MAG - Smirmaul - Primoz - 2013 PROMETNO VARNOSTNA ANALIZA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Primož Šmirmaul
PROMETNO-VARNOSTNA ANALIZA MINI

KROŽNIH KRIŽIŠČ
MAGISTRSKO DELO
MARIBOR, december 2013

I
Magistrsko delo na študijskem programu 2. stopnje UM
PROMETNO-VARNOSTNA ANALIZA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ
Študent: Primož Šmirmaul (G2000288)
Študijski program: 2. stopnja, Prometno inženirstvo
Smer: Varnost cestnega prometa
Mentor: doc. dr. Marko Renčelj, univ. dipl. inž. grad.
Lektor: Boštjan Debelak, prof. slov. jezika
Maribor, december 2013

II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Marku Renčlju

za pomoč in vodenje pri opravljanju
magistrskega dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki sta mi
omogočila študij.
IV
PROMETNO-VARNOSTNA ANALIZA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ
Ključne besede: prometna varnost, mini krožno križišče, analiza prometne varnosti
UDK: 656.1.05:625.739(043.2).
Povzetek
Magistrsko delo obravnava prometno varnostni vidik mini krožnih križišč. Mini krožna
križišča so krožna križišča s povoznim sredinskim otokom, kar omogoča prevoznost večjim
vozilom. V magistrskem delu so opredeljene značilnosti obravnavanih mini krožišč s
poudarkom na dejavnikih, ki v največji meri vplivajo na nivo prometne varnosti v mini
krožnih križiščih.
Na osnovi opravljene analize podatkov o prometnih nesrečah, ki so se zgodile v

analiziranih mini krožnih križiščih v obdobju pred izgradnjo mini krožnega križišča in po
njej je bilo ugotovljeno, da mini krožna križišča pripomorejo k zmanjšanju števila
prometnih nesreč. Na območjih, kjer so bila klasična križišča zamenjana z mini krožišči, se
je v večini primerov izboljšala prometna varnost vseh udeležencev, zmanjšalo število
prometnih nesreč in konfliktnih situacij.
V
A TRAFFIC SAFETY ANALYSIS OF MINI ROUNDABOUTS
Keywords: traffic safety, mini roundabout, a traffic safety analysis
UDK: 656.1.05:625.739(043.2).
ABSTRACT
Master thesis is dealing with a traffic safety analysis of mini roundabouts with traversable
centre island. The thesis describes all security features of discussed mini roundabouts as
well as various factors affecting traffic safety of mini roundabouts.
On the basis of the analysis, it has been established that mini roundabouts are much safer
than classical intersections. In the areas, where classical intersections have been replaced
by mini roundabouts, the traffic safety of all participants was generally increased and the
number of traffic accidents and conflicts was reduced.
VI
UPORABLJENI SIMBOLI
R – polmer krožnega loka [m]
L – dolžina [m]
U – ukrivljenost (defleksija) [m]
V – hitrost [km/h]
Prometno-varnostna analiza mini krožnih križišč Stran 1
KAZALO
1. UVOD ........................................................................................................................... 3
1.1. Opredelitev problema ............................................................................................. 3
1.2. Namen in cilj raziskovanja ..................................................................................... 4
1.3. Struktura naloge ...................................................................................................... 4
2. MINI KROŽNA KRIŽIŠČA ...................................................................................... 5
2.1. Izvedba mini krožnih križišč ...................................................................................... 5
2.2. Prometna varnost v mini krožiščih ............................................................................. 7
2.3. Varno krožno križišče............................................................................................... 10
3. PROMETNO-VARNOSTNE ZNAČILNOSTI MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ ... 12
3.1. Mini krožno križišče na Ulici kneza Koclja v Mariboru .......................................... 12
3.1.1. Mini krožno križišče Malečniški most - Melje...................................................... 14
3.1.2. Mini krožno križišče v Meljskem dolu .................................................................. 16
3.2. Mini krožno križišče v Celju pri tržnici.................................................................... 17
3.2.1. Mini krožno križišče v Celju pri Merkurju ............................................................ 19
3.3. Mini krožno križišče Podgorje (Slovenj Gradec) ..................................................... 20
3.3.1. Mini krožno križišče Tomaška vas (Slovenj Gradec) ........................................... 21
3.4. Mini krožno križišče na Ptuju................................................................................... 22
3.5. Mini krožno križišče Pšata-Bišče (Ljubljanski dol) ................................................. 23
3.6. Mini krožno križišče v Mozirju ................................................................................ 24
3.7. Mini krožišče v Makolah .......................................................................................... 25
4. PROMETNO-VARNOSTNA ANALIZA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ .............. 26
4.1. Prometne nesreče pred in po izgradnji mini krožišča .............................................. 27
4.2. Prometno varnostna analiza glede na tip in posledice trčenja .................................. 31

4.3. Prometno varnostna analiza glede na stanje prometa in vremena ............................ 34
4.4. Prometno varnostna analiza glede na druge vzroke ................................................. 36
4.5. Drugi dejavniki, ki vplivajo na varnost v mini krožiščih ......................................... 37
4.6. Opazovanje prometa in konflikti v obravnavanih mini krožiščih ............................ 47
4.7. Posebni tipi mini krožnih križišč .............................................................................. 50
5. SKLEP ........................................................................................................................ 53
6. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 55
7. PRILOGE ................................................................................................................... 57
7.1. Seznam slik ............................................................................................................... 57
7.2. Seznam grafov .......................................................................................................... 58
7.3. Seznam preglednic .................................................................................................... 58
7.4. Naslov študenta ....................................................................................................... 59
7.5. Kratek življenjepis študenta..................................................................................... 59

1. UVOD
V Republiki Sloveniji se je z gradnjo krožnih križišč pričelo pred dobrimi 20 leti. Z

njihovo izgradnjo so se hitro pokazale njihove dobre lastnosti: zmanjšanje hitrosti na
glavni prometni smeri, zmanjšanje števila konfliktnih točk ter posledično zmanjšanje
števila in posledic prometnih nesreč, izboljšanje prepustnosti, itd. Še posebej znotraj
urbanih okolij se pogosto pojavlja problem z izvedbo krožnih križišč, saj - še posebej za
izgradnjo sredinskega otoka - potrebujemo dovolj prostora. V teh primerih govorimo, da
mora biti izpolnjen t.i. prostorski kriterij za izvedbo krožnega križišča.
Mini krožna križišča, na drugi strani, lahko pogosto izvedemo znotraj meja robnikov
obstoječega "klasičnega" križišča. Mini krožna križišča se od klasičnega krožnega križišča
razlikujejo po tem, da osebna in kombinirana vozila (ter motorna kolesa) vozijo kot v
običajnem krožnem križišču, avtobusi, tovornjaki in druga vozila z večjo medosno razdaljo
ga prevozijo preko prevoznega sredinskega otoka.
1.1. Opredelitev problema
V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih pospešeno gradilo krožna križišča različnih tipov:

enopasovna krožna križišča, večpasovna krožna križišča, v zadnjih letih tudi turbo krožna
križišča. Izvedba mini krožnih križišč ni tako razširjena, doslej jih je v Sloveniji zgrajenih
le okrog 10. Kljub temu za že izvedena mini krožna križišča v Sloveniji še ni bilo izvedene
prometno varnostne analize, s katero bi ugotovili vpliv izvedbe mini krožnih križišč na
prometno varnost.
Zaradi navedenega se zdi smiselno, da se z opravljenimi analizami v tem magistrskem delu

pripomore k vedenju o mini krožnih križiščih in njihovih lastnostih.
1.2. Namen in cilj raziskovanja
Namen in cilj magistrskega dela je izdelati prometno-varnostno analizo za obravnavana

mini krožna križišča na osnovi različnih pokazateljev: analiza podatkov o prometnih
nesrečah, ki so se v posameznem mini krožnem križišču zgodile pred in po njegovi
izgradnji, opazovanje prometa v mini krožnih križiščih, opazovanje morebitnih konfliktnih
situacij ter ocena pravilnosti izvedbe mini krožnih križišč.
1.3. Struktura naloge
Magistrsko delo je vsebinsko sestavljeno iz petih delov. V prvem delu je uvod, ki vsebuje
opredelitev problema, namen in cilj raziskovanja, ter strukturo naloge. V drugem delu z
naslovom Mini krožna križišča so opisane splošne stvari o mini krožiščih, lastnosti, ter
prometna varnost v krožiščih.
V tretjem delu, ki ima naslov Prometno varnostne značilnosti mini krožnih križišč, je
obravnavano vsako mini krožišče, ter opravljena analiza s področja varnosti za vsako mini
krožišče v Sloveniji.
Četrti del z naslovom Prometno-varnostna analiza mini krožnih križišč zajema analize
prometnih nesreč, druge dejavnike, ki vplivajo na varnost v mini krožiščih, opazovanje
prometa in konfliktov, varnost pešcev in kolesarjev, ter možnosti za izboljšanje prometne
varnosti v mini krožiščih.
V zadnjem - petem delu - Sklepu je podana analiza rezultatov, do katerih sem prišel z
sledenjem cilja magistrske naloge.
2. MINI KROŽNA KRIŽIŠČA
Mini krožna križišča ali z drugo besedo mini krožišča se pojavljajo predvsem tam, kjer so
omejene izrabe prostora oziroma tam, kjer ni možna izvedba standardnega krožnega
križišča. Prva mini krožišča s povoznim sredinskim otokom so se začela pojavljati v
Angliji po letu 1970. Mini krožišča so kot trajne rešitve določenih klasičnih križišč, katerih
namen je izboljšanje prometne varnosti, kakor tudi boljše pretočnosti prometa. [5]
Mini krožišča se uporabljajo predvsem v urbanih okoljih z namenom umirjanja prometa,

hitrost vozil skozi mini krožišče je nekje do 30 km/h. Posebno pazljivi moramo biti na
kolesarje in pešce, kjer uporabimo vzporedno vodenje (ob zunanjem robu vozišča). V
primerjavi s klasičnim - nesemaforiziranim križiščem ima mini krožišče večjo kapaciteto
oziroma neprimerno večjo varnost udeležencev v prometu in nižje stroške izvedbe. [5]
Prvo mini krožno križišče v Sloveniji je bilo narejeno v Celju pri mestni tržnici, in sicer
leta 1999. Nato so sledila številna druga po vsej Sloveniji.
2.1. Izvedba mini krožnih križišč
Postopek izvedbe mini krožnega križišča je enak postopku izvedbe klasičnega krožnega
križišča: preveritve smiselnosti izvedbe, projektiranje in izvedba. Najprej moramo preveriti
kriterije, na podlagi katerih se odločamo o smiselnosti izvedbe. Kriteriji so naslednji:
funkcionalnost, prepustnost, prostorski kriterij, projektni kriterij, prometno-varnostni
kriterij in ekonomski kriterij. Pri presoji smiselnosti izvedbe mini krožišča s stališča
funkcionalnega kriterija gre za preveritev funkcije prometa (tranzitni ali notranji promet),
vloge (pretočnost ali prevoznost) in položaja (v ali izven urbanega območja)
obravnavanega križišča v globalni cestni mreži nekega naselja ali širšega območja in za
preveritev, ali je krožno križišče ustrezna rešitev za pričakovano funkcijo, ki jo bo imel
izbrani tip križišča. [5]
Pri prepustnosti je mišljena preveritev ustreznosti rešitve s stališča možnosti sprovajanja

