ki jih je veliko in nekatere od njih lahko bralec najde v citirani literaturi. Kot je bilo e omenjeno v uvodu, se metode lahko razdelijo na empirine in teoretine1. Vsaka od njih pa ima doloene prednosti in pomanjkljivosti, kar je odvisno od potreb oziroma zahtev, ki jih mora beton izpolnjevati pri doloeni uporabi. Pred priblino tiridesetimi leti so bili tudi pri nas narejeni poskusi raunskega doloevanja sestave betona3. V uvodni misli k izdani knjigi je zapisano, da je to novi, sploni postopek projektiranja betona elene kakovosti z najnijimi stroki in doloanje kakovosti na osnovi analize svee betonske mase. Malo kasneje pa se je v nai gradbeniki praksi uveljavila statistina metodologija projektiranja s pomojo razreditvenih krivulj, ki se izdelajo na osnovi eksperimentalno ugotovljenih rezultatov predhodnih preiskav betonov4 6. Nazorno se lahko prikae postopek projektiranja z diagramom poteka6, ki smo ga privzeli iz priporoil Road Note No 47. Zgradba diagrama poteka je shematsko prikazana na sliki 1.

Diagram poteka podaja zaetne informacije, ki jih lahko razdelimo na dve skupini: zahtevane spremenljivke, ki so podane s projekti, tehninimi predpisi in standardi ter dodatne informacije o betonu in njegovih izhodinih materialih.

Z zaetnimi informacijami dobimo s pomojo referennih podatkov iz diagramov, tabel in priporoil izpeljane vrednosti, ki jih ponovno lahko razdelimo v dve skupini: parametri meanice, ki so veinoma le vmesni korak k projektiranim koliinam ter projektirane koliine, to so masne koliine izhodinih materialov in sveega betona za 1 m3 prostornine.

Zaradi lajega razumevanja postopka doloanja posameznih parametrov je diagram poteka razdeljen na est stopenj, katerih konni rezultati so parametri meanice in projektirane koliine. Konni rezultati posameznih stopenj so: projektirana vrednost v/c pri 1. stopnji, koliina (doza) cementa (DC) pri 2. stopnji, koliina vode in dodatkov pri 3. stopnji, poroznost pri 4. stopnji, koliine posameznih frakcij agregata pri 5. stopnji in prostorninska masa sveega betona pri 6. stopnji.

V poroilih ACI Committee 211 so obirneje obravnavane metode projektiranja sestav normalnih betonov, betonov z vejimi prostorninskimi masami in masivnih betonov8, konstruktivnih lahkih betonov9, zemeljsko vlanih betonov10, betonov visokih trdnosti s portlad cementom in elekto-filterskim pepelom11. Isti komite je izdal tudi navodila za predajo projektirane sestave betona, z navedbo potrebne pripadajoe dokumentacije, podajajo pa tudi priporoene oblike formularjev12. Veina vejih gradbenih podjetij in laboratorijev ima razvite raunalnike programe, ki temeljijo na znanih metodah in postopkih projektiranja in jih je mono tudi kupiti. Prav tako se dobijo razlini programi preko elektronske pote, ki se jih ponuja v velikem tevilu na spletnih straneh proizvajalcev betona in pripadajoih laboratorijev. Pri vseh teh programih se uporablja raunalnik le kot pripomoek hitrega izrauna tabel in pri veini programov ni izkoriena sposobnost raunalnika oziroma monost optimiranja sestave.

Projektiranje sestave betonov

29

Mnogo ve doseemo, e pri projektiranju sestave betona uporabimo metode umetne inteligence. Umetna inteligenca je znanstvena panoga, ki se ukvarja z metodami, s tehnikami in z orodji za reevanje logino zapletenih problemov13, ki bi jih bilo s klasinimi metodami teko ali celo nemogoe reiti. Njene metode in tehnike so v svojem razvoju e postale splono uporabne v raznovrstnih raunalnikih aplikacijah. Z njimi se je uporaba raunalnikov razirila tudi na podroja, na katerih strokovnjaki poleg splono znanih zakonitosti uporabljajo tudi intuicijo in izkunje, zato niso dovolj formalizirana za klasine algoritmine raunalnike reitve. Pri metodah umetne inteligence gre za proces avtomatskega uenja na podlagi informacij, ki jih lahko posreduje kak zunanji proces, lahko pa so tudi rezultat samostojnega opazovanja oziroma eksperimentiranja. V okviru kontrole kakovosti betona ugotovljeni rezultati in podatki o uporabljenih izhodinih materialih ter njihovih lastnosti predstavljajo mnoico informacij, ki jih vnesemo v raunalnik. S tem raunalnik nauimo npr. kako smo dobili doloeno kosistenno stopnjo sveega betona in tlano trdnost, ko smo uporabili doloene kombinacije znanih izhodinih materialov. Po konanem uenju ga zanemo spraevati, kakna sestava betona je

potrebna, da dobo doseene zahtevane lastnosti v sveem in strjenem stanju betona. Na ta nain je bila uporabljena nevronska mrea, kot ena od metod umetne inteligence, za poskusno projektiranje sestav betonov14. Prvi rezultati te tudije so obetavni in kaejo na to, da bi lahko bila uporabljena metoda primerna za projektiranje sestav betonov. Na enem unem primeru smo tudi pri nas preskusili tri metode umetne inteligence: sistem Assistant Professional za uenje odloitvenih dreves, naivno Bayesovo metodo in modificirano naivno Bayesovo metodo15. Metode so se uporabljaje za napovedovanje konsistence sveega betona na 392 vzorcih. S programom Assistent Professional smo nad vsemi unimi primeri zgradili tudi zelo splono (porezano, kompaktno) drevo, v katerem smo vrstni red atributov doloili sami (ni bil doloen avtomatsko). Drevo prikazano na sliki 2, je uporabno za grobo doloanje poseda sveega betona. Lepo pa so v njem razvidne tudi doloene pomanjkljivosti unih primerov (manjkajo primeri za razred 2). S tem prvim preskusom smo predvsem eleli analizirati problemsko podroje tehnologije betona in poiskati primerne pristope. Prepriani pa smo, da bo mono v nadaljevanju uporabiti te metode tudi za projektiranje sestave betona.

ZAETNE INFORMACIJE
ZAHTEVANE SPREMENLJIKE DODATNE INFORMACIJE

REFERENNI PODATKI IZ DIAGRAMOV, TABEL IN PRIPOROIL razreditvene krivulje: razmerja v/c : DC, v/c : trdnost, v/c : ost.last. koliina dodatkov skupna sestava agregata v podrojih, ki jih omejujejo izbrane teoretine krivulje

IZPELJANE VREDNOSTI
PARAMETRI MEANICE PROJEKTIRANE KOLIINE

MB ostale mehanske lastnosti obstojnostne lastnosti odelovalnost izbrane vrste iz.materialov poroznost Dmax delci<0,2mm

standardni odkloni prostorninske mase izhodi nih materialov in njihove lastnosti granulometrijska sestave frakcij

v/cm proj. masna koliina dodatkov poroznost prostorninski dele i posameznih frakcij prostornina agregata v betonu

koliina cementa koliina dodane vode koliine dodatkov koliine frakcij prostorninska masa sve ega betona

Slika 1: Shema diagrama poteka.

30

J. uteri

3. OCENA MONOSTI PROJEKTIRANJA OPTIMALNIH SESTAV RAZLINIH VRST BETONOV

e smo v prejnjem poglavju pregledali le nekaj metod in postopkov projektiranja sestav, ki se uporabljajo v praksi in ki predstavljajo le orodja za dosego cilja, pa se lahko po tem pregledu vpraamo, kako lahko projektiramo optimalno sestavo glede na podane zahteve z upotevanjem ekonomskega vidika. Oceno o tem ali je doloena sestava betona optimalna, bi lahko podali ele, ko jo predamo v uporabo in pridobimo zadosti veliko tevilo povratnih informacij, to so rezultati kontrolnih preskusov in opazovanj ter mnenja sodelujoih pri vseh fazah manipuliranja od priprave do vgraditve in nege betona v elementu na objektu. Take informacije so zelo dragoceni podatek, na osnovi

katerega se po potrebi podana sestava dopolni. Na ta nain postajajo sestave na doloenem betonarskem obratu vedno bolj izpopolnjene in so prirejene znailnostim tehnologije priprave in manipulacije, ob predpostavki, da ostajajo te tehnologije konstantne. Vsaki spremembi tehnologije mora slediti tudi sprememba sestave, e elimo, da ostane optimalna. V praksi pa se pogosto dogaja, da se izvajajo spremembe sestave na pamet, brez ponovnega izrauna sestave. S spreminjanjem koliine samo enega izhodinega materiala v sestavi betona, se razmerja v tej sestavi poruijo in lahko dobimo neko sestavo, ki nam med vsemi manipulativnimi fazami sveega betona sicer koristijo, spremenijo pa se lastnosti strjenega betona, predvsem obstojnost. Na optimalno sestavo betona vpliva tudi primeren izbor izhodinih materialov. Ti materiali pa izhajajo iz proizvodenj, ki teijo k optimalni proizvodnji. Torej

VO-V

162,5

162,5 <

CE-C

CE-C

222,0
DOSPLVR

222,0 <

447,0
VOV/C

447,0 <

2
SPL-X 0,40

3, 4, 2
0,40 <
CESPEC. PO.

NI

2, 1

3385

3385 <

3, 4

Slika 2: Rono zgrajeno odloitveno drevo

Projektiranje sestave betonov

31

se proizvajajo materiali z optimalnimi lastnostmi, ki jih med seboj meamo, da dobimo kompozitni material beton, ki bi, po nai elji, naj imel tudi optimalno sestavo glede na doloene zahteve. Uporabljeni izhodini materiali imajo lastnosti, ki jih moramo v kar najveji meri izkoristiti v betonu. To doseemo s posebnimi tehnolokimi posegi (dodatki in obdelave), katerih uinke pa moramo obvladovati. Lahko so primerni samo za izboljanje ene lastnosti sveega ali strjenega betona, zmanjujejo pa druge lastnosti, oziroma imajo tak uinek, zaradi katerega moramo izvesti dodatni ukrep. Na ta nain lahko postane celotni tehnoloki proces zelo kompliciran, ki se ga teko obvladuje in konni rezultat je lahko podoben ali celo slabi od uporabe preproste sestave betona iz cementa, vode in agregata. Primer zgoraj podane trditve lahko najdemo v praksi, ko se uporablja beton visokih zmogljivosti16, 17. V kolikor niso bili vsi udeleenci pri proizvodnji in vgrajevanju te vrste betona poueni o potrebnih ukrepih ter delu z ustreznimi delovnimi orodji je strjeni beton v zaetku uporabe sicer izkazoval zadovoljivo obnaanje, ugotovljeni rezultati kontrolnih preskusov lastnosti strjenega betona, pa so izkazovali nekoliko nije vrednosti od projektiranih in ugotovljenih pri predhodnih preiskavah. Ta pomanjkljivost se bo lahko s asom pokazala tudi na objektu. Pri projektiranju sestave pa moramo poleg lastnosti izhodinih materialov upotevati tudi stine povrine med njimi. Te so lahko kljunega pomena za obstojnost betona17, to velja e toliko bolj, ker v sodobni tehnologiji betona uporabljamo vedno ve izhodinih materialov in zato je vedno ve in razlinih stinih povrin med njimi, kot je shematino prikazano v sliki 3. Podroja ob stinih povrinah med posameznimi zrni agregata in drugimi inertnimi polnili ter materiali s cementnim kamnom, oziroma strjeno cementno pasto, so tri krat bolj porozna v primerjavi s kompaktno

cementno pasto, zato predstavljajo ibki del celotnega kompozita. Z zmanjevanjem poroznosti v teh conah, poveujemo sprijenost med izhodinimi materiali in cementnim kamnom ter hkrati odpravljamo ibka mesta, ki predstavljajo inicial za nastajanje razpok. Med cementnim kamnom in mineralnimi dodatki s pucolanskimi lastnostmi nastajajo kemijske vezi, s imer se poveuje zgoenost kamna, kar poveuje trdnost in obstojnost celotnega kompozita. Drugane vezi pa se tvorijo med cementnim kamnom in polimerno mreo oziroma samo s polimerno zapolnitvijo. Pri posebnih vrstah betonov obiajno dodajamo nove izhodine materiale (vlakna, polimere, mineralne dodatke, polnila s posebnimi lastnostmi,itd), da dobimo neke posebne lastnosti betonov in s tem razirjamo njihovo uporabo. Uporabljamo jih, ne samo za izdelavo posebnih elementov in konstrukcij, ampak jih lahko uporabljamo tudi za izdelavo obiajnih elementov z novim pristopom, da poveamo uporabnost teh elementov. Zelo pogosto pa se v praksi sreujemo s sestavami mikroarmiranih betonov, ki so sestavljene tako, da se izbrani obstojei sestavi normalnega betona doda doloena koliina vlaken. Kakna je dejanska sestava takega betona, ne vemo. Hkrati pa to pomeni, da se tono ne ve ali taka sestava zagotavlja optimalno uinkovitost vlaken v betonu in pod vpraaj se postavlja smiselnost dodajanja vlaken. Pri tem pa ne gre samo za sestavo mikroarmiranega betona, ampak tudi za to, da tako sestavo ni bilo mono projektirati na osnovi zahtev, ker jih ni nihe definiral. Zato tukaj sploh ne moremo govoriti o optimalni sestavi, ker ni osnov za to. Problem tonega definiranja zahtev, na osnovi katerih se projektirajo sestave, pa obstaja tudi v projektih za objekte iz normalnih betonov. Vedno je definirana marka betona in vasih vodotesnost ter obstojnost na vpliv zmrzovanja odtaljevanja brez in ob prisotnosti odtaljevalnih soli. Redko se zgodi, da projektanti zahtevajo dodatno e druge lastnosti, ker se le-te izraunajo iz podanih formul v pravilnikih in priporoilih za projektiranje, kot npr. modul elastinosti, upogibna in natezna trdnost, itd., ki se izraunajo na osnovi podane MB. Pri vejih in pomembnejih objektih bi verjetno bilo primerno, da se zaradi monosti optimalnih reitev zahtevajo tudi te lastnosti betona za doloeni konstrukcijski element, pri emer je mono take vrednosti dobiti z uporabo posebne vrste betonov. Razlog, da se ne dela tako, je verjetno zaradi preslabe informiranosti o monostih uporabe teh vrst betonov in o njihovih lastnostih ter obnaanju pri razlinih vrstah obremenitev. Prav tako pa je pomanjkljiva tudi regulativa za te betona. Projektant, ki kljub temu predvidi te betone v svojem projektu, se odloi za tako reitev na osnovi svojega lastnega preprianja o pravilnosti take tehnine reitve, ki pa je podprta s potrebnimi dokaznimi preiskavami.

Slika 3: Shematini, idealizirani prikaz sestave izhodinih materialov in stinih povrin med njimi.

32

J. uteri

V projektu betona pa vekrat zasledimo neusklajenost med predvidenimi sestavami betonov in predvidenimi tehnologijami transporta in predvsem vgrajevanja, oziroma v teh projektih so ablonsko opisani obiajni, najpogosteje uporabljeni postopki, pri izvedbi pa se uporablja nek povsem drug nain. Zaradi tega se pri izvedbi improvizira pri spremembi sestave betona z namenom, da se le vgradi, posledice pa se vekrat pokaejo pozneje.

6.

uteri J., Geev T., Postopek projektiranja sestave kompaktnih betonov. Gradbeni vestnik. t. 4-5/1986. str 1 4. Road Research Laboratory, Design of Concrete Mixes. Road Note No 4. 2nd Edition. London. HMSO. 1950. ACI Committee 211 Standard Practice for Selecting Proportions for Normal, Heavyweight, and Mass Concrete (ACI 211.1-91). ACI Manual of Concrete Practice. 1999. Part 1. Materials and General Properties of Concrete. str. 211.1-1 38. ACI Committee 211 Standard Practice for Selecting Proportions for Structural Lightweight Concrete (ACI 211.2-98). ACI Manual of Concrete Practice. 1999. Part 1. Materials and General Properties of Concrete. str. 211.2-1 18.

7.

8.

4. SKLEP
Pri projektiranju sestave betona se priporoa analitina metoda v povezavi z ekperimentalno metodo in upotevanje obsenejih kriterijev, da dobimo optimalne sestave. Za projektiranje sestav, se v bodoe predvideva uporaba izbrane metode umetnega uenja s pomojo raunalnika, ki so se po prvih poskusih izkazale kot primerna orodja pri projektiranju. e elimo projektirati optimalne sestave betonov, moramo dobro poznati strukturo betona, da doseemo kar najveji izkoristek izbranih izhodinih materialov, pri tem pa so zelo dragocene povratne informacije o uporabnosti podobnih sestav v praksi. Optimalne sestave katere koli vrste betona pa ne moremo dobiti, e nimamo na razpolago zadosti kakovostnih kriterijev za lastnosti sveih in strjenih betonov, ki izhajajo iz realnih zahtev glede na uporabljene tehnologije grajenja in pogojev med uporabo objekta. 9.

