REPUBLIKA SLOVENIJA TEHNINA SPECIFIKACIJA

MINISTRSTVO ZA PROMET ZA JAVNE CESTE

TSC 03.800 : 2009

NAPRAVE IN UKREPI ZA UMIRJANJE PROMETA

Uporaba: obvezna
Odredba o obvezni uporabi tehnine specifikacije za javne ceste, ki doloa naprave in ukrepe za
umirjanje prometa na cestah (Uradni list RS, t. 118/00).

Pripravil: Soglasje ministra:

Tehnini odbor za pripravo tehninih Soglasje ministra, pristojnega za promet in zveze, je
specifikacij za javne ceste TO 02. bilo izdano, dne 3. 7. 2009, pod t. 2641-3/2001/142-
0031075.

Kljune besede:
Umirjanje prometa, zvone in optine zavore, grbine, ploadi, zamiki vozia.

Objava izdaje:
Uradni list RS, t. 55/09, dne 17. 7. 2009.

Izdajatelj:
Tehnino specifikacijo za javne ceste je zaloila in izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste.
 TSC 03.800 : 2009

VSEBINA:

1. Predmet tehnine specifikacije.............................................................................................................3

2. Pomen izrazov ......................................................................................................................................3
3. Namen in podroje uporabe: TSC Naprave in ukrepi za umirjanje prometa........................................4
4. Funkcija ceste, prometni pogoji in dodatni kriteriji za izbor naprav in ukrepov za umirjanje prometa..4
4.1 Funkcija ceste .................................................................................................................................4
4.2 Hitrost vonje (V85`, V)....................................................................................................................4
4.3 Prometni pogoji ...............................................................................................................................4
4.4 Dodatni kriteriji ................................................................................................................................6
4.4.1 irina vozia z robnimi pasovi in ureditev ob cestiu............................................................6
4.4.2 Avtobusni in tovorni promet......................................................................................................6
4.4.3 kodljive emisije.......................................................................................................................6
4.4.4 Hrupna obremenitev.................................................................................................................6
4.4.5 Zamude pri vonji intervencijskih vozil ....................................................................................7
4.4.6 Vzdrevanje cest ......................................................................................................................7
4.4.7 Urbanistini pogoji in arhitekturno oblikovanje .........................................................................7
4.4.7.1 Urbanistini pogoji .................................................................................................................7
4.4.7.2 Arhitekturno oblikovanje ........................................................................................................8
4.5 Zaporedje kriterijev za izbor naprav in ukrepov za umirjanje prometa ...........................................9
5.Vrste naprav in ukrepov za umirjanje prometa......................................................................................9
5.1 Sistemski ukrepi..............................................................................................................................9
5.2 Regulativni ukrepi ...........................................................................................................................9
5.3 Opozorilne naprave.........................................................................................................................9
5.3.1 Optine opozorilne naprave optine zavore ..........................................................................9
5.3.2 Zvone opozorilne naprave zvone zavore .........................................................................11
5.4 Grbine in ploadi .........................................................................................................................12
5.4.1 Grbina trapezne oblike Vprev = 30, 40 in 50 km/h ...................................................................13
5.4.2 Grbina sinusoidne oblike Vprev = 30 km/h ............................................................................14
5.4.3 Pload trapezne oblike .........................................................................................................15
5.5 Zoitve vozia in razmejitve smernih vozi................................................................................16
5.5.1 Zoitve vozia s strani ..........................................................................................................17
5.5.1.1 Dvostranska zoitev dvosmerni promet na mestu ukrepa... 17
5.5.1.2 Dvostranska zoitev izmenien enosmerni promet na mestu ukrepa... 18
5.5.1.3 Enostranska zoitev izmenien enosmerni promet na mestu ukrepa... 19
5.5.1.4 Dvostranska zoitev kolesarji na kratki kolesarski stezi.. 20
5.5.1.5 Enostranska zoitev kolesarji na eni strani na kratki kolesarski stezi 21
5.5.2 Zoitve vozia s sredine .......................................................................................................22
5.5.2.1 Loilni otok na mestu prehoda za pece 22
5.5.2.1.1 Loilni otok z zamikom samostojnega prehoda za pece ali prehoda za pece v
sklopu kriia ................................................................................................................ 23
5.5.2.2 Loilni otok na mestu avtobusnega postajalia. 24
5.5.3 Razmejitev smernih vozi.....................................................................................................25
5.6 Zamiki osi vozia (smernih vozi) .............................................................................................26
5.6.1 Zamiki osi vozia izmenino vzporedno parkiranje ...........................................................26
5.6.2 Zamiki osi vozia parkiranje pod kotom ............................................................................27
5.6.3 Zamik osi smernega vozia simetrino navzven (s sredinskim otokom )... 28
5.6.4 Zamik osi smernega vozia asimetrino (s sredinskim otokom ).........................................29
6. Legenda..............................................................................................................................................30

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

1
 TSC 03.800 : 2009

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

2

1. Predmet tehnine specifikacije
Tehnina specifikacija za javne ceste TSC
03.800 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa
doloa tehnine pogoje za prometno tehnino
oblikovanje naprav in ukrepov za umirjanje
prometa na javnih cestah in nekategoriziranih
cestah, kjer je dovoljen javni promet, razen
montanih fizinih ovir za umirjanje prometa, ki
jih predpisuje pravilnik o prometni signalizaciji
in prometni opremi na javnih cestah.
2. Pomen izrazov
V tej specifikaciji uporabljeni izrazi imajo
naslednji pomen:
Naprave za umirjanje prometa so fizine,
svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi
se udeleencem v cestnem prometu fizino
onemogoi vonja z neprimerno hitrostjo ali se
jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem
odseku ceste.
Ukrepi za umirjanje prometa so tehnine
reitve na cestnem omreju in na voziu ter
oblikovanje prometnih povrin.
Sprememba vozne povrine pomeni
spremembo materiala in/ali teksture oziroma
spremembo barve obrabnega sloja vozia.
Sprememba vozne povrine opozarja voznika
optino in/ali zvono na omejevanje hitrosti.
Optina zavora je naprava za umirjanje
prometa, ki opozarja voznika da prihaja v
obmoje omejene hitrosti. Sestavlja jo
zaporedje prenih rt preko smernega vozia.
Razdalja med rtami je odvisna od zaetne in
konne hitrosti vozila.
Zvona zavora je naprava za umirjanje
prometa, ki zvono opozarja voznika, da
prihaja v obmoje omejene hitrosti. Sestavlja jo
zaporedje prenih pasov na smernem voziu.
Razdalja med rtami je odvisna od zaetne in
konne hitrosti vozila.
Grbina je naprava za umirjanje prometa, ki
stoji pravokotno glede na os ceste in je
dvignjena nad nivo vozia. Grbine so trapezne
in sinusoidne oblike.
Pload je naprava za umirjanje prometa, ki
stoji pravokotno glede na os ceste, je dvignjena
nad nivo vozia in jo sestavljajo klanine in
dvignjena pload.
Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
TSC 03.800 : 2009
Zoenje vozia je ukrep za umirjanje
prometa, kjer se z zoitvijo vozia zagotavlja
zmanjanje hitrosti.
Zamik smernega vozia je ukrep za
umirjanje prometa, kjer se z zamikom osi
vonje zagotavlja zmanjanje hitrosti.
V85 dejanska hitrost, je hitrost, ki jo
omogoajo tehnini elementi projektirane ali
obstojee ceste pred izvedbo naprav in
ukrepov za umirjanje prometa. Je hitrost vozil v
prostem prometnem toku na istem in mokrem
voziu, ki jo v opazovanem prerezu dosega
85 % vozil.
V85` dejanska hitrost po izvedbi ukrepov,
je hitrost, ki jo omogoajo tehnini elementi
projektirane ali obstojee ceste po izvedbi
naprav in ukrepov za umirjanje prometa. Je
hitrost vozil v prostem prometnem toku na
istem in mokrem voziu, ki jo v opazovanem
prerezu dosega 85 % vozil.
Vprev - prevozna hitrost, je vozna hitrost na
mestu naprave za umirjanje prometa.
Prevozno hitrost definira geometrija naprave za
umirjanje prometa in je manja od V85` .
V - elena hitrost, je hitrost, ki jo elimo
dosei z uvedbo ve zaporednih naprav in/ali
ukrepov za umirjanje prometa na opazovanem
odseku. eleno hitrost definira Vprev naprave za
umirjanje prometa in medsebojni razmak
naprav.
Oznaevalni element je prometna
signalizacija, urbana oprema ali zasaditev s
katero se poveuje razpoznavnost naprave ali
ukrepa za umirjanje prometa.
Drugi uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot
je doloen v predpisih o javnih cestah in
predpisih o varnosti cestnega prometa.
3
 TSC 03.800 : 2009