prometnih tokov pričakovanih jakosti na koncu planske dobe.
Pri preveritvi prostorskega kriterija ugotavljamo razpoložljivost prostora za izvedbo

rešitve. Pri krožnem križišču večinoma za izvedbo sredinskega otoka oziroma zunanjega
polmera krožnega križišča. Razpoložljivost prostora je v urbanem območju (okoliška
pozidava) namreč lahko vprašljiva. Opredelitev za izvedbo krožnega križišča je s stališča
prometno-tehničnega kriterija primerna in priporočljiva pri križanjih: [5]
 v obliki X, Y, A in K (oster kot sekanja)
 v obliki F in H (dve zaporedni T križišči na kratki medsebojni oddaljenosti)
 v primeru približno enake prometne obremenitve na glavni in stranski prometni smeri
 v primeru majhnega števila levih zavijalcev
 večjega števila krakov (pet ali več)
 kjer semaforizacija ni upravičena, je pa presežena kapaciteta nesemaforiziranega

križišča
Presoja kriterija prometne varnosti se izvaja v primerih, ne glede na to ali gre za

rekonstrukcijo ali novo gradnjo, saj sta prepustnost in prometna varnost lahko premo
sorazmerna. Še posebej je presoja tega kriterija pomembna pri opredelitvi za tip križišča
(klasično ali krožno). Pod ekonomski kriterij je mišljena ekonomska upravičenost
predlagane rešitve oziroma, kakšni bodo stroški krožnega križišča.
Projektiranje mini krožnega križišča je enako kot projektiranje klasičnega krožnega

križišča. Pri izvedbi moramo upoštevati tudi razširitev uvozov in izvozov ter jih s tipskimi
deniveliranimi elementi fizično ločimo. Povozni otok mora biti izveden na način in z
materiali, ki voznike kratkih vozil odvrača od uporabe oziroma, da se ga poslužujejo le
tista vozila, ki brez uporabe le-tega ne morejo prevoziti mini krožnega križišča. Mini
krožno križišče opremimo z vertikalno in horizontalno signalizacijo, zagotovljena mora
biti dobra vidljivost v vseh vremenskih pogojih. [5]
Pri nas poznamo dva tipa mini krožnih križišč in sicer :
mini krožno križišče s povoznim sredinskim otokom, kjer je zunanji premer med
14 < D < 20 metrov;
majhna enopasovna krožna križišča, kjer je zunanji premer med
18 < D < 24 metrov.
Slika 1: Uvoz v mini krožišče na Ulici kneza Koclja
2.2. Prometna varnost v mini krožiščih
Na prometno varnost v mini krožiščih vpliva več dejavnikov kot so : projektno-tehnični,

meteorološki, psihofizični, psihološki, itd. Pri projektno-tehničnih elementih so najbolj
pomembni naslednji kriteriji, in sicer : lokacija krožišč (urbano naselje, izven urbanega
naselja, v prehodnem območju), velikost krožnih križišč (mini 14 < D < 20 m, majhna
22 < D < 35 m, srednja 32 < D < 80 m, velika 80 < D < 120 m, zelo velika D > 120 m),
delitev krožišč glede na število krakov (trikraka, štirikraka, petkraka, itd.), število pasov v
krožiščih (enopasovna, dvopasovna, večpasovna) itd. [5]
Posebno mesto pri prometni varnosti v mini krožiščih zasedajo konfliktne točke, konfliktna
površina in konfliktni odsek. Konfliktne točke so točno določena mesta v krožišču, na
katerih prihaja do konfliktov, zaradi cepljenja, združevanja ali prepletanja prometnih
tokov. Mini krožna križišča imajo to prednost pred klasičnim križiščem, da pri njih ni
konfliktnih točk križanja. Konfliktna površina je površina, ki jo omejujejo zunaj ležeče
konfliktne točke. S stališča prometne varnosti je prednost enopasovnih krožišč eliminacija
konfliktne površine in konfliktnih točk križanja ter prepletanja. Običajno štirikrako križišče
in 32 konfliktnih točk (16 križanj, 8 združevanj in 8 cepljenj), medtem ko ima enopasovno
krožišče le 8 konfliktnih točk (4 združevanja in 4 cepljenja). Ko pa imamo v krožišču dva
ali več voznih pasov, prihaja do t. i. konfliktnih odsekov, saj nikjer ni določeno mesto, kjer
bi voznik zamenjal vozni pas, zato so ta krožišča manj varna kot pa enopasovna krožišča.
[5]
Zraven že prej omenjenih dejavnikov pri projektno-tehničnih elementih je potrebno

izpostaviti še preglednost, signalizacijo in opremo, ločilne otoke, prehode za pešce in
kolesarje ter razsvetljavo. Pri mini krožiščih je vozniku v urbanem okolju zagotovljena
preglednost na nasprotni izhod. V navadnem krožišču izven urbanih naselij pa je vozniku
onemogočena preglednost na nasprotni izhod, kar dosežemo z deniveliranjem sredinskega
otoka.
Pri krožiščih ločimo dve vrsti preglednosti, in sicer preglednost pri uvozu v krožišče (in
čez sredinski otok) ter preglednost pri drugih manevrih (kroženje, zapuščanja…).
Voznikom mora biti zagotovljena horizontalna in vertikalna preglednost, prav tako pa jim
mora biti omogočen pregled nad celotno širino krožnega vozišča pred njimi v razdalji, ki je
odvisna od velikosti krožišča. Pomembna pa je tudi preglednost na prehodih za pešce in
kolesarje, da lahko vozniki pravočasno in varno ustavijo pred prehodom.
Vsako krožišče je opremljeno s prometno signalizacijo in opremo, v katero spadajo vse

horizontalne in vertikalne označbe. Prometna signalizacija omogoča varen prehod pešcem
in kolesarjem ter jim daje prednost pred motornim prometom. [5]
Slika 2 : Mini krožno križišče Malečnik
Ločilni otoki se uporabljajo pri uvozu v krožišča, njihova funkcija je varovanje pešcev in
kolesarjev pri prečkanju ter usmerjanje vozil v krožišče. Priporočljivo je, da se robniki
otoka prilagajajo linijam uvoznega in izvoznega voznega pasu, saj lahko v nasprotnem
primeru pride do nevarnih situacij. Prehodi za pešce in kolesarje morajo biti sprojektirani
in zvedeni tako, da jih vozniki dovolj hitro opazijo ter da zagotavljajo varen prehod
kolesarjev in pešcev. [5]
Prehodi morajo biti postavljeni na točno določeno mesto, da ne prihaja do zastojev vozil v
krožišču. Podhodi in nadhodi se izvedejo le tam , kjer je zelo velika frekvenca pešcev in
kolesarjev, ki bi s svojimi prečkanji preko navadnega prehoda ovirali promet in povzročali
zastoje. Predvsem v nočnem času je v krožiščih pomembna tudi razsvetljava, ki omogoča
varnejšo, predvsem pa bolj vidno krožišče. Osvetljeni morajo biti predvsem kraki in
sredinski otok, v mini krožiščih z povoznim sredinskim otokom so ponavadi vgrajena
svetila v dno otoka. [5]
2.3. Varno krožno križišče
S stališča zagotavljanja prometne varnosti je krožno križišče v primerjavi s klasičnim

boljše saj zmanjša število konfliktnih točk in konfliktne površine, prav tako se izvaja na
mestih križanj, ki so zelo izpostavljena, nastanku prometnih nesreč, kjer je velika jakost
prometnih tokov in kjer so velike hitrosti na glavni smeri in se vozila s stranske smeri ne
morejo varno vključiti v promet.
Ukrepi - pogoji za prometno varno krožno križišče:
 vodenje krakov v krožno križišče mora biti čim bolj pravokotno (zmanjšanje hitrosti
zaradi defleksije, pregledno polje pravilne oblike…);
 velikost uvozne krivine (velikost hitrosti na uvozu je direktno odvisna od velikosti

polmera uvozne krivine);
 širina uvoza v krožno križišče in dolžina razširitve (uvažanja v krožišče je najnevarnejši

prometni manever, zato je oblika uvoza izjemnega pomena);
 ukrivljenost krivulje vožnje (defleksija), krivulja mora imeti obliko dvojne S krivine,
večja ukrivljenost pomeni manjšo hitrost vožnje na uvozu in izvozu;
 položaj prehodov za pešce in kolesarje (prepustnost in varnost krožnega križišča se

poveča, če so prehodi odmaknjeni od roba krožnega križišča za dolžino enega do dveh
osebnih vozil);
 otoki za pešce (prilagojeni naj bodo velikosti krožnega križišča, pri velikih krožiščih se
priporoča uporaba otokov lijakaste oblike, pri majhnih krožiščih pa otokov oblike
stožca);
 povozni del sredinskega otoka (če ga ni, lahko prihaja do prehitevanj vozil pri kroženju
in nevarnih situacij);
 razsvetljava (predvsem za prometno varnost ponoči, razsvetljeni naj bi bili vsi kraki
krožišča in sredinski otok);
 ureditev sredinskega otoka (s kupolo opozorimo voznika, da se približuje krožnemu

križišču, zakrijejo se vozila na nasprotni strani krožnega križišča, kar onemogoča
pogled na izvajanje prometa v celotnem krožišču, nasadi v sredinskem otoku

predstavljajo dobro ozadje za postavitev prometnih znakov). [5]
Leta 1997 je bila v Sloveniji izvedena prva analiza prometne varnosti krožnih križišč.
Ugotovitve so pokazale, da obstaja sivo polje števila prometnih nesreč, ki niso bile
prijavljene in sivo polje na Ministrstvu za notranje zadeve, zaradi nepopolne obdelave
računalniških podatkov. Največkrat je bil vzrok za nastanek prometnih nesreč v krožiščih
hitrost, na drugem mestu so ji sledili nepravilni premiki z vozili, predvsem pri menjavanju
voznega pasu, tretji vzrok je bila varnostna razdalja, nato so sledili še izsiljevanje
prednosti, položaj vozila, smer vožnje, nepravilno naložen tovor na vozilu, itd.
3. PROMETNO-VARNOSTNE ZNAČILNOSTI MINI KROŽNIH

