Uporaba Toplotne Črpalke Kot Vir Ogrevanja in Priprave Tople Sanitarne Vode

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Davor CESTAR
UPORABA TOPLOTNE ČRPALKE KOT VIR

OGREVANJA IN PRIPRAVE TOPLE
SANITARNE VODE
Diplomsko delo
visokošolskega strokovnega študijskega programa
Strojništvo
Maribor, februar 2016

UPORABA TOPLOTNE ČRPALKE KOT VIR
OGREVANJA IN PRIPRAVE TOPLE
SANITARNE VODE
Diplomsko delo
Študent(ka): Davor CESTAR

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Strojništvo
Smer: Proizvodno strojništvo
Mentor: red. prof. dr. Milan MARČIČ
Somentor: red. prof. dr. Borut BUCHMEISTER
Maribor, februar 2016

- II -
IZJAVA
Podpisani Davor CESTAR izjavljam, da:

 je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof.
dr. Milan MARČIČ in somentorstvom red. prof. dr. Borut BUCHMEISTER ;
 predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev
kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
 soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, 03.02.2016 Podpis: ___________________________
- III -
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Milan MARČIČ

in somentorju red. prof. dr. Borut BUCHMEISTER za
pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi pomagali pri
pripravi diplomskega dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.
- IV -
UPORABA TOPLOTNE ČRPALKE KOT VIR OGREVANJA IN
PRIPRAVE TOPLE SANITARNE VODE
Ključne besede: toplotna črpalka, toplotne izgube, grelno število, transmisijske izgube,
ventilacijske izgube, črpalni preizkus
UDK: 621.577:697.1(043.2)
POVZETEK
V diplomskem delu smo predstavili osnovne značilnosti in principe delovanja toplotnih črpalk,
osnovne izvedbe glede na vir toplote, ki ga pri obratovanju izkoriščajo ter njihovo uporabo kot
sodoben alternativni vir ogrevanja. Na podlagi projektne dokumentacije smo izračunali
toplotne potrebe obravnavanega objekta ter dimenzionirali toplotno črpalko, ki za svoje
delovanje izkorišča toploto okoliškega zraka, toploto zemlje ali toploto podtalnice. Se pravi,
dimenzionirali smo toplotno črpalko zrak/voda, zemlja/voda in voda/voda za potrebe ogrevanja
in priprave tople sanitarne vode.
Za posamezno izvedbo toplotne črpalke smo izračunali tudi začetne investicijske stroške,
stroške ogrevanja in priprave tople sanitarne vode na sezono ter na osnovi primerjave stroškov
izbrali toplotno črpalko za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.
-V-
USE OF THE HEAT PUMP AS A SOURCE OF HEATING AND
DOMESTIC HOT WATER PREPARATION
Key words: heat pump, heat loss, coefficient of performance, transmission loss, ventilation
loss, pumping test
UDK: 621.577:697.1(043.2)
ABSTRACT
The diploma work presents the basic features and principles of operation of heat pumps
depending on the heat source for their operation and their use as a modern alternative heating
source. Based on the project documentation we calculated heat demands of the facility and
have dimensioned heat pumps, which for their operation use heat from air, earth or
groundwater.
For each type of the heat pump, we calculated the initial investment costs, costs for heating and
hot water preparation per season and compared those costs between themselves.
- VI -
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1 OPREDELITEV PODROČJA .............................................................................................. 1
2 TOPLOTNE ČRPALKE .................................................................................................. 3
2.1 ZNAČILNOSTI TOPLOTNIH ČRPALK ................................................................................ 3

2.2 OSNOVNI PRINCIPI DELOVANJA TOPLOTNIH ČRPALK ..................................................... 5
2.3 NAJPOGOSTEJŠE IZVEDBE TOPLOTNIH ČRPALK .............................................................. 7
2.4 TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA .................................................................................. 8
2.5 TOPLOTNE ČRPALKE ZEMLJA/VODA ............................................................................ 10
2.6 TOPLOTNE ČRPALKE VODA/VODA ............................................................................... 14
3 RAZVOJ TOPLOTNIH ČRPALK ............................................................................... 19
3.1 ZGODOVINA RAZVOJA TOPLOTNIH ČRPALK ................................................................. 19

3.2 TOPLOTNE ČRPALKE PRI NAS IN PO SVETU ................................................................... 20
4 IZRAČUN TOPLOTNIH IZGUB ................................................................................. 21
4.1 OPIS OBRAVNAVANEGA OBJEKTA ............................................................................... 21

4.2 DOLOČITEV TOPLOTNIH KARAKTERISTIK OBJEKTA ..................................................... 22
4.3 PODATKI O TOPLOTNI PREHODNOSTI KONSTRUKCIJE................................................... 24
4.4 TRANSMISIJSKE IZGUBE OBJEKTA ............................................................................... 27
4.5 VENTILACIJSKE IZGUBE OBJEKTA ............................................................................... 28
4.6 PRISPEVEK NOTRANJIH VIROV TOPLOTE ...................................................................... 30
4.7 DOLOČITEV OGREVALNIH POTREB OBJEKTA ............................................................... 31
5 DIMENZIONIRAJE TOPLOTNE ČRPALKE ........................................................... 35
5.1 TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK/VODA ............................................................................... 35

5.2 TOPLOTNA ČRPALKA ZEMLJA/VODA ........................................................................... 35
DOLOČITEV ZEMELJSKEGA KOLEKTORJA (VODA/GLIKOL) ..................................................... 36
5.3 TOPLOTNA ČRPALKA VODA/VODA .............................................................................. 39
6 OCENA STROŠKOV INVESTICIJE V TOPLOTNO ČRPALKO .......................... 41
- VII -
6.1 OCENA STROŠKOV INVESTICIJE V TOPLOTNO ČRPALKO ZRAK/VODA ........................... 41
6.2 OCENA STROŠKOV INVESTICIJE V TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA ....................... 42
6.3 OCENA STROŠKOV INVESTICIJE V TOPLOTNO ČRPALKO VODA/VODA .......................... 44
6.4 IZBIRA TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE SANITARNE VODE
OBRAVNAVANEGA OBJEKTA .................................................................................................. 45
7 SKLEP ............................................................................................................................. 47
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ................................................................................. 48
PRILOGE ............................................................................................................................... 50
PRILOGA 1 - TLORIS OBRAVNAVANEGA OBJEKTA ................................................................. 50

PRILOGA 2 - SPECIFIKACIJA TOPLOTNIH IZGUB GRADBENIH ELEMENTOV – KONSTRUKCIJ
OBJEKTA, STAVBNEGA POHIŠTVA TER NJIHOVE LASTNOSTI – IZRAČUN TER PODATKI TOPLOTNE
PREVODNOSTI ZA POSAMEZNO KONSTRUKCIJO ...................................................................... 52
PRILOGA 3 - IZRAČUN TRANSMISIJSKIH IZGUB OBRAVNAVANEGA OBJEKTA ZA OSTALE

PROSTORE ............................................................................................................................. 58
- VIII -
UPORABLJENI SIMBOLI
𝜀 - grelno število
𝑃𝐻 - toplotna moč, ki toplotna črpalka odda v časovni enoti
𝑃𝐸 - povprečen odvzem električne moči toplotne črpalke znotraj določenega
časovnega obdobja
𝛽 - letno grelno število
𝑄 𝑇Č - količina toplote, ki jo toplotna črpalka odda v enem letu
𝑊𝐸𝐿 - električno delo, ki ga toplotna črpalka odvzame v enem letu
𝑈 - toplotna prehodnost
𝑅 - skupna toplotna upornost konstrukcij
𝑅𝑆𝑖 - toplotna upornost prestopa toplote na notranji strani
𝑅𝑆𝑒 - toplotna upornost prestopa toplote na zunanji strani
𝑑𝑗 - debelina posameznega homogenega sloja
𝜆𝑗 - toplotna prevodnost posameznega sloja
𝑄𝑇 - toplotne izgube zaradi transmisije
𝐴 - površina elementa
𝑇𝑖 - notranja projektna temperatura
𝑇𝑒 - zunanja projektna temperatura
𝑄𝑉 - toplotne izgube zaradi ventilacije
𝑉𝑜 - volumen prostora za izračun
𝑛 - faktor prezračevanja
𝜌 - gostota zraka
𝑐𝑝 - specifična toplota zraka
𝑄𝑊 - potrebna toplotna moč za pripravo tople sanitarne vode
𝑄𝑠 - skupne toplotne potrebe
𝑄𝑇 - toplotne izgube zaradi transmisije
𝑄𝑉 - toplotne izgube zaradi ventilacije
- IX -
𝑄𝑁𝑉 - prispevki notranjih virov toplote
𝑄𝑂 - potrebna letna dovedena toplota za ogrevanje
𝑃𝑂 - primanjkljaj toplotne moči
𝑇𝑃 - temperaturni primanjkljaj
∆𝑇 - projektna temperaturna razlika
𝐴𝑍𝐾 - površina zemeljskega kolektorja
𝑄𝐻 - hladilna moč toplotne črpalke
𝑞𝐸 - odvzem toplote zemeljskega kolektorja
𝑥 - število zank zemeljskega kolektorja
𝑙𝑍 - dolžina zanke zemeljskega kolektorja
𝑉𝐾 - prostornina zemeljskega kolektorja
𝑑 - notranji premer cevi zemeljskega kolektorja
𝐵 𝑇Č - letna poraba električne energije toplotne črpalke
-X-
UPORABLJENE KRATICE
COP - Coefficient of performance
SPF - Seasonal Performance Factor
PE - Polietilen
DIN - Deutsches Institut für Normung
EHPA - European heat pump association
EU - Evropska unija
DDV - Davek na dodano vrednost
- XI -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
1 UVOD
Toplotne črpalke se v današnjem času vedno bolj uveljavljajo kot učinkovit in stroškovno
konkurenčen vir ogrevanja (v kombinaciji s toplovodnim talnim ogrevanjem) in priprave tople
sanitarne vode v novogradnjah oziroma stanovanjskih hišah. V veliki meri je k temu
pripomoglo dejstvo, da se danes pri gradnji objektov uporabljajo najsodobnejši materiali, ki
izpolnjujejo zelo stroge zahteve in standarde s področja energetske varčnosti in učinkovitosti.
Nikakor pa ne smemo zanemariti tudi vpliva nepovratnih finančnih spodbud s strani Eko sklada
- Slovenskega okoljskega javnega sklada, za rabo obnovljivih virov energije, med katere
spadajo tudi toplotne črpalke, ki dosegajo kriterije energetske učinkovitosti določene s strani
Eko sklada in izpolnjujejo vse pogoje za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud.
Za uporabo toplotne črpalke kot vira ogrevanja in priprave tople sanitarne vode se čedalje bolj
odločajo tudi lastniki stanovanjskih objektov, ki si želijo znižati stroške ogrevanja in priprave
tople sanitarne vode, ki so posledica zastarelih, dotrajanih ter posledično energetsko in
stroškovno potratnih obstoječih virov ogrevanja.
Najbolj pogosto se kot vir ogrevanja in priprave tople sanitarne vode pri nas uporabljajo
toplotne črpalke zrak/voda (kot ogrevalni vir izkoriščajo toploto okoliškega zraka), katerih
velika prednost napram ostalima dvema izvedbama ( zemlja/voda ali voda/voda) je enostavnost
vgradnje ter nižji stroški začetne investicije. K uporabi toplotne črpalke kot vira ogrevanja pri
novogradnjah pa v veliki meri prispeva tudi sistem talnega ogrevanja, kjer za potrebe ogrevanja
zadostuje nižja (25 °C ÷ 40 °C) temperatura ogrevalnega medija, ki pa jo s toplotno črpalko z
lahkoto dosežemo.
1.1 Opredelitev področja
S pripravo diplomskega dela bomo skušali podrobneje predstaviti osnovne značilnosti in