10. ACI Committee 211 Guide for Selecting Proportions for No-Slump Concrete. ACI Manual of Concrete Practice. 1999. Part 1. Materials and General Properties of Concrete. str. 211.3R-1 26. 11. ACI Committee 211 Guide for Selecting Proportions for High-Strength Concrete with Portland Cement and Fly Ash. ACI Manual of Concrete Practice. 1999. Part 1. Materials and General Properties of Concrete. str. 211.4R-1 13. 12. ACI Committee 211 Guide for Submittal of Concrete Proportions. ACI Manual of Concrete Practice. 1999. Part 1. Materials and General Properties of Concrete. str. 211.5R-1 12. 13. Bratko. I. Prolog Programming for Artificial Inteligence, Addison-Wesley. 1986. 14. Ju-Won Oh, In-Won Lee, Ju-Tae Kim, Gyu-Won Lee, Application of Neural Networks for Proportioning of Concrete Mixes. ACI Materials Journal. January-February 1999. str. 61 67. 15. Urbani S., Cestnik B., Urbani T., uteri J., Nov pristop v tehnologiji betona: uporaba avtomatskega uenja iz primerov. Gradbeni vestnik. t. 9-10-11-12/1991. str 1 - 5. 16. uteri J., Uporaba betonov visokih zmogljivosti pri sanacijah in posebnih delih. 2. slovenski kolokvij o betonih: Zbornik. Ljubljana, 25. maj 1995. IRMA.1995. str. 49 55. 17. uteri J. Tehnoloki postopki za proizvodnjo obstojnih betonov. 4. slovenski kolokvij o betonih: Zbornik. Ljubljana, 22. maj 1997. IRMA.1997. str. 33 45.

LITERATURA
1. 2. Powers T.C. The properties of Fresh Concrete. John Wiley & Sons, Inc. 1968. 664 str. Nevill A. Ligitation A Growing Concrete Industry. Concrete International. marec 2000. str. 64 66. Umek A. Brojano odreivanje kvaliteta betona i betonskih komponenata. Biro gradbenitva Slovenije. Ljubljana. marec 1962. 106 str. Mali E. in sodelavci, Statistine in tehnoloke osnove projektiranja in vrednotenja lastnosti betona, Gradbeni vestnik, t. 11-12/1979. uteri J., Geev T., Korla J., Ceklin F., Osnove projektiranja betonov za vozine konstrukcije. Zbornik referatov: Posvetovanje o sodobnih dosekih na podroju projektiranja, gradnje in vzdrevanja betonskih vozinih konstrukcij. Portoro, 9. do 11.okt. 1985. RUC. Ljubljana. 1985. (Knj. 1.), str. 163 175.

3.

4.

5.

Vpliv inovativne organiziranosti na kvaliteto proizvodnih procesov v gradbenitvu

Ivan Bajcar
Tebag d.o.o., Zagorje

Povzetek Referat skua na osnovi definiranja znailnosti investicijske projektne proizvodnje in znailnosti poslovnih sistemov s tovrstno proizvodnjo, vzpostaviti pogoje za uinkovito in celovito vodenje investicijske projektne proizvodnje. Ti naj zagotavljajo uspenost poslovnih sistemov in vejo zanesljivosti pri doseganju predpisane kakovosti proizvodnje. Summary The paper intends to reestablish conditions for effective and complete investment project management on the basis of defining characteristics of investment project production and characteristics of business systems that are supported by this kind of production. Following this way, efficiency of business systems and greater reliability of the obligatory quality should be reached.

Kljune besede: beton, gradbenitvo, proizvodni procesi, organiziranje proizvodnje Keywords: concrete, civil ebgineering, production processes, production management

1. UVOD
Obstojei predpisi zelo natanno opredeljujejo kontrolne postopke tako v fazi proizvodnje gradbenih materialov kot tudi v fazi izvajanja gradbenih del. Tudi tenderska dokumentacija vse bolj tono definira zahteve za kakovost gradbenih konstrukcij tako z vidika nosilnosti kot tudi uporabnosti in trajnosti . V odvisnosti od velikosti investicijskih objektov se v praksi vse bolj uveljavljajo programi integralnega zagotavljanja kakovosti, vendar se kljub temu zelo pogosto sreujemo s problematiko nedoseganja predpisane kakovosti. V tem sestavku bomo skuali poiskati vzrono zvezo med nedoseganjem kakovosti in organiziranostjo poslovnih sistemov z gradbeno oz. investicijsko projektno proizvodnjo.

Poslovni sistemi, ki izvajajo investicijske projekte za zunanje naronike so projektno usmerjeni. Za te sisteme je znailno, da se njihov proizvodni program sestoji iz procesov enkratnega znaaja (projektov), da so projekti v procesu podobni in imajo enake skupne karakteristike (podobna struktura, odvijanje preko enakih faz itd.), ter da za svojo izvedbo uporabljajo resurse istih organizacijskih enot. Projekti terjajo nek ustaljen nain izvedbe in vodenja ter tvorijo v teh sistemih projektni proces. Izvajanje investicijskih projektov je zelo zapleteno delo, saj je potrebno uskladiti veliko tevilo udeleencev razlinih profilov, ki morajo posamezne dejavnosti izvesti v tono doloenem asu, ob planiranih strokih in zahtevani kvaliteti. Problematika se e poglablja s soasnim izvajanjem ve projektov, ki so medsebojno odvisni in povezani z uporabo skupnih virov. Doseganje ciljev poslovnega sistema s projektno proizvodnjo, ki ga lahko definiramo kot ustvarjanje doloenih ekonomskih koristi za zagotavljanje nadaljnjega razvoja sistema in zadovoljevanje potreb posameznikov in drube, bo sistem uspel realizirati le ob primerni organiziranosti in vzpostavitvi vodljivosti sistema. Le na ta nain bo poslovni sistem sposoben : izpolniti zahteve internih naronikov po hitri izvedbi investicijskih projektov;

2. OPREDELITEV ZNAILNOSTI INVESTICIJSKE PROJEKTNE PROIZVODNJE

Za investicijske projekte je predvsem znailna struktura, ki jo tvori niz faz in dejavnosti, povezanih v loginem redosledu. Vsaka dejavnost ima svoj cilj, vsi cilji vseh dejavnosti pa so komponente skupnega cilja projekta. Iz znailnosti projektnih procesov, predvsem iz njihove enkratnosti in postopnosti dejavnosti v njih, izhaja relativno velika nezanesljivost izvedbe.

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

34

I. Bajcar

racionalno koristiti kapacitete v vseh fazah procesa in vseh organizacijskih enotah; dela izvajati v predvideni kakovosti .

nove alternative. Osnovna znailnost industrijske drube je tog birokratski model organiziranosti, za katerega sta znailna nezaupanje v ljudi, poslunost, rutina in uniformiranost oz. predpisovanje vsega, usmerjene predvsem v uinkovitost, rast in stabilnost. V tej organiziranosti so projekti mote element, ki delujejo kot tujek. Fleksibilni model organiziranosti pa je usmerjen v razvoj in uspenost, pri emer je projektna organiziranost temeljni nain organiziranja, ne pa tujek v organizaciji.

V skladu s sistemskim pristopom pri obravnavi poslovnega sistema le tega obravnavamo kot skup delov, ki tvorijo celoto z doloenimi cilji. V sklopu te celote se vrijo doloeni procesi (funkcije) ob vzajemni interakciji delov sistema in neki vrsti kontrole.V pogojih, ki jih opredeljuje veplastnost odnosov med elementi znotraj sistema in mnoinostjo povezav sistema z okoljem , je potrebno vzpostaviti pogoje za urejenost sistema in njegovo vodljivost v kibernetskem smislu (slika 1). Vodljivost sistema bomo vzpostavljali s primerno organiziranostjo v kateri bo mono z dodajanjem informacij sistem imhitreje prilagajati spremembam. Za kar pa nujno potrebujemo ustrezen informacijski sistem, ob pomoi katerega bo mono procese planirati, jih kontrolirati ter jih na osnovi analize vzrokov odstopanja, z dodajanjem ustreznih informacij stalno postopno izboljevati.

3.1 Projektna organizacijska struktura

Projektna organizacijska struktura je zelo ugodna za izvajanje projektov, saj omogoa uinkovit pregled nad projektom v celoti in zagotavlja hitro reagiranje na motnje v asu izvedbe projekta (slika 2). Veja hitrost reagiranja je doseena predvsem s sprejemanjem odloitev na im niji ravni . V projektni organizaciji se za realizacijo doloenega projekta izoblikuje poseben projektni tim z vodjo tima in vsemi potrebnimi funkcijskimi in organizacijskimi enotami ter z potrebnimi strokovnjaki specialisti za izvedbo predvidenih del na projektu. Projektni tim deluje neodvisno od ostalih organizacijskih enot v poslovnem sistemu in samostojno realizira projekt. Takna organizacijska struktura se je uveljavila predvsem pri vodenju obsenih, kompleksnih projektov z daljim rokom trajanja. Ve dvomov pa se pojavi ob vpraanju, e je takna organizacijska struktura

3. TRENDI SODOBNE ORGANIZIRANOSTI

Prouevanje organiziranosti poslovnih sistemov v sodobnem svetu kae na to, da se vse bolj uveljavlja nov vzorec organiziranosti poindustrijske drube. Gre za zelo fleksibilno organiziranost, ki temeljnim znailnostim tudi pri nas e vedno prevladujoe organiziranosti industrijske drube , postavlja povsem

Slika 1: Shematski prikaz kibernetskega modela planiranja, kontrole ter vodenja

Slika 2: ista projektna organizacija

Vpliv inovativne organiziranosti na kvaliteto proizvodnih procesov v gradbenitvu

35

primerna za celovito obvladovanje procesov v veprojektnih sistemih. Iz njenega znaaja je namre opazna njena osnovna slabost, ki se kae v premajhni skrbi za sistemsko delo na celovitem tehnolokem razvoju in vzgoji visokokvalitetnih kadrov, medtem ko sama uporablja le najbolje in e formirane kadre.

velika sposobnost reagiranja sistema na motnje iz okolja in iz sistema samega. V poskusu vzpostavljanaja povezave projektov z stalnimi (funkcijskimi) organizacijskimi enotami pridemo do tako imenovane matrine projektne organiziranosti (slika 4). Vidimo, da funkcijske enote nastopajo kot izvajalci dejavnosti projekta, nasloge za izvedbo pa jim izstavlja projektna organizacija, ki v nekem smislu deluje tudi kot operativna priprava proizvodnje.

3.2 Matrina organizacijska struktura

Veprojektnim sistemom ustreza tak model organizacijske strukture, ki omogoa realizacijo cilja poslovnega sistema v celoti, istoasno pa tudi realizacijo ciljev posameznih elementov tega sistema, saj je le na ta nain mono ustvariti sinergijski efekt (slika 3). Drug pomemben kriterij, ki ga mora organizacijski model zagotoviti, pa je sorazmerno

4. INFORMACIJE ZA REGULACIJO POSLOVNEGA SISTEMA

Zaradi stalnih uplivov iz okolja pa tudi iz sistema

Slika 3: Matrina organiziranost

Slika 4: Vodenje izvajanja nalog v matrini projektni organizaciji

36

I. Bajcar

Slika 5: Strukturna shema poslovnega sistema s prvinami

samega le ta permanentno oscilira okoli stanja stabilnosti. V kolikor hoemo zagotoviti, da poslovni sistem uresnii svoj cilj, se mora obnaati stabilno. Za stabilno delovanje pa je nujno potrebno vodenje v kibernetskem pomenu, to je delovanje s ciljem, da se sistem pripelje iz danega v eljeno stanje (slika 5). Iz strukturne slike poslovnega sistema vidimo, da je za proizvodni sistem karakteristien pretok materije in energije, znailnost informacijskega sistema pa je pretok informacij skozi sistem. Pri prouevanju odnosov poslovnega sistema lahko le te delimo na: odnose, ki nastopijo kot posledica naina in vrste proizvodnje in tvorijo tako imenovano naravno strukturo poslovnega sistema. Pripadajoe informacije se nanaajo na normative materiala, asa, energetske rezerve sistema, itd. Te informacije so e posebej pomembne v prvih fazah projektnega procesa; odnosi regulacije delovanja sistema, ki predstavljajo kontrolo funkcioniranja sistema in tvorijo kontrolno strukturo poslovnega sistema. Pripadajoe informacije so informacije o delovanju sistema, o njegovem dejanskem stanju in to v vseh elementih sistema (funkcijskih enotah in projektih). V primeru poslovnega sistema z investicijsko projektno proizvodnjo, gre za integriran informacijski sistem, ki bo zdrueval dva podsistema: projektnega in funkcijskega . Potrebne informacije za uravnavanje projektnega podsistema lahko delimo v tri nivoje in sicer : veprojektni nivo, nivo posameznega projekta in nivo posamezne dejavnosti. Podobno nam analiza potrebnih informacij za uravnavanje funkcijskega podsistema kae sledee nivoje informacijskih potreb: informacije o delovanju vseh poslovnih funkcij, informacije o delovanju posamezne poslovne funkcije in informacije o realizaciji posameznih del in nalog v okviru posamezne poslovne funkcije. Zahteva po skupnih informacijah za oba podsistema je uresniena z dodanim nivojem v centru sistema, ki omogoa celovito regulacijo s tem pa optimiranje delovanja obeh podsistemov, kot tudi njunih posameznih elementov . Odgovarjajo sistem fleksibilne organiziranosti in ustrezno vzpostavljen informacijski sistem tvorita z uporabo primerne tehnike planiranja osnovo urejenega in vodljivega poslovnega sistema s projektno proizvodnjo. Pod urejenostjo si predstavljamo ustrezno organiziranost in delitev dela, pod vodljivostjo pa, da je sistem na osnovi rezultatov kontrole in analize procesa, z dodajanjem informacij, mono voditi v smeri postavljenih ciljev. Tako postavljen sistem omogoa:

Vodenje sistema ob pomoi povratne zveze (feedback control) predstavlja v bistvu kombinacijo analiz izhoda sistema, interpretacijo teh analiz in sprejemanja upravljalskih akcij na osnovi predhodnih aktivnosti. Skup informacij, ki jih na ta nain dobimo, in so potrebne za vodenje sistema v celoti, kot njegovih posameznih delov, predstavlja informacijski sistem za veprojektne sisteme.

Vpliv inovativne organiziranosti na kvaliteto proizvodnih procesov v gradbenitvu

37

Slika 6: Integriran informacijski sistem poslovnega sistema z inv.projektno proizvodnjo

ugotavljati, e je pred prietkom dela pripravljeno vse potrebno ( kapacitete-ive/ mrtve, material in orodja oz.stroji ter navodila za delo ); dela odrejati ; kontrolirati proizvodni proces ; analizirati rezultate kontrole procesa ; popravljati vhode v proces ;

LITERATURA :
1. 2. 3. 4. 5. Ahuja H. : Resource allocation the state of the art, Project Management, Internet 1985 Rant, Jeraj, Ljubi : Vodenje projektov, POIS 1995 Sria V.: Sistem, informacija Informator, Zagreb 1987 kompjutor,

Zbornik referatov 1. posvetovanja PROJEKTI IN RAZVOJ, Ljubljana 1987 Project management journal, let.1998, 1999

5. ZAKLJUEK
Uvajanje inovativnih oblik vodenja projektnih procesov moramo pojmovati kot inovacijski proces, ki ga lahko uresniujemo le postopoma. Ni ene same, edino prave in najbolje organiziranosti podjetja! Odvisna in prilagojena je velikosti sistema , stopnji strokovnega znanja kadrov, stopnji uporabe sodobne informacijske tehnologije, ki omogoa ustrezno realno hitrost intervencij vodenja , predvsem pa podjetniki kulturi podjetja in klimi vodenja, ki jo oblikuje najvije vodstvo.

Prilagoditev slovenske zakonodaje zahtevam direktive Sveta Evrope o gradbenih proizvodih

Franci Ceklin
Ministrstvo za okolje in prostor

Povzetek Referat obravnava prilagoditev slovenske zakonodaje zahtevam direktive Sveta Evrope o gradbenih proizvodih ter stanje nae regulative na podroju gradbenih proizvodov: betona in betonskih proizvodov. Abstract The paper concerns the accomodation of slovenian legislation to the European Counsil directive relating to construction products and the situation of slovenian regulations for concrete and concrete products.