KRIŽIŠČ
V Sloveniji se v zadnjih letih gradi vedno več mini krožišč, tako v urbanih kot ruralnih
območjih. V prometno-varnostni analizi bom obravnaval vsa mini krožna križišča v
Sloveniji s povoznim sredinskim otokom, in sicer vsega skupaj enajst mini krožišč.
3.1. Mini krožno križišče na Ulici kneza Koclja v Mariboru
Mini krožno križišče se nahaja na presečišču Ulice kneza Koclja in ulice Slovenske
osamosvojitve (bivše Svetozarevske ulice). Zgrajeno je bilo leta 2011, in sicer kot
sprememba semaforiziranega križišča v mini krožno križišče.
Slika 3: Mini krožišče na Ulici kneza Koclja
Mini krožišče je bilo zgrajeno predvsem z namenom izboljšanja prometne varnosti, zato je
bil zgrajen tudi posebni vozni pas za avtobuse, ki je fizično ločen od ostalega prometa. V
obdobju pred izgradnjo mini krožišča, in sicer v letih 2009-2011 se je na obravnavanih
ulicah zgodilo 8 prometnih nesreč od tega 4 v semaforiziranem križišču.
Po izgradnji mini krožišča v obdobju 2011-2013 so bile skupaj 4 prometne nesreče na Ulici
kneza Koclja, in sicer vse štiri na območju izvoza iz parkirnega prostora na cesto. Večina
prometnih nesreč pred izgradnjo mini krožišča, in sicer 62,5 % se je zgodila podnevi pri
lepem vremenu, najpogostejši vzrok je bila hitrost, na drugem mestu pa neupoštevanje
pravil o prednosti, sledijo nesreče zaradi nepravilne smeri vožnje. Pri prometnih nesrečah
so udeleženci v 57 % utrpeli lažje telesne poškodbe in v 43 % ni bilo telesnih poškodb.
Kot je že bilo omenjeno, so se prometne nesreče dogajale tudi v samem semaforiziranem

križišču, in sicer so se v zadnjih 3 letih pred izgradnjo 2009-2011 mini krožišča zgodile
natanko 4 prometne nesreče v križišču. Prvi prometni nesreči so botrovale snežne razmere
povezane z neprilagojeno hitrostjo in slabo vidljivostjo ponoči. Pri tej nesreči je prišlo do
trčenja v objekt (semafor), kjer sta bila potnik in voznik osebnega vozila lažje telesno
poškodovana, voznik je bil tudi pod vplivom alkohola. Druga prometna nesreča v
semaforiziranem križišču se je zgodila podnevi pri zelo gostem prometu zaradi
sunkovitega zaviranja avtobusa v križišču, kjer je bil 1 potnik lažje telesno poškodovan. Pri
tretji prometni nesreči sta v križišču trčila osebni avto in tovorno vozilo, vzrok je bila slaba
vidljivost ponoči in neprimerna varnostna razdalja, oba voznika sta jo odnesla brez
poškodb. Pri zadnji nesreči v križišču je voznik trčil v stoječe vozilo čakajoče na semaforju
v nočnem času in pri redkem prometu. Voznik, ki je trčil v stoječe vozilo je bil pod
vplivom alkohola in je vozil v napačni smeri vožnje.
Po izgradnji mini krožišča na Ulici kneza Koclja se je varnost v samem križišču povečala
za 100 %, saj po dostopnih podatkih in informacijah do danes še ni bilo nobene prometne
nesreče v samem krožišču, prihaja pa do konfliktnih situacij predvsem na uvozih v
krožišče in pa pri prehodih za pešce. Da bi se izognili morebitnim nesrečam med
nemotoriziranim prometom in motornimi vozili, je en prehod za pešče dvignjen nad
voziščem, (deniveliran), kar omogoča varnejši prehod pešcem in kolesarjem, ter
onemogoča motornim vozilom, da bi na prehod zapeljali z veliko hitrostjo. Prav tako so pri
vseh prehodih za pešce in kolesarje narejeni ločilni otoki ter poti ustrezno pobarvane. Na
Ulici kneza Koclja je postavljenih več hitrostnih ovir in omejena hitrost na 30 km/h, kar
omogoča hitrejše ustavljanje vozil in večjo varnost za pešce in kolesarje.
3.1.1. Mini krožno križišče Malečniški most - Melje
Mini krožno križišče na povezavi Malečniški most – Melje je dokaj novo, saj je bilo
zgrajeno in predano v uporabo v letu 2012. Pred tem ne tem mestu ni bilo križišča, saj je
bila cesta pod Meljskim hribom zadnjih nekaj let zaprta za ves promet zaradi rušenja in
padanja kamenja.
Slika 4: Mini krožišče Malečniški most-Melje
Pred izgradnjo mini krožišča sta se na tem mestu zgodili natanko 2 prometni nesreči v
obdobju 2010-2012. Pri prvi prometni nesreči je prišlo do čelnega trka, zaradi nepravilne
strani vožnje in slabe vidljivosti v nočnem času, ki se je končala z lažjimi poškodbami. Pri
drugem primeru pa za naletno trčenje, zaradi neustrezne varnostne razdalje v kateri ni bilo
poškodb.
Po izgradnji mini krožišča (2012) še ni bilo nobene prometne nesreče, kar nam pove, da se
je varnost bistveno izboljšala. Novo mini krožišče je opremljeno po najnovejših standardih
in predpisih. Kolesarji in pešci so dvignjeni nad vozišče s kolesarsko stezo in pločnikom
ter tako nivojsko ločeni od ostalega prometa.
Na vseh prehodih so ločilni otoki, prav tako je hitrost v krožišču omejena na 30 km/h. V
samem sredinskem povoznem otoku so vgrajena svetlobna telesa - male lučke z led
diodami, ki ponoči osvetljujejo povozni del sredinskega otoka in tako omogočajo boljšo
vidljivost predvsem v nočnem času in ob slabem vremenu, kar pozitivno vpliva na voznike
motornih vozil.
Slika 5: Ločilni otoki na prehodih za pešce v Malečniku
Mini krožno križišče je izboljšalo tudi pretočnost prometa v smeri Melje-Malečnik, saj se
sedaj večina voznikov ob odprtju nove ceste lahko direktno zapelje iz mesta preko Melja v
Malečnik, medtem ko so morali prej ubrati daljšo pot čez Pobrežje.
3.1.2. Mini krožno križišče v Meljskem dolu
Mini krožno križišče v Meljskem dolu je bilo zgrajeno leta 2004 vzporedno z drugimi
ukrepi za umirjanje prometa na cesti Meljski dol. Na tej cesti sta se pred izgradnjo mini
krožišča v letih 2002-2004 zgodile le 2 prometni nesreči. Po izgradnji mini krožišča (2004-
2006) pa ni bilo prometne nesreče.
Slika 6: Mini krožišče Meljski dol
Pri tem mini krožišču je gostota prometa zelo majhna, ker gre večinoma za dostope do
stanovanjskih hiš, so hitrosti vozil majhne in s tem posledično večja varnost. Mini krožišče
nima nobenega prehoda za pešce, prav tako ni nikjer pločnika ali kolesarske steze. Posebna
lastnost tega mini krožišča je, da je postavljeno na klancu. Glede varnosti v mini krožišču
lahko povem le to, da je bilo to mini krožišče namenjeno predvsem umiritvi prometa v
strnjenem stanovanjskem naselju, v katerem so postavljene tudi hitrostne ovire.
3.2. Mini krožno križišče v Celju pri tržnici
Mini krožno križišče v Celju pri tržnici na presečišču Gledališke in Linhartove ulice je bilo
prvo zgrajeno mini krožišče v Sloveniji, in sicer leta 1999.
Slika 7: Mini krožišče Celje pri tržnici
Pred izgradnjo mini krožišča se v letih 1997-1999 v samem križišču ni zgodila nobena
prometna nesreča, prav tako ne na obeh ulicah, ki sekata mini krožišče, prihajalo pa je do
velikih zastojev na uvozu na celjsko tržnico, prav tako so bili v nevarnosti pešci, saj ni bilo
pločnika. Po izgradnji mini krožišča (1999-2001) se je v samem mini krožnem križišču
zgodila natanko 1 prometna nesreča, z bočnim trkom zaradi neupoštevanja pravil o
prednosti. Na sami Gledališki ulici se je zgodilo po izgradnji še 5 prometnih nesreč v 90 %
je bil vzrok trčenje v stoječo vozilo, na Linhartovi pa se je zgodila le 1 prometna nesreča
zaradi trka v stoječe vozilo.
Ker je mini krožno križišče v samem strogem centru mesta in trikrako so hitrosti zelo
majhne in glede na to, da je na obeh straneh pločnik za pešce, se je varnost za pešce zelo
izboljšala, medtem ko pa se je za kolesarje poslabšala.
Najbolj izpostavljeni nevarnosti so kolesarji, saj nimajo svoje kolesarske steze, ampak so
vodeni po vozišču skupaj z motornim prometom.
Pri opazovanju prometa sem opazil, da večina pešcev ne upošteva prometnih znakov in
prehodov za pešce ter prečka cesto kar čez mini krožišče namesto na prehodu za pešce, kot
je razvidno tudi iz zgornje slike.
Slika 8: Zapornice na uvozu in izvozu v mini krožišče Celje pri tržnici
Pri tem mini krožišču gre v bistvu za lepotni popravek v samem centru mesta, saj je en
krak mini krožišča zaprt z zapornicami, ki onemogočajo vozilom vstop v strogi center
mesta, tako da bi lahko rekel, da gre dejansko za dvokrako mini krožišče.
3.2.1. Mini krožno križišče v Celju pri Merkurju
Mini krožno križišče v Celju pri Merkurju je trikrako mini krožišče namenjeno predvsem
uvozu in izvozu na parkirišče trgovskega centra, kakor tudi dostavi materiala v trgovski
center. Prehod za pešce je samo eden in narejen z dvignjenim ločilnim otokom.
Slika 9: Nepravilna vožnja skozi mini krožišče Celje pri Merkurju
To mini krožišče je bilo zgrajeno predvsem zaradi velike kapacitete vozil in pešcev z
namenom kot ukrep za umirjanje prometa. V samem krožišču se še od njegove izgradnje
(2002-2012) do danes ni zgodila nobena prometna nesreča.
Pri opazovanju prometa opazim da kar 80% voznikov osebnih vozil ne upošteva vožnje v
krožiščih, ampak vozijo kar čez povozni del sredinskega otoka in s tem povzročajo
konflikte z drugimi udeleženci v prometu. Omenjeno mini krožišče je dobra rešitev, saj
veliki vlačilci in tovornjaki, ki dostavljajo material v trgovski center, brez težav zapeljejo
čez povozni del in s tem prihranijo na manevriranju, ki bi ga imeli, če bi bilo navadno
križišče.
3.3. Mini krožno križišče Podgorje (Slovenj Gradec)
Mini krožno križišče je bilo zgrajeno leta 2008, in sicer na križišču treh cest, kjer je prej
bilo križišče s prednostno cesto. To trikrako krožišče je bilo zgrajeno z namenom umiritve
prometa skozi vas Podgorje zaradi bližine šole. Na tem mestu pred izgradnjo (2006-2008)
mini krožišča ni bilo prometnih nesreč, prav tako ne po izgradnji mini krožišča (2008-
2010).
Slika 10: Mini krožišče Podgorje
Na cestah, ki obdajajo mini krožišče ni narisanega in izvedenega nobenega prehoda za