principe delovanja toplotnih črpalk, osnovne izvedbe glede na vir toplote, ki ga pri obratovanju
izkoriščajo ter njihovo uporabo kot sodoben alternativni vir ogrevanja.
Na podlagi projektne dokumentacije za gradnjo stanovanjske hiše bomo izračunali toplotne

potrebe obravnavanega objekta.
1
Na osnovi izračunanih vrednosti bomo za obravnavan objekt dimenzionirali toplotno črpalko,

ki za svoje delovanje izkorišča toploto okoliškega zraka, toploto zemlje ali toploto podtalnice.
Se pravi, da bomo dimenzionirali toplotno črpalko zrak/voda, zemlja/voda in voda/voda za
potrebe ogrevanja in priprave tople sanitarne vode.
Za posamezno izvedbo toplotne črpalke bomo izračunali tudi začetne investicijske stroške,
stroške ogrevanja in priprave tople sanitarne vode na sezono.
Na osnovi dobljenih rezultatov bomo izbrali toplotno črpalko za ogrevanje in pripravo tople
sanitarne vode za obravnavan objekt.
2
2 TOPLOTNE ČRPALKE
2.1 Značilnosti toplotnih črpalk
Toplotne črpalke so naprave, ki omogočajo prenos toplotne energije iz sistema (toplotnega

hranilnika) z nižjim temperaturnim nivojem, v sistem (toplotni hranilnik) z višjim
temperaturnim nivojem z uporabo dodatne energije (dela) s pomočjo levega krožnega procesa
ustreznega hladiva oziroma delovnega medija. Zaradi tega so toplotne črpalke zelo primeren
vir grelne in hladilne moči v sistemih ogrevanja, priprave tople sanitarne vode, prezračevanja
in klimatizacije.
Glavna značilnost toplotnih črpalk je, da za svoje delovanje izkorišča toplotne vire iz okolice –
zrak, zemlja ali voda.
S pomočjo toplotne črpalke, energijo, potrebno za ogrevanje ne proizvedemo v celoti ampak
zgolj zvišujemo temperaturo prvotnega vira na želeno raven [4].
Slika 2.1: Delovanje toplotne črpalke
Slika 2.1 prikazuje delovanje toplotne črpalke in sicer :

V uparjalniku (1) tekoča delovna snov – hladivo prevzame toploto iz okolice (zrak, zemlja,
voda). Hladivo pri tem pri razmeroma nizki temperaturi izpari – preide v plinasto stanje.
Kompresor (2) vsesa plinasto hladivo, ga močno stisne (hladivo se pri tem močno segreje) in
potisne po cevi naprej. Hladivo s povečano temperaturo in višjim tlakom potuje skozi
kondenzator (3), ki se nahaja v izmenjevalniku toplote. Pri tem toplota iz hladiva preide v
hladnejšo vodo, ki teče skozi ogrevalni sistem. Hladivo se ohladi in ob pomoči visokega tlaka
preide v tekoče stanje – kondenzira. Ekspanzijski ventil (4) zniža tlak hladiva, zaradi česar se
3
hladivo še dodatno ohladi. Postopek se ponavlja vse do trenutka, ko se voda v izmenjevalniku

toplote dovolj segreje in krmilno vezje vklopi obtočno črpalko (5), ki vzpostavi kroženje
ogrevalne vode po ogrevalnem sistemu. Topla voda ogreva različna grelna telesa – hranilnik za
sanitarno vodo, radiatorje ali sistem talnega ogrevanja [1].
Razmerje med pridobljeno energijo in vloženim delom je grelno število (𝜀) – pogosto se
uporablja tudi izraz COP (Coefficient of performance) ali koeficient učinkovitosti ter podaja
razmerje med trenutno oddano ogrevalno močjo in efektivnim odvzemom moči toplotne
črpalke.
𝑃𝐻
𝜀= (2.1)
𝑃𝐸
𝜀 - grelno število
𝑃𝐻 [W] - toplotna moč, ki toplotna črpalka odda v časovni enoti
𝑃𝐸 [W] - povprečen odvzem električne moči toplotne črpalke znotraj določenega
časovnega obdobja
Vrednosti grelnega števila se pri sodobnih toplotnih črpalkah gibljejo med 3,5 in 5,5. Višja kot
je vrednost, bolj učinkovito in ekonomično je delovanje toplotne črpalke. Najvišje vrednosti
grelnega števila dosegajo toplotne črpalke voda/voda, sledijo jim toplotne črpalke zemlja/voda.
Toplotne črpalke zrak/voda imajo najnižje vrednosti grelnega števila. Vrednost grelnega števila
ni konstantna ves čas obratovanja toplotne črpalke, ampak se glede na pogoje delovanja
nenehno spreminja.
Zato je za lažjo predstavo o učinkovitosti delovanja toplotne črpalke skozi celo leto bolj
zgovoren izraz letno grelno število (𝛽) ali SPF (Seasonal Performance Factor), ki predstavlja
razmerje med oddano količino toplote v enem letu in električnim delom, ki ga je celotna naprava
s toplotno črpalko odvzela v tem časovnem obdobju [2, 8] .
𝑄𝑇Č
𝛽= (2.2)
𝑊𝐸𝐿
𝛽 - letno grelno število

𝑄 𝑇Č [kWh] - količina toplote, ki jo toplotna črpalka odda v enem letu
𝑊𝐸𝐿 [kWh] - električno delo, ki ga toplotna črpalka odvzame v enem letu
4
2.2 Osnovni principi delovanja toplotnih črpalk
Pri toplotnih črpalkah poznamo dva osnovna načina delovanja in sicer :

- bivalenten način delovanja in
- monovalenten način delovanja.
Bivalenten način delovanja pomeni, da toplotna črpalka pokriva toplotne potrebe do določene
zunanje temperature – bivalentna točka (običajno do temperature -5 °C – nekateri proizvajalci
oglašujejo tudi do -15 °C).
Pri nižji temperaturi se črpalka izklopi, obratovati pa začne drug vir ogrevanja – ta način
delovanja imenujemo bivalentno alternativno delovanje. Kot drug vir ogrevanja se lahko
uporabi toplovodni kotel, kamin ali kakšen drug vir ogrevanja.
Slika 2.2: Bivalentno alternativno delovanje topotne črpalke ali dodatnega vira ogrevanja
Poznamo pa tudi bivalentno vzporedno obratovanje - toplotna črpalka deluje neprekinjeno, ko

pa le-ta sama ne zmore več pokrivati toplotnih potreb se dodatno vključi še dodaten vir
ogrevanja – na primer električni grelec. Značilno je predvsem za toplotne črpalke zrak/voda, ki
za svoje delovanje izkoriščajo toploto okoliškega zraka, katerega lastnosti (temperatura,
vlažnost, …) se zelo spreminjajo v odvisnosti od letnih časov oziroma vremenskih pogojev.
5
Slika 2.3: Bivalentno vzporedno delovanje toplotne črpalke in dodatnega vira ogrevanja
Monovalenten način delovanja pomeni, da toplotna črpalka v celoti, brez pomoči dodatnega
vira ogrevanja pokriva vse potrebe po toploti. Značilen je za toplotne črpalke zemlja/voda in
voda/voda, ki za svojo delovanje izkoriščajo toploto zemlje oziroma vode, ki pa za razliko od
zraka imata pod določenimi pogoji konstantne lastnosti (temperatura, vlažnost, …) in sta skoraj
neodvisni od zunanjih dejavnikov [2].
Slika 2.4: Monovalenten način delovanja toplotne črpalke
6
2.3 Najpogostejše izvedbe toplotnih črpalk
Najpogostejše izvedbe toplotnih črpalk, ki se v današnjem času uporabljajo za ogrevanje (lahko

tudi za hlajenje) objektov ter pripravo tople sanitarne vode so :
- toplotne črpalke zrak/voda,
- toplotne črpalke zemlja/voda in
- toplotne črpalke voda/voda.
Pri toplotnih črpalkah zemlja/voda in voda/voda se najpogosteje srečujemo s kompaktno

oziroma monoblok izvedbo. Glede na postavitev toplotne črpalke poznamo zunanjo ( postavitev
zunaj objekta) in notranjo (postavitev znotraj objekta) izvedbo.
Pri toplotnih črpalkah zrak/voda, kot izvedbi, ki se najpogosteje uporablja kot vir ogrevanja
med ostalimi izvedbami toplotnih črpalk je potrebno omeniti, da glede na konstrukcijsko
zasnovo poznamo dve izvedbi :
- kompaktna (monoblok) in
- izvedba z ločenim uparjalnikom (split sistem).
Pri kompaktni oziroma monoblok izvedbi so vsi deli toplotne črpalke nameščeni v enem ohišju,
kar ima za posledico boljši izkoristek od izvedbe z ločenim uparjalnikom.
Slika 2.5: Kompaktna izvedba toplotne črpalke zrak/voda

7
Pri izvedbi z ločenim uparjalnikom oziroma split sistemu pa sta zunanja in notranja enota
toplotne črpalke ločeni.
Slika 2.6: Izvedba toplotne črpalke zrak/voda z ločenim uparjalnikom
V zunanji enoti se nahajajo ventilator, uparjalnik in kompresor, ki so z notranjo enoto povezani

z bakrenimi izoliranimi cevmi, po katerih kroži hladilni medij in prenaša toploto iz uparjalnika
na kondenzator, ki je sestavni del notranje enote toplotne črpalke. Zunanja enota se namesti
zunaj objekta ( na tla, na fasado, …). Pri postavitvi je potrebno paziti, da zagotovimo zadosten
zajem okoliškega zraka in da se tresljaji ob obratovanju zunanje enote ne prenašajo v notranjost
objekta.
Notranja enota je priklopljena na ogrevalni sistem in je nameščena v objektu. Sestavljena je iz
kondenzatorja, ekspanzijske posode in regulacije. Prednost izvedbe z ločenim uparjalnikom je
predvsem v tihem delovanju notranje enote [2].
2.4 Toplotne črpalke zrak/voda
Toplotne črpalke zrak/voda toploto črpajo iz okoliškega zraka in jo prenašajo na ogrevalni

medij. So zelo zanesljiv in prilagodljiv sistem, saj omogočajo samostojno ogrevanje
stanovanjskih objektov z visoko učinkovitostjo, ker na splošno zahtevajo le približno 25%
8
pomožne energije (elektrika), da bi ustvarile 100% toplotne energije. Najpogosteje se

uporabljajo v ločeni (split) izvedbi, to pomeni, da sistem sestavljata zunanja in notranja enota,
ki sta med seboj povezani z razvodom iz izoliranih bakrenih cevi za uporabo v hladilni tehniki,
v katerih se nahaja ogrevalni medij - najpogosteje plin R410A. Če želimo zraven ogrevanja
imeti še pripravo tople sanitarne vode s pomočjo toplotne črpalke, običajno v prostor, kjer je
nameščena notranja enota, vgradimo tudi hranilnik sanitarne vode oziroma vgradimo notranjo
enoto z vgrajenim (integriranim) hranilnikom sanitarne vode.
Slika 2.7: Toplotna črpalka zrak/voda za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode
Zunanja enota toplotne črpalke je postavljena zunaj objekta in ima za nalogo zbiranje toplote v
zraku in prenos le-te preko medija do notranje enote, ki jo uporabi za ogrevanje objekta in
pripravo tople sanitarne vode. Prilagojene so za delovanje pri temperaturi do -25 °C – v ta
namen so opremljene s zaščito proti zmrzovanju. Večina sodobnih zunanjih enot lahko segreje
in ohranja temperaturo ogrevalne vode do 55 °C pri zunanji temperaturi do -15 °C brez uporabe
dodatnega električnega grelca, ki se nahaja v notranji enoti.
9
Notranja enota toplotne črpalke pa prenese toplotno energijo, ki jo preko medija in toplotnega
izmenjevalca dobi iz zunanje enote, na vodo, ki se nahaja v ogrevalnem sistemu. Najbolj
primeren ogrevalni sistem je sistem toplovodnega talnega ogrevanja z nizkotemperaturnim
režimom delovanja.
Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se preko krmilnika nameščenega v notranji enoti
upravlja ločeno. V stanovanjskih objektih regulacijo nastavimo tako, da vedno daje prednost
pripravi tople sanitarne vode pred ogrevanjem objekta. Se pravi, da takrat, ko ogrevamo
sanitarno vodo ne ogrevamo objekta in obratno, ko ogrevamo objekt, ne segrevamo sanitarne
vode.
Toplotne črpalke zrak/voda kot alternativni vir ogrevanja predstavljajo sodoben odgovor na
vprašanja povezana s tradicionalnimi sistemi ogrevanja glede rasti stroškov primarne energije
ter njihovega vpliv na okolje [15].
Prednosti toplotnih črpalk zrak/voda :
- nizki stroški obratovanja in brez neposrednih emisij CO2,