3. Namen in podroje uporabe: TSC 4.2 Hitrost vonje (V85`, V)

Naprave in ukrepi za umirjanje prometa Pri doloitvi hitrosti vonje (V85`, V) je treba
upotevati ZVCP in merila za kategorizacijo
Uporabo ukrepov in naprav za umirjanje hitrosti javnih cest, kjer sta opredeljeni najvija in
smiselno opredeljuje 105. len ZVCP. najnija dovoljena hitrost vonje:
cesta zunaj naselja 90 (100,130) km/h,
4. Funkcija ceste, prometni pogoji in cesta v naselju od 50 do 70 km/h,
dodatni kriteriji za izbor naprav in ukrepov obmoje omejene hitrosti 30 do 50 km/h,
za umirjanje prometa obmoje umirjenega prometa do 5 km/h.
Kot poseben primer obravnavamo mestne
4.1 Funkcija ceste obvoznice, ki se direktno navezujejo na AC
Za doloitev naprav in ukrepov za umirjanje oziroma HC.
prometa je poglavitnega pomena funkcija V razpredelnici 3 je opredeljena hitrost vonje
ceste. in dopustne naprave in ukrepi za umirjanje
Kategorizacija javnih cest opredeljuje prometa.
kategorijo ceste na podlagi povezovalne
funkcije ceste in prometno tehninih lastnosti 4.3 Prometni pogoji
ceste. Prometne pogoje za uporabo naprav in
Povezovalna funkcija ima poglaviten pomen na ukrepov za umirjanje prometa opredeljuje
cestah zunaj naselja in tranzitnih cestah znotraj konina urna obremenitev (EOV/h) in struktura
naselij, s poudarkom na zagotavljanju ustreznih vozil. Za obmoje umirjenega prometa je
prometno tehninih lastnosti. najveja dopustna konina urna obremenitev
Omenjena kategorizacija posega tudi na do 100 EOV/h, za obmoje omejene hitrosti
podroje cest v naselju, katere morajo poleg 100 - 400 EOV/h in za ostale ceste v naselju
prometne funkcije opravljati e funkcijo bivanja, 400 - 600 EOV/h. V kolikor so omenjene
ki je specifina za naselja. vrednosti preseene, mora izdelovalec
predloga naprav in ukrepov za umirjanje
Prometno funkcijo cest znotraj naselij delimo prometa pridobiti ustrezno prometno tudijo, na
na: podlagi katere se opredeli vpliv predlaganih
- povezovalno funkcijo (daljinski promet naprav in ukrepov na obravnavane in sosednje
skozi naselja) in odseke na katere se prerazporedi promet.
- dostopno funkcijo (dostop do obmoij Vpliv strukture vozil je opredeljen v poglavju
bivanja). 4.4.3 Avtobusni in tovorni promet in poglavju
- 4.4.5 Hrupna obremenitev in 4.4.6 Zamude
Bivalno funkcijo cest znotraj naselij razdelimo intervencijskih vozil.
na :
- funkcija urbanistine zasnove (vizualna
privlanost, orientacija in postavitev stavb,
arhitekturna dediina) (glej 4.4.8),
- socialna funkcija (monost ivljenja in dela
na in ob ulicah),
- ekoloka funkcija (mikroklima, zelenje,
fauna, flora, rekreacija) in
- ekonomska funkcija (stroki izgradnje in
vzdrevanja, vpliv na ceno nepreminin,
oglaevanje ob cestah,...).
Z veanjem pomena bivalne funkcije ceste v
naselju pada njena prometna funkcija in
obratno. Slednje zagotavljamo z ustreznim
urbanistinim nartovanjem (4.4.8) in/ali z
napravami in ukrepi za umirjanje prometa.
V razpredelnicah 1 in 2 so opredeljene
kategorije cest zunaj naselja in v naselju na
katerih se sme uporabljati doloene vrste
naprav in ukrepov za umirjanje prometa.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

4
 TSC 03.800 : 2009

UKREP / Kategorija ceste

kategorija AC, HC G1, G2 R1, R2 R3, RT, LC, JP
LOKACIJA I P N I P N I P N I P N
5.1
5.2
5.3.x 1 1 1 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2 1, 2
5.4.x (1), (1), 1, 2, 1, 2,
(3) (3) 3 3
5.5.x 2.1, 1.1, 2.1, 1.1, 1.1, 1.1,
2.1.1, 1.4, 2.1.1 2.1, 1.4, 2.1,
3 2.1, 2.1.1, 1.5, 2.1.1,
2.1.1, 2.2, 2.1, 2.2,
3 3 2.1.1 3

5.6.x 3 3 3, 4 3, 4 3, 4 3, 4

Razpredelnica 1: Kategorije cest na katerih se sme uporabljati doloene naprave in ukrepe za

umirjanje prometa

Obmoje s posebno
Kategorija ceste
prometno ureditvijo
UKREP /
kategorija Obmoje Obmoje
LG LZ LK JP omejene umirjenega
hitrosti prometa
5.1
5.2
5.3.x 1, 2 1, 2 2
5.4.x (1), (3) 1, 3 1, 2, 3 1, 2, 3
5.5.x 1.1, 1.4, 1.1, 1.4, 1.5, 1.1, 1.2, 1.3, 1.1, 1.2, 1.3,
2.1, 2.2 2.1, 2.2, 1.4, 1.5, 1.4, 1.5,
3 3 2.1, 2.2, 3, 2.1, 2.2, 3
5.6.x 3 3, 4 1, 3, 4 1, 3, 4, 1, 3, 4 2

Razpredelnica 2: Kategorije lokalnih cest v naselju na katerih se sme uporabljati doloene naprave in
ukrepe za umirjanje prometa

Hitrost (V85`)
UKREP /
hitrost 90 km/h 50 70 30 50 Do 5 km/h
km/h km/h
5.1
5.2
5.3.x 1, 2 1, 2
5.4.x 1 1, 2, 3
5.5.x 1.1, 1.2, 1.3,
2.1, 2.1.1,
2.2, 3
5.6.x 3 1, 2, 3, 4 2

Razpredelnica 3: Hitrost in dopustne naprave in ukrepi za umirjanje prometa.

na vseh kategorijah cest in za vse hitrosti vonje

( ).........v posebnih primerih (glej opise pri posameznih napravah in ukrepih)
I...........zunaj naselja
P..........na prehodu v naselje
N..........v naselju