Kljune besede: gradbeni proizvodi, direktiva Sveta Evrope, slovenska regulativa, beton, betonski proizvodi Keywords: construction products, European Counsil directive, slovenian regulations, concrete, concrete products

1. UVOD
Ena izmed treh izpolnjenih zahtev, ki lahko pomagajo pri uresniitvi elje Republike Slovenije po polnopravnem lanstvu v Evropski uniji, je tudi prilagoditev njene pravne ureditve pravnem redu Evropskih skupnosti oziroma t.i. acquis communautaire. Med drugim zajema ta red pravne pogoje za delovanje uinkovitega notranjega trga, kjer je mogo, poleg ostalih treh svoboin, tudi prost pretok blaga oziroma proizvodov. Pravni okvir za dosego tega cilja ustvarjajo na primarni ravni osnovne pogodbe Evropskih skupnosti, na sekundarni ravni pa predvsem razline direktive za posamezne vrste proizvodov. Z njimi so postavljena enotna pravila za oblikovanje nacionalnih tehninih predpisov za proizvode, ki so znotraj skupnosti harmonizirani med seboj. Tako se odpravi ena izmed dosedanjih nepotrebnih tehninih ovir pri trgovanju. V skladu s filozofijo globalne demokratizacije daje taken enoten princip proizvajalcem tudi bistveno vejo vlogo pri izpolnjevanju zahtev potronikov, kupcev njihovih proizvodov. Organi javne oblasti so dolni v ta odnos posei le takrat, ko je z dajanjem doloenega proizvoda v promet oziroma njegovo uporabo povezano vpraanje zagotavljanja ustreznega nivoja zaite potronika, predvsem njegovega zdravja in varnosti ter tudi varstva okolja.

Na podroju predpisov o gradbenih objektih Skupnost v svojem pravnem redu, razen nekaj izjem, nima zahtev po poenotenju nacionalnih zakonodaj svojih lanic. Tako so v njem neposredno urejeni zgolj proizvodi, vgrajeni v te objekte, in sicer z direktivo Sveta Evrope t. 89/106/EEC z dne 21.12.1988 o priblievanju zakonov, podzakonskih predpisov in drugih upravnih aktov drav lanic, ki se nanaajo na gradbene proizvode (kraje: direktiva o gradbenih proizvodih oziroma CPD), ki jo dopolnjujejo e tevilne odlobe Evropske komisije. Zato je ta direktiva v nadaljevanju podrobneje predstavljena.

2. DIREKTIVA O GRADBENIH PROIZVODIH

Kot ena izmed prvih direktiv t.i. novega pristopa, CPD postavlja pravni okvir za dajanje gradbenih proizvodov v promet ter s tem neposredno omogoa uresniitev ideje o prostem pretoku gradbenih proizvodov na notranjem trgu Skupnosti. Poleg tega posredno omogoa tudi oblikovanje predpostavke o gradnji varnih objektov, e so bili le-ti zgrajenih iz gradbenih proizvodov, ki so ustrezali zahtevam sistema potrjevanja skladnosti po CPD. Uporaba gradbenih proizvodov, projektiranje in gradnja objektov pa v CPD niso zajeti. CPD ima 24 lenov in 4 priloge. Spremenjena je z direktivo t. 93/68/EEC, ki pa preureja zgolj pogoje in nain opremljanja proizvodov z znakom CE.

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

40

F. Ceklin

Gradbeni objekt je po CPD vsak zgrajen objekt, ki je rezultat gradbenih operacij in je temeljen v tleh. Lahko je stavba ali tudi gradbeni inenirski objekt.
Po definiciji CPD je nek proizvod gradbeni proizvod in sme biti kot tak dan v promet na trg Skupnosti le takrat, kadar ustreza predvideni uporabi in je bil izdelan z namenom trajne vgradnje v objekt. Tej definiciji lahko ustreza zelo veliko tevilo proizvodov, vgrajenih v objekt. Zato so lahko gradbeni proizvodi razlinih oblik, kot npr. materiali, elementi in posamezne ali sestavljene komponente montanih sistemov ali intalacij. Trajna vgradnja proizvoda v objekt pomeni, da bi njegova odstranitev ali zamenjava zahtevala gradbeni poseg v objekt ter s tem poslabala delovanje objekta. Gradbeni proizvod je ustrezen za predvideno uporabo, kadar s svojimi lastnostmi omogoa, da objekt, v katerega je vgrajen (e je le-ta pravilno projektiran in grajen), izpolnjuje eno, nekatere ali vse bistvene zahteve, seveda le takrat, ko to doloajo nacionalni predpisi. Te bistvene zahteve za objekt so: (1) mehanska odpornost in stabilnost, (2) varnost pri poaru, (3) higiena, zdravje in okolje, (4) varnost pri uporabi, (5) zaita pred hrupom, (6) varevanje z energijo in ohranjanje toplote. Ob normalnem vzdrevanju objekta, morajo biti te zahteve izpolnjene ves as njegove ekonomsko sprejemljive ivljenjske dobe. Bistvene zahteve so na tehnini ravni konkretizirane v estih razlagalnih dokumentih, s katerimi so, z usklajenim izrazjem, ustvarjene potrebne povezave med bistvenimi zahtevami za objekte in mandati za izdelavo harmoniziranih tehninih specifikacij za proizvode. Da bi lahko upotevali razline ravni bistvenih zahtev za doloene objekte in razloke med dravami, lanicami Skupnosti, so v razlagalnih dokumentih in harmoniziranih tehninih specifikacijah predvideni razredi za zahteve, ki jim morajo nato proizvodi, vsak s svojimi lastnostmi, ustrezati. Za primer pa, kadar vsaj ena od drav lanic nima nobenih zakonskih zahtev za doloeno bistveno zahtevo, je predviden tudi razred, imenovan "obnaanje ni doloeno".

metode - in tiste, ki se v niemer direktno ne nanaajo na CPD. V Uradnem listu Evropskih skupnosti so objavljeni referenni podatki o vseh hEN, t.j. o tistih standardih, ki neposredno uresniujejo CPD. Trenutno se ocenjuje, da bo hEN okoli 600, drugih, tem podpornih standardov EN pa ve kot 1.600. e za doloeni gradbeni proizvod ni na voljo ustreznega hEN ali ga tudi e nekaj asa ne bo ali e proizvod pomembno odstopa od zahtev hEN, se lahko njegova ustreznost za predvideno uporabo preveri po postopku za pridobitev ETA. Ta intrument je uporaben predvsem pri novih gradbenih proizvodih in tam, kjer je proizvod sestavljen iz ve posameznih delov. ETA je pozitivna tehnina ocena ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za objekt, za katerega se uporablja. ETA se na splono podeli za 5 let. Poudariti je potrebno, da je ETA posebna vrsta hTS, ki se nanaa na doloeni gradbeni proizvod in njegovega proizvajalca ter je zato komplementarni del hEN in nikakor ni dokaz potrjevanja skladnosti. Komisija z mandatom naroi izdelavo smernice za ETA za tak proizvod. V tem primeru pa to naroilo naslovi na organizacijo za evropska tehnina soglasja (EOTA). Ta je bila ustanovljena samo za potrebe delovanja CPD ter ima podobno organizacijsko strukturo in nain dela kot evropske standardizacijske organizacije. Vanjo so drave lanice doloile svoje organe za tehnina soglasja. Na podlagi prej pripravljene smernice za ETA (ETAG) oziroma skupnega dogovora o postopku ocenjevanja (CUAP) ti organi za doloen proizvod podelijo ETA. V EOTA imajo svoje predstavnike tudi nekatere drave, kandidatke za lanstvo v Skupnosti. Med njimi so tudi predstavniki nae drave.

Sistem potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov je naslednji sestavni del CPD. Z njim se na predpisan nain ugotovi ali doloen gradbeni proizvod izpolnjuje vse zahteve, ki so zanj predpisane v ustrezni hTS.
Pravica do izbire ustreznega sistema potrjevanja skladnosti za doloeno druino gradbenih proizvodov je dana Evropski komisiji. To opravi v mandatu za pripravo hTS za to druino proizvodov, kjer na podlagi lastnosti tega proizvoda oceni njegov prispevek k izpolnjevanju ene ali ve bistvenih zahtev za objekt. Za razliko od veine drugih direktiv t.i. novega pristopa, ki imajo ugotavljanje skladnosti urejujejo z moduli, pozna CPD est sistemov potrjevanja skladnosti oznaenih kot sistemi 1+, 1, 2+, 2, 3 ali 4. Sistemi, oznaeni z nijo tevilko oziroma s +, so predvideni za tiste proizvode, katerih prispevek k izpolnjevanju bistvenih zahtev je veji. Zato je v teh primerih poseg organov oblasti v postopek potrjevanja skladnosti najveji. Z naraajoo tevilko oznabe sistema pa se ta vpliv v splonem manja. V CPD so doloene naloge, ki jih mora v postopku potrjevanja skladnosti proizvoda opraviti njegov proizvajalec, v t.i. notranjem sistemu kontrole

Harmonizirane tehnine specifikacije (hTS) so tista znotraj Skupnosti dogovorjena tehnina podlaga, ki s sistemom potrjevanja skladnosti proizvodov, praktino udejanja CPD. Po definiciji CPD, so hTS harmonizirani standardi (hEN) in evropska tehnina soglasja (ETA).
S podelitvijo mandata evropski standardizacijski organizaciji (CEN ali Cenelec) naroi Komisija pri tej organizaciji pripravo ustreznega hEN. Ta nato pripravi hEN po navodilih iz mandata. Poleg hEN, ki so ponavadi imenovani tudi standardi za proizvode, obstajajo tudi e drugi standardi EN, katerih pripravo je obiajno zahtevala gradbena industrija v Skupnosti. Med temi je potrebno razlikovati predvsem tiste, ki podpirajo CPD - to so ponavadi standardi za preskusne

Prilagoditev slovenske zakonodaje zahtevam direktive Sveta Evrope o gradbenih proizvodih

41

proizvodnje in naloge, ki jih mora/-jo, po pooblastilu drave, opraviti organ/-i za potrjevanje skladnosti, v t.i. zunanjem nadzoru kontrole proizvodnje.

Konni dokaz uspeno opravljenega postopka potrjevanja skladnosti doloenega proizvoda je pri sistemih 1+ in 1 certifikat o skladnosti, pri ostalih sistemih pa izjava o skladnosti. Prvega izda priglaen certifikacijski organ, zato se ta sistem v bistvu enai s certificiranjem proizvoda. Izjavo o skladnosti pa si, na podlagi veje ali manje udelebe tega organa v postopku potrjevanja skladnosti, izdela proizvajalec sam. Glede na obseg te udelebe se sistema 2+ in 2 razumeta tudi kot certificiranje proizvodnje, sistem 3 kot zaetno preskuanje tipa proizvoda, pri sistemu 4 pa posega tega organa sploh ne predvideva. Glede na doslej izdane mandate za druine proizvodov zadostuje za znaten del v njih navedenih gradbenih proizvodov e izjava o skladnosti. Poudariti pa je potrebno, da je vpliv poarnih lastnosti doloenega gradbenega proizvoda odloujo pri doloitvi ostrejega nivoja sistema potrjevanja skladnosti, tudi za proizvode znotraj iste druine.
CPD doloa tudi organe za izvajanje posameznih postopkov potrjevanja skladnosti. Glede na njihovo vlogo loimo naslednje organe za potrjevanje skladnosti: (1) preskuevalni laboratorij, ki opravlja preskuanja proizvodov, (2) kontrolni organ, ki v splonem opravlja nadzor nad proizvodnjo in (3) certifikacijski organ, ki opravlja certificiranje skladnosti po pravilih za izvajanje in vodenje postopkov. Za takne naloge, na natanno doloenem podroju potrjevanja skladnosti, jih doloi predstojnik ustreznega resorja dravne uprave. Pri tem mora vsak kandidat za pridobitev tega statusa dokazati vsaj izpolnjevanje vseh pogojev iz CPD. Dokazila za dva izmed teh pogojev si lahko pridobi po opravljenem prostovoljnem preskusu usposobljenosti pri nacionalni akreditacijski slubi. Ko so enkrat ti organi doloeni, jih mora ustrezna dravna sluba priglasiti pri Komisiji, le-ta pa njihove referenne podatke, skupaj z obsegom pooblastil, objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Zaradi potrebe po uinkovitem delovanju sistema potrjevanja skladnosti je bila na nivoju Skupnosti ustanovljena skupina organov za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov (CPD-GNB). Njen osnovni cilj je vzpostaviti in krepiti vzajemno zaupanje med temi organi, dosei doslednost in transparentnost v postopkih potrjevanja ter dosegljivost informacij o obsegu in pooblastilih lanic te skupine. Namenjena je predvsem organom samim, industriji gradbenih proizvodov pri iskanju informacij o postopkih potrjevanja skladnosti in oblikovalcem nacionalnih zakonodaj lanic Skupnosti. Sestavljajo jo koordinacijski organ in trenutno 22 sektorskih skupin, od tega sta 2 za t.i. horizontalne zadeve (poar, nevarne snovi), 20 pa jih je za razline skupine gradbenih proizvodov.

Z dokazom opravljenega postopka potrjevanja skladnosti sme proizvajalec na doloen gradbeni proizvod namestiti "znak CE". S tem se tudi na samem proizvodu potrjuje doseena skladnost tega proizvoda s tisto hTS, ki je bila izdana po postopku iz CPD ali z bistvenimi zahtevami iz nekih drugih, za ta proizvod morebiti relevantnih direktivah. Ta znak pomeni obenem tudi domnevo o ustreznosti tega proizvoda za predvideno uporabo. Glede na temeljno izhodie CPD o varnosti potronika pomeni znak CE slej ko prej utemeljeno domnevo o varnosti doloenega proizvoda, nikakor pa ga ne smemo razumeti kot znak kakovosti. Ta znak daje proizvodu tudi nekaken "potni list" za njegovo neovirano dajanje v promet v Skupnosti. Zato je namenjen predvsem tistim organom, ki v dravah, lanicah Skupnosti, izvajajo nadzor na trgu. Z izpolnitvijo morebitnih dodatnih, neobveznih pogojev glede kakovosti, ki niso povezani z varnostjo in zdravjem ter so torej zunaj bistvenih zahtev iz CPD, ima proizvajalec monost, da dodatno oznai svoj gradbeni proizvod.

3. TRENUTNO STANJE NA CPD V SKUPNOSTI

Kljub temu, da je CPD "praznovala" e enajsto obletnico obstoja in je bilo na nivoju Skupnosti za njeno uresniitev, posebej v zadnjih petih letih, e veliko storjenega, pa je uporabnost rezultatov tega dela za proizvajalce sila skromna. Samo za est vrst gradbenih proizvodov obstajajo namre v tem trenutku ustrezne hTS, ki jim omogoajo izpolnitev primarnega cilja CPD, t.j. njihovo neovirano trenje v Skupnosti. Razlogi za tako veliko zamudo pri nastajanju hTS so prav gotovo v zahtevnosti in kompleksnosti same CPD, ki je tudi med t.i. direktivami novega pristopa s svojimi reitvami osnovnih parametrov tovrstne harmonizirane zakonodaje nekaj posebnega. Poleg tega je gradbenitvo obiajno povsod zelo regulirano, proizvodi uporabljeni pri graditvi pa izrazito lokalnega izvora. Gradbeni proizvodi, spremljevalci loveka e od pradavnine naprej, so eni izmed redkih industrijskih proizvodov, ki v splonem niso primerni za dalji transport. Zato je polmer ekonomsko e sprejemljivega transportnega dosega znotraj trga Skupnosti bistveno manji kot pri proizvodih drugih industrijskih panog. Tako se lahko nekako razumejo teave pri nastajanju hTS, ki botrujejo trenutnemu "neuspehu" CPD.

4. TRENUTNO STANJE NAE REGULATIVE O GRADBENIH PROIZVODIH IN POGLED V PRIHODNOST

Obstojea slovenska zakonska ureditev graditve objektov in proizvodov, vgrajenih vanje, temelji na Zakonu o graditvi objektov (ZGO). Ta zakon vpeljuje na podzakonskem nivoju dva podsistema tehninih predpisov. Prvi ureja podroje gradbenih proizvodov, drugi, ki je obseneji, pa podroje gradbenih objektov.