pešce, prav tako je pločnik samo na eni strani vozišča, zaradi pomanjkanja prostora.
Sredinski povozni otok so morali posebej prilagoditi višini kmetijske mehanizacije, saj se v
vasi Podgorje večinoma ukvarjajo s kmetijskimi dejavnostmi.
3.3.1. Mini krožno križišče Tomaška vas (Slovenj Gradec)
Mini krožno križišče v Tomaški vasi je bilo zgrajeno leta 2009, kot sprememba križišča s
prednostno cesto v mini krožišče. Na tem križišču pred izgradnjo (2007-2009) in po
izgradnji (2009-2011) ni bilo nobene prometne nesreče, kar je verjetno posledica male
kapacitete prometa v tem krožišču. To mini krožišče je bilo zgrajeno bolj po željah
nekaterih posameznikov, kot pa varnostnih kriterijev.
Slika 11: Mini krožišče Tomaška vas
Mini krožišče v Tomaški vasi tudi nima nikjer označenih prehodov za pešce, kar je
verjetno posledica majhnosti vasi in zelo male kapacitete vozil, ki vozijo skozi omenjeno
mini krožišče. Omejitev hitrosti skozi mini krožišče je 50 km/h, kar je neskladno z
smernicami za načrtovanje mini krožišč. Mini krožišče prav tako nima javne osvetlitve
oziroma osvetlitve nasploh.
3.4. Mini krožno križišče na Ptuju
Mini krožno križišče na Ptuju (2010) se nahaja na Potrčevi ulici in leži v sklopu še enega
krožišča na Potrčevi ulici. Zgrajeno je bilo z namenom lažjega vključevanja v promet iz
stranske smeri, kjer je pred izgradnjo krožišča prihajalo do velikih zastojev in tudi
konfliktnih situacij v samem križišču. Pred izgradnjo mini krožišča (2008-2010) se je v
samem križišču zgodilo 6 prometnih nesreč. Po izgradnji krožišča (2010-2012) je bila do
sedaj samo ena prometna nesreča v krožišču, in sicer zaradi neupoštevanja pravil o
prednosti, kar je povzročilo bočni trk, ki se je končal brez poškodb za vse udeležence.
Slika 12: Mini krožišče Ptuj
Mini krožišče je glede varnosti pešcev in kolesarjev dobro urejeno saj so vsi prehodi
narejeni z ločilnimi otoki. Narejena je tudi kolesarska steza in pločnik za pešce. Pri
opazovanju prometa sem ugotovil, da večina voznikov ne upošteva mini krožišča in z
nezmanjšano hitrostjo na glavni prometni smeri nadaljuje vožnjo skozi mini krožišče čez
prevozni del sredinskega otoka. Ločilni otok na priključku iz stranske prometni smeri ni
deniveliran, kar omogoča voznikom, da ga ne upoštevajo in se z vozilom postavijo na
sredo ločilnega otoka, ki je v istem nivoju s cestiščem. Hitrost je omejena na 50 km/h, zato
veliko voznikov motornih vozil vozi kar čez sredinski povozni del mini krožišča.
3.5. Mini krožno križišče Pšata-Bišče (Ljubljanski dol)
Mini krožno križišče Pšata-Bišče se nahaja na koncu vasice Bišče. Pri tem krožišču, ki je
bilo zgrajeno leta 2011, gre predvsem za umiritev prometa v vasi Bišče. Pred izgradnjo
(2009-2011) se je na tem križišču zgodila le ena prometna nesreča, kjer je tovorno vozilo
trčilo v objekt zaradi nepravilne strani vožnje. Po izgradnji krožišča (2011-2013) še ni bilo
prometne nesreče.
Slika 13: Mini krožišče Bišče
Omenjeno mini krožišče je opremljeno s prehodi za pešce ter pločnikom, kjer poteka cesta
skozi vas. Na drugo stran mini krožišča se razprostirajo polja. Zaradi omejitve prostora
poteka pločnik le po eni strani ceste, ki vodi skozi vas. Promet je zelo redek, zato je tudi
manjša možnost, da pride do prometnih nesreč.
3.6. Mini krožno križišče v Mozirju
Mini krožno križišče se nahaja v centru Mozirja na presečišču Savinjske ceste in

Hribernikove ulice ter ulice Na trgu. Mini krožno križišče je bilo zgrajeno leta 2007 v
sklopu umirjanja prometa, vzporedno z drugimi ukrepi za umirjanje prometa. Sprva je bila
na tem mestu predvidena postavitev klasičnega krožišča, ampak so se na podlagi
prostorskih kriterijev in omejitev nato odločili za mini krožišče.
Slika 14: Mini krožišče v Mozirju
Na tem mestu je bilo pred izgradnjo mini krožišča klasično trikrako križišče s prednostno
cesto. Pred izgradnjo mini krožišča (2005-2007) in po izgradnji (2007-2009) se še ni
zgodila nobena prometna nesreča. Gre za trikrako mini krožišče dveh enosmernih cest in
ene dvosmerne ceste, zato so tudi možnosti za prometne nesreče bistveno manjše.
3.7. Mini krožišče v Makolah
Mini krožno križišče v Makolah je bilo zgrajeno v letu 2012, in sicer kot sprememba
klasičnega trikrakega križišča s prednostno cesto v štirikrako mini krožišče. Do te
spremembe je prišlo zaradi izgradnje dodatne ceste, ki je prej v klasičnem križišču ni bilo,
tako da se je križišče spremenilo iz trikrakega v štirikrako. Pred izgradnjo mini krožišča
(2010-2012) ni bilo nobene prometne nesreče, kakor tudi po izgradnji (2012) mini
krožišča. Mini krožno križišče je locirano na glavni cesti skozi Makole, hitrost je omejena
na 30 km/h. Pri opazovanju prometa sem opazil, da veliko voznikov osebnih vozil vozi kar
če povozni del sredinskega otoka, nekateri vozijo celo v napačni smeri vožnje zaradi krajše
poti.
Slika 15: Napačna smer vožnje v mini krožišču v Makolah

4. PROMETNO-VARNOSTNA ANALIZA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ
Kot je že bilo v uvodu povedano, se bo prometno-varnostna analiza opravljala za vsa mini

krožna križišča v Sloveniji s povoznim sredinskim otokom, ki so bila zgrajena do 1.1.2013.
Do zaključka raziskave je bilo v Sloveniji zgrajenih 11 mini krožnih križišč s povoznim
sredinskim otokom. V prometno-varnostni analizi bodo obravnavana mini krožišča s
stališča prometnih nesreč, glede na tipe trčenj, glede na posledice prometnih nesreč, glede
na stanje prometa, glede na vreme ter glede na druge vzroke. Pri prometno varnostni
analizi bodo upoštevani tudi drugi dejavniki, ki poleg analize prometnih nesreč vplivajo na
varnost v mini krožiščih.
Prometna nesreča je nesreča na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za

cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali
več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala gmotna škoda. Ali še drugače:
prometna nesreča je dogodek v prometu, kadar vozilo trči z drugim vozilom, pešcem,
živaljo, v ovire na cesti, kot so drevesa, skale,... V prometni nesreči so lahko povzročene
poškodbe ali smrt ljudem ali živalim ali samo materialna škoda. [3]
Vzroki za prometne nesreče so različni in so povezani na relaciji voznik-vozilo-okolje. Pri

vozniku so to: motivacija, izkušnje, karakter, čutila in možgani (reakcija) in psihofizično
stanje. Pri vozilu: zmožnosti vozila (plin, zavore, menjalnik, elektronska pomagala,...) in
spremembe stanja (okvare, obraba). Okolje pa zaznamuje: trasa in stanje ceste, drugi
udeleženci v prometu in vremenski pogoji. V nesrečah pride tako do smrti, invalidnosti kot
tudi do finančnih stroškov tako za družbo kot za posameznega udeleženca. [3]
Udeleženec v prometni nesreči je vsaka fizična oseba, ki je s svojim ravnanjem

pripomogla, da je prišlo do nesreče, in vsakdo, ki je v nesreči utrpel škodo, bil telesno
poškodovan ali pa je zaradi posledic nesreče umrl.
4.1. Prometne nesreče pred in po izgradnji mini krožišča
V spodnji tabeli bo prikazano število prometnih nesreč, ki so se zgodile pred izgradnjo in

po izgradnji mini krožnega križišča. Pri prometno-varnostni analizi je pomembno
predvsem, da je kriterije te analize mogoče oceniti s pomočjo primerjav števila prometnih
nesreč, ki so se zgodile pred in po izgradnji mini krožišča. Prometne nesreče so bile
obravnavane v obdobju treh let pred izgradnjo mini krožnega križišča in 3 leta po izgradnji
mini krožnega križišča.
Slika 16: Konfliktna situacija med vozili pri Štuku

Tabela 1: Število prometnih nesreč pred in po izgradnji mini krožišča
Število prometnih
Število prometnih
Leto izgradnje mini nesreč pred
Mini krožno križišče nesreč po izgradnji
krožišča izgradnjo mini
mini krožišča
krožišča
Maribor Kneza 2011 4 0

Koclja
Maribor Malečniški 2012 2 0

most-Melje
Maribor Meljski dol 2004 2 0
Celje pri tržnici 1999 0 1
Celje pri Merkurju 2002 0 0
Podgorje (Slovenj 2008 0 0

Gradec)
Tomaška vas 2009 0 0

(Slovenj Gradec)
Ptuj 2010 6 1
Pšata - Bišče 2011 1 0
Mozirje 2007 0 0
Makole 2012 0 0
Iz tabele 1 in grafa 1 je razvidno, da se je število prometnih nesreč po uvedbi mini

krožnega križišča bistveno zmanjšalo, razen v enem primeru se je povečalo število
prometnih nesreč in sicer po vsej verjetnosti zaradi dosti večje kapacitete prometa v samem
krožišču.
Graf 1: Število prometnih nesreč pred in po izgradnji mini krožišča
Graf 2 : Število prometnih nesreč pred izgradnjo mini krožišča