- enostavna namestitev – namestitev zunanje in notranje enote praktično brez omejitev,
- nizki stroški vzdrževanja in
- dolga življenjska doba (od 15 do 20 let).
2.5 Toplotne črpalke zemlja/voda
Toplotne črpalke zemlja/voda izkoriščajo toplotno energijo, ki je shranjena v kameninah

oziroma v zemlji. V zemlji je uskladiščena velika količina sončne energije, ki jo je potrebno
samo izkoristiti za ogrevanje hiše in pripravo tople sanitarne vode.
Količina sončne energije, ki jo lahko odvzamemo zemlji, je odvisna od sestave tal, moči
toplotne črpalke in načina izkoriščanja tega vira (horizontalni kolektor ali vertikalna sonda).
Odvzem toplote se izvaja s pomočjo mešanice vode in sredstva proti zmrzovanju, ki kroži v
zaprtem cevnem sistemu položenemu na globini od 120 do 130 cm (horizontalni kolektor) ali
pa so cevne sonde vstavljene v vrtine globine od 60 do 140 m. Krožeča voda odda toploto
toplotni črpalki, ki jo s pomočjo dodane električne energije pretvori na višji temperaturni nivo
(do 55 °C), vrača pa se ohlajena za približno 4 °C.
10
Toplotne črpalke zemlja/voda so izjemno učinkovite, saj se temperatura zemlje giblje med 5 °C
in 15 °C, se bistveno ne spreminja in zagotavlja stalno toploto, ki jo nato toplotne črpalke
izkoriščajo za ogrevanje.
V kolikor je v okolici objekta na voljo dovolj nezazidane površine, potem se je najbolje odločiti
za zemeljski kolektor.
Na globini približno 120 cm položimo običajne PE (polietilenske) cevi, in sicer na medsebojni

razdalji minimalno 70 cm. Potrebna dolžina cevi je odvisna od kvalitete zemlje. Bolj kot je
zemlja vlažna, več toplote ji lahko odvzamemo na isti površini in zato je potrebna manjša
dolžina cevi in obratno. Običajno računamo s povprečjem – to je 20 W/m cevi (za 10 kW
toplotno črpalko potrebujemo torej 500 m cevi). Če pa je zemlja peščena, je ta faktor samo 10
W/m cevi.
Velikost površine za potrebe zemeljskega kolektorja (v m2) pa lahko približno izračunamo na

sledeča načina :
- moč toplotne črpalke (v kW) pomnožimo s 35 - torej če imamo toplotno črpalko moči
10 kW, potrebujemo približno 350 m2 površine za izvedbo zemeljskega kolektorja
- površino ogrevanega objekta pomnožimo z 2 - torej če imamo objekt s 150 m2 ogrevalne
površine, potem potrebujemo približno 300 m2 nezazidane površine, kamor bomo
vgradili horizontalni zemeljski kolektor.
Tukaj ne smemo pozabiti, da govorimo o približnih izračunih – točno potrebna površina se

definira pri izkopu.
Zelo je pomembno, da zemljišče, kjer je položen zemeljski kolektor, ni pozidano ali asfaltirano,
ker morajo padavine doseči kolektor in posledično dovajati toploto zemlje do cevi. Pri
upoštevanju minimalnih razdalj med posameznimi PE cevmi je tudi rast rastlinja na tem
zemljišču neokrnjena.
11
Slika 2.8: Horizontalni zemeljski kolektor
Pri toplotnih črpalkah zemlja/voda je potrebno omeniti še, da zraven najpogostejše izvedbe,
horizontalnega zemeljskega kolektorja, poznamo še druge, malo manj pogoste izvedbe
zemeljskih kolektorjev.
Slika 2.9: Vertikalni zemeljski kolektor – manj pogosta izvedba
12
V kolikor ni dovolj razpoložljive zemeljske površine za horizontalni kolektor, lahko vrtamo v

globino in izkoriščamo toploto kamenin. Dolžina sonde je odvisna od toplotne moči instalirane
toplotne črpalke in od kvalitete zemlje.
Slika 2.10: Vertikalna sonda
Gre za zaprt sistem, pri katerem v zemljo izvrtamo vrtine, globine od 60 do 150 m. Običajno
premer vrtine znaša od 115 do 140 mm. V vrtino se vgradijo štiri PE (polietilenske) cevi - dve
dovodni in dve odvodni, ki zagotavljajo dobro izmenjavo toplote in so dovolj odporne na tlak,
vlago, glodavce ter mikroorganizme. Njihova življenjska doba je praktično neomejena.
Odvzem toplote se izvaja s pomočjo mešanice vode in sredstva proti zmrzovanju, ki kroži v
zaprtem cevnem sistemu.
Slika 2.11: Primer PE (polietilenske) cevi za vgradnjo v vrtino
13
Vrtino, v katero je vstavljena dvojna U-cev je potrebno zapolniti s posebno cementno mešanico
z visoko toplotno prevodnostjo – v večini primerov gre za ustrezen beton ali kremenčevo
mivko.
Če za potrebe ogrevanja potrebujemo večje število sond, je potrebno le-te povezati med seboj
z zbiralnikom/razdelilnikom v zbiralnem jašku in zagotoviti minimalno razdaljo med vrtinami,
ki znaša 5 – 6 m.
Slika 2.12: Primer zbiralnika/razdelilnika
Globina vrtanja oziroma število vrtin je odvisno od toplotnih potreb objekta, moči predvidene
toplotne črpalke ter od toplotne prevodnosti kamnin/sedimenta. Bolj so kamnine prevodne,
večjo energetsko izdatnost lahko pričakujemo. V večini primerov se vrednost odvzema toplote
podaja za 1800 ur delovanja sistema na leto. Odvisno od lastnosti zemlje, se lahko povprečno
odvzame od 50 do 100 W/m dolžine sonde oziroma globine tal [7].
Potrebno dolžino sonde (v m) lahko približno izračunamo tako, da moč toplotne črpalke v (kW)
pomnožimo s 14 (približen izračun - točna vrednost se definira pri vrtanju) [18].
2.6 Toplotne črpalke voda/voda
Toplota podtalnice je za izkoriščanje s toplotno črpalko zelo ugoden energijski vir. Njena
prednost je sorazmerno konstanten temperaturni nivo, ki je približno med 7 °C in 12 °C. V
bistvu nam podtalnica ponuja najboljše pogoje za delovanje, saj ima od vseh razpoložljivih
14
virov najvišjo temperaturo, kar ima za posledico, da s toplotno črpalko voda/voda dosegamo
najvišja grelna števila in najnižje stroške obratovanja. Za izkoriščanje podtalnice moramo ob
zgradbi izvrtati v zemljo dve vrtini - sesalno vrtino (črpanje podtalnice iz zemlje) in ponorno
vrtino (vračanje podtalnice v zemljo).
Slika 2.13: Toplotna črpalka voda/voda
V sesalno vrtino vstavimo cev s potopno črpalko. Med obratovanjem nam črpalka potiska vodo
skozi uparjalnik toplotne črpalke, ki ji odvzame toplotno energijo in jo ohlajeno za nekaj °C
(od 2 °C do 4 °C) vrača po drugi, nekaj metrov (15 m – 20 m) oddaljeni vrtini nazaj v podtalnico.
Globina vrtine za enodružinsko hišo je nekje med 10 m in 20 m, možno pa je vrtati tudi globje,
vendar se istočasno povečujejo stroški, tako da je vrtanje za ogrevalne moči do 30 kW smiselno
največ do globine 40 m. Po izvedbi vrtine se vanjo vgradijo polne in filtrske cevi, slednje v delu
vodonosne plasti. Cevi so narejene bodisi iz umetnih mas bodisi iz nerjavečega jekla. Premer
vrtine je odvisen od predvidenega oziroma zahtevanega pretoka črpanja. Za pretoke manjše kot
3,0 l/s se izdelujejo vrtine premera do 150 mm, znotraj njih pa se vgrajujejo plastične cevi
zunanjega premera 114 mm. V takšne vrtine se vgrajujejo potopne črpalke premera do 100 mm.
15
Slika 2.14: Potopna vodnjaška črpalka
Večje, kot so toplotne potrebe objekta, večji pretok vode mora zagotoviti potopna črpalka. Za
pokritje toplotnih potreb objekta 10 kW je v času delovanja ogrevalnega sistema potrebno črpati
približno 0,5 l/s oziroma je v povprečju potrebno 0,2 m3/h vode za 1 kW toplote. Količina vode
v sesalni vrtini mora zadostovati za neprekinjeno obratovanje pri največjih toplotnih potrebah,
paziti pa je tudi potrebno na smer pretoka podtalnice, da ne pride do kratkostičnega pretoka iz
ponorne v sesalno vrtino [17].
Zadostno količino vode ugotavljamo s črpalnim preizkusom. Z izvedbo tega preizkusa

ugotavljamo znižanje gladine podzemne vode v odvisnosti od pretoka črpanja, kar pa je ključni
podatek za določitev izdatnosti vodnega vira. Črpalni preizkus je tudi osnova za določitev
potopne črpalke in za izdelavo hidrogeološkega poročila, ki ga potrebujemo za pridobitev
dovoljenja za rabo podzemnih voda. Izvede se na vrtini, iz katere se odvzema podtalna voda s
pomočjo potopne ali centrifugalne črpalke, s katero se lahko v vrtini doseže znižanje začetnega
nivoja podzemne vode za vsaj 0,2 m. Načrpana voda mora biti odvedena v kanalizacijo, tako
da ni možno pronicanje v testni vodonosnik. Meritve nivojev se izvajajo na sesalni in ponorni
vrtini.
16
Črpalne preizkuse delimo na :
- črpalni preizkus tip A – preizkus se izvede s konstantno količino črpanja in traja najmanj
3 ure po ustalitvi nivojev – predvidena oziroma projektirana količina črpanja je 1 l/s ali
manj in
- črpalni preizkus tip B – preizkus se izvede kot večstopenjski preizkus s črpanjem treh
različnih količin, ki se morajo zviševati zaporedno brez prekinitve. Količina pri zadnjem
koraku mora biti večja ali enaka od količine, ki je predvidena za optimalno delovanje
toplotne črpalke. Pri tem preizkusu je predvidena oziroma projektirana količina črpanja
večja kot 1 l/s.
Slika 2.15: Črpalni preizkus
Po zaključenem črpalnem preizkusu opravimo še nalivalni preizkus na ponorni vrtini, ki je