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

5

4.4 Dodatni kriteriji
Dodatni kriteriji za izbor naprav in ukrepov za
umirjanje prometa so vezani na dimenzije
cestia in ureditev ob njem, lego ceste v
prostoru ter specifine zahteve, ki jih mora
cestno omreje, cesta ali del ceste izpolnjevati
oziroma posledice, ki jih naprave in ukrepi za
umirjanje prometa povzroajo. Med njih
tejemo :
- irina vozia z robnimi pasovi in ureditev
ob cestiu,
- lega ceste v prostoru,
- struktura vozil (avtobusni in tovorni promet)
- kodljive emisije,
- hrupna obremenitev ,
- zamude pri vonji interventnih vozil,
- vzdrevanje cest (zimska sluba),
- urbanistine pogoje.
4.4.1 irina prometne povrine
Pri izboru naprav ali ukrepov za umirjanje
prometa je pomemben podatek skupna irina
prometne povrine, ki je na voljo.
irina prometne povrine vkljuuje vozie, + poveanje emisij
robne pasove, odstavne pasove, loilne
pasove in posebne pasove (parkirni pas, pas
za kolesarje, pas za pece). Ureditve ob
cestiu so zeleni pasovi, kolesarske steze in
ploniki.
4.4.2 Avtobusni in tovorni promet
Na cestah, po katerih poteka proga javnega
potnikega prometa, se ne smejo uporabljati
naprave in ukrepi za umirjanje prometa, ki
zaradi svojih lastnosti bistveno poslabujejo
udobnost vonje.
V kolikor je uporaba naprav in ukrepov za
umirjanje prometa nujna tudi na cestnih
potezah, kjer poteka proga javnega potnikega
prometa, je le te treba nartovati v neposredni
bliini avtobusnih postajalia oziroma na
mestih, kjer je vonja avtobusov upoasnjena.
Pomembna je tudi izbira vrste naprave oziroma
ukrepa za umirjanje prometa, kjer se
priporoajo blaji ukrepi (5.5, 5.6) oziroma je
treba napravo za umirjanje prilagoditi
avtobusnemu prometu (merodajno vozilo).
Podobno velja tudi za primer vejega delea
tovornih vozil (npr. dovozne ceste do trgovin
skladi,..), kjer je treba izbirati blaje naprave
in ukrepe za umirjanje prometa. Nartovati jih
je treba tako, da omogoajo prevoznost za
merodajno vozilo.
4.4.3 kodljive emisije
Glavni polutanti, ki jih emitirajo motorna vozila
so NOx (duikovi oksidi), CxHy (ogljikovi
vodiki), CO (ogljikov monoksid) in CO2 (ogljikov
dioksid). Emisija polutantov je odvisna od
hitrosti in naina vonje (zaviranje,
Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
TSC 03.800 : 2009
pospeevanje) ter stanja motorja (hladen,
vro). V veini primerov gre za poveanje
kodljivih emisij pri niji vozni hitrosti, ki je
pogojena z napravami in ukrepi za umirjanje
prometa, ki omogoajo prevozno hitrost do 30
km/h. Pri blajih napravah in ukrepih, ki
omogoajo prevozno hitrost od 30 do 50 km/h
ali ve, lahko ugotovimo zmanjanje kodljivih
emisij.
Sprememba emisij za razline polutante in
razline hitrosti je razvidna iz razpredelnice 4.
Hitrost NOx CxHy CO CO2 +
< 30 -- + ++ +
30 - -/+ +/- +/-
50 - -/+ -/+ -
Razpredelnica 4: Sprememba kodljivih emisij
v odvisnosti od hitrosti
Legenda:
- zmanjanje emisij
-- veliko zmanjanje emisij
++ veliko poveanje emisij
-/+ veje zmanjanje kot poveanje
+/- veje poveanje kot zmanjanje
4.4.4 Hrupna obremenitev
Pri umirjanju prometa se pojavlja problem
poveanja hrupa, ki je predvsem posledica
zaviranja in pospeevanja med posameznimi
napravami in ukrepi za umirjanje prometa ter v
posebnih primerih tudi posledica spremembe
vozne povrine. Enako kot pri emisiji
polutantov tudi v primeru hrupa ostreji ukrepi
za umirjanje prometa poveujejo hrup. Porast
hrupa je odvisna od vrste motornih vozil in
znaa pri osebnih vozilih do 7 dB(A) in pri
tovornih vozilih do 17 dB(A).
Pri blajih napravah in ukrepih se hrup zaradi
nijih hitrosti zmanja do 7dB(A).
Postavitev naprav in uporaba ukrepov za
umirjanje prometa ima v veini primerov za
posledico prerazporeditev prometnih tokov na
vzporedne ceste. Zmanjanje prometnih
obremenitev ugodno vpliva na hrup. Redukcija
hrupa zaradi zmanjanja prometne
obremenitve je razvidna iz razpredelnice 5.
6
 TSC 03.800 : 2009

Zmanjanje Zmanjanje hrupa Urbanistino nartovanje zahteva inter-

prometne dB(A) disciplinaren pristop, ki vkljuuje strokovnjake s
obremenitve (%) podroja urbanizma, arhitekture, prometa,
- 20 % 1dB(A) komunalne infrastrukture, sociologije, eko-
- 40 % 2dB(A) nomije in drugih. Pomemben faktor pri
- 50 % 3dB(A) urbanistinem nartovanju predstavlja dialog z
javnostjo.
Razpredelnica 5: Sprememba hrupa v Urbanistino - arhitekturno oblikovanje
odvisnosti od zmanjanja prometne cestnega prostora mora zagotavljati enotnost
obremenitve oblike in funkcije ulice, ceste.

4.4.7.1 Urbanistini pogoji

Skupno lahko ugotovimo, da je vpliv umirjanja
prometa na hrup v primeru ostrejih naprav in
ukrepov (kljub zmanjanju prometne
obremenitve zaradi prerazporeditvi prometnih
tokov) neugoden in ugoden v primeru blajih
naprav in ukrepov.
4.4.5 Zamude pri vonji intervencijskih
vozil
Na glavnih dovoznih cestah do objektov javnih
intervencijskih slub (gasilci, reevalci,
policija,) ni priporoljivo uporabljati naprav in
ukrepov za umirjanje prometa, ki voznike
fizino silijo k zmanjanju hitrosti (grbine,
ploadi, ostreji zamiki). Omenjene naprave in
ukrepi namre povzroajo dodatne zamude in
neudobnost vonje za paciente v primeru
reevalnih vozil.
Zamude pri vonji preko grbin znaajo od 1 do
10 s in so odvisne od tipa vozila, njegovih
karakteristik (tea, pospeek,) ter geometrije
naprave za umirjanje prometa.
Podobno velja tudi za zamude pri vonji skozi
krono kriie. Zamude se manjajo z vejo
monostjo pospeevanja vozil.
4.4.6 Vzdrevanje cest
Naprave za umirjanje prometa je treba v
zimskem asu po potrebi oznaiti, da ne pride
do pokodb vzdrevalnih vozil in/ali naprav za
umirjanje prometa.
Za oznaevanje naprav za umirjanje prometa
skrbi vzdrevalec ceste.
4.4.7 Urbanistini pogoji in arhitekturno
oblikovanje
Umirjanje prometa ima za osnovni cilj ureditev
prometnih razmer v naseljih in drugih bivalnih
okoljih, tako da bodo primerna za bivanje in
prijetno poutje prebivalcev. V veini primerov
gre za e zgrajena bivalna okolja, kjer
popravljamo storjene napake.
V primeru gradnje novih bivalnih okolij,
generalnih rekonstrukcij le-teh ali sistemskih
ukrepov (5.1) na obstojeem cestnem omreju,
lahko z urbanistinimi reitvami na nivoju
cestnega omreja zagotovimo (iz prometnega
vidika) primerno bivalno okolje.
Loimo dva osnovna tipa cestnega omreja:
- tradicionalno cestno omreje in
- sodobno cestno omreje.
Za tradicionalno cestno omreje so znailni:
- majhni kareji pozidave,
- mrena struktura cest in
- ravni cestni odseki.
Slika 1: Tradicionalno cestno omreje
Prednosti in slabosti tradicionalnega omreja:
(+) velika disperzija prometa,
(+) ve direktnih povezav,
(+) manj prevoenih vozil kilometrov,
(+) zaradi direktnih povezav je ugodno za
pece in kolesarje,
(-) tranzitni promet gre skozi kareje,
(-) neugodno za umirjanje prometa.
Za sodobno cestno omreje so znailni:
- veliki kareji pozidave,
- drevesna struktura cest (slepe ceste),
- zviti cestni odseki (zanke).