Graf 3: Število prometnih nesreč po izgradnji mini krožišča
Iz grafa 2 in 3 je razvidno, da se je varnost vseh udeležencev v prometu po uvedbi mini

krožnega križišča bistveno izboljšala, in sicer je v 90 % varneje, kot je bilo pred uvedbo
mini krožišča. Iz grafa 2 je tudi razvidno, da se je največ 6 prometnih nesreč pred uvedbo
mini krožišča zgodilo na Ptuju, sledijo mu Maribor - ulica Kneza Koclja z 4 prometnimi
nesrečami in nato Meljski dol in Malečniški most s po 2 prometnima nesrečama, ter Pšata
Bišče z 1 prometno nesrečo.
Graf 3 prikazuje bistveno zmanjšanje prometnih nesreč po izgradnji mini krožišč in sicer
na Ptuju iz 6 na 1 na ostalih krožiščih pa vse na 0 prometnih nesreč, razen Celja, kar je zelo
dober podatek o izboljšanju prometne varnosti.
4.2. Prometno-varnostna analiza glede na tip in posledice trčenja
Prometne nesreče lahko delimo na različne tipe trčenja, in sicer: bočno trčenje, čelno
trčenje, naletno trčenje, oplazenje, prevrnitev vozila, trk s pešcem, trk z živaljo, trčenje v
objekt in trčenje v stoječe ali parkirano vozilo. Ker so se po izgradnji mini krožnih križišč
v obravnavanih primerih prometne nesreče bistveno zmanjšale, je bilo mogoče analizo
glede na tip trčenja opraviti le za mini krožna križišča, v katerih so se tudi po izgradnji
dogajale prometne nesreče.
Pri vseh prometnih nesrečah, ki so se zgodile v mini krožiščih, je v 100 % prišlo do

bočnega trka, zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, kar je razvidno tudi iz spodnjega
grafa 4.
Graf 4: Prometne nesreče v mini krožiščih glede na tip trčenja
Iz zgornjega grafa je razvidno, da se je po uvedbi mini krožišč varnost prometa bistveno

izboljšala, saj je le v dveh mini krožnih križiščih prišlo do prometne nesreče, bočnega trka
vozil, in sicer na Ptuju in v Celju.
Posledice prometnih nesreč se obravnavajo po vnaprej določenem kriteriju, in sicer jih

delimo v štiri kategorije. Kriterij njihove delitve predstavlja težo posledic prometne
nesreče. Prometne nesreče I. kategorije so nesreče, pri katerih se kot posledica pojavlja le
materialna škoda, v nesrečah II. kategorije so njeni udeleženci lahko telesno poškodovani,
v prometnih nesrečah III. kategorije pa so udeleženci hudo telesno poškodovani. V VI.
kategorijo spadajo prometne nesreče s smrtnim izidom.
Najpogostejši vzrok nastanka prometnih nesreč je nepravilno in neprimerno ravnanje

uporabnikov cest, šele za njimi so drugi vzroki kot: neustrezni projektno – tehnični
elementi ceste, neustrezna izvedba in/ali vzdrževanje, neprimerna ali neustrezna prometna
signalizacija, tehnično pomanjkljiva vozila, težave, povezane s tovornim prometom
(nepravilno varovan ali naložen tovor, kemične reakcije tovora) in nesrečen splet okoliščin,
ki pogosto izhaja ravno iz vsega omenjenega.
Človeški faktor vključuje vse možnosti povezane z vozniki in drugimi udeleženci v

prometu. To so: sluh in vid, sposobnost odločanja in reakcijski čas.
Najpogostejši vzroki za prometne nesreče zaradi krivde voznika so: neprilagojena hitrost,
napačna stran/smer vožnje, neupoštevanje pravil prednosti, nepravilno prehitevanje,
neustrezna varnostna razdalja, psihofizično stanje voznika.
Obstajajo razlike v demografski strukturi udeležencev v prometnih nesrečah. Na primer,

mladi ljudje več tvegajo in se na ta način izpostavljajo bolj nevarnim situacijam kot drugi
udeleženci v prometu. Starejši vozniki s počasnejšimi reakcijami zato, ker vozijo manj in
so bolj previdni, ne odstopajo v udeležbi pri nesrečah.
Analize prometnih nesreč kažejo, da je za zelo majhen odstotek prometnih nesreč kriva
samo "slaba cesta". Običajno gre za skupek različnih vzrokov, kot so vremenski pogoji,
časovni del dneva, gostota prometa, cestno okolje in podobno, ki dodatno pripomorejo k
slabšanju stanja voznih razmer.
Skrbno načrtovanje in vzdrževanje cest, dobro oblikovana križišča in druge prometne

površine, prepoznavnost naprav za nadzor prometa pa močno izboljšajo možnost za
preprečitev nesreč
Pri mini krožnih križiščih gre v večini primerov za I. in II. kategorijo prometnih nesreč, se
pravi z materialno škodo in lažjimi telesnimi poškodbami, saj so v večini primerov v
območjih, kjer so postavljena mini krožna križišča omejitve hitrosti na 30 km/h. Spodnji
graf 4.1 prikazuje posledice trčenja v mini krožnih križiščih, iz katerega je razvidno, da sta
se v vseh mini krožnih križiščih zgodili le 2 prometni nesreči v katerih so bili udeležene 4
osebe in v obeh primerih brez poškodb torej je šlo v obeh primerih za I. kategorijo le z
materialno škodo.
Graf 4.1: Posledice prometnih nesreč v mini krožiščih

4.3. Prometno-varnostna analiza glede na stanje prometa in vremena
Pri analizi prometne varnosti v mini krožiščih moramo zraven vseh ostalih dejavnikov
upoštevati tudi jakost prometnega toka in pa vremenske vplive. Iz jakosti prometnega toka
je razvidno, ali je šlo pri prometnih nesrečah v mini krožiščih za gost, redek, normalen
prometni tok ali so bili zastoji.
Iz grafa 4.2 je razvidno, da so se vse prometne nesreče v mini krožiščih zgodile pri
normalnem prometnem toku. Pri gostem in redkem prometnem toku se ni zgodila nobena
prometna nesreča.
Graf 4.2: Prometne nesreče v mini krožiščih glede na stanje prometa
Zraven jakosti prometnega toka moramo pri analizi upoštevati tudi stanje vremena, pri
katerem se je zgodila prometna nesreča. V praksi poznamo več kategorij po katerih
obravnavamo vreme, in sicer: deževno, jasno, oblačno, megleno, sneg, toča, veter. Iz
spodnjega grafa 4.3 je razvidno, da so se vse nesreče zgodile pri jasnem vremenu, kjer so
vozne lastnosti idealne in večja preglednost, kot pri slabem vremenu (dež, sneg, megla
itd.).
Graf 4.3: Prometne nesreče v mini krožiščih glede na stanje vremena

4.4. Prometno varnostna analiza glede na druge vzroke
Ko pri prometnih nesrečah govorimo o drugih vzrokih, mislimo predvsem na vzroke,

zaradi katerih je prišlo do trčenja. Vzrokov je lahko več, med najpogostejše spadajo:
neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje pravil o prednosti,
nepravilna smer vožnje, premiki z vozilom, itd.
Pri vseh prometnih nesrečah, ki so se zgodile v mini krožnih križiščih je bil vzrok
neupoštevanje pravil o prednosti v kar 100 %, kar prikazuje tudi spodnji graf 4.4.
Graf 4.4: Prometne nesreče v mini krožiščih glede na druge vzroke

4.5. Drugi dejavniki, ki vplivajo na varnost v mini krožiščih
Zraven že vseh prej omenjenih analiz o prometnih nesrečah je potrebno pri prometno-
varnostni analizi upoštevati tudi druge dejavnike, ki vrednotijo raven prometne varnosti v
mini krožnih križiščih. Med te dejavnike spadajo predvsem projektno-prometno-tehnični
elementi, kot so: velikosti krožišča, prometna signalizacija in oprema, hitrosti v krožišču,
lokacija krožišča, število krakov in pasov krožišča, prometne obremenitve, razsvetljava,
varnost pešcev in kolesarjev itd.
Vsa obravnavana mini krožna križišča spadajo med krožna križišča z najmanjšo velikostjo
zunajega premera, in sicer v obsegu med 14 in 25 metrov. Okvirna kapaciteta za mini
krožišče naj bi se gibala do maksimalno nekje 10.000 vozil na dan. Večina obravnavanih
mini krožišč se nahaja v urbanih okoljih in v večini primerov gre za ukrepe umirjanja
prometa. Pri vodenju kolesarjev naj bi se uporabljajo vzporedno vodenje (ob zunanjem
robu krožnega vozišča). Hitrosti v mini krožiščih naj bi bile omejene na 30 km/h, kar pa v
praksi ne drži. [4]
Vsa obravnavana mini krožišča so enopasovna in trokraka, razen dve sta štirikraki,
zaradi česar se poveča prometna varnost in zmanjša oziroma eliminira konfliktna površina
in konfliktne točke v primerjavi s klasičnimi križišči. Pri trikrakem klasičnem križišču
dveh dvosmernih cest imamo dejansko 9 konfliktnih točk, in sicer 3 križanja, 3
združevanja in 3 cepljenja, kakor je prikazano na spodnji sliki.[1]
Slika 17: Konfliktne točke v trikrakem klasičnem križišču [1]

Tudi, če dodamo klasičnemu trokrakemu križišču pasove za leve zavijalce, ne zmanjšamo

števila konfliktnih točk, pridobimo le prostor za čakanje vozil, ki zavijajo levo, izboljšamo
pa varnost v križišču in pretočnost.
Slika 18: Konfliktne točke v trikrakem klasičnem križišču s pasovi za leve zavijalce [1]
Če namesto trikrakega klasičnega križišča postavimo enopasovno mini krožišče

zmanjšamo število konfliktnih točk, in sicer iz 9 na 6, saj ima enopasovno mini krožišče 3
konfliktne točke združevanja in 3 konfliktne točke cepljenja. [1]
Slika 19: Konfliktne točke v trikrakem mini krožišču [1]