42

F. Ceklin

Poleg tega je pri nas podroje gradbenih proizvodov urejeno tudi z nekaterimi tehninimi predpisi (odredbe, pravilniki), ki so bili vpeljani v nao pravno ureditev na podlagi "starega", v preteklem letu odpravljenega zakona o standardizaciji (Ur. list RS, t. 1/95). Takna ureditev na podroju gradbenih proizvodov pa ni popolnoma usklajena s pravnim redom Skupnosti oziroma s CPD. Zato jo mora Slovenija najkasneje do konca leta 2002 prilagoditi tako, da bo izpolnila vse zahteve iz CPD. Rok za izpolnitev te obveznosti je zelo kratek. Poudariti je potrebno namre, da postavitev takne zakonske ureditve ni zadostna, saj jo je potrebno v praksi tudi izvajati. Nov zakon o gradbenih proizvodih, v katerega bodo vgrajene zahteve iz CPD in ki naj bi bil uveljavljen sredi tega leta, je le potreben pogoj, nikakor pa tudi ne zadosten pogoj. Zato bo mora biti za podroje gradbenih proizvodov vzpostavljena tudi ustrezna institucionalna infrastruktura, ki bo delovala kot sestavni del splone nacionalne sheme in ki bo upotevala tudi vse posebnosti, ki jih generira CPD. Harmonizacija tehninih predpisov za gradbene proizvode pri nas je pogojena s predhodno harmonizacijo v Skupnosti. Dinamika nae harmonizacije bo torej dolgotrajni proces, ki bo sledil dinamiki evropske harmonizacije, t.j. pripravi hTS za vsako vrsto gradbenih proizvodov posebej. Slovenija je pri usklajevanju svoje zakonodaje s pravnim redom Skupnosti v specifinem poloaju. Po eni strani nima ve ustrezne baze lastnih tehninih podlag, potrebnih za oblikovanje in delovanje uinkovite pravne ureditve na podroju gradbenih proizvodov in objektov, po drugi strani pa je, kot je bilo e prej omenjeno, na voljo kaj malo hTS, uporabnih tudi za nao ureditev. Vsekakor pa bodo tiste izmed pripravljenih hTS za proizvode, ki imajo veji vpliv na naem trgu, v najkrajem asu uveljavljene tudi pri nas. V obdobju do zakljuka procesa harmonizacije tehninih predpisov na podroju gradbenih proizvodov bo Slovenija poskuala prilagoditi svoje sisteme potrjevanja skladnosti preostalih, e neharmoniziranih proizvodov tistim sistemom, ki so trenutno v veljavi pri trgovanju z gradbenimi proizvodi znotraj Skupnosti. Pri trgovanju z gradbenimi proizvodi z dravami, lanicami Skupnosti bo zato skuala uporabiti naelo recipronosti v postopkih potrjevanja skladnosti.

proizvodov se dodatno poveuje tudi z njihovimi razlinimi monostmi predvidene uporabe. Evropska komisija se zaradi specifinosti trenja sveega betona v tem trenutku e ni odloila za podelitev mandata za pripravo ustrezne hTS za svei beton. Argument, da je beton eden izmed najpomembnejih gradbenih proizvodov in da odloujoe vpliva na izpolnjevanje prve bistvene zahteve za objekte, ni potrebno posebej poudarjati. Dilema Komisije oziroma nekaterih drav lanic pa je, ali je potrebno tudi za ta proizvod vpeljati hTS, ki bi bila podlaga za njegovo dajanje v promet, saj je zaradi narave samega proizvoda njegova uporaba omejena zgolj na lokalno podroje, ki je v veliki veini primerov veliko manje od obmoja celotne drave. Dodatno to dilemo podkrepljuje tudi dejstvo, da lahko svei beton proizvaja na gradbiu kar izvajalec del sam. S tem pa bi se lahko postavile doloene, v tem primeru, nepotrebne tehnine ovire pri dajanju tega proizvoda v promet. Kljub temu pa je prvi argument v tem trenutku za Komisijo e vedno pomembneji od omenjene dileme, zato le-ta razmilja, kako oblikovati omenjeni mandat. Bistveno bolje pa je stanje glede definiranja zahtev za pripravo ustreznih hTS s strani Komisije pri izdelkih, narejenih iz betona. Ta je podelila e ve mandatov za pripravo ene (hEN) ali druge vrste (ETA oz. ETAG) harmoniziranih tehninih specifikacij za druine gradbenih proizvodov, kjer je beton edini ali vsaj eden izmed materialov, iz katerih so izdelani proizvodi te druine. Po napovedih Komisije je priakovati, da bodo po prvem uveljavljenem hEN-u (t.j. za obiajne cemente), ki naj bi bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti letos poleti, v naslednjega dobrega pol leta pripravljeni hEN-i za naslednje gradbene proizvode: cevi s spojniki in fazonskimi kosi ter vstopni in revizijski jaki iz nearmiranega ali armiranega betona ter iz betona ojaenega z jeklenimi vlakni, betonski tlakovci in robniki, betonski bloki za zidanje iz obiajnega kamenega agregata, bloki za zidanje iz plinobetona, prefabricirane prednapete betonske talne ploe z votlim jedrom, prefabricirani betonski elementi za ograje, prefabricirani proizvodi iz lahkega betona odprte strukture.

5. UVELJAVLJANJE PRINCIPOV CPD NA PODROJU BETONA OZIROMA GRADBENIH PROIZVODOV, IZDELANIH IZ NJEGA
Svei beton, tako kot tudi materiali iz katerih je narejen, je po definiciji iz CPD gradbeni proizvod. Poleg tega so gradbeni proizvodi tudi velika veina izdelkov, narejenih iz tega kompozita. tevilo teh

Poleg tega je v tem obdobju priakovati tudi nekatere druge hEN-e, ki so bolj ali manj povezani z betonom. Med temi so tisti za dodatke za beton, za zidarski cement in za gradbeno apno.

Lastna kontrola kakovosti

Meta Zajc Pogorelnik
SGP KOGRAD BETON IGEM d.o.o., entjan pri Dravogradu

Povzetek Prispevek obravnava lastno kontrolo kakovosti betona, ki jo je dolan opravljati proizvajalec betona do faze, ko preda beton izvajalcu betonskih del. Abstract Proper quality control of concrete is discussed in the paper. This control has to be perform by concrete producer up to the phase, when concrete is delivered over executor of concrete works.

Kljune besede: beton, kakovost, lastna kontrola Keywords: concrete, quality, proper control.

1. UVOD
Pravilnik o tehninih norativih za beton in armirani beton (Uradni list SFRJ, tev.11/87) definira kontrolo kakovosti betonov. "Kontrola kakovosti betona se izvaja na dveh ravneh in sestoji iz dveh neodvisnih delov: kontrole proizvodnje, katero je dolan opravljati proizvajalec betona in ki ima za cilj prepreiti grabe napake v proizvodnji (preventivni pomen kontrole), dobiti podatke za krmiljenje proizvodnje in jamstvo, da bo beton ustrezal predpisanim zahtevam (interna kontrola proizvajalca); kontrole usklajenosti ...."

Prispevek zajema zakonske osnove, ki definirajo izvajanje lastne kontrole kakovosti betona, ki zavezujejo proizvajalce betona, predvsem pa eli na podlagi izkuenj spodbuditi k razmiljanju o smiselnosti, potrebnosti, obsegu, frekvenci izvajanja lastne kontrole kakovosti; o strokih, ki z izvajanjem del nastajajo ter o uinkih teh aktivnosti. Gospodarske drube, ki imajo pridobljen certifikat kakovosti po kriterijih standarda ISO 9000, s podpogodbeniki - dobavitelji surovin sklepajo sporazume o kakovosti, v katerih izhodno kontrolo podpogodbenika privzemajo kot lastno vhodno kontrolo, kar poenostavlja delo in zmanjuje stroke, vendar tak princip za trno inpekcijo ni priznan. Pojavlja se tudi problem izloitve pri vhodni kontroli ugotovljenih neustreznih surovin in prepreitve njihove uporabe, kadar gre za surovine v rinfuzi (cement, agregati). Interes proizvajalcev betona je seveda zadovoljiti predpisane zahteve, to storiti s im manjimi stroki, po drugi strani pa pridobivati im ve informacij o kakovosti, ki omogoajo optimiranje receptur in procesov ter dajejo jamstvo o kakovosti tako proizvajalcu kakor kupcu.

36. len: "Kontrolo proizvodnje opravljata proizvajalec betona - do takrat, ko preda beton izvajalcu betonskih del - in izvajalec ..." Obseg in vsebina preiskav, metode dela in frekvenca so torej predpisani. Proizvajalci betona smo jih dolni izvajati v predpisanem obsegu. Kontrolirajo nas predstavniki pooblaenih intitucij in trni inpektorji; v podjetjih s podeljenim certifikatom kakovosti nas kontrolirajo tudi izvajalci externih presoj sistemov kakovosti.

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

44

M. Zajc Pogorelnik

2. VHODNA KONTROLA SESTAVIN BETONA ( JUS U.M1.051) 2.1 Kontrola materiala pri dobavi
Pri prejemu vsake poiljke je trebe vizualno pregledati pripeljan material in preveriti, e ustreza kakovosti, ki je deklarirana v spremljevalni deklaraciji ali na embalai.

3. KONTROLA SVEEGA BETONA (JUS U.M1.051)

Podatki za kontrolo sveega betona po JUS U.M1.051 so zbrani v tabeli 2.

2.2 Kontrolne preiskave materialov za betone

Pregled kontrolnih preiskav za betone je zbran v tabeli 1.

4. KONTROLA OTRDELEGA BETONA (JUS U.M1.051)

Podatki za kontrolo otrdelaga betona po JUS U.M1.051 so zbrani v tabeli 3.

Tabela 1: Kontrolne preiskave materialov za betone

SESTAVINA agregat

PREISKAVE granulometrijska sestava koliina finih delcev vlanost agregata standardna konsistenca, zaetek ter konec vezanja, prostorninska obstojnost kemijska analiza vode

STANDARD JUS B.B8.029 JUS B.B8.036 JUS B.B8.035

cement

JUS B.C8.023

voda

JUS U.M1.058

dodatki

vpliv dodatka na lastnosti betona

JUS U.M1.037

POGOSTOST enkrat tedensko enkrat tedensko enkrat tedensko ter pri vsaki opazni spremembi vsaka dnevna dobava cementa iste marke ali vrste oziroma najmanj ena preiskava na 250 t dobavljenega cementa vsake tri mesece v primeru, da ne uporabljamo pitne vode za vsako saro pri vsaki spremembi cementa e skladienje traja dalj kot est mesecev

Tabela 2: Kontrola sveega betona po JUS U.M1.051

PREISKAVA

STANDARD

konsistenca

JUS U.M8.050

koliina por

JUS U.M1.031

temperatura betona

JUS U.M1.032

POGOSTOST na zaetku vsake delovne izmene pri izdelavi betonskih preizkuancev za preiskave lastnosti strjenega betona pri vsaki spremembi sestave betona dodatno preiskovanje na mestu vgrajevanja, e je to doloeno v programu preiskav pri aeriranih betonih enkrat dnevno pri izdelavi betonskih preizkuancev za dokazovanje karakteristik otrdelega aeriranega betona pri vsaki vrsti v posebnih okoliinah proizvedenega betona (visoke, nizke temperature)

Lastna kontrola kakovosti

45

46

M. Zajc Pogorelnik

Tabela 3: Kontrola otrdelega betona po JUS U.M1.051

PREISKAVA

STANDARD

tlana trdnost

JUS U.M1.020 JUS U.M1.005

JUS U.M1.015 vodoneprepustnost odpornost povrine proti JUS U.M1.055 zmrzovanju v prisotnosti soli JUS U.M1.016 odpornost proti zmrzovanju odpornost proti obrabi pri JUS U.B8.015 bruenju

POGOSTOST najmanj en vzorec vsak dan, ko proizvajamo beton en vzorec na vsakih 50 m3 oziroma 80 meanic, pri emer se upoteva veje tevilo vzorcev v primeru, da je proizvedena koliina betona veja od 2000 m3, en vzorec na 100 m3 oziroma na vsakih 100 meanic predpisana v projektu betona ali konstrukcije predpisana v projektu betona ali konstrukcije predpisana v projektu betona ali konstrukcije predpisana v projektu betona ali konstrukcije

Tabela 4: Kontrola proizvodne sposobnosti betonarn po JUS U.M1.050

Osnovne preiskave PREISKAVA kontrola delovanja naprav kontrola stanja opreme in naprav kontrola merilnih naprav kontrola mehanizma za meanje kontrola homogenosti meanja POGOSTOST pred zaetkom rednega obratovanja v novo postavljeni betonarni v obstojei betonarni, ki e ni bila prekontrolirana v roku enega leta od zaetka veljavnosti standarda po vejem remontu betonarne, v katerem so bile izvedene spremembe glede funkcionalne opreme, ki vpliva na kakovost proizvedenega betona

Kontrolne preiskave PREISKAVA kontrola delovanja naprav kontrola stanja opreme in naprav kontrola merilnih naprav kontrola mehanizma za meanje POGOSTOST na vsakih 12 mesecev rednega obratovanja ali po opravljenih osnovnih preiskavah (prvi pregled) pri vsaki premestitvi betonarne na drugo lokacijo po remontu betonarne, pri katerem nismo spremenili funkcionalne opreme naprave za doziranje prakastih sestavin: najmanj enkrat meseno naprave za doziranje agregata in merilniki pretoka: najmanj enkrat na tri mesece naprave za prostorninsko doziranje tekoih materialov: najmanj enkrat letno

Tekoa kontrola PREISKAVA kontrola merilnih naprav POGOSTOST naprave za doziranje prakastih sestavin (cement, dodatki): najmanj enkrat meseno naprave za doziranje agregata in merilniki pretoka: najmanj enkrat na vsake tri mesece naprave za prostorninsko doziranje tekoih sestavin: najmanj enkrat letno

Lastna kontrola kakovosti

47

5. KONTROLA PROIZVODNE SPOSOBNOSTI BETONARN (JUS U.M1.050)

Kontrola proizvodne sposobnosti betonarn po JUS U.M1.050 se deli na osnovne in tekoe preiskave in tekoo kontrolo. Znailnosti so zbrane v tabeli 4.

proizvodnih in tehnolokih problemov in potreb proizvodnih procesov. Lastno kontrolo kakovosti izvajamo, da kupca prepriujemo o pravilnosti njegove odloitve, da smo primerni dobavitelj.

6. STROKI IZVAJANJA LASTNE KONTROLE KAKOVOSTI

Lastno kontrolo kakovosti praviloma (eprav to ni predpisano in ne zahtevano, je pa najbolj smiselno) izvajajo proizvajalci betona sami. Externih izvajalcev se posluujejo v primerih, ko nimajo potrebne opreme in specifinih znanj in e je obseg del tako minimalen, da se proizvajalcu ne splaa organizirati lastne kontrole kakovosti. Lastna kontrola kakovosti (e jo izvajajo proizvajalci sami) mora biti organizacijsko in strokovno neodvisna od vplivov vodenja proizvodnje. Stroki, ki nastajajo pri izvajanju aktivnosti lastne kontrole kakovosti, so: stroki ivega dela in vsi stroki, ki so s tem povezani (laborant, vodja, ..., zaitna sredstva, usposabljanja, ...), stroki porabljenega materiala in energije (elektrika, opana olja, ...), stroki drobnega inventarja in potronega materiala, najveji pa so stroki amortizacije objektov in opreme ter stroki storitev kalibracije opreme. Smiselno je z letnim planom dela definirati organizacijo, predviden obseg lastne kontrole kakovosti, potrebno kadrovsko zasedbo delovnih mest in natanno opredeliti vse stroke v poslovnem letu. Z delilnikom je smiselno definirati dele, ki ga posamezna proizvodna sredina, za katero se dela izvajajo, pokriva v skupnem letnem planu (letni znasek, mesena akontacija 1/12). S takim sistemom proizvodne enote natanno poznajo svoj del fiksnih letnih strokov, vezanih na lastno kontrolo kakovosti, istoasno pa je omogoeno obvladano strokovno funkcioniranje laboratorija (nartovani stroki, fiksni prilivi, dejanski stroki laboratorija).

8. ZAKLJUEK
Obseg in vsebina izvajanja lastne kontrole kakovosti ni prepuena izbiri proizvajalca betona, saj je minimalni obseg predpisan. Priakovati je, da bo proizvajalec betona ocenil in se odloil, koliko veji obseg od zakonsko predpisanega je smiselno in potrebno opravljati in emu ti rezultati sluijo.