namenjen testiranju ponikalne sposobnosti vrtine. Izvedemo ga tako, da v vrtino trikrat zapored
vodo nalijemo do vrha in opazujemo hitrost zniževanja navojev nalite vode. Znižanje nivoja se
beleži zvezno z intervalom 20 sekund – iz časa upadanja in volumna nalite vode se nato izračuna
povprečen pretok [6].
17
Za izkoriščanje podtalnice za potrebe ogrevanja s toplotno črpalko voda/voda potrebujemo dve

dovoljenji :
- dovoljenje za raziskavo podzemnih voda – ni potrebno pridobiti za raziskave, ki se

izvedejo brez poseganja v prostor in za raziskave podzemnih voda, ki se izvajajo do
globine 30 m izven varovanega ali ogroženega območja določenega v Zakonu o vodah
in
- dovoljenje za rabo podzemnih voda [19].
18
3 RAZVOJ TOPLOTNIH ČRPALK
3.1 Zgodovina razvoja toplotnih črpalk
V popolnem nasprotju s proizvodnjo toplote zgorevanja je bilo v preteklosti v ospredju umetno

hlajenje. Za umetno hlajenje ni bilo možnosti vse do izuma hladilnih naprav, pred približno 150
leti. Zato so bile razvojne prioritete usmerjene v hlajenje. Toplotne črpalke za namen ogrevanja
in pripravo tople sanitarne vode v tistem času niso bile privlačne zaradi nizke učinkovitosti
pogona parnega stroja. Vendar je poznejši razvoj toplotnih črpalk temeljil na izumih, ki so
vezani na pokritje velikega povpraševanje po hlajenju, še posebej v živilski industriji.
Tako kot v drugih tehnologijah so izumi in prvi tehnični razvoji plod pametnih ljudi,
usposobljenih strokovnjakov in vizionarjev.
Francoski fizik Nicolas Léonard Sadi Carnot je bil prvi, ki je vzpostavil natančno razmerje
med toploto in delom. Leta 1824 je razvil termodinamični krožni proces, ki je v največji meri
izkoriščal (proizvajal) mehansko delo. Ugotovil je, da se lahko mehanska energija v celoti
spremeni v toplotno energijo, toplotna energija pa se lahko le delno preoblikuje v mehansko
energijo. Kasneje je Jakob Perkins s patentom hladnega parnega stroja ustvaril nov pojem, kjer
je Carnotov krožni proces obrnil v levi krožni proces, ki danes velja za osnovo delovanja
toplotne črpalke.
Pojem toplotne črpalke je že davnega leta 1853 kot prvi opisal irski znanstvenik William
Thomson in ga predlagal za ogrevanje in hlajenje stavb. Trdil je, da bi takšna naprava za
ogrevanje potrebovala manj primarne energije zaradi pridobivanja toplote iz okoliškega zraka.
Leta 1855 je avstrijski inženir Peter von Rittinger prvič razvil koncept toplotne črpalke. Odkril
je, da je veliko lažje premikati in nadgraditi toploto s procesom tehnike hlajenja kot pa
ustvarjanje toplote. Njegovi teoretični razmisleki so pokazali možne prihranke energije z
uporabo tehnologije toplotne črpalke v primerjavi z uporabo lesa in sicer kar 80%. Z uporabo
toplotne črpalke je razvil izjemno zanesljiv sistem z dolgotrajnim delovanjem. Načrtoval in
namestili je prvo znano pilotno toplotno črpalko za ogrevanje z zmogljivostjo 14 kW v vasi
Ebensee v Avstriji. Zagon je bil leta 1857, vendar je ostal bolj na nivoju eksperimenta.
Prvo toplotno črpalko, ki je kot vir toplote izkoriščala vir zemlje, je zgradil ameriški izumitelj
Robert C. Webber. Vse se je pravzaprav zgodilo po nesreči, ko je leta 1948 eksperimentiral z
svojim zamrzovalnikom in se je nehote dotaknil izstopne cevi za hlajenje sistema in si opekel
19
roko. Ta neprijeten dogodek ga je pripeljalo do ideje za osnovno mehanike toplotne črpalke.

Spoznal je, da toploto meče vstran, namesto da bi jo izkoriščal. Naredil je povezavo hladilnika
z grelnikom vode in tako zagotovil za svojo družino več tople vode, kot jo je lahko porabila. Z
rezultati je bil tako zadovoljen, da se je odločil zgraditi toplotno črpalko, ki bo dovolj velika za
ogrevanje celotnega doma. Prišel je tudi na idejo, da bi lahko toplotna črpalka za ogrevanje
izkoriščala toploto iz zemlje, ki ima dovolj visoko in konstantno temperaturo skozi celo leto.
V zemljo je položil bakrene cevi napolnjene s plinom freon in zbiral toploto iz tal. Plin je
potoval po ceveh, v kleti kondenziral – pri tem oddal toploto v prostor, potoval naprej in
ponovno zbiral toploto zemlje. Transport ogretega zraka po bivalnih prostorih se je vršil s
pomočjo ventilatorja.
Največji razmah so toplotne črpalke doživele v 70-ih letih prejšnjega stoletja v času energetske
krize. Povečano povpraševanje po njih je spodbudilo tudi intenziven razvoj te tehnologije, ki
se do danes še vedno ni ustavil [16].
3.2 Toplotne črpalke pri nas in po svetu
Uporaba toplotnih črpalk vse bolj narašča pri nas in po svetu, v zadnjih petih letih se je celo
podvojila. Že več milijonov toplotnih črpalk je nameščenih po vsej Evropi. Z vse večjo
ozaveščenostjo uporabnikov o očitnih prednostih sistema toplotnih črpalk trg še vedno raste z
izjemno hitrostjo. Toplotne črpalke so vedno manjše, učinkovitejše, ekonomične in kar je
najpomembneje tudi cenovno dostopnejše za končnega uporabnika.
Toplotne črpalke so dolgoročno veliko bolj koristen in primeren način ogrevanja. V primerjavi
z kurilnim oljem in plinom so stroškovno učinkovitejše, prav tako zahtevajo manj vzdrževanja.
Prodaja se je v letu 2014 dvignila za približno 3,5 %, podatki za leto 2015 pa kažejo, da se
pozitivni trend rasti prodaje nadaljuje. Glavni vir za delovanje toplotnih črpalk je zrak, in tako
bo ostalo tudi v naslednjih letih [11].
Toplotne črpalke postajajo v Evropi pomembno in priznano sredstvo za uresničitev evropske

okoljske in energetske politike na področju ogrevanja in hlajenja. To potrjuje tudi dejstvo, da
so toplotne črpalke edino področje po informacijah EHPA (European heat pump association),
ki beleži rast in ga veliko članic EU (Evropske unije) vključuje v svoje energetske koncepte kot
pomemben dejavnik za doseganje okoljskih ciljev [10].
20
4 IZRAČUN TOPLOTNIH IZGUB
4.1 Opis obravnavanega objekta
Obravnavani objekt je novogradnja – enodružinska stanovanjska hiša v dveh etažah : pritličje

in mansarda. Tloris obravnavanega objekta je prikazan v prilogi 1.
V pritličju se nahajajo sledeči prostori : vetrolov, utility, WC, predprostor, stopnišče, kuhinja,
jedilnica ter dnevna soba v skupni izmeri 69,61 m2. Mansardo sestavljajo : predprostor, soba 1,
soba 2, spalnica ter kopalnica v skupni izmeri 64,72m2. Objekt je v celoti ogrevan s
toplovodnim talnim gretjem in ni podkleten, zato predpostavimo, da je najnižja možna
temperatura tal -1 °C in jo upoštevamo pri izračunu izgub skozi tla. V mansardi so različne
višine stropov – predpostavimo, da je višina stropa v mansardi 2,5 m.
Kot osnovo za določitev potrebne moči toplotne črpalke smo uporabili arhitekturno-gradbene
načrte za obravnavani objekt – v njem so definirani gradbeni elementi stavbe, ki omejujejo
ogrevane prostore.
Za izračun toplotnih izgub se v današnjem času uporabljajo najrazličnejša programska orodja,

mi pa smo se odločili, da bomo toplotne izgube izračunali z uporabo standarda DIN 4701. Pri
izračunu bomo upoštevali zunanjo projektno temperaturo Te = -13 ºC in temperature
posameznih prostorov. Iz projektne dokumentacije smo naredili izvlečke o dimenzijah
ogrevanih prostorov ter sestavi posameznih elementov konstrukcije – na podlagi le-teh bomo
lahko prišli do potrebnih podatkov za izračun toplotne prehodnosti posameznih konstrukcij ter
transmisijskih in ventilacijskih izgub.
V preglednicah 4.1 in 4.2 so prikazani podatki o površinah in projektnih notranjih temperaturah

za posamezne prostore.
21
Preglednica 4.1: Površina ogrevanih prostorov pritličja
Prostor Oznaka Površina [m2] Temperatura [ºC]
VETROLOV P-01 5,20 20
UTILITY P-02 6,94 20
WC P-03 1,50 20
PREDPROSTOR P-04 6,50 20
STOPNIŠČE P-05 4,92 20
KUHINJA P-06 8,10 20
JEDILNICA P-07 10,80 20
DNEVNA SOBA P-08 25,65 20
Preglednica 4.2: Površina ogrevanih prostorov mansarde
Prostor Oznaka Površina [m2] Temperatura [ºC]
PREDPROSTOR M-01 10,60 20
SOBA 1 M-02 13,87 20
SOBA 2 M-03 13,71 20
SPALNICA M-04 13,87 20
KOPALNICA M-05 12,67 24
4.2 Določitev toplotnih karakteristik objekta
Celotna raba energije v objektu je odvisna od transmisijskih in ventilacijskih izgub, sončnih

dobitkov, notranjih virov in tudi od uporabnikov samih.
22
Pri izračunu transmisijskih izgub upoštevamo toplotno prehodnost ovoja stavbe, temperaturni
primanjkljaj ter površino gradbenega elementa, ki meji na zunanji zrak oziroma na notranji
prostor z nižjo temperaturo.
Ovoj stavbe predstavljajo vsi tisti elementi stavbe, ki ščitijo notranjost (ogrevani del) stavbe
pred zunanjimi vplivi. Elementi toplotne izolacije stavbnega ovoja so:
- tla proti terenu oziroma neogrevanemu prostoru,
- zunanje stene proti neogrevanemu prostoru (fasada),
- stropovi proti neogrevanemu prostoru (streha) ter
- stavbno pohištvo (okna, vrata).
Slika 4.1: Prikaz toplotnih izgub skozi ovoj stavbe
Iz slike 4.1 je razvidno, da največji delež toplotnih izgub stavbe (približno 50 %) predstavljajo
izgube skozi zunanje stene objekta [13].
Temperaturni primanjkljaj je definiran kot vsota vseh razlik med notranjo temperaturo (20 °C)
in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka v kurilni sezoni [9].
Ventilacijske izgube zaradi prezračevanja (kontrolirano ali nekontrolirano prezračevanje) je

zelo težko natančno predvideti. Pri le-teh se lahko pojavijo precejšnja odstopanja od
predvidenih in posledično lahko imajo velik vpliv na rabo energije v stavbi.
23
Prispevek notranjih toplotnih virov toploti , potrebni za ogrevanje stanovanjske stavbe po

poenostavljeni metodi znaša 4 W/m2 na enoto neto uporabne površine stavbe. Zajema notranje
toplotne vire zaradi ljudi, naprav, procesov, materialnih tokov in razsvetljave v stavbi [5].
Pri izračunu celotnih energijskih potreb je potrebno upoštevati tudi dobitke sončnega sevanja
skozi prozorne konstrukcije – v našem primeru ne bomo računali zaradi kompleksnosti
izračuna.
4.3 Podatki o toplotni prehodnosti konstrukcije
Kot že omenjeno, smo kot osnovo za dimenzioniranje toplotne črpalke smo uporabili
arhitekturno-gradbene načrte za obravnavani objekt – v njem so definirani gradbeni elementi
stavbe, ki omejujejo ogrevane prostore. Toplotna prehodnost konstrukcije je odvisna od
debeline konstrukcije – 𝑑 ter njene toplotne prevodnosti – 𝜆. Pri izračunu toplotne prehodnosti
moramo upoštevati vrednosti toplotne upornosti pri prestopu toplote v odvisnosti od smeri
toplotnega toka in položaja površine. Vrednosti so podane v preglednici 4.3.
Preglednica 4.3: Toplotna upornost prestopa toplote
smer toplotnega toka

navzgor vodoravno navzdol
RSi 0,10 0,13 0,17
RSe 0,04 0,04 0,04
Za izračun toplotne prehodnosti uporabimo enačbo :
1
𝑈= (4.1)
𝑅
𝑈 [W/m2K] - toplotna prehodnost