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

7

Slika 2: Sodobno cestno omreje
Prednosti in slabosti sodobnega cestnega
omreja:
(+) tranzitni promet zunaj sosesk,
(+) majhne prometne obremenitve na,
stanovanjskih ulicah,
(+) ugoden vpliv na umirjanje prometa,
(-) dalje poti pecev in kolesarjev,
(-) koncentracija prometa,
(-) potreba po vzporednem vodenju zbirnih,
cest (v izogib vepasovnim cestam) in
(-) ve prevoenih vozil - kilometrov.
Prednosti obeh omreij lahko zdruimo v t.i.
hibridnem omreju, katerega osnovo tvori
tradicionalno omreje glavnih cest (LG), na
katere se navezujejo nije kategorije cest (LZ,
LK, in JP) v obliki sodobnega cestnega
omreja.
Zbirne mestne ali krajevne ceste (LZ) se
navezujejo v obliki zank na glavne mestne
ceste (LG). Na slednje so pripete mestne ali
krajevne ceste (LK) v obliki kratkih zank ali
slepih ulic. Na krajevne ceste se navezujejo
javne poti (JP), ki sluijo dovozom do
prebivali in se slepo zakljuujejo.
Pri sodobni zasnovi cestnih omreij naj as
vonje od lokalne zbirne ceste (LZ) do toke
dostopa (hia, stanovanje, delovno mesto) ne
presega 1 (ene) minute.
Slika 3: Hierarhija dovoznih cest pri sodobnem
cestnem omreju
Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
TSC 03.800 : 2009
4.4.7.2 Arhitekturno oblikovanje
Arhitekturno oblikovanje se odraa v:
- materialih na voziu in ob njem,
- javni razsvetljavi,
- zasaditvi,
- fasadah hi s svojimi elementi in
- prometni signalizaciji, oznaevanju,
usmerjanju ter informiranju.
Materiali za povrine cestia in ureditev ob
cestiu morajo ustrezati funkciji ceste,
projektni hitrosti, obcestni pozidavi in enotnemu
izgledu ceste. Zaradi funkcionalnih in estetskih
razlogov se priporoa enotnost materialov na
obravnavnem odseku. Variacije izgleda
povrine naj se zagotavljajo z razlinimi
formati, smerjo in teksturo. Iz praktinih in
ekonomskih razlogov se priporoa uporaba
materialov, ki s staranjem bistveno ne
spremenijo svojih lastnosti (izgled, trdnost,
torna sposobnost) in jih v primeru rekonstrukcij
enostavno zamenjamo. Z uporabo razlinih
tekstur in/ali barv na mestu naprav za umirjanje
prometa poveujemo njihovo razpoznavnost.
Javna razsvetljava mora voznikom omogoiti,
da jasno vidijo traso in cestni prostor. Posebno
pomembna je osvetlitev kritinih tok (kriia,
prehodi za pece, naprave za umirjanje
prometa,...). Javna razsvetljava se mora
prilagajati funkciji ceste. Na cestah z izrazito
prometno funkcijo se uporabljajo svetilke na
visokih drogovih (10 m) in na cestah z izrazito
bivalno funkcijo svetilke na nizkih drogovi (3-5
m). Poleg viine drogov igra pomembno vlogo
pri ustvarjanju ambienta ulice tudi vrsta
svetlobe. Ukrepe in naprave za umirjanje
prometa moramo zaradi bolje razpoznavnosti
po potrebi posebej osvetljevati.
Zasaditev ob cesti slui celotnemu izgledu
cestnega prostora in zaradi optine zoitve v
manji meri lahko vpliva na umirjanje prometa.
Na mestih naprav in ukrepov za umirjanje
prometa se priporoa zasaditev in s tem
dosee bolja razpoznavnost.
Fasade hi ob cesti tvorijo zidove urbanega
prostora. Elemente fasad tvorijo elementi stavb
(okna, vrata, streha,...), senila, reklamni
izveski, oznake na fasadi in osvetlitev fasad.
Njihovo oblikovanje se mora harmonino
vklapljati v prostor.
Prometna signalizacija se postavlja skladno z
veljavnim pravilnikom.
8

4.5 Zaporedje kriterijev za izbor naprav in
ukrepov za umirjanje prometa
Naprave in ukrepe za umirjanje prometa
izbiramo na podlagi prej opisanih pogojev in
kriterijev po sledeem zaporedju:
- doloitev obmoja obdelave na podlagi
narta cestnega omreja naselja oziroma
mesta,
- doloitev funkcij(e) oziroma kategorij(e)
cest(e) in selekcija ukrepov (4.1),
- doloitev hitrosti odseka in selekcija
ukrepov (4.2),
- doloitev prometnih pogojev in selekcija
ukrepov (4.3),
- preveritev dodatnih kriterijev ter selekcija
ukrepov (4.4.1- 4.4.8).
5.Vrste naprav in ukrepov za umirjanje
prometa
Naprave in ukrepe za umirjanje prometa
razdelimo na ve vrst:
- sistemski ukrepi (5.1),
- regulativni ukrepi (5.2),
- opozorilne naprave (5.3),
- grbine in ploadi (5.4),
- zoitve vozia in razmejitve smernih
vozi (5.5),
- zamik osi vozia (5.6).
5.1 Sistemski ukrepi
Sistemski ukrepi so doloeni s prometno
ureditvijo, ki jo za cesto ali njen del oziroma za
naselje ali njegov del doloi upravljavec ceste.
Prometna ureditev obsega:
- doloanje prednostnih smeri ter sistem in
nain vodenja prometa,
- omejitve uporabe ceste ali njenega dela
glede na vrsto prometa,
- omejitve hitrosti in doloanje ukrepov za
umirjanje prometa,
- ureditev mirujoega prometa,
- doloanje obmoij umirjenega prometa,
obmoij omejene hitrosti in obmoij za
pece,
- doloanje drugih obveznosti udeleencev v
cestnem prometu.
Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
TSC 03.800 : 2009
5.2 Regulativni ukrepi
Regulativni ukrepi predstavljajo niz prometnih
pravil, ki jih definira ZVCP. V naravi se
odraajo s postavitvijo ustrezne prometne
signalizacije.
Ta vrsta ukrepov nima posebnega vpliva na
umirjanje prometa, vendar pa se z njimi jasno
definirajo prometna pravila za cesto ali njen del
oziroma za naselje ali njegov del.
5.3 Opozorilne naprave
Med opozorilne naprave tejemo optine in
zvone opozorilne naprave. Njihova funkcija je
opozarjanje voznikov, da se pribliujejo
obmoju omejene hitrosti.
5.3.1 Optine opozorilne naprave optine
zavore
Optine opozorilne naprave so poleg prometne
signalizacije najblaji ukrepi za umirjanje
prometa in se jih uporablja pred obmoji
umirjanja prometa.
Optine zavore so preno na smer vonje
zarisane rte, ki potekajo preko cele irine
smernega vozia. Njihov namen je opozoriti
voznika, da lahko pravoasno in enakomerno
zmanja hitrost do dovoljene. Neenakomernost
razmakov med rtami daje vozniku obutek, da
vozi pri nezmanjani hitrosti vedno hitreje.
Razdalja med rtami ni enaka, temve se
spreminja v odvisnosti od zaetne in konne
hitrosti, ki naj bi jo vozilo doseglo pred
obmojem omejene hitrosti. Medsebojna
razdalja med rtami (di) je odvisna od zaetne
hitrosti (vz) in konne hitrosti (vk), pojemka (-1.5
2 2
m/s v naselju in 2.5 m/s zunaj naselja) in
asovnega presledka 1 (ene) sekunde.
Dolina naprave (l) kjer vozilo zmanjuje hitrost
je vsota vseh razdalj (di) med rtami. Zaradi
dodatnega opozorila na koncu naprave
dodamo e dve rti na medsebojni razdalji 10
m, kar skupno dolino optine zavore (L)
podalja za 20 m. Ob koncu optine zavore
prine obmoje omejene hitrosti.
Smerni vozii sta medsebojno loeni z
neprekinjeno loilno rto ali sredinskim
otokom.
9
 TSC 03.800 : 2009

OPTINA ZAVORA

SMERNO VOZIE
NEPREKINJENA RTA (SREDINSKI OTOK)

SMERNO VOZIE

Vk = 50 km/h
Vz = 90 km/h

18

15

13

10

10
23

20

~1"

~1"
1"

1"

1"

1"

1"
2
Slika 4: Optina zavora: Cesta zunaj naselja, Vz = 90 km/h; Vk = 50 km/h: a = -2,5 m/s

Podroje uporabe: Prednosti:

- postavljamo jih kot predhodno opozorilo - ni prednosti.
pred nevarnimi tokami ali ostrejimi
ukrepi za umirjanje prometa, kjer je
zahtevano zmanjanje hitrosti.