LITERATURA
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Pravilnik o tehninih normativih za beton in armiran beton JUS U.M1.051 JUS B.B8.029 JUS B.B8.036 JUS B.B8.035 JUS B.B8.023 JUS U.M1.058 JUS U.M1.037 JUS U.M8.050

10. JUS U.M1.031 11. JUS U.M1.032 12. JUS U.M1.020 13. JUS U.M1.005 14. JUS U.M1.015 15. JUS U.M1.055 16. JUS U.M1.016 17. JUS U.B8.015 18. JUS U.M1.050 19. Dokumenti sistema kakovosti v drubi Beton IGEM d.o.o.: 20. Poslovnik kakovosti QM 21. Plan kakovosti za proces proizvodnje betona v betonarni Galanterija PK 9-311-04 22. Plan kakovosti za proces proizvodnje betona v betonarnah Arbau in Log PK 9-321-01 23. Navodila za izvedbo vhodne repromaterialov DN 10-300-01 kontrole

7. UINKI IZVAJANJA LASTNE KONTROLE KAKOVOSTI

Lastno kontrolo kakovosti izvajamo, ker to zahteva zakonodajalec; s tem torej zadostimo zakonskim zahtevam, kar podjetju omogoa prodajo betona. Lastno kontrolo kakovosti izvajamo, da dobivamo jamstva, da naa proizvodnja betona daje to, kar smo nartovali. Lastno kontrolo kakovosti izvajamo, da dobivamo informacije o zanesljivosti podpogodbenikov in da lahko reklamiramo neustreznost dobav. Lastno kontrolo kakovosti izvajamo, da dobivamo informacije za optimiranje receptur, za reevanje

24. Navodila za izvedbo konne kontrole transportnih betonov DN 10-300-02 25. Obvladovanje procesa PC Betonarna OP 9-32101

Preskuanje mehanskih lastnosti betonov

Aljoa ajna
IRMA Intitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Povzetek Optimizacija kakovosti je mona, e jo znamo meriti. PBAB predpisuje tlano trdnost kot merilo kakovosti betona, prEN 206 pa dodaja cepilno natezno trdnost. Trenutno so pri nas e v veljavi JUS standardi za doloanje mehanskih lastnosti betonov, PBAB pa dopua monost, da se ostale mehanske lastnosti izraunajo iz tlane trdnosti. Kontrola kakovosti je mona, e so podani kriteriji in tono definirani postopki. Abstract Optimizacija kakovosti je mona, e jo znamo meriti. PBAB predpisuje tlano trdnost kot merilo kakovosti betona, prEN 206 pa dodaja cepilno natezno trdnost. Trenutno so pri nas e v veljavi JUS standardi za doloanje mehanskih lastnosti betonov, PBAB pa dopua monost, da se ostale mehanske lastnosti izraunajo iz tlane trdnosti. Kontrola kakovosti je mona, e so podani kriteriji in tono definirani postopki.

Kljune besede optimizacija kvalitete, beton, mehanske karakteristike, preskuanje Keywords quality optimisation, concrete, mechanical characteristics, testing

1 . UVOD
Optimizacija kakovosti je mona le, e ne/kakovost dobro poznamo, e jo lahko ovrednotimo, e jo lahko merimo. Ena skupina lastnosti betonov, preko katerih lahko ovrednotimo kakovost so mehanske lastnosti. Mehanske lastnosti so lastnosti, ki zaznamujejo odziv materiala na mehanske obremenitve. Med najpomembneje mehanske lastnosti betonov tejemo prostorninsko maso, tlano in natezno trdnost, elastini modul in Poissonov koeficient ter lomnomehanske lastnosti betonov. Najveji pomen pripisujemo tlani trdnosti betona. Ta se najvekrat uporablja tudi za kategorizacijo betonov. Ostalim lastnostim se ne pripisuje toliknega pomena. Tako je preskuanje mehanskih lastnosti najvekrat omejeno le na doloanje tlane trdnosti, vrednosti za ostale lastnosti pa se predpostavi ali izrauna iz empirinih, izkustveno pridobljenih enab. Pri uporabi posebnih, za aplikacijo prirejenih betonov visokih zmogljivosti tlana trdnost izgublja na pomenu. Kakovost betona merimo preko drugih lastnosti, odvisno od namena uporabe.

2. PRAVILNIKI IN STANDARDI 2.1 PBAB 87 in JUS standardi

Trenutno je v Sloveniji e veno v veljavi Pravilnik o tehninih normativih za beton in armirani beton iz leta 1987 (Ur. list SFRJ 11/87). Ta prvi uvaja kot pomembno lastnost betonov marko betona (MB). Marka betona je karakteristina tlana trdnost betona doloena na 28 dni starih, standardno negovanih 20 cm betonskih kockah. Pravilnik razvra betone v dve kategoriji, B.I in B.II. Lonica med njima je definirana preko marke betona (t.j. tlane trdnosti). Pomembnost tlane trdnosti je e dodatno poudarjena z predpisom, da se kontrola kvalitete betonov izvaja preko tlane trdnosti betona. S Pravilnikom je predpisan standard, skladno s katerim se dolouje tlano trdnost betonov. Pravilnik ne doloa, da je potrebno meriti prostorninsko maso betonov, je pa res, da je doloanje le-te predpisano v standardu za doloanje tlane trdnosti. Za doloevanje ostalih mehanskih lastnosti betonov so v Pravilniku predpisani standardi, vendar PBAB dopua, da se ostale mehanske lastnosti izraunajo iz tlane trdnosti.

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

50

A. ajna

Za doloanje natezne trdnosti betona PBAB predpisuje tri JUS standarde: tri- oz. tiri-tokovni upogib (odvisno od velikosti prizme) ter cepilni preskus. Rezultat preskusa je upogibna natezna v prvih dveh oz. cepilna natezna trdnost v tretjem primeru. V kolikor rezultatov ni na razpolago, PBAB predpisuje formulo, po kateri se iz tlane trdnosti izrauna natezna trdnost betona pri centrinem nategu ter formulo za izraun upogibne natezne trdnosti. Statini elastini modul pri enoosnem pritisku se s po PBAB-ju meri le, e je to predvideno s projektom konstrukcije. Predpisan je JUS standard. e rezultati preiskav niso na voljo, je mono elastini modul tudi izraunati po podani enabi oz. tabeli. Predpisan je tudi postopek, kako upotevati dejstvo, da so lastnosti betonov odvisne od njegove starosti. Za raun vpliva prenih deformacij PBAB predpisuje vrednost Poissonovega koeficienta in enabo za izraun strinega modula. Monosti merjenja obeh ne podaja, eprav obstaja JUS standard. Lomna mehanika betonov je sorazmerno nova veda in v PBAB-ju ni omenjena. Prav tako ne obstaja JUS lomnomehanskih standard za doloanje karakteristik betona.

3. MEHANSKE KARAKTERISTIKE
V nadaljevanju poglavja bomo prestavili osnovne znailnosti standardov za doloevanje mehanskih lastnosti betonov. Kjer za doloeno mehansko lastnost ni ustreznega JUS standarda, opisujemo metodo iz drugih standardov ali priporoil mednarodnih organizacij (ASTM, RILEM).

3.1 Prostorninska masa

Doloanje prostorninske mase betona je predpisano v JUS standardu za doloanje tlane trdnosti betona oz. v prEN 12363. Postopek je preprost; prostorninska masa se izrauna iz volumna kocke in njene mase. Volumen se doloi z merjenje dimenzij, masa pa s tehtanjem na zraku.

3.2 Tlana trdnost

Doloanje tlane trdnosti betonov predpisujejo trije standardi. JUS U.M1.020 predpisuje nain merjenja tlane trdosti na preskuancih izdelanih iz sveega betona. JUS U.M1.012 predpisuje modificirano metodo kocke, t.j. doloanje tlane trdnosti na polovicah prizem, dobljenih iz preskusa upogibne natezne trdnosti. JUS U.M1.040 doloa postopek merjenja tlane trdnosti betona na preskuancih (valjih) odvzetih iz strjenega betona. Ker se v navedenih standardih preskuanci razlikujejo tako po obliki kot v dimenzijah, pri naknadnem dokazovanju pa tudi starost ni enaka 28 dnem, povezavo med omenjenimi tremi standardi najdemo v standardu JUS U.M1.048. Ta predpisuje postopek naknadnega dokazovanja kakovosti vgrajenega betona. V njem najdemo tabele za preraun dobljenih rezultatov na kocko 20 cm in starost 28 dni. Pri preraunu je vpraljiv predvsem asovni faktor, saj ta ne upoteva, da nekateri betoni strjujejo hitreje, drugi poasneje. Doloanje tlane trdnost bo po sprejemu standarda predpisano v prEN 12394 ter za naknadno dokazovanje kvalitete v prEN (ISO 7034).

2.2 Evropski predpisi in mednarodni standardi

Krovni evropski standard za beton prEN 206 je e v pripravi. Iz osnutka standarda pa je razvidno, da se betoni klasificirajo na podlagi vejega tevila lastnosti, od katerih pa sta le dve mehanski: prostorninska masa in tlana trdnost. Po prEN 206 se ustreznost kakovosti preverja preko dveh mehanskih lastnosti, tlane trdnosti (prEN 12394) in cepilne natezne trdnosti (prEN 12362). Predpisana sta standarda, po katerih se ti lastnosti doloata Po prEN 206 se kontrola kvalitete izvaja za doloeno koliino betona, ki jo predhodno dogovorita dobavitelj in kupec betona. Le-ta ne sme biti veja od 400 m3 vgrajenega betona oz. za obdobje najve enega tedna. Tudi tevilo preiskav na dogovorjeno koliino je stvar dogovora. Kupec je dolan podati koliino betona in sicer za vsako etao ali po konstrukcijskih elementih (nosilci, ploe,). Odvzem vzorcev, priprava in skladienje so predpisani s standardom prEN 12378. Tlana trdnost se doloi skladno s prEN 12394. Rezultati se podajajo za posamezen preskus ali kot povpreje istoasno odvzetih in testiranih kock. Predpis podaja tudi kriterije za prevzem. Le-ti so odvisno od tevila preiskav na dogovorjeno koliino betona. Veje tevilo preiskav pomeni mileji kriterij. Standard dopua monost, da se s projektom doda e katera od mehanskih lastnosti, preko katere se za doloanje kakovosti. Standard ne predvideva monosti, da bi se katera od mehanskih lastnosti doloila raunsko.

3.3 Natezna trdnost

Poznamo ve razlinih nateznih trdnosti: centrina natezna trdnost, upogibna natezna trdnost, cepilna natezna ter povrinska natezna trdnost. 3.3.1 Centrina natezna trdnost Centrina ali tudi ista natezna trdnost je eksperimentalno teko izmerljiva lastnost betona. Teste metode sicer obstajajo, so pa tehnino zelo zahtevne in zato neprimerne za rutinske preiskave v smislu kontrole kakovosti. v strokovnih krogih se pojavlja celo dvom, ali v betonu sploh lahko doloimo centrino natezno trdnost.

Preskuanje mehanskih lastnosti betonov

51

3.3.2 Upogibna natezna trdnost Za doloanje upogibne natezne trdnosti obstaja ve razlinih testnih metod, ki se med seboj loijo v dimenziji preskuancev, tevilu apliciranih sil (3- ali 4tokovni upogib) ter razmerju med dimenzijo preskuanca in razmakom podpor. JUS standardi ponujajo dve monosti. JUS U.M1.010 predpisuje 3-tokovni preskus na prizmah preseka do 1515 cm2, JUS U.M1.011 pa 4-tokovnega na prizmah preseka 1515 cm2 ali ve. V obeh primerih raun napetosti in s tem upogibne natezne trdnosti temelji na linearno-elastini upogibni teoriji. Standard prEN 206 predvideva, da bo doloanje upogibne natezne trdnosti predpisano s standardom prEN 12359. 3.3.3 Cepilna natezna trdnost Testna metoda doloanja cepilne natezne trdnosti (JUS U.M1.022 oz. prEN 12362) omogoa doloanje natezne trdnosti na manjih, iz objekta odvzetih preskuancih, ki so lahko valji ali kocke. 3.3.4 Povrinska natezna trdnost Pri sanacijah se pogosto doloa tako imenovana povrinska natezna trdnost betona. Povrinska natezna trdnost je neznan pojem tako PBAB-ju kot JUS standardom, najdemo pa ga v DIN normah (DIN 1048/2) kot Oberflchenzugfestigkeit in v amerikih standardih (ASTM D4541-95e1 Standard Test Method for Pull-Off Strength of Coatings Using Portable Adhesion Testers) kot pull-off strength. Osnutek standarda prEN206 predvideva merjenje izvlene sile (Auszugkraft). Postopek bo predpisan s standardom prEN 12399. Povrinsko natezno trdost doloamo tako, da na oieno/pripravljeno ali neoieno/nepripravljeno betonsko povrino nalepimo kovinski valj znanega preseka in ga nato z apliciranjem natezne (pravokotno na povrino betona) sile odtremo. Pri tem beleimo maksimalno silo, iz katere ob predpostavki enakomerne razporeditve napetosti po preseku izraunamo trdnost. V osnovi loimo preskus z vrtanjem okoli kovinskega valja, ali brez vrtanja. Dobljena vrednost je kriterij za oceno kakovosti betona pred nanosom naslednjih reparaturnih ali zaitnih slojev. Postopek za merjenje kvalitete podlage v smislu sanacij je predpisan tudi v standardu EN 1542 (Products and systems for the protection and repair of concrete structures Test methods Measurement of bond strength by pull-off).

3.4 Strina trdnost

Strino trdnost betona doloamo le redko. PBAB navaja enabo, kako strino trdnost izraunati iz tlane trdnosti. Smiselno je vpraanje, ali strina trdnost fizikalno gledano sploh obstaja.

3.5 Elastini in strini modul, Poissonov koeficient

PBAB predpisuje, da se elastini modul doloi skladno s standardom JUS U.M1.025. V tem standardu je opisan postopek merjenja statinega Emodula na betonskih valjih ali drugih ustreznih preskuancih. Za izraun strinega modula je v Pravilniku podana enaba, za Poissonov koeficient pa fiksna vrednost. E-modul je mono doloiti tudi na drugane naine, a PBAB tega ne predvideva. Tako v sklopu JUS standardov najdemo v JUS U.M1.026 opisano metodo doloanja dinaminega E-modula in Poissonovega koeficienta.

3.6 Lomnomehanske lastnosti

Izkunje kaejo, da so lomnomehanske lastnosti zelo pomembne za obnaanje predvsem betonov visokih zmogljivosti. Tako tudi v naem laboratoriju preverjamo kvaliteto betona z merjenjem lomnomehanskih lastnosti betonov. Primerjava PBAB-ja in prEN 206 kae, da v nobenem od omenjenih pravilnikov niso omenjene lomnomehanske lastnosti. V strokovni javnosti se uporablja ve metod doloanja lomnomehanskih karakteristik. Nekatere od njih so e standardizirane (ASTM C 1018-97), za druge obstajajo priporoila (RILEM), ali pa so le pogosto uporabljane v znanstvenih krogih (Linsbauer, ajna).

4. ZAKLJUEK
Kakovost lahko optimiramo, e jo znamo meriti. Merila za kakovost naj postavljajo projektanti. Ker za izbrano lastnost lahko obstaja ve testnih metod, morajo projektanti v sodelovanju z preskusnim laboratorijem poleg zahtev za kakovost doloiti tudi metodo, po kateri se bo lastnost merila. Da ne pride do nesporazumov priporoam uporabo dobro definiranih standardiziranih metod, lahko pa se uporabljajo tudi drugi, v strokovni literaturi dobro opisani testni postopki.

LITERATURA:
1. ASTM D4541-95e1 - Standard Test Method for Pull-Off Strength of Coatings Using Portable Adhesion Testers ASTM C 1018-97 Standard test method for flexural toughness and first-crack strength of fibre-reinforced concrete (using beam with thirdpoint loading)

2.