V mini krožiščih so prav tako možne drugačne vrste prometnih nesreč, kot v klasičnih
križiščih, in sicer: [4]
 prehitevanje pred krožiščem,
 trk s pešcem/kolesarjem,
 trk pri uvozu,
 nalet od zadaj pri uvozu/izvozu,
 trk v ločilni otok pri izvozu/uvozu,
 zdrs s krožnega križišča,
 prevrnitev,
 vožnja v nasprotno smer,
 zdrs (zanašanje) pri izvozu.
Zaradi izboljšanja varnosti z uvedbo mini krožišč se zmanjšajo tudi posledice prometnih
nesreč, in sicer so bistveno manjše kot v klasičnih križiščih. Do sedaj v mini krožiščih v
Sloveniji še ni bilo smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodob, večinoma je šlo za nesreče z
lažjimi poškodbami oziroma brez poškodb.
Dobra stran mini krožišč je tudi, da ni čelnih trkov, saj so trki večinoma stranski pod
ostrim kotom ali kot naleti od zadaj. Trki v pešca ali kolesarja v mini koržiščih so podobni,
kot v klasičnih križiščih, le da so posledice dosti manjše, saj so hitrosti vozil zelo male.
Prometna signalizacija in oprema v mini krožiščih je enaka, kot v klasičnih enopasovnih

krožiščih, le da je potrebno še dodatno: [4]
 na vsakem kraku pred uvozom označiti opozorilni trikotnik na vozišču,
 označiti sredinski otok (bela označba),
 označiti smer vožnje v krožnem križišču pred vsakim uvozom (puščica na sredini),
 zaradi povoznega sredinskega otoka se na sredinskem otoku ne postavlja prometnih

znakov,
 postavitev prometne signalizacije na sredinskih ločilnih otokih na posameznih krakih v

mini krožišče je odvisna od dimenzij in izvedbe sredinskih ločilnih otokov.
Prometna signalizacija v mini krožišču odvzame prednost motornim vozilom na uvozu v

krožišče pred vozili, ki že vozijo v krožnem toku, prav tako pred pešci in kolesarji. Vsako
mini krožišče mora biti opremljeno z vertikalno in horizontalno signalizacijo. [4]
Vsako krožno križišče naj bo načeloma opremljeno najmanj z naslednjimi prometnimi

znaki:
 obvezna smer desno (II-45.1) na nepovoznem delu sredinskega otoka, v podaljšku

središčnice voznega pasu na uvozu,
 križišče s prednostno cesto (II-1) in krožni promet (II-48) na skupnem drogu v ustju
vhoda v krožno križišče, neposredno pred prekinjeno široko prečno črto (V-10) ali
(V 10.1),
 obvezna vožnja mimo po desni strani (II-47) in znak za označitev prometnega otoka
(VI-8) na skupnem drogu na zunanjem delu ločilnega otoka (na vrhu otoka v smeri
vožnje),
 znak za označitev prometnega otoka (VI-8.1) na notranjem delu ločilnega otoka (v

srednje velikih in velikih krožnih križiščih). [5]
Slika 20: Obvezni prometni znaki v krožišču [5]

Vsako krožno križišče naj bo načeloma opremljeno z naslednjimi označbami na vozišču:
 prekinjeno široko prečno črto, ki je praviloma označena pred prehodom za pešce ali
kolesarje, in je lahko za prehodom ponovljena, črti je dodan opozorilni trikotnik (V-39),
 kratko prekinjeno črto za označitev zunanjega roba krožnega križišča,
 ločilno prekinjeno črto za razmejevanje prometnih pasov v krožnem toku,
 polje pred otokom za ločitev prometnih tokov,
 opozorilni trikotnik označen na vozišču pred prekinjeno široko prečno črto,
 prehod za pešce in prehod za kolesarje, kadar so v krožnem križišču prisotni kolesarji in

pešci,
 ločilno črto pred ločilnim otokom na območju približevanja križišču predpisane debeline.
[4]
Razsvetljava mini krožišča je zelo pomembna saj vpliva na nivo prometne varnosti v
nočnem času ali ob slabi vidljivosti (megla,sneženje itd.). Osvetljeni naj bi bili vsi kraki
mini krožišča in pa povozni sredinski otok, v katerega so vgrajene posebne led luči, ki
dajejo močnejšo svetlobo, zato so vidne tudi ob slabem vremenu. [4]
Slika 21: Osvetlitev krožišča v Kopru [11]

Uporaba deniveliranega ločilnega otoka na uvozu v krožno križišče je obvezna, razen pri
mini krožnih križiščih, saj je izjemnega pomena za varno vodenje tako motornih vozil kot
pešcev in kolesarjev. Linije ločilnega otoka naj bodo prilagojene linijam uvoznega,
izvoznega in krožnega pasu v krožnem križišču. Presečišča teh linij naj bodo zaokrožena z
radijem velikosti vsaj 0.5 m. [4]
Slika 22: Ločilni otok in prehod za pešce na Ulici kneza Koclja
Preglednost v mini krožnih križiščih se zagotovi na enak način kot v enopasovnih

(majhnih) krožnih križiščih. Zaradi dejstva, da sredinski otok pri mini krožnih križiščih ni
deniveliran oz. ne predstavlja "vidne ovire" za voznike, je potrebno poskrbeti tudi za
"vidnost / opaznost" mini krožnega križišča. To se doseže z vodenjem priključnih krakov
(defleksija), s prometno signalizacijo (označbe na uvozih, barva sredinskega otoka) ter
izvedeno javno razsvetljavo (zagotovljena vidnost v nočnem času). [4]
Varnost pešcev in kolesarjev v mini krožišču je odvisna predvsem od pravilne izvedbe

horizontalne in vertikalne signalizacije in ločilnih otokov ter uporabljenega načina vodenja
kolesarskega prometa v območju krožišča. Poznamo 3 načine vodenja kolesarjev v
krožišču vendar v Sloveniji v večini uporabljamo le dva, in sicer: mešano vodenje
kolesarskega in motornega prometa ter samostojno vodenje (vzporedno z robniki). [8]
Slika 23: Možna načina vodenja kolesarjev v mini krožiščih [4]
Samostojno vodenje kolesarjev v območju krožnega križišča je varnejši način. Vsa križanja
motornega prometa s pešci in kolesarji se izvajajo pod pravim kotom, s čimer je pregledno
polje udeležencev, ki se križajo, najpravilnejše oblike. S tem je doseženo tudi, da so edine
konfliktne točke na mestih prehodov preko krakov krožnega križišča, pa še na teh mestih
so pešci in kolesarji (delno) zavarovani z otoki. Mešano vodenje kolesarskega in
motornega prometa je manj varno, zato tak način vodenja kolesarskega prometa
uporabljamo le v krožnih križiščih v naseljih z majhno prometno obremenitvijo motornega
prometa. [4]
Opredelitev za enega od dveh načinov vodenja kolesarjev v območju krožnega križišča v

naselju se izvede na osnovi jakosti in strukture motornega prometa, jakosti toka kolesarjev
in položaja krožnega križišča v cestni mreži naselja.
Varnost pešcev v mini krožiščih je odvisna od prehodov in preglednosti ter tudi od izvedbe
vertikalne in horizontalne signalizacije in tudi od načina izvedbe otokov za pešce. Prehodi
za pešce morajo biti postavljeni tako, da ne povzročajo prevelikih zastojev motoriziranega
prometa v mini krožiščih, prav tako morajo biti na vidnih mestih za voznike. [4]
V mini krožiščih, kjer so velike kapacitete motornih vozil, imamo dvignjene prehode za
pešce, kar izboljša varnost pešcev in kolesarjev. Zaradi povečanja varnosti pešcev se
postavljajo tudi ločilni otoki, ki zmanjšujejo hitrosti pri izvozih in uvozih v krožišče.
Hitrost v mini krožiščih je odvisna od vodenja posameznih priključkov v krožišče.

Pričakovana hitrost vozil v mini krožišču je do 25 km/h. Kontrola hitrosti vožnje skozi
krožno križišče je eden od pomembnejših podatkov za oceno ravni prometne varnosti.
Manjša hitrost motornega prometa vodi k mirnejšem potekanju prometa, pri čemer je
možno posvetiti več pozornosti ostalim udeležencem v prometu, zmanjša pa se tudi
možnost nastanka prometnih nesreč z težkimi posledicami. Kriterij, ki bi ga naj zagotovili,
je, da hitrost pri ravnem prehodu ne preseže vrednosti 30 km/h oziroma 35 km/h. Kontrola
se izvede s pomočjo elementov, navedenih v sliki 15 in dveh enačb, navedenih v
nadaljevanju. [4]
Slika 24: Ukrivljenost poti vozila skozi krožišče [4]
Pred kontrolo je potrebno določiti velikost dveh elementov. Prvi element je dolžina L med
začetkom zaokrožitve na vhodu in koncem zaokrožitve na izhodu. L je odvisna od velikosti
radiev zaokrožitve in zunanjega radija krožnega križišča. Drugi element je U (ukrivljenost,
defleksija), ki predstavlja oddaljenost med robom sredinskega otoka in desnim robom
vozišča na izhodu (merjeno na začetku zaokrožitve). [4]
Vpliv večje U (večji radij sredinskega otoka) na zmanjšanje hitrosti je večji od vpliva
dolžine L (pri zmanjšanju zaokrožitve). Za enak vpliv je potrebno mnogo večje zmanjšanje
L kot povečanje U (približen faktor je 8). Hkrati velja tudi, da se prevoznost dolgih vozil
izboljšuje z uporabo večjih radijev zaokrožitev bolj, (razen pri mini krožiščih kjer vozijo
čez prevozen sredinski otok), kot z zmanjšanjem polmera sredinskega otoka, pri čemer se
ne zmanjša vpliv zmanjšanja hitrosti v krožnem toku za osebna vozila. Večji radiji
zaokrožitev imajo za posledico večjo pretočnost na izhodu in s tem možnost hitrejšega
izvoza. [4]
Polmer krivulje vozne linije je:
(0,25*L)2 + (0,5*(U+2))2
R= ――――――――――
U+2
Dobre rešitve so tiste, pri katerih je vrednost R med 22 in 23 m. Pri majhnih polmerih
krivulje vozne linije je povezava med hitrostjo prehoda skozi krožno križišče in polmerom
vozne linije naslednja: [4]
V= 7,4*√R
kjer je V [km/h] in R [m]. Pri dobrih rešitvah je vrednost hitrosti prevoza okoli 30 km/h. V
kolikor je pri majhnih krožnih križiščih dobljena vrednost večja od 35 km/h, je potrebno
korigirati projektne elemente. Po vsaki spremembi projektnega elementa je potrebno
ponovno preveriti vpliv spremembe. Če kateremu od zgoraj naštetih ukrepov za
zagotavljanje prometno varnega krožnega križišča ni zadoščeno, je odstopanje od teh
opredelitev potrebno posebej utemeljiti. [4]
Obremenitev oziroma kapaciteta mini krožnega križišča je odvisna od povprečnega

letnega dnevnega prometa (PLDP). V Sloveniji projektiramo mini krožišča na približno
10.000 vozil na dan. Podana vrednost je le približna, saj je treba pri konkretnih primerih
vsako mini krožišče posebej preveriti glede na dejanski prometni tok in projektno-tehnične
elemente. [4]
Zraven že vseh zgoraj omenjenih dejavnikov pa še na varnost v mini krožiščih vplivajo

tudi meteorološki parametri, saj je veliko število prometnih nesreč odvisno tudi od
vremena. [4]
Tukaj bi izpostavil nekatere najbolj vplivne parametre, kot so padavine, temperatura zraka
in s tem posledično temperatura cestišča, veter in megla. Padavine najhitreje vplivajo na
spreminjanje voznih razmer, predvsem pozimi, ko je cestišče zasneženo in zaledenelo. V
zelo gosti megli se lahko vidljivost zelo zmanjša tudi do 80%, razmere pa lahko še
poslabša kombinacija močnih padavin, megle in teme. Veter predvsem v primorski regiji,
kjer so sunki burje presegali tudi 120 km/h precej oteži vozne razmere.
Zraven vseh zgoraj naštetih dejavnikov in vplivov na varnost v prometu vplivajo tudi
psihološki in psihofizični dejavniki, kot so: alkohol, zdravila, droge, starost voznika,
izkušenost voznika, itd. Statistike kažejo, da se največ nesreč zgodi zaradi neprilagojene
vozne hitrosti in alkohola. Največ nesreč povzročijo mladi vozniki od 18-35 let, saj še
nimajo toliko izkušenj. Tudi starejši udeleženci v prometu, predvsem v krožiščih imajo
velike probleme, saj ne vedo, kako se obnašati v krožiščih, v katero smer se vozi, itd.
Slika 25: Neugodne vremenske razmere na cesti [12]