Izvedba: Slabosti:
- bela rta irine 40 cm preko cele irine - majhen uinek na umirjanje prometa,
smernega vozia za hitrosti do 60 km/h, - neenakomeren torni koeficient vozne
- bela rta irine 1.0 m za hitrosti nad 60 povrine.
km/h,
- smerni vozii sta loeni z neprekinjeno
rto ali sredinskim otokom,
- vedno v kombinaciji s prometnim znakom,
ki omejuje hitrost.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- optini zavori lahko sledijo ostreji ukrepi za
( (
d = 0 .5 v + v a t t
i i i
)) umirjanje prometa.

v v
l = d i = 0.5 (vz + vk ) z k
i a
L = l + 20 m
- razdalja se zaokroi na dolino, ki jo
vozilo prevozi med zadnjo sekundo pred
zmanjanjem hitrosti na predpisano.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

10
 TSC 03.800 : 2009

5.3.2 Zvone opozorilne naprave zvone
zavore
Zvone opozorilne naprave so blaji ukrepi za
umirjanje prometa in se jih uporablja pred
obmoji umirjanja prometa ali znotraj njih, kjer
so predvidene vije hitrosti. Zvone zavore so
preno na smer vonje izvedeni pari pasov iz
materiala, ki ne zmanjuje koeficienta
oprijemljivosti. Zvone zavore z reliefnim
odstopanjem od vozia in/ali spremembo
teksture zagotavljajo zvone in vibracijske
uinke.
Zvone zavore so sestavljene iz para pasov
irine 40 cm na razdalji 2 m.
Namen zvonih zavor je z zvonimi in
vibracijskimi uinki opozoriti voznika, da lahko
pravoasno in enakomerno zmanja hitrost do
dovoljene. Neenakomernost razmakov med
rtami ter spremljajoi zvoni in vibracijski
uinki dajejo vozniku obutek, da vozi pri
nezmanjani hitrosti vedno hitreje. Razdalja
parov pasov ni enaka, temve se spreminja v
odvisnosti od zaetne in konne hitrosti, ki naj
bi jo vozilo doseglo pred obmojem omejene
hitrosti. Za zvone zavore veljajo enaki
parametri kot za optine zavore.
Medsebojna razdalja med rtami (di) je odvisna
od zaetne hitrosti (vz) in konne hitrosti (vk),
2 2
pojemka (1.5 m/s v naselju in 2.5 m/s zunaj
naselja) in asovnega presledka 1 (ene)
sekunde. Dolina naprave (l), kjer vozilo
zmanjuje hitrost, je vsota vseh razdalj (di) med
rtami. Zaradi dodatnega opozorila na koncu
naprave dodamo e dve rti na medsebojni
razdalji 10 m, kar skupno dolino optine
zavore (L) podalja za 20 m. Obmoje
omejene hitrosti prine 20 m za koncem
zvone zavore.
Smerni vozii sta medsebojno loeni z
neprekinjeno loilno rto.

ZVONA ZAVORA

SMERNO VOZIE
NEPREKINJENA RTA (SREDINSKI OTOK)

SMERNO VOZIE
Vz = 90 km/h

Vk = 50 km/h
18

15

13

10

10
23

20

20
~1"

~1"

~2"
1"

1"

1"

1"

1"

2
Slika 5: Zvona zavora: Cesta zunaj naselja, Vz = 90 km/h; Vk = 50 km/h: a = -2,5 m/s

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

11
 TSC 03.800 : 2009

Podroje uporabe: Prednosti:

- postavljamo jih na mesta kjer smo - ni prednosti.
ugotovili, da optine zavore niso
dosegle elenega rezultata,
- na voziih z majhnim tevilom
kolesarjev.

Izvedba: Slabosti:
- par pasov irine 40 cm na razmaku 2 - neenakomerna torna sposobnost
m, ki lei pravokotno, glede na smer vozia.
vonje preko smernega vozia,
- pasovi se izdelajo iz materiala, ki ne
zmanjuje torne sposobnosti,
- smerni vozii sta loeni z neprekinjeno
rto ali sredinskim otokom,
- posebno pozornost je treba posvetiti
odvodnjavanju na cestah, ki so
obrobljene z robnikom,
- vedno v kombinaciji s prometnim
znakom, ki omejuje hitrost.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- zvoni zavori lahko sledijo ostreji ukrepi za
( (
d = 0 .5 v + v a t t
i i i
)) umirjanje prometa.

v v
l = d i = 0.5 (vz + vk ) z k
i a
L = l + 20 m
- razdalja se zaokroi na dolino, ki jo
vozilo prevozi med zadnjo sekundo pred
zmanjanjem hitrosti na predpisano.

5.4 Grbine in ploadi

Grbine in ploadi so namenjene prisilnemu Medsebojni razmak med grbinami doloa
zmanjevanju hitrosti. Spadajo med ostreje elena hitrost na odseku (V), ki jo izberemo in
ukrepe za umirjanje prometa in jih postavljamo je za 5 - 10 km/h vija od prevozne hitrosti
tam kjer elimo voznika fizino prisiliti, da (Vprev) na mestu grbine oziroma ploadi.
zmanja hitrost vonje.
Uinek grbin in ploadi je odvisen predvsem
od oblike klanin in v primeru zaporedja ve
grbin ali ploadi tudi medsebojnega razmaka
med napravami (D).
Vzdolni nagib klanin je definiran z najvejim
dopustnim vertikalnim pospekom 0.7g.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

12

5.4.1 Grbina trapezne oblike Vprev = 30, 40 in 50 km/h
Kolesarji na voziu
L2
L1
L1
L2
Slika 6: Grbina trapezne oblike Vprev = 30, 40 in 50 km/h
Podroje uporabe:
- 30 km/h V85 70 km/h,
- P 600 EOV/konino uro (glej 4.3),
- 8.5 m,
- v naselju,
- samo na ravnih odsekih in niveleta sabs 8%,
- ne v kombinaciji s prehodom za pece.
Izvedba:
- trapezna oblika,
- pravokotno preko cele irine vozia,
- zagotoviti razpoznavnost,
- pazljivost pri odvodnjavanju in
- osvetlitev je obvezna.
Dimenzioniranje:
- a = 4.5 6.0 m
- p = irina parkirnega pasu oziroma plonika
- Vprev= 50 km/h L1 = 12.0 m , h = 2.5 %;
Vprev= 40 km/h L1 = 7.20 m , h = 5 %;
Vprev= 30 km/h L1 = 4.80 m , h = 10 %;
- L2 = 2.40 m (za vse Vprev),
- H = 0.12 m (za vse Vprev),
- oddaljenost do kriia min. 8 m.
Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
TSC 03.800 : 2009
Kolesarji na voziu
brez parkirnega pasu
h
H
Prednosti:
- dimenzije grbine zagotavljajo Vprev = 30, 40 in
50 km/h in
- pri nijih hitrostih je njihov vpliv zanemarljiv.
Slabosti:
- poveanje emisij plinov, hrupa in vibracij
(4.4.3. in 4.4.4),
- zmanjuje tevilo parkirnih mest na voziih
s pasom za parkiranje,
- povzroa prerazporeditev prometa (4.2),
- neudobnost vonje za kolesarje in
- neugodno za tovorna vozila in avtobuse.
Monosti kombiniranja:
- v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost in
- uporaba ve zaporednih grbin trapezne
oblike na medsebojnem osnem razmaku (D):
V = 50 km/h D = 100 200 m;
V = 40 km/h D = 75 100 m;
V = 30 km/h D = 50 - 75 m;
13
 TSC 03.800 : 2009

5.4.2 Grbina sinusoidne oblike Vprev = 30 km/h

Kolesarji na voziu Kolesarji na voziu
brez parkirnega pasu

H0 Hi H8

8 x 30cm

L
"sinusoidna oblika"
Slika 7: Grbina sinusoidne oblike Vprev = 30 km/h

Podroje uporabe: Prednosti:

- 30 km/h V85 50 km/h (na odseku), - dimenzije grbine zagotavljajo Vprev = 30 km/h,
- P 600 EOV/konino uro (glej 4.3), pri nijih hitrostih je njen vpliv zanemarljiv in
- 8.5 m, - umirja tudi promet koles z motorjem.
- v naselju,
- na ravnih odsekih in niveleta sabs 8 %,
- se ne uporablja na mestih prehodov za
pece,
- se ne uporablja na cestah kjer poteka proga
javnega potnikega prometa ali kjer je veji
tovorni promet.