𝑅 m2K/W] - skupna toplotna upornost konstrukcij
24
𝑑𝑗
𝑅 = 𝑅𝑆𝑖 + ∑ 𝑅𝜆,𝑗 + 𝑅𝑆𝑒 = 𝑅𝑆𝑖 + ∑𝑗 + 𝑅𝑆𝑒 (4.2)
𝜆𝑗
𝑅𝑆𝑖 [m2K/W] - toplotna upornost prestopa toplote na notranji strani
𝑅𝑆𝑒 [m2K/W] - toplotna upornost prestopa toplote na zunanji strani
𝑑𝑗 [m] - debelina posameznega homogenega sloja
𝜆𝑗 [W/mK] - toplotna prevodnost posameznega sloja
V kolikor konstrukcija ne meji na okolico stavbe (notranji element) je skupna toplotna

upornost podana z enačbo:
𝑑𝑗
𝑅 = 𝑅𝑆𝑖 + ∑𝑗 + 𝑅𝑆𝑖 (4.3)
𝜆𝑗
Slika 4.2: Prerez zunanje stene objekta
25
Preglednica 4.4: Podatki o debelini in toplotni prevodnosti elementov zunanje stene
Sloj Oznaka dj [m] λj [W/mK]
1 Notranji omet – apnena malta 0,03 0,990
2 Nosilni zid – mrežasta in 0,29 0,610

votla opeka
3 Mineralna volna 0,20 0,040
4 Prvi sloj gradbenega lepila s 0,003 0,800

stekleno mrežico
5 Drugi – izravnalni sloj 0,002 0,800

gradbenega lepila
6 Zaključni sloj fasadnega 0,003 0,800

ometa
0,03 0,29 0,20 0,003 0,002 0,003

𝑅 = 0,13 + + + + + + + 0,04
0,99 0,61 0,04 0,800 0,800 0,800
𝑅 = 5,686 m2K/W
1
𝑈= = 0,176 W/m2K
5,686
V preglednici 4.5 so navedene toplotne prevodnosti posameznih konstrukcij obravnavanega

objekta – izračuni so podani v prilogi 2.
26
Preglednica 4.5: Toplotna prevodnost posameznih konstrukcij objekta
Oznaka Konstrukcija Topl. prev. U [W/m2K]
ST Streha 0,154
ZS Zunanja stena 0,176
NS1 Notranja stena 1 0,334
NS2 Notranja stena 2 0,444
S Strop 0,243
T Tla 0,249
VV Vhodna vrata 1,60
NV Notranja vrata 2,00
BV Balkonska vrata 1,20
O Okno 1,20
SO Strešno okno 1,20
4.4 Transmisijske izgube objekta
Transmisijske izgube objekta brez toplotnih dodatkov izračunamo z uporabo spodnje enačbe :
𝑄𝑇 = 𝑈 ∙ 𝐴 ∙ (𝑇𝑖 − 𝑇𝑒 ) (4.4)
𝑄𝑇 [W] - toplotne izgube zaradi transmisije
𝑈 [W/m2K] - toplotna prehodnost
𝐴 [m2] - površina elementa
𝑇𝑖 [K] - notranja projektna temperatura
𝑇𝑒 [K] - zunanja projektna temperatura
27
Preglednica 4.6: Transmisijske izgube za prostor P-01 Vetrolov
Prostor : P-01 Vetrolov
Toplotna prehodnost [W/m2K]

Sprememba temperature [K]
Stran neba - orientiranost
Transmisijske izgube [W]

Računska površina [m2]
Odbitek površine [m2]
Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
Dolžina [m]
ZS SV 0,53 2,66 2,00 5,32 2,53 2,79 0,18 33 16,20

NS1 JV 0,15 2,66 2,60 6,92 0,00 6,92 0,33 33 76,23
NS2 JZ 0,10 2,66 2,00 5,32 2,15 3,17 0,44 0
NS2 SZ 0,10 2,66 2,60 6,92 1,72 5,20 0,44 0
ZV SV 2,30 1,10 2,53 2,53 1,60 33 133,58
NV JZ 2,15 1,00 2,15 2,15 2,00 0
NV SZ 2,15 0,80 1,72 1,72 2,00 0
T DOL 0,22 2,00 2,60 5,20 5,20 0,25 21 27,30
S GOR 0,36 2,00 2,60 5,20 5,20 0,24 0
Transmisijske izgube skupaj : 253,31
V preglednici 4.6 so izračunane transmisijske izgube obravnavanega objekta za prostor P-01

Vetrolov – izračuni za ostale prostore so podani v prilogi 3.
S seštevkom transmisijskih izgub po posameznih prostorih objekta smo dobili skupne

transmisijske izgube objekta, ki znašajo 𝑄𝑇 = 3.703,37 W.
4.5 Ventilacijske izgube objekta
Ventilacijske izgube objekta izračunamo s pomočjo sledeče enačbe :
𝑛
𝑄𝑉 = 𝑉𝑜 ∙ ∙ 𝑐𝑝 ∙ 𝜌 ∙ (𝑇𝑖 − 𝑇𝑒 ) (4.5)
3600
28
𝑄𝑉 [W] - toplotne izgube zaradi ventilacije
𝑉𝑜 [m3] - volumen prostora za izračun
𝑛 [1/h] - faktor prezračevanja
𝜌 [kg/m3] - gostota zraka
𝑐𝑝 [J/kgK] - specifična toplota zraka
𝑇𝑖 [K] - notranja projektna temperatura
𝑇𝑒 [K] - zunanja projektna temperatura
Pri izračunu ventilacijskih izgub upoštevamo naslednje vrednosti količin:
𝑇𝑒 = -13 °C
𝑐𝑝 = 1.005,75 J/kgK
𝜌 = 1,325 kg/m3
𝑛 = 0,5 1/h
S pomočjo zgornje enačbe izračunamo ventilacijske izgube za prostor P-01 Vetrolov –

ventilacijske izgube za ostale prostore so podane v preglednici 4.7.
0,5
𝑄𝑉 = 13,83 ∙ ∙ 1.005,75 ∙ 1,325 ∙ (20 − (−13))
3600
𝑄𝑉 = 84,48 𝑊
29
Preglednica 4.7: Ventilacijske izgube ostalih prostorov
Ventilacijske izgube QV [W]

Sprememba temperature
Volumen Vo [m3]
Ti -Te [K]
Oznaka
Prostor
VETROLOV P-01 13,83 33 84,48

UTILITY P-02 18,46 33 112,75
WC P-03 3,99 33 24,37
PREDPROSTOR P-04 17,29 33 105,60
STOPNIŠČE P-05 13,09 33 79,93
JEDILNICA P-07 28,73 33 175,48
DNEVNA SOBA P-08 68,23 33 416,73
PREDPROSTOR M-01 26,5 33 161,86
SOBA 1 M-02 34,68 33 211,82
SOBA 2 M-03 34,28 33 209,38
SPALNICA M-04 34,68 33 211,82
KOPALNICA M-05 31,68 37 216,95
Ventilacijske izgube skupaj: 2.011,17
S seštevkom ventilacijskih izgub po posameznih prostorih objekta smo dobili skupne

ventilacijske izgube objekta, ki znašajo 𝑄𝑉 = 2.011,17 W.
4.6 Prispevek notranjih virov toplote
Pri izračunu toplotnih izgub objekta je potrebno zraven transmisijskih in ventilacijskih izgub
upoštevati tudi prispevke toplote notranjih virov toplote. Po poenostavljeni metodi znašajo le-
ti na enoto neto uporabne površine stanovanjskega objekta 4 W/m2 in zajemajo toplotne
prispevke zaradi ljudi, naprav, procesov, materialnih tokov ter razsvetljave.
V našem primeru to pomeni, da znašajo prispevki notranjih virov toplote za obravnavan objekt
537,32 W in jih je potrebno odšteti od skupnih toplotnih izgub objekta (transmisijskih in
ventilacijskih izgub).
30
4.7 Določitev ogrevalnih potreb objekta
Ogrevalne potrebe objekta določimo na podlagi izračunanih skupnih toplotnih izgub objekta ter
potrebe po ogrevanju sanitarne vode. Skupne toplotne izgube obravnavanega objekta znašajo
5.714,54 W.
Za izračun potrebne moči toplotne črpalke moramo k skupnim toplotnim izgubam objekta
prišteti še potrebo po pripravi tople sanitarne vode.
Poraba tople sanitarne vode s temperaturo 45 °C v enodružinski hiši je približno 50 litrov/dan

na osebo. Pri dimenzioniranju toplotne črpalke - izračunu toplotne moči, upoštevamo dodatek
približno 0,25 kW/osebo in čas segrevanja vode 8 ur. Predvidena je oskrba štiri članske družine.
𝑄𝑊 = š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑜𝑠𝑒𝑏 ∙ 0,25 𝑘𝑊 = 4 ∙ 0,25 𝑘𝑊 = 1,0 𝑘𝑊 (4.6)
𝑄𝑊 [W] - potrebna toplotna moč za pripravo tople sanitarne vode
Toplotna moč, ki je potrebna za pripravo tople sanitarne vode za 4-člansko družino znaša
1.000,00 W.
Raba tople sanitarne vode in energija potrebna za segretje le-te je prikazana v preglednici 4.8
[3].
Preglednica 4.8: Raba tople sanitarne vode in potrebna energija za njeno segretje
Poraba vode l/dan Energija

Poraba tople sanitarne na osebo Dodatek
Wh/dan na
vode kW/osebo
60 °C 45 °C osebo
nizka 10 - 20 15 - 30 600 - 1200 0,08 - 0,15
normalna 20 - 40 30 - 60 1200 - 1400 0,15 - 0,30

etažno stanovanje
(obračun po dejanski 21 30 cca 1200 cca 0, 5
porabi)
etažno stanovanje
31,5 45 cca 1800 cca 0,225
(obračun po pavšalu)
enodružinska hiša 35 50 cca 2000 cca 0,25
31
Sedaj, ko smo izračunali tudi toplotno moč, ki je potrebna za pripravo tople sanitarne vode
lahko določimo celotne toplotne potrebe obravnavanega objekta in sicer :
𝑄𝑠 = 𝑄𝑇 + 𝑄𝑉 + 𝑄𝑊 − 𝑄𝑁𝑉 (4.7)
𝑄𝑠 [W] - skupne toplotne potrebe
𝑄𝑇 [W] - toplotne izgube zaradi transmisije
𝑄𝑉 [W] - toplotne izgube zaradi ventilacije
𝑄𝑊 [W] - toplotna moč, potrebna za segrevanje vode
𝑄𝑁𝑉 [W] - prispevki notranjih virov toplote
𝑄𝑆 = 3.703,37 + 2.011,17 + 1.000,00 − 537,32
𝑄𝑆 = 6.177,22 𝑊
Iz zgoraj navedenega izhaja, da znaša primanjkljaj toplotne moči obravnavanega objekta 𝑃𝑂 =