52 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

A. ajna

Pravilnik za beton in armirani beton, Ur.l. SFRJ 11/87 JUS U.M1.010 Doloanje upogibne natezne trdnosti betona, 3-tokovni upogib JUS U.M1.011 Doloanje upogibne natezne trdnosti betona, 4-tokovni upogib JUS U.M1.012 Doloanje tlane trdnosti betona na delih prizem dobljenih iz upogibnega preskusa JUS U.M1.020 Doloanje tlane trdnosti betona na preskuancih pripravljenih iz sveega betona JUS U.M1.022 Doloanje cepilne natezne trdnosti JUS U.M1.025 Doloanje elastinega modula betona statinega

17. prEN 12378; Betonprfverfahren Probenahme von Frischbeton 18. prEN 12393; Betonprfverfahren Bestimmung der Rohdichte von Festbeton 19. prEN 12394; Betonprfverfahren Bestimmung der Druckfestigkeit von Probekrpern 20. prEN 12399; Betonprfverfahren Bestimmung der Auszugkraft 21. prEN (ISO 7034); Betonprfverfahren Bohrkerne Entnahme, Untersuchung und Druckfestigkeitprfung. 22. DIN 1048/2 Prfverfahren fr Beton Festbeton in Bauwerken und Bauteilen 23. RILEM TC 162-TDF: Recommendation Bending test,

10. JUS U.M1.026 Doloanje dinaminega elastinega modula in Poissonovega koeficienta betona 11. JUS U.M1.040 Doloanje tlane trdnosti betona na preskuancih odvzetih iz vgrajenega betona 12. JUS U.M1.048 Naknadno ugotavljanje tlane trdnosti vgrajenega betona 13. EN 1542 (Products and systems for the protection and repair of concrete structures Test methods Measurement of bond strength by pull-off) 14. prEN 206; Concrete Performance, production and conformity 15. prEN 12359; Betonprfverfahren Bestimmung der Biegezugfestigkeit von Probekrpern 16. prEN 12362; Betonprfverfahren Bestimmung der Spaltzugfestigkeit von Probekrpern

24. Linsbauer H.N., Tschegg E.K.: Die Bestimmung der Bruchenergie von zementgebundenen Werkstoffen an Wrfelproben, Zement und Beton 31, 1986 25. ajna A., Determination of fracture mechanics material parameters of mass concrete using the wet-screening procedure. Thesis, Vienna University of Technology, March 1998 26. ajna A. and Linsbauer H.N., Fracture mechanics of mass concrete - wet screening procedure (FMWS), Proc. FRAMCOS 3, Third International Conference on Fracture Mechanics of Concrete and Concrete Structures, Oct. 12-16 1998, Gifu, Japan

Preskuanje obstojnosti betonov

Matthias Maultzsch
Bundesanstalt fr Materialsforschung und -prfung (BAM), Berlin, ZR Nemija

Povzetek V referatu je podan pregled metod za preskuanje obstojnosti betonov. Nekatere izmed teh metod bodo vkljuene v evropske standarde. Abstract The overwiev of the different durability test methods for concrete is shown in the paper. Some of those test methods will be included in the european standards.

Kljune besede: beton, obstojnost, preskuanje obstojnosti, evropski standardi. Keywords: concrete, durability, durability tests, european standards.

1. UVOD
Beton je v osnovi obstojen, trajen gradbeni material. Pri tem se radi sklicujemo na ve kot dva tisoletja stare ohranjene betonske gradnje starih Rimljanov, kot so na primer akvadukti iz betona ali Panteon v Rimu s kupolo iz lahkega betona. Pri modernih betonskih gradnjah so dokazali trajnost, na alost, preteno vojaki objekti kot na primer bunkerji. Toda tudi svetilniki, mostovi in predori lahko sluijo kot primeri, ki so se desetletja ali celo ve kot stoletje uspeno upirali koroziji. emu je potem sploh potrebno preskuati obstojnost?

preskusi obstojnosti, kot so preskus sulfatne odpornosti in odpornosti proti zmrzovanju in odtaljevanju brez in v prisotnosti odtaljevalnih soli. V nemki standardizaciji obstoji za nekatere lastnosti podoben koncept. Kljub temu pa je vsak dokaz, izveden po standardiziranem ali splono priznanem preskusnem postopku, pomemben in pri zagotavljanju visoke kakovosti nepogreljiv.

3. DELOVANJE OKOLICE NA BETON

Obstojnost betona je potrebno v odvisnosti od vrste agresije, s katero je obremenjen, razlino opazovati in preskuati. Naslednja tabela je poskus sistematinega medsebojnega povezovanja razlinih delovanj okolice na beton. Z debelimi rkami napisani primeri bodo kasneje podrobneje obravnavani, ker se tiejo v praksi pomembnih vpraanj za obstojnost betona. Dodatno bo obravnavana e alkalna agregatna reaktivnost (AAR), ki pa predstavlja poseben primer, ker ni povezan z delovanjem okolice temve s samo sestavo betona.

2. STANDARDI TENDENCE V EVROPI

V evropski standardizaciji, natanneje v standardu EN 206, so na to vpraanje odgovorili tako, da so definirali razrede izpostavljenosti in predpisali sestave betonov, ki so po splonih desetletnih izkunjah odporni na agresije, ki jih posamezni razredi izpostavljenosti predstavljajo. Samo v primeru, ko pride do odstopanja od predpisane sestave in trdnostnega razreda, je potreben dokaz o odpornosti uporabljenega betona na doloeno agresijo. Prihodnjost bo pokazala, e se bo ta koncept obnesel. V okviru nastajajoe serije standardov EN 12 390-1 ... x Preskuanje strjenega betona, del 1....x (1) bodo tudi evropski postopki za preskuanje obstojnosti betonov enoznano definirani. Dodatno pa bodo v povezavi s standardi za cement definirani tudi nekateri

4. ODPORNOST PROTI TEKOINSKEMU OKOLJU

Vpijanje vode, ki pri betonu poteka pod atmosferskim tlakom, na alost ni standardiziran postopek, ker ne velja vodovpojnost kot primarno merilo obstojnosti. Kljub temu pa predstavlja pomembno informacijo o ponaanju betonskih elementov, ki so izpostavljeni

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

54

M. Maultzsch

Tabela 1: Delovanje okolice na beton, shematsko, s primeri

Obstojnost proti tekoinam

plinom

mehanskim vplivom fizikalnim vplivom

Primeri voda (nasienje, izluevanje) organske tekoine (olja, bencin itd.) morska voda raztopine soli para kloridi (morska atmosfera) duikov oksid veplov dioksid ogljikov dioksid obrus udar temperatura (poar, cisterne za tekoe pline) temperaturne spremembe (nevihtni de) zmrzovanje zmrzovanje in odtaljevalne soli (+ kemijski uinki)
raziskavo o osnovnih zakonitostih izluevalnega testa (4). Voda z vsebnostjo sulfatov lahko povroa v betonu nastanek tvorb s poveanim volumnom in nastanek razpok. Mnogokrat to velja za talno vodo, pa tudi za morsko vodo. Poznan je preskus po Koch Steineggerju (5), po katerem se ugotavlja asovno poveevanje koliine sulfatov v preskuancih iz cementnega kamna. Na koncu tega preskusa se izvede na istih preskuancih preskus upogibne trdnosti, ki pa se ga ne more vzeti kot popolnoma zanesljivega zaradi prevelikega raztrosa izmerjenih vrednosti. V okviru slovensko nemkega sodelovanja je bil izvajan projekt Effect of admixtures on the sulphate resistance of concrete, v okviru katerega so bile doloene tudi krivulje poveevanja sulfatov (6). al je zmanjkalo finannih sredstev za nadaljevanja tega projekta, da bi dognali odloilne parametre. Drugi preskusni postopki se izvajajo na maltnih prizmicah, ki odleavajo v sulfatni raztopini. Na njih se doloajo raztezki in upogibne trdnosti. Vsekakor pa so tudi pri teh postopkih dosedanji kroni preskusi pokazali, da je raztros rezultatov prevelik, da bi lahko smatrali kateri koli postopek med njimi kot zanesljiv. Vdor kloridov igra vano vlogo pri koroziji armature. Kloridi izvirajo preteno iz soli za odtaljevanje ali iz morske vode. Tu je potrebno paziti na dve stvari: na nain obremenjevanja betona s kloridi in na analitsko doloevanje vsebnosti kloridov v betonu. Za obremenjevanje betona s kloridi se v BAM uporabljajo betonski valji, katerih spodnja ploskev in pla so zatesnjeni z epoksidno smolo, na zgornjo ploskev pa se pritrdi nastavek, v katerega se nalije

vremenu in s tem delovanju deja in snega. Konno lahko nastanejo pokodbe zaradi zmrzovanja samo, e je beton z vodo nasien in tudi za korozijo armature je potrebno, da je voda prisotna v pornem sistemu betona. Celokupna vodovpojnost betona da priblino vrednost pornega volumna. Problem pri tem je suenje. Priporoa se, da se najprej beton nasiti z vodo in potem sui pri 105C, s emer se zagotovi, da se struktura por pri suenju ne spremeni. Dragoceno informacijo o porni strukturi betona glede na njegovo obstojnost proti vplivom vremena da kapilarno sesanje na enoto povrine vzorca v odvisnosti od asa. Pri tem je potrebno biti pozoren na to, da so izmerjene vrednosti odvisne od geometrije preskuanca in pri daljih asih preskuanja tudi od atmosfere, v kateri se preskuanje odvija. Prodor vode pod tlakom se preskua po DIN 1048, del 5 (2) na betonskih ploah 12 x 20 x 20 cm3. Na eno od povrin vsake betonske ploe deluje voda pod tlakom in to prvih 48 ur s tlakom 1 bar, ki se potem povea za nadaljnih 24 ur na 3 bare in nato e za nadaljnih 24 ur na 7 barov. Ob koncu preskusa se preskuance razcepi in izmeri globina prodora vode na osnovi spremembe barve. Rezultate se poda v skici, najvejo vrednost pa se vzame kot rezultat preskusa. Po predlogu evropskega standarda (3) se bo preskus izvajal tri dni s konstantno obremenitvijo ene ploskve betonskega preskuanca z vodo pod tlakom 5 bar. Primerjalni preskusi po obeh postopkih niso dali nobenih bistvenih razlik, raztros izmerjenih vrednosti pa je praviloma visok. Minimalni preskuanci so kocke z robom 15 cm ali valji s premerom 15 cm. Izluevanje je eden od pomembnih vzrokov korozije betona in pri tem je potrebno opozoriti na obseno literaturo in posebno na potekajoo evropsko

Preskuanje obstojnosti betonov

55

raztopina soli. Po doloenem asu se tak valj razcepi in doloi se globina prodora kloridov z razpritvijo reagenne tekoine po prelomu. S to metodo se da relativno enostavno doloiti difuzijsko krivuljo (7). V sluaju dvomljivih rezultatov se izvede kemijska analiza na tenkih betonskih plasteh, odrezanih pravokotno na os valjastega preskuanca. Slabost te metode je , da je potrebno raunati s trajanjem preskusa najmanj eno leto. Obstojijo razlini hitri testi, pri katerih se meri difuzija kloridov skozi tenko betonsko plast, vasih celo s pospeevanjem s prikljueno zunanjo elektrino napetostjo. Ti hitri testi imajo svojo vrednost predvsem v tem, da dajo monost prve orientacije o kloridni difuziji in da dajo neko sliko na osnovi primerjalnih preskusov. Vsekakor so mnoge serije preskusov pokazale, da se pod normalnimi pogoji doseejo popolnoma razlini rezultati, ki morajo voditi do druganega vrednotenja betonov. Trenutno se ukvarja eden od RILEM-ovih tehninih komitejev s Preskuanjem in modeliranjem prodora kloridov v beton. Prvi rezultati bodo predstavljeni na RILEM-ovem workshopu v septembru leta 2000. Problem predstavlja tudi analiza vsebnosti kloridov. V Evropi se uporablja najmanj pet razlinih postopkov in tudi podajanje rezultatov je razlino definirano. Naj navedemo nakaj vpraanj pri tem. Kako je preskuanec odvzet in pripravljen? Ali so bili kloridi raztopljeni v mrzli ali vroi vodi ali v raztopini soliterne kisline? Ali je koncentracija kloridov podana na koliino betona (tega bi bilo potrebno eksaktno doloiti) ali na koliino cementa (kdo pozna koliino cementa v preiskovanem betonu)? Za ta preskus so nujno potrebna enoznana pravila. V Nemiji se splono postopa tako, da se pri tem preskusu kloridi topijo v raztopini soliterne kisline, ki odtopi ve kloridov, kar pomeni, da so izmerjene koncentracije vije in da leijo zato zakljuki na varni strani. Rezultati se v principu podajajo na suho maso betona in raunsko na ocenjeno vrednost vsebnosti cementa.

beton v krajih s srednje evropsko klimo na mestih, ki so zaitena pred dejem, na primer na spodnjih povrinah mostov. V lastnih raziskavah smo pred kratkim potrdili, da so betonski preskuanci, ki so naprej odleavali na strehi, hitreje karbonatizirali, e so bili premeeni pod zaitno streho, kot e so bili direktno izpostavljeni vremenu. e hitreje so karbonatizirali v laboratoriju z relativno vlago okoli 60%. Preskus karbonatizacije se normalno izvaja na betonskih prizmah, na primer 10 cm x 10 cm x 30 cm, ki so odleavane v laboratoriju. V asovnih intervalih, katerih koren predstavlja priblino isto vrednost (28, 56, 90, 180, 365 dni), se odree tenka betonska plast in poprica z raztopino fenolftaleina. Barvno mejo med svetlim in violinim imenujemo globina karbonatizacije. Ploskve, ki se dotikajo oplate kalupa ali pa so zaglajene, je potrebno posebej obravnavati. Potrebno je paziti, da so ob pripravi preskuancev kalupi kar najmanj naoljeni. V prikazovanju globine karbonatizacije v odvisnosti od korena asa regresijska premica navadno ne gre skozi nielno toko. Vzrok je v sestavi betona neposredno na povrini preskuanca, ki je drugana od sestave globje v istem preskuancu. Kljub temu pa da lahko regresijska premica z ekstrapoliranjem na dolgo asovno obdobje dovolj informacij za oceno, kdaj se lahko rauna s karbonatizacijo zaitne plasti nad armaturo. Odleavanje v laboratoriju predstavlja pospeeno karbonatizacijo v primerjavi z odleavanjem na prostem. Odleavanje v posodi s poviano koncentracijo CO2 pa karbonatizacijo e bolj pospei. Vsekakor ni priporoljivo koncentracijo CO2 poviati preko 3%, ker so sicer rezultati zelo popaeni in vodijo do napanih ocen. Preraunavanje rezultatov hitrosti karbonatizacije v sedanji praksi trenutno e ni mono. Poskusi pa so lahko zelo koristni, na primer za oceno zaitnih uinkov raznih polimernih preplastitev, ki se jih nanaa na beton.

5. ODPORNOST PROTI KARBONATIZACIJI

Zmanjevanje visoke pH vrednosti vode v pornem sistemu betona zaradi reakcije z ogljikovim dioksidom iz zraka lahko povzroi korozijo armature. Korozija armature je najpogosteji vzrok nastanka pokodb v povrinskem obmoju betonskih elementov. Napredovanje karbonatizacije korelira v prvem pribliku s kvadratnim korenom iz asa. Odloilen vpliv na napredovanje korozije ima vlaga betona, poleg nje pa tudi reaktivnost cementa. Znano je, da karbonatizacija v popolnoma suhem ali pa z vodo zasienem betonu komaj poteka. Optimalno napredovanje karbonatizacije poteka pri betonu z relativno vlanostjo med 50 - 70%, po nekaterih avtorjih pa zaenja korozija e pri relativni vlanosti betona 30%. Take relativne vlanosti ima navadno

6. ODPORNOST PROTI TEMPERATURNIM SPREMEMBAM

Temperaturne spremembe delujejo na beton, e se v notranjosti betona s asom tvorijo zaradi segrevanja in ohlajevanja napetosti. Navadno so ti uinki najbolj intenzivni na sami povrini betona in zato igrajo zelo pomembno vlogo pri betonu ali malti, ki se pri sanaciji v tanki plasti nanese na povrino. Reparaturna malta in tenki cementni premazi morajo biti preskueni na obstojnost proti temperaturnim spremembam. Pri teh preskusih se povrino ogreje v pol ure na 60C in jo po 5,75 urah od zaetka ogrevanja v etrt ure ohladi v vodovodni vodi s temperaturo okoli 12C. Ta 6 urni ciklus je potrebno najmanj 10 krat ponoviti, za natannejo presojo pa se priporoa najmanj 30 kratno ponovitev. Kriteriji ocenjevanja so tvorba razpok in sprijemljivost s podlago, ki se jo izmeri z napravo za

56

M. Maultzsch

merjenje odtrne sile (pull off metoda). Preskusni postopek je enostaven in uinkovit in simulira obremenitev pri osonenju, ki mu sledi nenadna ploha.