Izvedba: Slabosti:
- vzdolni profil sinusoidne oblike, - poveanje emisij hrupa in vibracij,
- pravokotno preko cele irine, - zmanjuje tevilo parkirnih mest na voziih
- zagotoviti ustrezno odvodnjavanje, s pasom za parkiranje,
- zagotoviti razpoznavnost, - povzroa prerazporeditev prometnih tokov,
- vertikalna prometna signalizacija za - neudobnost vonje za kolesarje in
oznaitev naprave se praviloma ne uporablja, - neugodno za tovorna vozila in avtobuse
- osvetlitev je obvezna.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a = 4.5 6.0 m, - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost in
- p = irina parkirnega pasu oziroma plonika, - uporaba ve zaporednih grbin sinusoidne
- L = 4.80 m, oblike z medsebojnim razmakom med
- H = 0.12 m, grbinami:
- H1 = 5 mm, H2 =18 mm, H3 =37 mm, D(m) = 10(V - 30);
H4 = 60 mm, H5 = 83 mm, H6 = 102 mm 35 km/h V 40 km/h;
H7 = 115 mm, H8 = 120 mm, kjer je V elena hitrost vonje na cestnem
- Odmik od kriia min. 8 m. odseku (glej 5.4).

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

14

5.4.3 Pload trapezne oblike
Kolesarji na kolesarski stezi
Slika 8: Pload trapezne oblike
Podroje uporabe:
- 50 km/h V85 70 km/h (na odseku),
- P 600 EOV/konino uro (glej 4.3),
- 8.5 m,
- na ravnih odsekih in niveleta sabs 8 %,
- uporabno v kombinaciji s prehodom za pece
in kolesarje.
Izvedba:
- vzdolni profil trapezne oblike ali sinusoidne
oblike (glej ukrep 5.4.1 in 5.4.2),
- pravokotno preko cele irine vozia,
- zagotoviti ustrezno odvodnjavanje,
- zagotoviti razpoznavnost,
- vertikalna prometna signalizacija za
oznaitev naprave se praviloma ne uporablja,
- osvetlitev je obvezna.
Dimenzioniranje:
- a = 4.5 - 6.0 m
- p = irina parkirnega pasu oziroma plonika
- 3.0 m L 9.0 m
- izberi eljeno hitrost V :
V Vprev 25 km/h (1. pogoj),
18 Vprev 40 km/h (2. pogoj),
H = 0.12 m,
k (m) = 19.2 / (47-Vprev),
- oddaljenost do kriia min. 8 m.
Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
TSC 03.800 : 2009
Kolesarji na voziu
L
L
k
Prednosti:
- zmanjanje hitrosti do 25 km/h,
- primerno za prekanje pecev,
- prekanje ceste brez ovire za invalidne
osebe, olajana pot za pece in kolesarje,
- zmanjanje hitrosti za kolesa z motorjem
Slabosti:
- poveanje emisij plinov, hrupa in vibracij,
- zmanjuje tevilo parkirnih mest na voziih
s pasom za parkiranje,
- lahko povzroa prerazporeditev prometnih
tokov,
- neudobnost vonje za kolesarje,
- neugodno za tovorna vozila.
Monosti kombiniranja
- v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost,
- v kombinaciji s 5.5.1.x
- uporaba ve zaporednih ploadi trapezne
oblike:
V = 50 km/h D = 100 200 m;
V = 40 km/h D = 75 100 m;
V = 30 km/h D = 50 - 75 m;
15

5.5 Zoitve vozia in razmejitve smernih
vozi
irina vozia ima velik vpliv na hitrost vonje.
Z zoenjem vozia se zmanjajo vozne
hitrosti in pridobijo nove povrine, ki se jih
lahko nameni pecem in/ali kolesarjem.
Zoevanje vozia ima kontinuiran vpliv na
umirjanje prometa.
SREANJE
PREHITEVANJE
VONJA MIMO
Slika 9: Minimalne irine vozi za primere
sreevanja, prehitevanja in vonje mimo.
Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
TSC 03.800 : 2009
Zoitve vozia lahko delamo s strani ali
sredine. Pri doloitvi minimalnih irin vozia
moramo upotevati vozne hitrosti, in razline
primere sreevanja, prehitevanja oziroma
vonje mimo merodajnih vozil.
Zoitve delamo lahko s strani ali s sredine. Na
mestu zoitev je promet lahko dvosmeren ali
pa enosmeren.
parkirano oz.
zaustavljeno vozilo
16
 TSC 03.800 : 2009

5.5.1 Zoitve vozia s strani

5.5.1.1 Dvostranska zoitev dvosmerni promet na mestu ukrepa

Kolesarji na kolesarski stezi Kolesarji na voziu

p
b

b
p

Slika 10: Dvostranska zoitev - dvosmerni promet na mestu naprave

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h - skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- P 400 EOV/konino uro (glej 4.3) - zmerna omejitev hitrosti,
- 7.5 m (kolesarji na kolesarski stezi), - dobra preglednost pri prekanju ceste.
- > 8.0 m (kolesarji na voziu),
- na mestu prehoda za pece in kolesarje,
- ne uporabljati kot samostojen ukrep.

Izvedba:
- pogreznjen robnik na mestu prehoda za
pece,
- zagotoviti ustrezno preglednost,
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost,
- osvetlitev je obvezna.
Slabosti:
- zmanjuje tevilo parkirnih mest na
voziih s pasom za parkiranje,
- na mestu zoitve se pojavlja nevarnost za
kolesarje, e je le ta na voziu.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a = 4.5 5.0 m (kolesarji na kolesarski - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost,
stezi), - v kombinaciji z ukrepom 5.4.3.
- a = 5.0 6.0 m (kolesarji na voziu) ali v
primeru redne avtobusne linije in vejega
delea tovornih vozil,
- b 1.50 m,
- p = irina parkirnega pasu,
- L = 5.0 10.0 m,
- v primeru uporabe ve zaporednih zoitev
mora biti razdalja med njimi taka, da
omogoa sreanje merodajnih vozil.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

17
 TSC 03.800 : 2009

5.5.1.2 Dvostranska zoitev izmenien enosmerni promet na mestu ukrepa

Kolesarji na kolesarski stezi Kolesarji na voziu

p
b
a
b
p

Slika 11: Dvostranska zoitev - enosmerni promet na mestu naprave

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h,
- P 400 EOV/konino uro (glej 4.3),
- > 5.75 m (kolesarji na kolesarski stezi),
- > 6.25 m (kolesarji na voziu),
- na mestu prehoda za pece in kolesarje,
- ne uporabljati na LG in LZ cestah.
- skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- zmerna omejitev hitrosti,
- dobra preglednost na mestu prekanja
vozia.

Izvedba:
- zagotoviti preglednost za vozila
nasprotne smeri,
- pogreznjen robnik na mestu prehoda,
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost,
- osvetlitev je obvezna.
Slabosti:
iz - zmanjuje tevilo parkirnih mest na
voziih s pasom za parkiranje,
- na mestu zoitve se pojavlja nevarnost za
kolesarje, e je le ta na voziu,
- lahko povzroi poveanj hitrosti pri uvozih,
- lahko povzroi prerazporeditev prometnih
tokov.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a = 2.75 3.25 m (kolesarji na kolesarski - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost,
stezi), - v kombinaciji z ukrepom 5.4.3.
- a = 3.25 3.50 m (kolesarji na voziu) ali
v primeru redne avtobusne proge in
vejega delea tovornih vozil,
- b 1.50 m,
- p = irina parkirnega pasu,
- L = 5.0 10.0 m.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

18
 TSC 03.800 : 2009

5.5.1.3 Enostranska zoitev izmenien enosmerni promet na mestu ukrepa

Kolesarji na kolesarski stezi Kolesarji na voziu

p
b

a
p

Slika 12: Enostranska zoitev

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h,
- P 400 EOV/konino uro (glej 4.3),
- > 4.25 m (kolesarji na kolesarski stezi),
- > 4.75 m (kolesarji na voziu),
- na mestu prehoda za pece,
- ne uporabljati na zbirnih cestah LZ.
- skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- zmerna omejitev hitrosti,
- dobra preglednost na mestu prekanja
vozia.

Izvedba: Slabosti:
- pogreznjen robnik na mestu prehoda za - zmanjuje tevilo parkirnih mest ob robu
pece, vozia,
- zagotoviti preglednost za vozila iz - na mestu zoitve se pojavlja nevarnost za
nasprotne smeri, kolesarje,
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost, - lahko povzroi prerazporeditev prometnih
- osvetlitev je obvezna. tokov.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a = 2.75 3.25 m (kolesarji na kolesarski - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost,
stezi), - v kombinaciji z ukrepom 5.4.3.
- a = 3.25 3.50 m (kolesarji na voziu) ali
v primeru redne avtobusne linije in vejega
delea tovornih vozil,
- b 1.50 m,
- p = irina parkirnega pasu,
- L = 5.0 10.0 m,
- v primeru uporabe ve zaporednih zoitev
mora biti razdalja med njimi taka, da
omogoa sreanje dveh merodajnih vozil.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

19
 TSC 03.800 : 2009

5.5.1.4 Dvostranska zoitev kolesarji na kratki kolesarski stezi

Kolesarji na voziu Kolesarji na voziu

c
b1

b1
c

Slika 13: Dvostranska zoitev kolesarji na kratki kolesarski stezi

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h, - skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- P 600 EOV/konino uro (glej 4.3) - varno in udobno vodenje kolesarjev,
- 10.50 m - zmerna omejitev hitrosti.
- na mestu prehoda za pece in kolesarje in
- dvosmerni promet.