6.177,22 W. S pomočjo tega podatka izračunamo tudi letno porabo energije za ogrevanje
objekta in priprave tople sanitarne vode. Letno porabo energije izračunamo s pomočjo spodnje
enačbe:
𝑃𝑂 ∙24∙𝑇𝑃
𝑄𝑂 = (4.8)
1.000∙∆𝑇
𝑄𝑂 [kWh/a] - potrebna letna dovedena toplota za ogrevanje
𝑃𝑂 [W] - primanjkljaj toplotne moči
𝑇𝑃 [K/dni] - temperaturni primanjkljaj
∆𝑇 [K] - projektna temperaturna razlika
32
6.177,22∙24∙3300
𝑄𝑂 =
1.000∙33
𝑄𝑂 = 14.825,33 𝑘𝑊ℎ/𝑎
Podatke o temperaturnem primanjkljaju smo dobili iz preglednice 4.9 – izbrali smo podatek za
mesto Maribor.
Preglednica 4.9: Temperaturni primanjkljaji za R Slovenijo
Lokacija Povprečni temperaturni primanjkljaj
Koper 2100 Kdni / leto
Nova Gorica 2500 Kdni / leto
Murska Sobota 3300 Kdni / leto
Novo Mesto 3100 Kdni / leto
Ljubljana 3300 Kdni / leto
Maribor 3300 Kdni / leto
Celje 3300 Kdni / leto
Kranj 3500 Kdni / leto
Krško 3100 Kdni / leto
Postojna 3700 Kdni / leto
Kočevje 3700 Kdni / leto
Jesenice 4100 Kdni / leto
Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in
izbrane temperature v ogrevanem prostoru, in jo izračunamo za tiste dni, v katerih je povprečna
dnevna temperatura zraka nižja od 12°C. Začetek ogrevalne sezone določimo tako, da
33
poiščemo, kdaj je bila zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v drugi polovici
obravnavanega leta tri dni zapored nižja ali enaka 12°C. Naslednji dan je začetek ogrevalne
sezone. Ogrevalna sezona se konča takrat, ko je zunanja temperatura ob 21. uri v treh
zaporednih dneh večja od 12°C in po tem datumu v prvi polovici obravnavanega leta ni več
treh zaporednih dni, ko bi se temperatura ponovno znižala na 12°C ali manj. Tretji dan je zadnji
dan ogrevalne sezone [14].
34
5 DIMENZIONIRAJE TOPLOTNE ČRPALKE
5.1 Toplotna črpalka zrak/voda
Na podlagi izračunanih toplotnih potreb za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode

obravnavanega objekta izberemo iz kataloga podjetja E2E d.o.o. (uvoznik za toplotne črpalke
Daikin) nizkotemperaturno toplotno črpalko zrak/voda proizvajalca Daikin Altherma LT in
sicer zunanjo enoto ERLQ011CV3, ogrevalne moči 8,56 kW, v kombinaciji s kompaktno
notranjo enoto EHVH11S26CB9W s hranilnikom tople sanitarne vode prostornine 260 litrov
in 9 kW električnim cevnim grelcem za morebitno pomoč pri ogrevanju ter termično
dezinfekcijo tople sanitarne vode.
Za izbrano toplotno črpalko je bilo v letu 2015 za fizične osebe ob predložitvi ustrezne
dokumentacije možno pridobiti subvencijo Eko sklada – Slovenskega okoljskega sklada in
sicer v višini 25 % vrednosti naložbe, vendar ne več kot 1.000,00 EUR. Podatki za zunanjo
enoto toplotne črpalke so navedeni v preglednici 5.1.
Preglednica 5.1: Tehnični podatki za zunanjo enoto ERLQ011CV3
Nazivna moč ogrevanja pri A2/W35 [kW] 8,56
COP pri A2/W35 3,6
Hladilni medij R410A
Delovna temperatura ogrevanje [°C] od 15 do 55
Območje delovanja [°C] od -25 do +35
5.2 Toplotna črpalka zemlja/voda
Na podlagi toplotnih potreb za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode obravnavanega

objekta izberemo iz kataloga podjetja E2E d.o.o., ob predpostavki, da imamo na razpolago
35
dovolj veliko površino za izvedbo horizontalnega zemeljskega kolektorja, invertersko (ne

potrebuje toplotnega hranilnika ogrevalne vode) toplotno črpalko zemlja/voda proizvajalca
Daikin Altherma Ground source EGSQH10S18A9W za notranjo postavitev s hranilnikom tople
sanitarne vode prostornine 180 litrov.
Inverterska tehnologija omogoča zvezno prilagajanje moči dejanskim potrebam in s tem manjša
nihanja temperature okrog nastavljene vrednosti želene temperature v primerjavi s klasično
regulacijo (pogosti vklopi in izkopi kompresorja, da vzdržujemo nastavljeno temperaturo ± 1
C) [12].
Za izbrano toplotno črpalko je bilo v letu 2015 za fizične osebe ob predložitvi ustrezne
dokumentacije možno pridobiti subvencijo Eko sklada – Slovenskega okoljskega sklada in sicer
v višini 25 % od vrednosti naložbe, vendar ne več kot 2.500,00 EUR. Podatki za toplotno
črpalko zemlja/voda so prikazani v preglednici 5.2.
Preglednica 5.2: Tehnični podatki za toplotno črpalko Ground source EGHSQ10S18A9W
Nazivna ogrevalna moč pri B0/W35 [kW] 10,2
COP pri B0/W35 4,35
Električna moč pri B0/W35 [kW] 2,34
Območje delovanja [°C] od -5 do +20
Določitev zemeljskega kolektorja (voda/glikol)
Glede na moč toplotne črpalke smo dimenzionirali velikost horizontalnega zemeljskega

kolektorja in sicer potrebno površino ter potrebno število zank. Zemeljski kolektor bomo izvedli
iz PE cevi dimenzije  32x2,9 mm. Dolžina posamezne zanke je 100 m. Ker nimamo natančnih
36
podatkov o sestavi tal, bomo za pri izračunu upoštevali odvzem toplote 25 W/m2 – podatek
velja za vlažna ilovnata tla.
V preglednici 5.3 so podane približne vrednosti za odvzem toplote pri razmiku cevi od 0,3 do
0,8 m položenih v zemljo na globini od 0,8 do 1,6 m [12].
Preglednica 5.3: Približne vrednosti odvzema toplote
Sestava tal Odvzem toplote [W/m2]
suha peščena tla 10 -15
vlažna peščena tla 15 -20
suha ilovnata tla 20 -25
vlažna ilovnata tla 25 - 30
Potrebno površino zemeljskega kolektorja izračunamo s pomočjo enačbe:
𝑄
𝐴𝑍𝐾 = 𝑞𝐻 (5.1)
𝐸
𝐴𝑍𝐾 [m2] - površina zemeljskega kolektorja
𝑄𝐻 [W] - hladilna moč toplotne črpalke
𝑞𝐸 [W/m2] - odvzem toplote zemeljskega kolektorja
37
Hladilno moč toplotne črpalke izračunamo z enačbo:
𝑄𝐻 = 𝑄 𝑇Č − 𝑃𝐸𝐿 (5.2)
𝑄 𝑇Č [W] - ogrevalna moč toplotne črpalke
𝑃𝐸𝐿 [W] - električna moč toplotne črpalke
𝑄𝐻 = 10.200 − 2.340
𝑄𝐻 = 7.860 𝑊
7.860
𝐴𝑍𝐾 =
25
𝐴𝑍𝐾 = 314,4 𝑚2
Potrebno število zank zemeljskega kolektorja določimo z enačbo:
𝐴𝑍𝐾 ∙1,5
𝑥= (5.3)
𝑙𝑍
𝑥 - število zank zemeljskega kolektorja
𝑙𝑍 [m] - dolžina zanke zemeljskega kolektorja
314,4∙1,5
𝑥=
100
𝑥 = 4,72
Za zemeljski kolektor določimo 5 zank dolžine 100 m.
38
Izračun potrebne količine mešanice vode in glikola izračunamo s pomočjo sledeče enačbe:
𝜋𝑑 2
𝑉𝐾 = ∙ 𝑙𝑍 ∙ 𝑥 (5.4)
4
𝑉𝐾 [m3] - prostornina zemeljskega kolektorja
𝑑 [m] - notranji premer cevi zemeljskega kolektorja
𝜋∙0,02622
𝑉𝐾 = ∙ 100 ∙ 5
4
𝑉𝐾 = 0,269 𝑚3
Za zemeljski kolektor potrebujemo 269 litrov mešanice voda/glikol.
5.3 Toplotna črpalka voda/voda
Na podlagi toplotnih potreb za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode obravnavanega

objekta izberemo iz kataloga priznanega slovenskega proizvajalca toplotnih črpalk Kronoterm
d.o.o., ob predpostavki, da imamo na zemljišču kot vir ogrevanja možnost izrabe podtalne vode,
toplotno črpalko voda/voda in sicer model WPG-07-01 HT/H 3F E, toplotne moči 7,40 kW, za
notranjo postavitev. Hranilnika tople sanitarne vode ni v sklopu dobave toplotne črpalke tako,
da za moramo za pripravo tople sanitarne vode hranilnik z ustreznimi komponentami kot so
tipala, preklopni ventil in povezovalne cevi namestiti dodatno. Regulacijo priprave tople
sanitarne vode omogoča krmilnik toplotne črpalke.
Tudi za to toplotno črpalko je bilo v letu 2015 za fizične osebe ob predložitvi ustrezne
dokumentacije možno pridobiti subvencijo Eko sklada – Slovenskega okoljskega sklada in sicer
v višini 25 % od vrednosti naložbe, vendar ne več kot 2.500,00 EUR. Podatki za toplotno
črpalko voda/voda so prikazani v preglednici 5.4.
39
Preglednica 5.4: Tehnični podatki za toplotno črpalko WPG-07-01 HT/H 3F E
Nazivna ogrevalna moč pri W10/W35 [kW] 7,40

COP pri W10/W35 5,3
Električna moč pri W10/W35 [kW] 1,4
Območje delovanja [°C] od 7 do 20
40
6 OCENA STROŠKOV INVESTICIJE V TOPLOTNO

ČRPALKO
V tem poglavju bomo izračunali stroške naložbe namestitve izbranih toplotnih črpalk vključno
z vsemi potrebnimi komponentami sistema ter stroške ogrevanja in priprave tople sanitarne
vode na letni ravni. Cene posameznih komponent sistema ogrevanja in priprave tople sanitarne
vode bomo poiskali na svetovnem spletu.
6.1 Ocena stroškov investicije v toplotno črpalko zrak/voda
Strošek naložbe za namestitev oziroma vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda z vsemi

pripadajočimi komponentami sistema je prikazan v preglednici 6.1.
Preglednica 6.1: Strošek naložbe v toplotno črpalko zrak/voda
Cena brez DDV