4.6. Opazovanje prometa in konflikti v obravnavanih mini krožiščih
Pri večini obravnavanih mini krožišč prihaja do konfliktnih situacij predvsem zaradi
neupoštevanja cestno prometnih predpisov. Pri opazovanju prometa sem opazil, da prihaja
do konfliktnih situacij predvsem zaradi vožnje čez povozni del sredinskega otoka z
osebnimi vozili in motornimi kolesi. V večini primerov vozniki kar sekajo mini krožno
križišče in se ne ozirajo na druge udeležence v prometu. Te težave se pojavljajo skoraj v
vseh državah, ki so uvedle mini krožišča. Čeprav se več kršitev dogaja v mini krožiščih z
slabo izvedenimi uvozi in izvozi.
Vožnjo čez povozni sredinski del za osebna vozila in motorna kolesa bi bilo mogoče
zmanjšati z ustreznim kanaliziranjem uvozov in izvozov in pa seveda z samo prevzgojo
voznikov v šolah vožnje.
Slika 26: Vožnja čez povozni sredinski otok Celje-Merkur in Mozirje
Prav tako prihaja do konfliktnih situacij pri prehodih za pešce in kolesarje, saj nekateri
vozniki ne ustavijo pred prehodi temveč, kar peljejo čez prehod in naprej. Pri mini krožišču
v Ulici kneza Koclja sem opazil tudi, da v koničnih urah prihaja do zastojev, ki se vlečejo
do naslednjega križišča.
Pri teh zastojih se vozila pomikajo zelo počasi in v velikem število ustavijo kar na sredini
prehoda za pešce, čeprav je prehod deniveliran tako, da pešci in kolesarji ne morejo
prečkati ceste.
V Tomaški vasi nimajo omejitve hitrosti v mini krožišče 30 km/h ampak kar 50 km/h, kar
je neskladno s predpisi. Mini krožišče v Tomaški vasi tudi nima vse ustrezne prometne
opreme in signalizacije.
Slika 27: Neustrezna signalizacija in oprema Tomaška vas
Iz slike 27 je razvidno, da nikjer na trikrakem mini krožišču ni narisanega prehoda za

pešce, prav tako ni nikjer postavljenih znakov za omejitev hitrosti. Mini krožišče v
Tomaški vasi nima nobene osvetlitve ne javne razsvetljave ne karkoli drugega, tako da je
ponoči zelo nevarno za voznike, ki ne poznajo teh cest.
Oba mini krožišča tako v Podgorju, kot Tomaški vasi nimata narisanega niti enega prehoda
za pešce. Mini krožišče v Podgorju ima na eni strani pločnik za pešce, medtem, ko ga v
Tomaški vasi ni.
Čeprav prihaja skoraj v vseh obravnavanih mini krožiščih do konfliktnih situacij, so še

zmeraj bolj varnejša od klasičnega križišča. Nekatere predpostavke zakaj je mini krožno
križišče bolj varno od navadnega križišča, so:
 zmanjšanje števila prometnih nesreč, predvsem s težkimi poškodbami,
 zmanjšanje hitrosti motornega prometa večja varnost pešcev in kolesarjev,
 izboljšanje pretočnosti prometa,
 manjši stroški izgradnje predvsem mini krožišč v obstoječe gabarite,
 majhna poraba prostora,
 rekonstrukcija obstoječih križišč s prednostno cesto v mini krožišče je zelo dobra

rešitev. [5]
Pri obravnavanju prometne varnosti v mini krožiščih obstajajo določeni kriteriji zakaj
izbrati mini krožišče pred klasičnim križiščem, in sicer:
 večja prometna varnost (manjše število konfliktnih točk, eliminacija konfliktne

površine, manjše hitrosti itd.),
 manjši hrup in emisije škodljivih plinov,
 manjše posledice prometnih nesreč,
 dobre rešitve kot ukrepi za umirjanje prometa v mestih,
 manjša poraba prostora,
 manjši čakalni časi,
 manjši stroški izvedbe in vzdrževanja,
 večja pretočnost prometa,
 estetski videz križišča. [5]

4.7. Posebni tipi mini krožnih križišč
Zraven mini krožnih križišč s povoznim sredinskim otokom pa obstajajo tudi posebni tipi
krožnih križišč in sicer majhna enopasovna krožna križišča. Ta krožišča so sicer kar se
dimenzij tiče urejena, kot mini krožišča, vendar z nepopolno povoznim sredinskim
otokom. V Sloveniji je kar veliko število teh »posebnih« mini krožišč na več lokacijah,kar
je razvidno tudi iz spodnjih slik.
Slika 28: Posebni tipi mini krožišč Postojna, Izola, Koper
Prednost teh posebnih mini krožišč je predvsem v večji varnosti in upoštevanju cestno
prometnih predpisov v krožiščih. Vozniki motornih vozil tako ne morejo sekati oziroma
prevoziti sredinskega otoka (kot to počno pri mini krožiščih s povoznim sredinskim
otokom), temveč morajo upoštevati pravila za vožnjo v krožiščih.
Slika 29: Posebni tipi mini krožišč Koper, Cerkvenjak, Podvelka
Največ posebnih mini krožišč ima Koper, in sicer 4. Na vseh so nameščene fiksne ovire
tako, da jih ni mogoče takoj odstraniti, razen pri enem mini krožišču gra za dejansko
luknjo v sredinskem otoku, kjer je prej rastla palma in se je nato posušila. Po odstranitvi je
nastala luknja, kar je zelo nevarno za voznike motornih vozil, saj lahko nasedejo in tako
poškodujejo vozilo.
V Postojni, Cerkvenjaku in Podvelki je na sredinskem otoku zasajeno grmičevje, medtem

ko so v Izoli postavljeni montažni plastični elementi, ki preprečujejo vožnjo čez povozen
sredinski otok. V Celju so na sredinskem otoku postavili jekleno kupolo, ki zraven
estetskega videza onemogoča vožnjo čez sredinski otok.
Slika 30: Kupola v Celju
Zraven vseh zgoraj omenjenih posebnih tipov mini krožišč, pa imamo v Sloveniji tudi eno
mini krožno križišče za kolesarje, ki se nahaja v Kopru. Gre za trikrako mini krožišče, ki
ga uporabljajo izključno kolesarji in je edino tovrstno mini krožno križišče v Sloveniji.
Slika 31: Mini krožišče za kolesarje

5. SKLEP
V magistrskem delu smo obravnavali prometno-varnostno analizo mini krožnih križišč s

povoznim sredinskim otokom v Republiki Sloveniji. Prometno-varnostno analizo mini
krožnih križišč je mogoče opraviti s pomočjo različnih podatkov, kot so podatki o
prometnih nesrečah, s pomočjo opazovanja prometa v mini krožiščih, ter s pomočjo
podatkov o prometno-tehničnih elementih.
Pri prometno-varnostni analizi v samem magistrskem delu so bili poleg prometnih nesreč
upoštevani tudi drugi dejavniki in elementi, ki vplivajo na varnost v mini krožiščih. Ker se
je večina obravnavanih mini krožnih križišč zgradila v zadnjih nekaj letih (2006-2012) je
tudi število prometnih nesreč manjše, kot bi bilo v daljšem časovnem obdobju po izgradnji.
V prometno-varnostni analizi smo obravnavali 11 mini krožnih križišč s povoznim
sredinskim otokom. Rezultati analize so pokazali, da v večini primerov po izgradnji mini
krožišča ne prihaja do prometnih nesreč. Prometne nesreče so se v obravnavanih primerih,
kjer je šlo za preureditev iz klasičnega križišča v mini krožišče, zmanjšale za 90 do 100 %.
Pri analizi je bilo tudi opaženo, da je na mestih, kjer so sedaj postavljena klasična trikraka
križišča s prednostno cesto smiselno vpeljati mini krožišča, saj se s tem zmanjšajo
konfliktne točke, umiri se hitrost motornega prometa, ter poveča varnost pešcev in
kolesarjev. Po izgradnji mini krožišč je le v 2 primerih prišlo do prometne nesreče v
samem krožišču v Celju in na Ptuju, in sicer pri obeh primerih do bočnega trka zaradi
neupoštevanja pravil o prednosti. Prednosti izgradnje mini krožišča so tudi manjše
posledice prometnih nesreč, ker so posledično hitrosti vozil manjše kot v klasičnih
križiščih, zato gre v večini primerov za lažje telesne poškodbe oziroma brez telesnih
poškodb.
Kot dobra praksa se je izkazalo tudi postavitev mini krožišča, kot ukrep za umirjanje
prometa na določenih lokacijah v povezavi z drugimi ukrepi za umirjanje prometa.
Najpogostejši vzrok za prometne nesreče v mini krožiščih je slabo poznavanje prometnih
pravil in prevelika hitrost. Glede prometne varnosti v mini krožiščih pa imajo velik vpliv
tudi vozniki, saj ne upoštevajo prometne signalizacije, sekajo mini krožišča, vozijo v
napačno smer, itd.
Predvsem starejšim udeležencem predstavljajo tako mini kot klasična krožišča velik
problem, saj niso navajeni na te vrste križišč in zato ne vedo, kako se v krožiščih obnašati.
Glavni namen uporabe mini krožišč je zagotovitev varnosti v prometu vsem udeležencem,
v mini krožiščih, tako pešcem in kolesarjem, kot motornemu prometu.
6. VIRI IN LITERATURA
[1] Bezjak, P., 2009, Primerjava ravni prometne varnosti nivojskih križišč s stališča
števila konfliktnih točk in konfliktnih situacij, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor.
[2] Držečnik, R., 2009, Mini krožna križišča, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor.
[3] Novak, T., 2004, Prometno-varnostna analiza krožnih križišč na državnem cestnem
omrežju, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor.
[4] Tehnična specifikacija Krožna križišča 2011, Direkcija RS za ceste, Ljubljana.
[5] Tollazzi, T., 2005, Krožna križišča, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor.
[6] Tollazzi, T., 2001, Varnost v cestnem prometu, Zbrano gradivo za osnove predavanj,
Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor.
[7] Tollazzi, T., 2000, Mini krožna križišča-krožna križišča s povoznim sredinskim
otokom. Dostopno na:
http://www.fg.uni-mb.si/research/cccp/staff/tollazzi/slo-clanek3.html [17.4.2013]
[8] Tollazzi, T., 1999, Varnost kolesarjev in pešcev v krožnih križiščih.
Dostopno na:
[9] Tollazzi, T., 2000, Analiza prometne varnosti v krožnih križiščih. Dostopno na:
[10] Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa 2012, Spletna aplikacija za
spremljanje mest prometnih nesreč. Dostopno na: http://nesrece.avp-rs.si/ [20.9.2013]
[11] Pirc, V., 2013, Otoki presenečenja, Mladina št. 29.
Dostopno na: http://www.mladina.si/146445/otoki-presenecenja/?cookieu=ok [3.10.2013]
[12] Snežne razmere na cestah fotogalerija. Dostopno na:
https://www.google.si/search?q=sne%C5%BEne+razmere+na+cestah+slike&rlz=1C2GGG
E_enSI402SI520&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=NXF2Uu2GAqy07QbIwIG
QCw&ved=0CDYQsAQ&biw=1024&bih=677#facrc=_&imgdii=_&imgrc=Ut256dtX9z_
GXM%3A%3B9ffRQk4GC0tg-
M%3Bhttp%253A%252F%252Fimages0.zurnal24.si%252Fslika-600x340-1364233491-
868218.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.zurnal24.si%252Fburja-zaprla-del-
primorske-avtoceste-clanek-185848%3B600%3B340 [3.10.2013]
7. PRILOGE
7.1. Seznam slik