Izvedba: Slabosti:
- akalni otok na mestu prehoda na nivoju - razmeroma ozek akalni otok na mestu
vozia, prehoda za pece,
- razlina barva in/ali struktura avtobusnega - zmanjuje tevilo parkirnih mest ob robu
postajalia, vozia.
- kolesarski stezi in prehodi za pece na
nivoju vozia,
- na mestu prehoda pogreznjen robnik,
- prometna signalizacija za vonjo mimo,
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost,
- osvetlitev je obvezna.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a = 4.50 5.00m , - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost,
- a = 5.00 6.00 m pri velikem deleu - v kombinaciji z ukrepom 5.4.3.
tovornega in/ali avtobusnega prometa
(kolesarji na voziu) ,
- b1 1.50 m,
- c = 1.50 1.75 m,
- L = 5 10 m.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

20
 TSC 03.800 : 2009

5.5.1.5 Enostranska zoitev kolesarji na eni strani na kratki kolesarski stezi

Kolesarji na voziu Kolesarji na voziu

p
a

b
c
p

Slika 14: Enostranska zoitev kolesarji na eni strani na kratki kolesarski stezi

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h, - skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- P 600 EOV/konino uro (glej 4.3) - varno in udobno vodenje kolesarjev,
- 6.10 m, - zmerna omejitev hitrosti.
- na mestu prehoda za pece,
- dvosmerni promet,
- ne na LG in LZ.

Izvedba: Slabosti:
- akalni otok na mestu prehoda na nivoju - razmeroma ozek akalni otok na mestu
vozia, prehoda za pece,
- razlina barva in/ali struktura avtobusnega - zmanjuje tevilo parkirnih mest ob robu
postajalia, vozia,
- kolesarski stezi in prehodi za pece na - vpliva na prerazporeditev prometnih tokov.
nivoju vozia,
- na mestu prehoda pogreznjen robnik,
- prometna signalizacija za vonjo mimo,
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost,
- osvetlitev je obvezna.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a = 3.25 3.50 m, - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost,
- b 1.50 m, - v kombinaciji z ukrepom 5.4.3.
- c = 1.35 m,
- L = 5 10 m ,
- p - irina parkirnega pasu,
- v primeru uporabe ve zaporednih zoitev
mora biti razdalja med njimi taka, da
omogoa sreanje dveh merodajnih vozil.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

21
 TSC 03.800 : 2009

5.5.2 Zoitve vozia s sredine

5.5.2.1 Loilni otok na mestu prehoda za pece

Kolesarji na kolesarski stezi Kolesarji na voziu

p
a
b
a
p

Slika 15: Zoitev s sredine - loilni otok na mestu prehoda za pece

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h, - skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- P 600 EOV/konino uro (glej 4.3), - zmerna omejitev hitrosti,
- 7.00 m, - povea pozornost voznikov,
- dvosmerni promet, - na mestu prehoda ni mono prehitevanje
- prehajanje pecev in kolesarjev. vozil.

Izvedba: Slabosti:
- simetrino glede na os vozia, - zmanjuje tevilo parkirnih mest ob robu
- akalni otok na mestu prehoda na nivoju vozia,
vozia, - omejena velikost akalnega otoka,
- prometna signalizacija za vonjo mimo, - lahko povzroa prerazporeditev prometnih
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost, tokov.
- osvetlitev je obvezna.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a = 2.75 3.25 m (kolesarji na kolesarski - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost,
stezi), - v kombinaciji z ukrepom 5.4.3.
- a = 3.25 3.50 m (kolesarji na voziu) ali
v primeru redne avtobusne linije in vejega
delea tovornih vozil,
- b 1.50 m,
- p = irina parkirnega pasu,
- L = 5.0 10.0 m.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

22

5.5.2.1.1 Loilni otok z zamikom samostojnega prehoda za pece ali prehoda za pece v sklopu
kriia
Slika 15a: Loilni otok z zamikom
Podroje uporabe
- na cestah v naselju
- dvopasovne ceste,
- v kriiih, kjer na mestu prehoda za pece ni
dodatnih pasov za zavijanje ali razvranje,
- P 1000 EOV/konino uro,
- 8,30 m,
- kadar je med peci veje tevilo otrok.
Izvedba
- zagotoviti ustrezno preglednost,
- povrina za pece na otoku mora biti v istem
nivoju kot vozie na robu otoka,
- viina robnika nepohodnega dela otoka 12
cm,
- zamik prehoda za pece proti smeri toka
prihajajoih vozil,
- zamik prehoda mora biti najmanj za irino
oznabe prehoda za pece,
- pri zamiku prehoda za pece je uporaba
ograje za pece obvezna,
- robniki otoka morajo biti barvani izmenoma
rdee belo,
- na rti, ki obroblja polje za usmerjanje
prometa in na robniku otoka se lahko
namestijo svetlobno odbojna telesa ali cestni
smerniki izdelani iz svetlobnih teles (LED) v
razmiku 1 m na vzdolnem delu otoka in 0,30
m na naletni strani otoka,
- za prepreevanje nekontroliranega prehajanja
pecev preko prometnega otoka mora biti
postavljena ograja za pece,
Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste
TSC 03.800 : 2009
- za ograjo za pece ni dovoljeno uporabiti
verige, ker se jo lahko uporabi kot gugalnico,
- osvetlitev obmoja otoka je obvezna,
- prehod dodatno oznaen z znakom III-6 nad
voziem z dodanimi utripalci.
Dimenzioniranje
- c > 0,50 m,
- z > 1,20 m brez sreanja pecev,
- z > 1,75 za sreanje dveh pecev,
- a = 3,00 3,50 m,
- b > 2,20 m, poveana za 2x debelino
zadrevalne ograje za pece,
- L> 12,00 m,
- minimalna debelina ograje za pece je 5 cm,
- viina in raster stebrov ter prek ograje za
pece v skladu s predpisi.
Prednosti
- prepreuje tek preko celotnega vozia,
- natanno je doloeno mesto koncentracije
akajoih pecev.
Slabosti
- manj svobodna izbira poti,
- lahko postane igrie za otroke.
23
 TSC 03.800 : 2009

5.5.2.2 Loilni otok na mestu avtobusnega postajalia

Kolesarji na kolesarski stezi Kolesarji na voziu

d
a
b
a
d

L
L1 L1

Slika 16: Zoitev s sredine loilni otok na mestu avtobusnega postajalia

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h, - skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- P 600 EOV/konino uro (glej 4.3), - prekanje za avtobusom in
- 8.5 m, - zmerna omejitev hitrosti.
- na mestu prehoda za pece,
- dvosmerni promet.

Izvedba:
- simetrino glede na os vozia,
- akalni otok na mestu prehoda na nivoju
vozia,
- razlina barva in/ali struktura avtobusnega
postajalia,
- prehod vedno za avtobusom,
- prometna signalizacija za vonjo mimo,
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost,
- osvetlitev je obvezna.
Slabosti:
- razmeroma velika dolina prekanja
(smerno vozie in avtobusno postajalie),
- zmanjuje tevilo parkirnih mest ob robu
vozia,
- na mestu zoitve se pojavlja nevarnost za
kolesarje, e so le ti na voziu.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a = 2.75 3.25 m (kolesarji na kolesarski - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost.
stezi),
- a = 3.25 3.50 m (kolesarji na voziu),
- b 1.50 m,
- d = 3.0 m,
- p = irina parkirnega pasu,
- L = Postajalie oblikovati skladno s
Pravilnikom o minimalnih pogojih za
projektiranje, uporabo in graditev
avtobusnih postajali,
- L1 4.0 m,
- usmerjevalne ograje na akalnem otoku pri
irini b 3.0 m.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

24
 TSC 03.800 : 2009

5.5.3 Razmejitev smernih vozi

Dvignjen otok Konveksen otok

Kolesarji na kolesarski stezi Kolesarji na voziu

p
a
b
a
p

Slika 17: Zoitev s sredine razmejitev smernih vozi

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h, - skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- P 600 EOV/konino uro (glej 4.3) - zmerna omejitev hitrosti,
- 8.00 m, - prehitevanje ni mono.
- dvosmeren promet,
- enakomerna razporeditev prehodov.