Komponenta sistema [€]
toplotna črpalka Daikin Altherma LT
ERLQ011CV3+EHVH11S26CB9W 6.220,30
cevne povezave med zunanjo in notranjo enoto 150,00

hidravlične povezave (sistem ogrevanja in sanitarne
vode) 350,00
električne povezave 100,00
montaža vseh potrebnih komponent sistema 550,00

zagon toplotne črpalke z nastavitvijo parametrov
delovanja 280,00
Skupaj brez DDV 7.650,30
Skupaj z 9,5 % DDV 8.377,08
41
Ker je toplotna črpalka subvencionirana s strani Eko sklada, lahko ob predložitvi ustrezne
dokumentacije lahko računamo na finančno spodbudo s strani le-tega v znesku 1.000,00 €. Iz
tega sledi, da znaša strošek naložbe v toplotno črpalko zrak/voda 7.377,08 € z DDV.
Izračunamo še porabo električne energije, ki jo toplotna črpalka porabi za ogrevanje in pripravo

tople sanitarne vode na letni ravni in sicer s pomočjo enačbe:
𝑄0
𝐵 𝑇Č = (6.1)
𝐶𝑂𝑃
𝐵 𝑇Č [kWh/a] - letna poraba električne energije toplotne črpalke
𝑄𝑂 [kWh/a] - potrebna letna dovedena toplota
𝐶𝑂𝑃 - grelno število
14.825,33
𝐵 𝑇Č = = 4.118,15 𝑘𝑊ℎ/𝑎
3,6
Cena električne energije po ceniku dobavitelja Energija plus d.o.o. (paket toplotne črpalke za
ogrevanje) na dan 18.01.2016 znaša za enotno tarifo 0,0749 €/kWh z DDV.
Strošek porabe električne energije, ki ga toplotna črpalka porabi za ogrevanje in pripravo tople
sanitarne vode znaša na letni ravni torej znaša 313,69 € z DDV.
6.2 Ocena stroškov investicije v toplotno črpalko zemlja/voda
Strošek naložbe za namestitev oziroma vgradnjo toplotne črpalke zemlja/voda z vsemi

42
Preglednica 6.2: Strošek naložbe v toplotno črpalko zrak/voda
Cena brez DDV

toplotna črpalka Daikin Altherma Ground source
EGSQH10S18A9W 7.466,40
cevne povezave na relaciji razdelilec - toplotna
črpalka 250,00
izvedba horizontalnega zemeljskega kolektorja z
razdelilnim jaškom 2.245,00
izkop - zemeljska dela 600,00

hidravlične povezave (sistem ogrevanja in
sanitarne vode) 250,00
montaža vseh potrebnih komponent sistema 1.250,00

delovanja 280,00
Skupaj z 9,5 % DDV 13.316,73
Toplotna črpalka je subvencionirana s strani Eko sklada. Ob predložitvi ustrezne dokumentacije

lahko računamo na finančno spodbudo v znesku 2.500,00 €. Strošek naložbe v toplotno črpalko
zemlja/voda znaša 10.816,73 € z DDV.

tople sanitarne vode na letni ravni z enačbo (6.2)
𝑄0
𝐵 𝑇Č = (6.2)
𝐶𝑂𝑃
14.825,33
𝐵 𝑇Č = = 3.408,12 𝑘𝑊ℎ/𝑎
4,35
43
6.3 Ocena stroškov investicije v toplotno črpalko voda/voda
Strošek naložbe za namestitev oziroma vgradnjo toplotne črpalke voda/voda z vsemi

Preglednica 6.3: Strošek naložbe v toplotno črpalko voda/voda
Cena brez DDV

toplotna črpalka Kronoterm WPG-07-01 HT/H 3F E 3.699,00
hranilnik sanitarne vode HR 300 779,00
preklopni ventil, tipala 230,00
obtočna črpalka Grundfos Alpha 25-60 226,00
izvedba sesalne in ponorne vrtine 2.245,00
potopna črpalka Grundfos SP2A-6 575,00
hidravlične povezave (sistem ogrevanja in sanitarne vode) 280,00
montaža vseh potrebnih komponent sistema 2.200,00

delovanja 220,00
soglasje za rabo podtalne vode 600,00
Skupaj z 9,5 % DDV 12.268,38
Toplotna črpalka je subvencionirana s strani Eko sklada. Ob predložitvi ustrezne dokumentacije

lahko računamo na finančno spodbudo v znesku 2.500,00 €. Strošek naložbe v toplotno črpalko
44
voda/voda, ob predpostavki, da imamo na globini 15 m zadostno količino podtalne vode znaša

9.768,38 € z DDV.

tople sanitarne vode na letni ravni s pomočjo enačbe (6.3)
𝑄0
𝐵 𝑇Č = (6.3)
𝐶𝑂𝑃
14.825,33
𝐵 𝑇Č = = 2.797,23 𝑘𝑊ℎ/𝑎
5,3
6.4 Izbira toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode

obravnavanega objekta
Na podlagi ocene investicijskih stroškov med posameznimi izvedbami toplotnih črpalk, ob

upoštevanju nepovratnih finančnih spodbud s strani Eko sklada ter izračunanimi stroški porabe
električne energije na letni ravni za posamezno izvedbo toplotne črpalke, smo se odločili, da za
ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode obravnavanega objekta izberemo nizkotemperaturno
toplotno črpalko zrak/voda proizvajalca Daikin.
Stroški investicije in porabe električne energije na letni ravni za posamezno izvedbo toplotne
črpalke so prikazani na sliki 6.1.
45
Stroški za posamezno izvedbo toplotne črpalke

12.000,00
10.000,00
8.000,00
6.000,00
4.000,00
2.000,00
0,00
toplotna črpalka zrak/voda toplotna črpalka zemlja/voda toplotna črpalka voda/voda
stroški investicije [€] strošek porabe električne energije [€]
Slika 6.1: Stroški za posamezno izvedbo toplotne črpalke
Iz slike (6.1) je razvidno, da so za toplotno črpalko zrak/voda ocenjeni investicijski najnižji,

strošek letne porabe energije pa je najvišji.
Pri ostalih dveh izvedbah pa so ocenjeni investicijski stroški višji, strošek porabe električne
energije pa nižji kot pri izvedbi zrak/voda.
Na podlagi navedenega je smiselno izbrati za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode,

gledano dolgoročno, toplotno črpalko zrak/voda, saj je razlika v oceni investicijskih stroških
očitna, razlika med letnimi stroški porabe električne energije za posamezno izvedbo toplotne
črpalke pa ni tako velika.
46
7 SKLEP
Namen diplomskega dela je bil podrobneje predstaviti posamezne izvedbe toplotnih črpalk za
ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter na osnovi dobljenih rezultatov izbrati ustrezno
toplotno črpalko med posameznimi izvedbami toplotnih črpalk.
Za izbiro primerne toplotne črpalke moramo dobro poznati toplotne izgube obravnavanega
objekta, zato smo za objekt izračunali toplotne izgube ter določili ogrevalne potrebe objekta ter
na podlagi dobljenih rezultatov določili ustrezne toplotne črpalke.
Za ustrezne toplotno črpalke smo izdelali oceno investicijskih stroškov ter oceno stroškov
porabe električne energije za obratovanje na letni ravni.
S primerjavo stroškov med posameznimi izvedbami toplotnih črpalk smo prišli do zaključka,
da je za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode obravnavanega objekta smotrno izbrati
toplotno črpalko zrak/voda.
Toplotna črpalka zrak/voda je v primerjavi z izvedbama zemlja/voda in voda/voda cenejša

alternativa, kljub nekoliko višjim stroškom porabe električne energije, ki jo porabi pokrivanje
toplotnih potreb objekta.
Skoraj zagotovo lahko trdimo, da so toplotne črpalke, gledano dolgoročno, najučinkovitejši,

tehnološko najnaprednejši in najcenejši vir ogrevanja objekta in bodo v prihodnosti
najverjetneje nadomestile dosedanje konvencionalne vire ogrevanja.
Z nadaljnjim razvojem tehnologije toplotnih črpalk lahko v prihodnosti pričakujemo še bolj

učinkovite in tehnološko dovršene sisteme ogrevanja s toplotnimi črpalkami.
47
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
[1] Delovanje toplotne črpalke, Diem d.o.o. [online], Dosegljivo: http://www.varcno-

ogrevanje.si/delovanje-toplotne-crpalke.html [Datum dostopa: 26.11.2015]
[2] Delovanje toplotne črpalke – termodinamični cikel, Geosonda PRO d.o.o. [online],
Dosegljivo: http://www.geosonda.com/toplotna-crpalka/delovanje-toplotne-crpalke
[Datum dostopa: 27.11.2015]
[3] Dimenzioniranje toplotne črpalke za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne

vode, EVIP d.o.o. [online],
Dosegljivo:http://www.evip.si/index.php?option=com_content&task=view&id=160
[4] B. Grobovšek, Praktična uporaba toplotnih črpalk. Ljubljana: Energetika marketing,

2009.
[5] Metodologija za izračun energijskih lastnosti stavbe, Pravno-informacijski sistem

Republike Slovenije [online], Dosegljivo: http://pisrs.si/Pis.web/npb/2012-01-3613-
2009-01-3362-npb1-p5.pdf [Datum dostopa: 22.12.2015]
[6] Navodila za izvedbo črpalnega in nalivalnega preizkusa (za potrebe dimenzioniranja in

izgradnje toplotnih črpalk, Ministrstvo za okolje in prostor [online], Dosegljivo:
http://www.dv.gov.si/fileadmin/dv.gov.si/pageuploads/ObrazciVlog/Navodila_za_izved
bo_preizkusa.pdf [Datum dostopa: 8.12.2015]
[7] Ogrevanje z energijo zemlje – geosondo, Geosonda PRO d.o.o. [online], Dosegljivo:
http://www.geosonda.com/toplotna-crpalka/viri-energije/zemlja-voda [Datum dostopa:
2.12.2015]
[8] Osnove toplotnih črpalk: navodila za projektiranje, Viessmann d.o.o. [online],

Dosegljivo: http://www.viessmann.si/sl/stanovanjska-zgradba/toplotne-crpalke/split-
toplotne-crpalke-zrakvoda/vitocal-200s.html [Datum dostopa: 27.11.2015]
[9] Podatki za pravilnik o učinkoviti rabi energije, Agencija Republike Slovenije za okolje
[online], Dosegljivo: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-
rabi-energije/ [Datum dostopa: 4.12.2015]
48
[10] Predstavitev mnenja o energetskem konceptu Slovenije, Slovenian Bussiness Club