7. ODPORNOST PROTI ZMRZOVANJU IN ODTALJEVANJU BREZ IN V PRISOTNOSTI ODTALJEVALNIH SOLI

Spremembe temperatur, pri katerih najnije temperature gredo pod ledie, lahko pokodujejo z vodo zasien beton. V prvi vrsti je vzrok za to 9% poveanje prostornine vode pri zmrzovanju. Dejanske razmere so v porah betona ob zmrzovanju bistveno bolj komplicirane. Bilo je izvedeno tisoe raziskav tega pojava, od teoretinih modelov do praktinih testov, in podane so bile mnoge razlage. e se v tem procesu pojavijo dodatno e odtaljevalne soli, postanejo razmere e bolj komplicirane. Na vsak nain se pri uporabi odtaljevalnih soli znia temperatura zmrzia, kar je tudi smisel uporabe odtaljevalnih soli. Lastne raziskave, katerih rezultati so podobni objavljenim v literaturi, kaejo, da pride sicer v odvisnosti od koliine soli do mone podhlajenosti solne raztopine v pornem sistemu, kar vodi do nenadne tvorbe ledu. To zelo hitro tvorjenje ledu v porah vodi do nastanka pokodb. Nadalje je bilo ugotavljeno, da pri ogretju nastanejo tudi nepriakovani raztezki. Doloene odtaljevalne soli, kot so na primer raztopine CaCl2 ali MgCl, pa lahko dodatno sproijo e kemijske procese. Za preskuanje obstojnosti proti zmrzovanju in odtaljevanju brez in v prisotnosti odtaljevalnih soli obstojajo tevilni postopki, ki se razlikujejo glede na obseg notranjih pokodb in pokodb povrine, ki pri posameznih preskusih nastanejo. Pri vseh postopkih se ciklino spreminja temperatura, preteno med +20C in 15C, asi delovanja ekstremnih temperatur so razlini, razline so hitrosti ohlajevanja in ogrevanja in pri nekaterih program cikliranja temperature za nek as miruje pri temperaturi zmrzia. V vseh primerih preskuanja v prisotnosti odtaljevalnih soli se obiajno uporablja 3% raztopina NaCl. Taka raztopina odgovarja na primer koliini 30 g NaCl na m2 pri 1 mm debelem sloju ledu na povrini cestia, kar je vsekakor realistino. Za ugotavljanje notranjih polodb se pogosto uporablja merjenje dinaminega modula elastinosti na betonskih preskuancih, ki so bili izpostavljeni razlinemu tevilu ciklov zmrzovanja in odtaljevanja. Moen padec E-modula je posledica pokodb, ki so nastale v betonu. Ta metoda je opisana v avstrijskem standardu NORM B 3303 (8). V Nemiji je razirjen postopek kocke, ki je bil razvit v raziskovalnem intitutu cementne industrije. Po tem postopku so preskuanci kocke z robom 10 cm, ki se nahajajo v medeninastih posodah potopljene v vodi ali v raztopini odtaljevalne soli in ki so podvrene temperaturnim ciklom. Po doloenem tevilu ciklov se ugotavlja koliina odluenega betona.

Praktien postopek preskuanja je predlagala industrija betonskih tlakovcev in podoben postopek podaja tudi avstrijski standard NORM B 3303. Po obeh postopkih se uporabi okvir, s katerim se ogradi ena od povrin betonskega preskuanca. Ta je pri tlakovcih velika samo 100 cm2, medtem ko je po avstrijskem standardu NORM B 3303 predpisano, da se kot preskuanci uporabijo betonske ploe velikosti najmanj 25 cm x 40 cm. Okvir na eni od betonskih povrin mora biti zatesnjen in se ga napolni z vodo, celoten preskuanec se zamrzne, posuje z doloeno koliino odtaljevalne soli in nato ogreje na sobno temperaturo. Po odtalitvi se povrino betona splakne in pri velikih ploah ujame odlueni material, ki se ga po suenju stehta. Ta proces se ponovi, skladno z zahtevo prvega ali drugega postopka. Pri tlakovcih se meri globina luenja na 50 mestih, pri betonskih ploah pa se doloi asovno naraanje koliine odluenega materiala. Oba postopka sta delovno intenzivna, raztros rezultatov pa je velik. Na osnovi razlinih raziskav in v sodelovanju z RILEM je bil razvit postopek za doloitev luenja betona pri enostranski agresiji zmrzovanja in odtaljevanja v prisotnosti odtaljevalnih soli, ki bo lahko tudi avtomatiziran (9). Pri tem, tako imenovanem CDF- postopku (Capilary suction of Deicing solution and Freeze-thaw test), stojijo betonski preskuanci, ki so na straneh zatesnjeni, v posodi s solno raztopino, vanjo so potopljeni 5 mm, in so podvreni 12 urnemu temperaturnemu ciklu +20C/-20C. Po doloenem tevilu ciklov se doloa koliina odluenega betona. Kot kriterij sprejemljivosti velja, da se po 28 ciklih, to je po 14 dneh, lahko odlui do najve 1500 g/m2. Rezultati po tem postopku, to se je pokazalo pri kronih preskusih in pri ponovitvah, imajo mnogo manji raztros kot rezultati, pridobljeni pri ostalih postopkih. Zato je bil postopek vkljuen v evropsko standardizacijo poleg e opisanega postopka kocke nemke cementne industrije in v Skandinaviji uporabljanega postopka preskuanja betonskih plo, ki uporablja prerezane polovine kocke, izolirane na straneh. CDF postopek prekaa oba ostala postopka po natannosti, posebno e bi se uporabila e natanno predpisana preskusna oprema (posode iz nerjaveega jekla, zmrzovalne skrinje posebne izvedbe). Iz zgodovinsko standardizacijskih kot tudi iz ekonomskih vzrokov pa se ta metoda ne more uveljaviti kot odloujoa metoda. Isti postopek je uporaben tudi za ugotavljanje odpornosti proti zmrzovanju v vodi in se v takem primeru imenuje CF postopek. Trenutno poteka razvoj tudi tako imenovanega CIF postopka, ki naj bi ugotavljal notranje pokodbe v betonu, ki nastanejo zaradi zmrzovanja in odtaljevanja. V okviru tega postopka bo kot merska metoda uporabljena meritev dinaminega E modula.

Preskuanje obstojnosti betonov

57

Kot posebnost je potrebno omeniti tudi preskus odpornosti proti zmrzovanju in odtaljevanju v prisotnosti odtaljevalnih soli, ki se ga po nemkih ZTV-SIB uporablja za preskus sanacijskih materialov in je bil v tem asu v Evropi e standardiziran (10). Na osnovi prejnjih RILEM priporoil so betonski preskuanci, ki so na eni strani premazani z reparaturno malto in na ostalih straneh zatesnjeni z epoksidno smolo, izpostavljeni sunkovitim temperaturnim spremembam med +20C in 15C. To se izvede z izmeninimi potapljanji preskuancev v vodo in odgovarjajoe ohlajeno raztopino NaCl, ki mora biti pri tako nizki temperaturi nasiena. Cikel traja 4 ure. Po 50 ciklih se ugotavlja nastanek razpok in meri sprijemljivost. Postopek se uporablja e vrsto let. e se izvaja tako avtomatizirano kot na BAM, potem traja preskuanje relativno kratko. Poleg tega je bil na BAM ta postopek uspeno uporabljan tudi za druga preskuanja kot na primer za izvrednotenje zaitnega delovanja hidrofobiranja.

LITERATURA
1. 2. EN 12 390-1...x: Testing hardened concrete; Part 1...x DIN 1048-5 (1978): Prfverfahren fr Beton; Frischbeton, Festbeton gesondert hergestellter Probekrper. EN 12 390-8: Testing hardened concrete; Part 8: Depth of penetration of water under pressure. EU-Project "Technical work in support of the network for harmonisation of leaching/extraction tests", Coordinator Hans van der Sloot, ECN, NL. Koch, A., Steinegger, H.: Ein Schnellprfverfahren fr Zemente auf ihr Verhalten bei Sulfatangriff. Zement 41 (1960) Nr. 7, S. 317 - 324. Maultzsch, M., Dimic, D., Suput, J.: Effect of admixtures on the sulphate resistance of concrete. In: 1st Slovene German Seminar on Joint Projects in Materials Science and Technology: Portoroz (SLO) Oct. 2-4, 1994; German Slovenian cooperation in scientific research and technological development / Forschungszentrum Jlich GmbH. Ed. by Drago Kolar, Danilo Suvorov. Jlich: 1995. S. 225 - 230. Maultzsch, M.: Vorgnge beim Angriff von Chloridlsungen auf Zementstein und Beton. Material und Technik 12 (1984) Nr. 3, S. 83 - 90. NORM B 3303 (1983): Betonprfung. Setzer, M.J.; Fagerlund, G.; Janssen, D.J.: CDFTest - Test method for the freeze-thaw resistance of concrete - tests with sodium chloride solution (CDF). Materials and Structures 29 (1996) Nr. 193, S. 523 - 528.

3. 4.

5.

6.

8. ZAKLJUKI
Preskuanje obstojnosti betona je povezano z vpraanjem, proti kateri agresiji naj bo beton odporen. Pokodbe, ki se v praksi esto pojavijo na betonu (na materialu in ne na konstrukciji!), so povezane z vdorom vode zaradi kapilarnega sesanja ali tlaka podtalnice, z reagiranjem s sulfati ali kloridi iz vodnih raztopin, s karbonatizacijo zaradi reagiranja z ogljikovim dioksidom iz zraka kot tudi s spreminjanjem temperature in z zmrzovanjem in odtaljevanjem. Za preskuanje odpornosti na vse te vrste agresije stojijo na razpolago dokazane preskusne metode. Vsekakor je v mnogih primerih njihova natannost nezadostna. Mnogokrat so zaradi tega mone samo primerjave. Kljub temu pa je preskuanje nujno, tudi e se da obstojnost betona oceniti na osnovi izkuenj e iz podatkov kot so trdnost, vsebnost cementa, vrsta cementa itd. Evropska uskladitev preskuanja obstojnosti je ele na zaetku, toda kljub temu vzbujajo sedanje aktivnosti, na primer pri preskuanju zmrzovanja in odtaljevanja, veliko upanja.

7.

8. 9.

10. EN 13 687-1 (Entwurf 2000): Produkte und Systeme fr den Schutz und die Instandsetzung von Betontragwerken; Prfverfahren; Bestimmung der Wrmevertrglichkeit - Teil 1: Frost-Tau-Wechselbeanspruchung mit Tausalzangriff.

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

Naknadno dokazovanje kakovosti vgrajenega betona in dolgorono opazovanje objektov

Iztok Leskovar
IRMA Intitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Povzetek V lanku je podan pregled obstojeih standardov, ki urejajo podroje naknadnega dokazovanja kvalitete betonov v R Sloveniji. Podana je informacija o stanju sprejamanja evropskih standardov s podroja zaite in obnove betonskih konstrukcij in informacija o uporabi sistemov dolgoronega opazovanja objektov. Abstract The overview of existing standards about subsequent quality control of hardened concrete in Slovenia is described in the paper. The information about standardisation in the field of repair and protection of concrete structures and information about long term observation in Slovenia is also included in the paper.

Kljune besede: kontrola kvalitete, sanacije in zaita betonskih konstrukcij, dolgorono opazovanje objektov Keywords: quality control, repair and protection of concrete structures, long term observation

1 . UVOD
V projektu za izgradnjo objektov so na podlagi statinega izrauna, predvidenih mehanskih, fizikalnih in keminih vplivov in nartovane ivljenske dobe objekta, podane zahteve glede kvalitete uporabljenih materialov. Le-to je potrebno med gradnjo sproti kontrolirati in na koncu izdelati konno oceno o doseeni kvaliteti. Kvaliteta materialov vgrajenih v konstrukcijo je tudi bistven sestavni del projektov sanacije, rekonstrukcije, zaite in ojaitve obstojeih objektov. Na tej osnovi so izbrani tudi tehnoloki postopki in ustrezni materiali za sanacijo. V primerih, ko kvaliteta materiala v novi konstrukciji ni doseena, se zahteva naknadno dokazovanje njihove kvalitete.

zaradi premajhnega tevila vzorcev. Naknadno dokazovanje se nanaa na tlano trdnost vgrajenega betona. Naknadno preverjanje tlane trdnosti vgrajenega betona se izvaja s preizkuanjem betonskih valjev, ki so izvrtani iz konstrukcije ali pa s kombinacijo preizkuanja odvzetih valjev in ene od standardiziranih nedestruktivnih metod. Vzorci za preizkuanje se po vrtanju oblikujejo skladno s standardom JUS U. M1. 040 Beton. Doloanje tlane trdnosti betonskih preskuancev odvzetih iz strjenega betona. Preskus tlane trdnosti pa se izvede skladno s standardom JUS U.M1.020 Beton. Doloanje tlane trdnosti betonskih preskuancev pripravljenih iz sveega betona. Nedestruktivne metode se samostojne lahko uporabijo samo za oceno, ne pa tudi za dokazovanje kvalitete betona. Standardizirani sta dve metodi in sicer sklerometriranje po JUS U.M1.041 Beton. Doloanje indeksa sklerometra in kalibracijske krivulje ter meritve hitrosti ultrazvoka skladno s standardom JUS U.M1.042 Beton. Doloanje hitrosti ultrazvoka in izdelava kalibracijske krivulje. Podoben pristop kot zgoraj navedeni trenutno veljavni standardi predvideva tudi evropski predstandard prEN 206 Beton. Obnaanje med uporabo, proizvodnja in skladnost (april 1997). V primerih, ko zahteve glede trdnosti betonov niso doseene se pristopi k naknadnemu dokazovanju na valjih odvzetih iz

2. NAKNADNO DOKAZOVANJE KVALITETE VGRAJENEGA BETONA

Naknadno dokazovanje kvalitete vgrajenega betona pri nas doloa Pravilnik o tehninih normativih za beton in armirani beton iz leta 1987. V poglavju X pravilnik navaja, da se naknadno dokazovanje kvalitete vgrajenega betona izvaja po standardu JUS U.M1 048 in sicer v vseh primerih, ko kvaliteta betona zahtevana v projektu, ni bila doseena. Enako velja tudi za primer, ko se kvaliteta betona ne more dokazati

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

60

I.Leskovar

objekta, skladno s predstandardom pr EN 12504. Postopek naknadnega dokazovanja v kombinaciji valjev in nedestruktivnih metod pa doloa predstandard prEN 12398 oz. prEN ISO 8047. V primeru, da se z naknadnim preskuanjem dokae, da je karakteristina tlana trdnost na dan preskuanja manja od iskane marke betona, se varnost konstrukcije preveri z naknadnim statinim izraunom. e varnost konstrukcije ni zagotovljena, je potrebno konstrukcijo sanirati oziroma ojaiti ali v okviru monosti zmanjati dovoljene obremenitve. Glede obstojnosti betonov predstandard prEN 206 deli betone v posamezne razrede, po izpostavljenosti razlinim pogojem v okolju, v katerem se konstrukcija nahaja. Na osnovi tega predpisuje sestave betonov, vodocementni faktor, minimalno koliino cementa in trdnostni razred. V primerih, ko pride do odstopanja od predpisane sestave in trdnostnega razreda, pa je potreben tudi dokaz o odpornosti betona na doloeno agresijo. Sicer pa za doloanje trdnosti betona na licu mesta obstaja e cela vrsta drugih metod, kot so npr. metoda penetracije, pull out test, break off test, pull off test itd. Enako velja tudi za preskuanje drugih mehanskih, fizikalnih oziroma keminih lastnosti strjenega betona, kot so: vlanost, volumska masa, dinamini modul elastinosti, krenje, nabrekanje, odpornost proti prodoru kloridov, vsebnost cementa, karbonatizacija ter pH vrednost, vsebnost Cl- ionov, plinopropustnost, vodopropustnost, poloaj armature, debelina zaitnih plasti betona nad armaturo, korozijski potenciali, stopnje korozije armature, lokacije razpok, poroznih mest in delaminacij, irine razpok itd. Metode za doloanje navedenih lastnosti pri nas niso standardizirane, pa tudi v tujini je veliko metod, ki so predpisane s posebnimi priporoili in pravilniki, ne pa s standardi. Tako se tudi pri nas za ugotavljanje dejanskih lastnosti in stanja vgrajenega betona uporabljajo mednarodni ali nacionalni standardi, pravilniki ali priporoila.