Izvedba:
- simetrino glede na os vozia,
- prometna signalizacija za vonjo mimo,
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost in
- osvetlitev je obvezna.
Slabosti:
- znatno zmanjuje tevilo parkirnih mest ob
robu vozia,
- problem vonje mimo (blokada smernega
vozia) razen v primeru konveksnega
otoka, ki omogoa prevoznost,
- dolgi ravni odseki povzroajo veanje
vozne hitrosti,
- na mestu zoitve se pojavlja nevarnost za
kolesarje, e so le ti na voziu.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a = 2.75 3.25 m (kolesarji na kolesarski - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost
stezi), (ozelenitev,...),
- a = 3.25 3.50 m (kolesarji na voziu), - v kombinaciji z ukrepom 5.4.3.
- b 2.50 m,
- p = irina parkirnega pasu,
- L = odvisno od situacije.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

25
 TSC 03.800 : 2009

5.6 Zamiki osi vozia (smernih vozi)

5.6.1 Zamiki osi vozia izmenino vzporedno parkiranje

Kolesarji na kolesarski stezi Kolesarji na voziu

p
a

Slika 18: Zamik osi vozia vzporedno parkiranje

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h, - skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- P 400 EOV/konino uro (glej 4.3), - zmerna omejitev hitrosti,
- 7.5 m, - prehitevanje ni mono.
- raven cestni odsek,
- mono tudi na cestah z enosmernim
prometnim reimom.

Izvedba:
- zamenjava strani za parkiranje,
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost,
- parkiranje na obeh straneh ni dovoljeno,
- osvetlitev je obvezna.
Slabosti:
- znatno zmanjuje tevilo parkirnih mest ob
robu vozia,
- problem vonje mimo (blokada smernega
vozia) razen v primeru konveksnega
otoka, ki omogoa prevoznost,
- dolgi ravni odseki povzroajo veanje
vozne hitrosti.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a = 5.0 5.5 m (kolesarji na kolesarski - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost,
stezi) za dvosmeren promet, - v kombinaciji z ukrepom 5.4.3.
- a = 5.5 6.0 v primeru redne avtobusne
proge in vejega delea tovornega
prometa,
- a = 3.0 3.5 m v primeru enosmernega
prometa,
- p = irina parkirnega pasu,
- L = odvisno od manevrskega prostora
merodajnega vozila (sled in pokrita
povrina).

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

26
 TSC 03.800 : 2009

5.6.2 Zamiki osi vozia parkiranje pod kotom

Kolesarji na kolesarski stezi Kolesarji na voziu

p

a
b

L1
L2 L2

Slika 19: Zamik osi vozia - parkiranje pod kotom

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h, - dobro umirja promet,
- P < 100 EOV/konino uro (glej 4.3), - prekinja dolge ravne cestne odseke,
- 9.50 m, - zmerna omejitev hitrosti,
- dvosmerni promet, - prehitevanje ni mono.
- samo v obmojih umirjenega prometa,
- ne pri velikem obratu vozil na parkirnih
mestih.

Izvedba: Slabosti:
- lahko tudi brez sredinskega otoka na - nevarnost za kolesarje na voziu in pee
mestu zamika, zaradi slabe vidljivosti na obmoju
- ustrezna horizontalna prometna prehajanja.
signalizacija,
- dimenzioniranje parkirnih mest v skladu z
veljavnimi predpisi,
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost,
- osvetlitev je obvezna.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja:

- a 6.00 (5.00 ), - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost
- b 2.50 m, (ozelenitev,...)
- p 4.60 m (glej dimenzije parkirnih mest),
- L1 = odvisno od manevrskega prostora
merodajnega vozila (sled in pokrita
povrina)
- L2 = 5.0 6.0 m,
- kot zamika 1 : 1,
- sredinski otok je utrjen viina robnika do 7
cm.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

27
 TSC 03.800 : 2009

5.6.3 Zamik osi smernega vozia simetrino navzven (s sredinskim otokom )

Kolesarji na kolesarski stezi Kolesarji na voziu

a R
b
a R

Slika 20: Zamik smernega vozia - simetrino navzven

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h, - povea pozornost voznika,
- P < 600 EOV/konino uro (glej 4.3), - skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- 8.50 (7.00) m, - zmerna omejitev hitrosti (odvisno od b),
- dvosmeren promet, - prehitevanje ni mono.
- v naselju oziroma prehodu v naselje.

Izvedba:
- simetrino glede na os vozia,
- v primeru zadostne irine b se predlaga
zasaditev sredinskega otoka,
- prometna signalizacija za vonjo mimo,
- zagotoviti pregledno polje
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost,
- osvetlitev je obvezna.
Slabosti:
- zmanjuje tevilo parkirnih mest ob robu
vozia,
- kadar se dimenzionira za teka tovorna
vozila je vpliv umirjanja na osebna vozila
majhen,
- pozornost voznikov je usmerjena na zamik
in ne na prehod za peca.

Dimenzioniranje: Monosti kombiniranja

- a = 2.75 3.25 m (kolesarji na kolesarski - v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost
stezi), ( ozelenitev,...),
- a = 3.25 3.50 m (kolesarji na voziu) b - v kombinaciji s prehodom za pece.
1.50 m,
- L = 5.0 m 20.0 m,
- zamik 1 : 5,
- R = odvisno od manevrskega prostora
merodajnega vozila (sled in pokrita
povrina),
- viina morebitne zasaditve [ 60 cm.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

28
 TSC 03.800 : 2009

5.6.4 Zamik osi smernega vozia asimetrino (s sredinskim otokom )

Kolesarji na kolesarski stezi Kolesarji na kolesarski stezi

p
b
p

Slika 21: Zamik smernega vozia - asimetrino

Podroje uporabe: Prednosti:

- V85 50 km/h, - povea pozornost voznika,
- P < 600 EOV/konino uro (glej 4.3), - skrajuje potrebno irino prekanja vozia,
- 8.50 m, - zmerna omejitev hitrosti (odvisno od b),
- v naselju, - prehitevanje ni mono,
- dvosmeren promet, - prekinja dolge ravne cestne odseke.
- ob prehodu za pece.

Izvedba:
- vrh otoka simetrino glede na os vozia,
- v primeru zadostne irine b se predlaga
zasaditev sredinskega otoka ,
- prometna signalizacija za vonjo mimo,
- zagotoviti pregledno polje,
- zagotoviti ustrezno razpoznavnost,
- osvetlitev je obvezna.
Dimenzioniranje:
- a = 2.75 3.25 m (kolesarji na kolesarski
stezi),
- b 1.50 m,
- L = 20.0 40 m,
- b 3.00 m,
- oblika zamika je odvisna od manevrskega
prostora merodajnega vozila in V85.
Slabosti:
- zmanjuje tevilo parkirnih mest ob robu
vozia,
- veji poudarek na prehod kot na zamik,
- kadar se dimenzionira za teka tovorna
vozila je vpliv umirjanja na osebna vozila
majhen,
- pozornost voznikov je usmerjena na zamik
in ne na prehod za peca.
Monosti kombiniranja:
- v kombinaciji z ukrepi za razpoznavnost
( ozelenitev, oznaevalni elementi,...).

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

29
 TSC 03.800 : 2009

6. Legenda

Pozidano obmoje

Obstoje rob ceste ali

horizontalna prometna signalizacija

Meja naprave ali ukrepa

Oznaevalni element

Veji vertikalni element (drevo le kot oznaka)

Javna razsvetljava - oznaeno samo v primeru

posebnih zahtev

Asfaltno ali betonsko vozie

Barvni asfalt (rde)

Tlakovci (betonski, openi, granitne kocke)

Ploe (betonske, kamnite...)

Netlakovana povrina (trata)

Ljubljana, julij 2009

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

30