Slika 1: Uvoz v mini krožišče na Ulici kneza Koclja ............................................................ 7
Slika 2 : Mini krožno križišče Malečnik ............................................................................... 9
Slika 3: Mini krožišče na Ulici kneza Koclja ...................................................................... 12
Slika 4: Mini krožišče Malečniški most-Melje ................................................................... 14
Slika 5: Ločilni otoki na prehodih za pešce v Malečniku.................................................... 15
Slika 6: Mini krožišče Meljski dol ...................................................................................... 16
Slika 7: Mini krožišče Celje pri tržnici................................................................................ 17
Slika 8: Zapornice na uvozu in izvozu v mini krožišče Celje pri tržnici............................. 18
Slika 9: Nepravilna vožnja skozi mini krožišče Celje pri Merkurju ................................... 19
Slika 10: Mini krožišče Podgorje ........................................................................................ 20
Slika 11: Mini krožišče Tomaška vas .................................................................................. 21
Slika 12: Mini krožišče Ptuj ................................................................................................ 22
Slika 13: Mini krožišče Bišče .............................................................................................. 23
Slika 14: Mini krožišče v Mozirju ....................................................................................... 24
Slika 15: Napačna smer vožnje v mini krožišču v Makolah ............................................... 25
Avtor fotografije: Boštjan Čelan
Slika 16: Konfliktna situacija med vozili pri Štuku ............................................................ 27
Slika 17: Konfliktne točke v trikrakem klasičnem križišču [1] ........................................... 37
Slika 18: Konfliktne točke v trikrakem klasičnem križišču s pasovi za leve zavijalce [1] . 38
Slika 19: Konfliktne točke v trokrakem mini krožišču [1] .................................................. 38
Slika 20: Obvezni prometni znaki v krožišču [5] ................................................................ 40
Slika 21: Osvetlitev krožišča v Kopru [11] ......................................................................... 41
Slika 22: Ločilni otok in prehod za pešce na Ulici kneza Koclja ........................................ 42
Slika 23: Možna načina vodenja kolesarjev v mini krožiščih [4]........................................ 43
Slika 24: Ukrivljenost poti vozila skozi krožišče [4] .......................................................... 44
Slika 25: Neugodne vremenske razmere na cesti [12] ........................................................ 46
Slika 26: Vožnja čez povozni sredinski otok Celje-Merkur in Mozirje .............................. 47
Slika 27: Neustrezna signalizacija in oprema Tomaška vas ................................................ 48
Slika 28: Posebni tipi mini krožišč Postojna, Izola, Koper ................................................. 50
Slika 29: Posebni tipi mini krožišč Koper, Cerkvenjak, Podvelka ...................................... 51
Slika 30: Kupola v Celju ..................................................................................................... 52
Slika 31: Mini krožišče za kolesarje .................................................................................... 52
7.2. Seznam grafov
Graf 1: Število promentih nesreč pred in po izgradnji mini krožišča……………………..29
Graf 2 : Število prometnih nesreč pred izgradnjo mini krožišča…………………………..29
Graf 3: Število prometnih nesreč po izgradnji mini krožišča……………………………...30
Graf 4: Prometne nesreče v mini krožiščih glede na tip trčenja…………………………...31
Graf 4.1: Posledice prometnih nesreč v mini krožiščih……………………………………33
Graf 4.2: Prometne nesreče v mini krožiščih glede na stanje prometa……………………34
Graf 4.3: Prometne nesreče v mini krožiščih glede na stanje vremena……………………35
Graf 4.4: Prometne nesreče v mini krožiščih glede na druge vzroke……………………...36
7.3. Seznam preglednic
Tabela 1: Število prometnih nesreč pred in po izgradnji mini krožišča…………………...28

7.4. Naslov študenta
Primož Šmirmaul
Nabrežna ulica 8
2000 maribor
7.5. Kratek življenjepis študenta
- Rojen: 31.5.1984
- Šolanje: 1991. - 1999. Osnovna šola Toneta Čufarja Maribor
2000. - 2004. Srednja gradbena šola Maribor
2004. – 2008. Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru
2010. – 2012. Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru študijski program
Prometno inženirstvo BMAG

MAG - Smirmaul - Primoz - 2013 PROMETNO VARNOSTNA ANALIZA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

MAG - Smirmaul - Primoz - 2013 PROMETNO VARNOSTNA ANALIZA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

PROMETNO-VARNOSTNA ANALIZA MINI

MARIBOR, december 2013

Magistrsko delo na študijskem programu 2. stopnje UM

PROMETNO-VARNOSTNA ANALIZA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ

Študent: Primož Šmirmaul (G2000288)

Študijski program: 2. stopnja, Prometno inženirstvo

Smer: Varnost cestnega prometa

Mentor: doc. dr. Marko Renčelj, univ. dipl. inž. grad.

Lektor: Boštjan Debelak, prof. slov. jezika

Maribor, december 2013

Zahvaljujem se mentorju dr. Marku Renčlju

PROMETNO-VARNOSTNA ANALIZA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ

Na osnovi opravljene analize podatkov o prometnih nesrečah, ki so se zgodile v

A TRAFFIC SAFETY ANALYSIS OF MINI ROUNDABOUTS

Keywords: traffic safety, mini roundabout, a traffic safety analysis

R – polmer krožnega loka [m]

U – ukrivljenost (defleksija) [m]

1.1. Opredelitev problema ............................................................................................. 3

1.2. Namen in cilj raziskovanja ..................................................................................... 4

1.3. Struktura naloge ...................................................................................................... 4

2. MINI KROŽNA KRIŽIŠČA ...................................................................................... 5

2.1. Izvedba mini krožnih križišč ...................................................................................... 5

2.2. Prometna varnost v mini krožiščih ............................................................................. 7

2.3. Varno krožno križišče............................................................................................... 10

3. PROMETNO-VARNOSTNE ZNAČILNOSTI MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ ... 12

3.1. Mini krožno križišče na Ulici kneza Koclja v Mariboru .......................................... 12

3.1.1. Mini krožno križišče Malečniški most - Melje...................................................... 14

3.1.2. Mini krožno križišče v Meljskem dolu .................................................................. 16

3.2. Mini krožno križišče v Celju pri tržnici.................................................................... 17

3.2.1. Mini krožno križišče v Celju pri Merkurju ............................................................ 19

3.3. Mini krožno križišče Podgorje (Slovenj Gradec) ..................................................... 20

3.3.1. Mini krožno križišče Tomaška vas (Slovenj Gradec) ........................................... 21

3.4. Mini krožno križišče na Ptuju................................................................................... 22

3.5. Mini krožno križišče Pšata-Bišče (Ljubljanski dol) ................................................. 23

3.6. Mini krožno križišče v Mozirju ................................................................................ 24

3.7. Mini krožišče v Makolah .......................................................................................... 25

4. PROMETNO-VARNOSTNA ANALIZA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ .............. 26

4.1. Prometne nesreče pred in po izgradnji mini krožišča .............................................. 27

4.2. Prometno varnostna analiza glede na tip in posledice trčenja .................................. 31

4.3. Prometno varnostna analiza glede na stanje prometa in vremena ............................ 34

4.4. Prometno varnostna analiza glede na druge vzroke ................................................. 36

4.5. Drugi dejavniki, ki vplivajo na varnost v mini krožiščih ......................................... 37

4.6. Opazovanje prometa in konflikti v obravnavanih mini krožiščih ............................ 47

4.7. Posebni tipi mini krožnih križišč .............................................................................. 50

6. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 55

7.1. Seznam slik ............................................................................................................... 57

7.2. Seznam grafov .......................................................................................................... 58

7.3. Seznam preglednic .................................................................................................... 58

7.4. Naslov študenta ....................................................................................................... 59

7.5. Kratek življenjepis študenta..................................................................................... 59

V Republiki Sloveniji se je z gradnjo krožnih križišč pričelo pred dobrimi 20 leti. Z

1.1. Opredelitev problema

V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih pospešeno gradilo krožna križišča različnih tipov:

Zaradi navedenega se zdi smiselno, da se z opravljenimi analizami v tem magistrskem delu

1.2. Namen in cilj raziskovanja

Namen in cilj magistrskega dela je izdelati prometno-varnostno analizo za obravnavana

1.3. Struktura naloge

2. MINI KROŽNA KRIŽIŠČA

Mini krožišča se uporabljajo predvsem v urbanih okoljih z namenom umirjanja prometa,

2.1. Izvedba mini krožnih križišč

Pri prepustnosti je mišljena preveritev ustreznosti rešitve s stališča možnosti sprovajanja

Pri preveritvi prostorskega kriterija ugotavljamo razpoložljivost prostora za izvedbo