Tako se sistem dolgoronega opazovanja izvaja npr. na hladilnih stolpih, visokih armiranobetonskih dimnikih in drugih zahtevnih konstrukcijah. Kontrolni pregledi betonskih in armiranobetonskih objektov so sicer zahtevani tudi v PBAB-JU. V poglavju XI - Vzdrevanje objektov so doloeni roki kontrolnih pregledov, ki ne smejo biti dalji od: 10let za javne in stanovanjske zgradbe 5 let za industrijske objekte 2 leti za mostove

Kontrolni pregledi morajo vsebovati: vizualne preglede, v katere je vkljueno snemanje poloaja in irin razpok, ter vseh kontrolo deformacij glavnih nosilnih elementov konstrukcije, ki so pod stalno obremenitvijo.

e se s pregledom pod toko a. ugotovi, da je varnost konstrukcije zmanjana glede na projektirano stanje, se izvede tudi kontrola po toki b. Pri tem je vekrat potrebno izvesti tudi obremenilni preiskus celotne ali posameznega dela konstrukcije. V primeru pokodb se mora pristopiti k zaiti ali sanaciji, tako da konstrukcija ostane v stanju projektirane varnosti in funkcionalnosti. Ugotovitev stanja objekta pred sanacijo in kontrola kakovosti sanacijskih materialov ter izvajanja sanacijskih del Pred odloitvijo o nainu in obsegu sanacije je koristno, v veini primerov pa nujno, predvideti detajlni spekter preiskav, ki bo dal zanesljiv odgovor na vpraanje o vzrokih za nastanek pokodb in o njihovem obsegu oziroma monih nadaljnih posledicah. Pri zelo zahtevnih sanacijah je potrebno pridobiti tudi natanne vrednosti nekaterih lastnosti vgrajenega betona, kot n.pr. statini E-modul, za precizneje statine izraune. To so podatki, ki so nujno potrebni za pripravo kakovostnega projekta sanacije, ki pa so v praksi al prevelikokrat delno ali pa povsem izpueni. Sicer pa naj ugotovimo, da za izvedbo sanacij, rekonstrukcij in zaite objektov do sedaj v slovenskem merilu ni bilo praktino nikakrne regulative. V novi evropski standardizaciji bo to podroje detajlno obdelano. S standardi s podroja zaite in obnove betonskih konstrukcij se v okviru Urada za standardizacijo in meroslovje (USM) ukvarja delovna skupina USN/TC BBBWG 9- Zaita in obnova. Naloga delovne skupine je prevzemanje standardov iz imenovanega delovnega podroja. Pri sprejemanju standardov imajo prednost evropski standardi (EN), nato mednarodni standardi (ISO) ali nacionalni standardi (BS, DIN). Standardi s podroja sanacijskih materialov pod naslovom: Products and systems for the protection and

3. DOLGORONO OPAZOVANJE OBJEKTOV

Dolgorono opazovanje objektov predstavlja sistem pregledov in preiskav na objektu, ki daje stalno sliko o stanju objekta in je neposredno povezano z vzdrevanjem in upravljanjem z objekti. Na osnovi rezultatov dolgoronega opazovanja, se namre sproti ugotavlja stanje objektov in na osnovi le-tega pravoasno odpravljajo napake in pokodbe oziroma vzroki za njihov nastanek. Sistem zagotavlja varnost in funcionalnost objekta, saj se na njegovi osnovi doloa optimalni obseg vzdrevanja in sanacij, ki bodo zagotovile trajnost vgrajenih materialov in eljeno ivljensko dobo objekta. V Sloveniji je sistem vzpostavljen na premostitvenih objektih prometne infrastrukture in na visokih pregradah. Pregledi in opazovanja omenjenih objektov so doloeni na osnovi posebnih pravilnikov. Na ostalih objektih je dolgorono opazovanje predmet odloitve projektanta.

Naknadno dokazovanje kakovosti betonov v objektih in opazovanje objektov

61

repair of concrete structures so delno e sprejeti oziroma so v postopku priprave ali sprejemanja. Med standardi s tega podroja je za prakso gotovo najpomembneji predstandard prEN 1404-10 Products and systems for the protection and repair of concrete structures - Definitios, requirements , quality control and evaluation of conformity - Part 10: Site application of products and systems and quality control of the works. Standard specificira enega najopomembnejih delov v kompleksnem procesu zaite in sanacije objektov to je njihovo izvedbo in kontrolo kvalitete. Tako so za razline metode sanacij

oziroma zaite podane zahteve glede priprave betonskih povrin, pogoji pred in med aplikacijo, priakovani efekti ter zahteve glede konnega stanja saniranih povrin. Obdelane so metode, ki se najvekrat uporabljajo, od zaite pred prodori vlage in agresivnih substanc v beton, reparacije , ojaevanje konstrukcij, odpornost proti fizikalnom in keminim vplivom, repasivizacija, katodna zaita. Posebni poglavji sta namenjeni pripravi betonskih povrin pred sanacijo ali zaito ter kontrola kvalitete. Posebno poglavje je namenjeno tudi vzdrevanju objektov in zdravstvenim oziroma ekolokim pogojem.

Napake pri grajenju z betonom in monost njihovih sanacij

Klaus Littman
IAD Universitt Hannover, ZR Nemija

Povzetek V referatu je podan pregled razlinih vrst napak, ki se pri gradnji pojavijo na novih betonskih objektih, in sanacijski postopki za njihovo odpravljanje. Abstract The overwiev the different types of demages appearing on the new concrete constructions as well as repair methods for theire vanishing is shown in the paper.

Kljune besede: beton, novi betonski objekti, pokodbe, sanacijske metode Keywords: concrete, new concrete constructions, demages, repair methods

1. UVOD
Mnoge pokodbe na objektih nastanejo zaradi napak pri projektiranju, mnoge pa tudi zaradi napak in nepazljivosti pri betoniranju. Mesta napak so slaba mesta na objektu, ki lahko mono zniajo trajnost konstrukcije in s tem tudi njeno ivljensko dobo. Zato je na takih slabih mestih nujno potrebno ukrepati v smislu zaite in sanacije prizadetega betonskega gradbenega elementa s ciljem odpraviti posledice napak in vspostaviti prvotno projektirano stanje in s tem priakovano ivljensko dobo. V tem referatu bodo prikazane nekatere tipine napake, ki se pojavljajo na betonu pri novogradnjah, in podane monosti njihovega saniranja. Navedeni bodo tudi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za strokovno korektno sanacijo. Referat se zato naslanja na Smernice za zaito in sancijo betonskih gradbenih elementov nemkega odbora za armirani beton (1).

2.1 Napake pri projektiranju

Projektiranje betonskega gradbenega elementa obsega po betonsko tehnoloki plati predvsem doloitev sestave in trdnostnega razreda betona, naina nege, debeline prekrivnega sloja in omejitev irine razpok, ki so e sprejemljive za dotini element. eprav obstojijo delovne smernice in predpisi (na primer: 2, 3), pride pri nartovanju do napak, ki ogrozijo varnost objekta in ki se kasneje dajo komaj korigirati. V nadaljevanju bodo obravnavane samo tiste napake, ki se dajo odpraviti z dodatnimi sanacijskimi ukrepi. Tipine napake, ki se jih da s skrbnim nartovanjem izloiti, so: pretanek prekrivni sloj nad armaturo, zaradi esar se pojavi predasna korozija armature in v ekstremnem primeru luenje prekrivne plasti betona, slabo nartovanje gostote armature in obdelovalnosti betona, zaradi esar je prostor med armaturnimi palicami slabo zapolnjen z betonom, po razopaenju pa ostanejo nepokrite z betonom tudi nekatere armaturne palice, napano dimenzioniranje armature nastanek nedopustno irokih razpok, in zato

2. NAPAKE PRI IZVEDBI BETONSKEGA GRADBENEGA ELEMENTA

Napake pri izvedbi betonskega gradbenega elementa se delijo na napake, ki se dogodijo v fazi projektiranja, in napake, ki se dogodijo pri izvedbi sami. Napake pri projektiranju so predvsem napake pri dimenzioniranju gradbenega elementa ali pri nartovanju armature, medtem ko predstavljajo napake pri izvedbi slabo meanje, vgraditev in negovanje betona.

prenizka nosilnost objekta glede na kasneje spremembe uporabnosti.

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000

64

K. Littman

2.2 Napake pri betoniranju

tevilo monih napak pri vgrajevanju betona je veliko, vendar bodo tu podane tiste vene napake, ki se vedno znova dogajajo in katerih saniranje je tipino. Napake pri betoniranju so sledee (4): nezadostna zgostitev, kar ima za posledico nastanek slabih mest v betonu, mest s preveliko poroznostjo ali agregiranih mest, dodajanje vode na gradbiu ali med transportom, zaradi esar pride do spremembe v/c vrednosti betona, napano zgoevanje, zaradi esar pride na primer pri zelo plastinih betonih do segregiranja, stresanje betona s prevelike viine, zaradi esar pride do segregiranja betona, neugodne lege delovnih fug, zaradi esar se kasneje povea monost nastanka razpok.

tem je potrebno razlikovati med samim tesnenjem razpok, za kar se lahko uporabijo pene iz umetne snovi, in med injektiranjem razpok pod tlakom, za kar se uporabljajo reakcijske smole ali cementne suspenzije (10). Tesnenje razpok je shematino prikazano v sliki 1(a).

3.2 Popravilo lokalnih pokodb

Ta ukrep se uporablja za uspostavitev prvotno nartovane povrine betonskega elementa (reprofiliranje). Izvaja se kot popravilo posameznih mest, e pokodbe niso nastale kot posledica korodirane armature, kar pa ne more biti napaka pri betoniranju. Nanos malte ali betona se izvaja rono ali pa se lokalno betonira v opa. Samo pri velikih pokodbah pride v potev tudi brizgani beton. Za popravilo lokalnih pokodb se uporabljajo cementne, polimerno modificirane in polimerne malte in betoni. Popravilo lokalne pokodbe je shematino predstavljeno v skliki 1(c).

2.3 Nega
Najbolj pogost vzrok napak na betonskih elementih je nega, ki je mnogokrat zelo pomanjkljiva ali pa je celo ni. e nega ni ustrezna, povrina strjujoega betona izgubi vodo zaradi izhlapevanja in strjevanje betona je moteno. Zaradi tega je povrina betona slabe vezana in slabe kakovost, e pa nastanejo velike napetosti zaradi krenja, povrina razpoka (4). Nego betona se izvaja z vlaenjem, pokrivanjem s folijo ali mokro tkanino ali s prebrizganjem s snovmi, ki tvorijo na povrini betona zaitni film, ki prepreuje izhlapevanje (5).

3.3 Nanos malt in betona na velike povrine

Pri pomankljivem prekritju armature zaradi napak v projektiranju ali pri vgrajevanju in pri odstranitvi sloja povrine, ki je pokodovana zaradi opuene ali pomanjkljive nege, je potrebno nanesti na veliko povrino betonskega elementa malto ali beton. Cilj tega ukrepa je poveati debelino prekrivnega sloja nad armaturo, izvedba novega povrinskega profila ali ojaanje prereza betonskega elementa. Nanos nove plasti se praviloma izvaja kot lokalno dobetoniranje (pri vertikalnih povrinah v opa) ali pa kot brizgani beton (n.pr. na stenah, stebrih in stropovih). Za ta nanos se uporabljajo malte in betoni, ki niso ali pa so polimerno modificirani. Nanos malte ali betona na veliko povrino betonskega elementa shematino predstavlja slika 1(e).

3. SANIRANJE
Pred saniranjem katere koli od napak, ki so podane v poglavju 2, je potrebno izvesti kontrolo stanja betona. Pri tem je potrebno zopet spotovati doloena pravila (6). Za saniranje napak na betonskih objektih se lahko uporabi vrsta ukrepov, ki so podani v Smernicah za zaito in popravilo betonskih gradbenih elementov (1) nemkega odbora za armirani beton. K tem smernicah je bilo objavljeno poroilo o stanju stroke na podroju sanacij betonskih gradbenih elementov (7) in v njem so ukrepi, ki so podani tem poglavju, tudi izrpno komentirani. V sliki 1 so podane shematine predstavitve osnovnih ukrepov, ki pridejo v potev za sanacijo. Ti se lahko v odvisnosti od vrste napake uporabijo posamezno ali v kombinacijah.

3.4 Nanos hidrofobne impregnacije

Hidrofobno impregnacijo se uporabi, e je vodovpojnost betona zaradi slabe nege ali napake pri sestavi betonske meanice previsoka, vendar pa njegova trdnost zadoa. Ta ukrep se zlasti uporablja, e obstoja nevarnost delovanja kloridov zaradi morskega okolja ali zaradi odtaljevalnih soli na beton. Nanos hidrofobne impregnacije na povrino betonskega elementa shematino predstavlja slika 1(b).

3.5 Nanos zapornih premazov in preplastitev

Ta ukrep slui za prepreitev vdora tekoih ali plinastih agresivnih substanc v beton. Zaporni premazi lahko sluijo tudi kot osnovni premazi betona, na primer s ciljem, da se izbolja trdnost betonske povrine. V tem primeru ta premaz predstavlja sanacijski ukrep za izboljanje povrine, ki je bila pokodovana zaradi pomanjkljive ali slabe nege (8), (9).

3.1 Tesnenje razpok

Tesnenje razpok je sanacijski ukrep, katerega cilj je zatesnitev prepustnih delov gradbenega elementa, prepreitev vdora agresivnih snovi, ponovna uspostavitev monolitnosti gradbenega elementa ali v posebnih primerih zaita armature pred korozijo. Pri

Napake pri grajenju z betonom in monosti njihovih sanacij

65

Slika 1: Shematina predstavitev osnovnih sanacijskih ukrepov (4)

e se zahteva, da je povrina betona popolnoma zaprta, obrabno odporna ali odporna na delovanje kemikalij, potem je potrebno povrino betona preplastiti s tenkim polimernim slojem, ki ima odgovarjajoe lastnosti. Zaporni premaz na betonski povrini je shematino podan v sliki 1(d), preplastitev pa v sliki 1 (f).

ukrepi morajo biti skrbno in brez napake pripravljeni in izvedeni, kot je to opisano v literaturi (1).

LITERATURA
1. Richtlinie fr Schutz und Instandsetzung von Betonbauteilen ; Teil 1: Allgemeine Regelungen und Planungsgrundstze ; Teil 2: Bauplanung und Bauausfhrung (Aug. 1990) ; Teil 3: Qualittssicherung der Bauausfhrung. (Februar 1991) ; Teil 4: Qualittssicherung der Bauprodukte (November 1992). Berlin : Deutscher Ausschu fr Stahlbeton, 1991 - 1992 DIN 1045-1, Ausgabe:1997-02: Tragwerke aus Beton, Stahlbeton und Spannbeton - Teil 1: Bemessung und Konstruktion. DIN 1045-2, Ausgabe:1999-07: Tragwerke aus Beton, Stahlbeton und Spannbeton - Teil 2: Beton Leistungsbeschreibung, Eigenschaften, Herstellung und bereinstimmung

4. ZAKLJUKI
Kljub obsenemu tevilu priporoil, predpisov in navodil za pripravo, nartovanje in vgradnjo betona prihaja vedno znova do napak pri izvajanju betonskih objektov. eprav je saniranje ele druga najbolja pot za odpravo takih napak, je velikokrat popravljanje napak zaradi nartovanja, vgrajevanja in nege mono. Kot primeri so navedeni tesnjenje razpok, popravilo lokalnih pokodb, nanos malt in betona na velike povrine, nanos hidrofobne impregnacije in nanos zapornih premazov in preplastitev. Tudi ti sanacijski

2.

66 3.

K. Littman

Bundesminister fr Verkehr; Deutsche Bundesbahn ; ZTV-K 96: ZTV-K 96 - Zustzliche Technische Vertragsbedingungen fr Kunstbauten. Dortmund : Verkehrsblatt, 1996 Wesche, K.: Baustoffe fr tragende Bauteile. Teil 2: Beton, Mauerwerk. Bauverlag, Wiesbaden, 1993 Ho, D. W. S. ; Ritchie, D.: Surface Coatings and Their Influence on the Quality of the Concrete Substrate. Melbourne : Rilem, 1992. - In: Rehabilitation of Concrete Structures. Proceedings of the International RILEM/CSIRO/ACRA Conference held in Melbourne, 31. August-2. September 1992, S. 403-407 DIN 1048 Teil 2 06.91: Prfverfahren fr Beton; Festbeton in Bauwerken und Bauteilen Sasse, H.R. ; Schiel, P. ; Fiebrich, M. ; KwasnyEchterhagen, R. ; et al: Schutz und Instandsetzung 8.

von Betonbauteilen unter Verwendung von Kunststoffen. Sachstandsbericht. Berlin : Beuth, 1994. - In: Schriftenreihe des Deutschen Ausschusses fr Stahlbeton (1994), Nr. 443 Kern, E.: Manahmen zur Qualittssteigerung der oberflchennahen Betonschicht. Berlin : Ernst & Sohn, 1990. - In: Baustofftechnische Einflsse auf Konstruktionen. Zum 60. Geburtstag von Hubert K. Hilsdorf, (Kropp, J. (ED)), S. 527540 Ohama, Y.: Quality improvement of concrete skins by impregnation techniques. Ostfildern : Technische Akademie Esslingen, 1995. - In: Industriefubden '95 Internationales Kolloquium 10.-12. Januar 1995, (Seidler, P. (Ed.)), S. 99-116

4.

5.

9.

6. 7.

10. Bundesminister fr Verkehr ; ZTV-RISS: Zustzliche Technische Vertragsbedingungen und 11. Richtlinien fr das Fllen von Rissen in Betonteilen. Dortmund, Verkehrsblattverlag 1993

7. slovenski kolokvij o betonih Optimizacija kakovosti betona, Ljubljana, 18. 5. 2000