[online], Dosegljivo: http://www.slovenianbusinessclub.si/direktor-termo-tehnike-
bogdan-kronovsek-v-drzavnem-zboru-predstavil-mnenje-o-eks-energetski-koncept-
slovenije/ [Datum dostopa: 18.12.2015]
[11] Prodaja toplotnih črpalk je v porastu, SLONEP [online], Dosegljivo:

http://www.slonep.net/zakljucna-dela/ogrevanje-in-klimatizacija/novice/prodaja-
toplotnih-crpalk-je-v-porastu [Datum dostopa: 12.12.2015]
[12] Različne izvedbe toplotnih črpalk zrak-voda, Gradbeni inštitut ZRMK [online],
Dosegljivo: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT359.htm [Datum
dostopa: 28.12.2015]
[13] Stavbni ovoj, Energetska izkaznica [online], Dosegljivo: http://www.energetska-

izkaznica.si/energetska-ucinkovitost/stavbni-ovoj/ [Datum dostopa: 4.12.2015]
[14] Temperaturni primanjkljaj, Energetska izkaznica [online], Dosegljivo:

http://www.energetska-izkaznica.si/energetska-ucinkovitost/temperaturni-primanjkljaj/
[15] Toplotna črpalka, Klimatehnik d.o.o. [online], Dosegljivo:

http://www.klimatehnik.si/toplotne-crpalke.html [Datum dostopa: 30.11.2015]
[16] Toplotne črpalke skozi zgodovino, Geosonda PRO d.o.o. [online], Dosegljivo:
http://www.geosonda.com/toplotna-crpalka/zgodovina [Datum dostopa: 7.12.2015]
[17] Toplotni vir – podtalna voda, Kronoterm d.o.o. [online], Dosegljivo:

http://www.kronoterm.com/ogrevalne-toplotne-crpalke-zemljavoda-in-vodavoda
[18] Vir toplote – zemlja, Kronoterm d.o.o. [online], Dosegljivo:

http://www.kronoterm.com/ogrevalne-toplotne-crpalke-zemljavoda-in-vodavoda
[19] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1E). Uradni list RS,2015, št.
56
49
PRILOGE
Priloga 1 - Tloris obravnavanega objekta
Tloris pritličja obravnavanega objekta
50
Tloris mansarde obravnavanega objekta
51
Priloga 2 - specifikacija toplotnih izgub gradbenih elementov – konstrukcij objekta,

stavbnega pohištva ter njihove lastnosti – izračun ter podatki toplotne prevodnosti za
posamezno konstrukcijo
Tla (T)
1 Keramične ploščice - talne 0,01 1,280
2 Armirani cementni estrih 0,06 1,510
3 Polietilenska folija 0,0002 0,190
4 Sistemska plošča iz polistirena 0,06 0,041
6 Hidroizolacija 0,01 0,190
0,01 0,06 0,0002 0,06 0,08 0,01

𝑅 = 0,17 + + + + + +
1,28 1,51 0,19 0,041 0,035 0,19
𝑅 = 4,020 𝑚2 𝐾/𝑊
1
𝑈 = 4,020 = 0,249 𝑊/𝑚2 𝐾
52
Strop (S)
1 Parket 0,011 0,210
2 Armirani cementni estrih 0,06 1,510
3 Polietilenska folija 0,0002 0,190
4 Sistemska plošča iz polistirena 0,06 0,041
6 Beton 0,12 2,330
7 Apnena malta 0,025 0,99
0,011 0,06 0,0002 0,06 0,08 0,12 0,025

𝑅 = 0,10 + + + + + + + + 0,10
0,210 1,51 0,19 0,041 0,035 2,330 0,99
𝑅 = 4,119 𝑚2 𝐾/𝑊
1
𝑈 = 4,119 = 0,243 𝑊/𝑚2 𝐾
53
Notranja stena 1 (NS1)
1 Mavčno-kartonska plošča 0,0125 0,210
3 Kovinska konstrukcija 0,10 0,040
0,0125 0,0125 0,10 0,0125 0,0125

𝑅 = 0,13 + + + + + + 0,13
0,210 0,210 0,04 0,210 0,210
𝑅 = 2,998 𝑚2 𝐾/𝑊
1
𝑈 = 2,998 = 0,334 𝑊/𝑚2 𝐾
54
Notranja stena 2 (NS2)
2 Kovinska konstrukcija 0,075 0,040
0,0125 0,075 0,0125

𝑅 = 0,13 + + + + 0,13
0,210 0,04 0,210
𝑅 = 2,254 𝑚2 𝐾/𝑊
1
𝑈 = 2,254 = 0,444 𝑊/𝑚2 𝐾
55
Streha (ST)
2 Parna ovira 0,00053 0,190
3 Toplotna izolacija 0,08 0,035
4 Toplotna izolacija 0,14 0,035
5 Paroprepustna folija 0,00037 0,190
0,0125 0,00053 0,08 0,14 0,00037

𝑅 = 0,10 + + + + + + 0,04
0,210 0,190 0,035 0,035 0,190
𝑅 = 6,490 𝑚2 𝐾/𝑊
1
𝑈 = 6,490 = 0,154 𝑊/𝑚2 𝐾
56
Oznaka Element konstrukcije Toplotna prevodnost U [W/m2K]
VV Vhodna vrata 1,60
NV Notranja vrata 2,00
BV Balkonska vrata 1,20
O Okno 1,20
SO Strešno okno 1,20
57
Priloga 3 - Izračun transmisijskih izgub obravnavanega objekta za ostale prostore
Transmisijske izgube za prostor P-02 Utility
Prostor : P-02 Utility


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
Dolžina [m]
ZS SV 0,53 2,66 2,30 6,12 0,80 5,32 0,18 33 30,89

NS2 JV 0,10 2,66 2,60 6,92 1,72 5,20 0,44 0
NS2 JZ 0,10 2,66 2,30 6,12 6,12 0,44 0
ZS SZ 0,53 2,66 2,60 6,92 6,92 0,18 33 40,17
O SV 1,00 0,80 0,80 0,80 1,20 33 31,68
NV JV 2,15 0,80 1,72 1,72 2,00 0
T DOL 0,22 2,30 2,60 5,98 5,98 0,25 21 31,40
S GOR 0,36 2,30 2,60 5,98 5,98 0,24 0
58
Transmisijske izgube za prostor P-03 WC
Prostor : P-03 WC


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
Dolžina [m]
NS2 SV 0,10 2,66 2,60 6,92 2,13 4,79 0,44 0
NS1 JV 0,15 2,66 1,00 2,66 2,66 0,33 0
NS1 JZ 0,15 2,66 2,60 6,92 6,92 0,44 0
ZS SZ 0,53 2,66 2,60 6,92 0,64 6,28 0,18 33 37,28
O SV 0,80 0,80 0,64 0,64 1,20 33 25,34
T DOL 0,22 2,60 1,00 2,60 2,60 0,25 21 13,65
S GOR 0,36 2,60 1,00 2,60 2,60 0,24 0
Transmisijske izgube za prostor P-04 Predprostor
Prostor : P-04 Predprostor


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
Dolžina [m]
NS2 SV 0,10 2,66 1,80 4,79 2,15 2,64 0,33 0

NV SV 2,15 1,00 2,15 2,15 2,00 0
T DOL 0,22 3,30 1,80 5,94 5,94 0,25 21 31,19
S GOR 0,36 3,30 1,80 5,94 5,94 0,24 0
59
Transmisijske izgube za prostor P-05 Stopnišče
Prostor : P-05 Stopnišče


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
Dolžina [m]
NS1 SV 0,15 2,66 2,80 7,45 7,45 0,33 0
NS1 JZ 0,15 2,66 2,80 7,45 7,45 0,44 0
ZS SZ 0,53 2,66 2,00 5,32 2,30 3,02 0,18 33 17,94
O SV 0,80 2,30 1,84 1,84 1,20 33 72,86
T DOL 0,22 2,80 2,00 5,60 5,60 0,25 21 29,40
Transmisijske izgube za prostor P-06 Kuhinja
Prostor : P-06 Kuhinja


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
Dolžina [m]
ZS SV 0,53 2,66 3,00 7,98 1,40 6,58 0,18 33 39,09

ZS JZ 0,53 2,66 2,70 7,18 1,44 5,74 0,18 33 34,11
NS1 SZ 0,15 2,66 2,70 7,18 7,18 0,33 0
O SV 1,00 1,40 1,40 1,40 1,20 33 55,44
O JV 1,20 1,20 1,44 1,44 1,20 33 57,02
T DOL 0,22 3,00 2,70 8,10 8,10 0,25 21 42,53
S GOR 0,36 3,00 2,70 8,10 8,10 0,24 0
60
Transmisijske izgube za prostor P-07 Jedilnica
Prostor : P-07 Jedilnica


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
Dolžina [m]
ZS JV 0,53 2,66 3,60 9,58 4,60 4,98 0,18 33 29,56
O JV 2,30 2,00 4,60 4,60 1,20 33 182,16
T DOL 0,22 3,00 2,70 8,10 8,10 0,25 21 42,53
S GOR 0,36 3,00 2,70 8,10 8,10 0,24 0
61
Transmisijske izgube za prostor P-08 Dnevna soba
Prostor : P-08 Dnevna soba


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
Dolžina [m]
NS1 SV 0,15 2,66 2,80 7,45 7,45 0,33 0

ZS JV 0,53 2,66 3,70 9,84 7,13 2,71 0,18 33 16,11
ZS JZ 0,53 2,66 7,60 20,22 8,73 11,49 0,18 33 68,23
ZS SZ 0,53 2,66 3,70 9,84 5,52 4,32 0,18 33 25,67
O JV 2,30 1,30 2,99 2,99 1,20 33 118,40
O JV 2,30 0,90 2,07 2,07 1,20 33 81,97
BV JV 2,30 0,90 2,07 2,07 1,20 33 81,97
O JZ 2,30 1,80 4,14 4,14 1,20 33 163,94
O JZ 2,30 1,30 2,99 2,99 1,20 33 118,40
O JZ 0,80 2,00 1,60 1,60 1,20 33 63,36
O SZ 2,30 2,40 5,52 5,52 1,20 33 218,59
T DOL 0,22 3,70 7,60 28,12 2,52 25,60 0,25 21 134,40
S GOR 0,36 3,70 7,60 28,12 2,52 25,60 0,24 0
62
Transmisijske izgube za prostor M-01 Predprostor
Prostor : M-01 Predprostor


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
NS1 SV 0,15 2,50 Dolžina [m]
7,61 19,03 3,65 15,38 0,33 0
ZS JV 0,53 2,50 2,00 5,00 5,00 0,18 33 29,70
NS1 JZ 0,15 2,50 7,61 19,03 3,87 15,16 0,33 0
ZS SZ 0,53 2,50 2,00 5,00 5,00 0,18 33 29,70
NV SV 2,15 0,80 1,72 1,72 2,00 0
NV SV 2,15 0,90 1,94 1,94 2,00 0
NV JZ 2,15 0,90 1,94 1,94 2,00 0
NV JZ 2,15 0,90 1,94 1,94 2,00 0
S DOL 0,36 2,00 7,61 15,22 4,62 10,60 0,24 0
ST GOR 0,23 2,00 7,61 15,22 15,22 0,15 33 77,35
SO GOR 1,40 0,80 1,12 1,12 1,20 33 44,35
SO GOR 1,40 0,80 1,12 1,12 1,20 33 44,35
SO GOR 1,40 0,80 1,12 1,12 1,20 33 44,35
SO GOR 1,40 0,80 1,12 1,12 1,20 33 44,35
63
Transmisijske izgube za prostor M-02 Soba 1
Prostor : M-02 Soba 1


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
Dolžina [m]
NS1 SV 0,15 2,50 3,75 9,38 1,94 7,44 0,33 0

NS2 JV 0,10 2,50 3,80 9,50 9,50 0,44 0
ZS JZ 0,53 2,50 3,75 9,38 2,40 6,98 0,18 33 41,43
ZS SZ 0,53 2,50 3,80 9,50 9,50 0,18 33 56,43
NV SV 2,15 0,90 1,94 1,94 2,00 0
O JZ 1,20 2,00 2,40 2,40 1,20 33 95,04
S DOL 0,36 3,80 3,75 14,25 14,25 0,24 0
ST GOR 0,23 3,80 3,75 14,25 1,12 13,13 0,15 33 66,73
SO GOR 1,40 0,80 1,12 1,12 1,20 33 44,35
64
Transmisijske izgube za prostor M-03 Soba 2
Prostor : M-03 Soba 2


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
NS1 SV 0,15 2,50 Dolžina [m]
3,00 7,50 1,94 5,56 0,33 0
ZS JV 0,53 2,50 3,80 9,50 9,50 0,18 33 56,43
ZS JZ 0,53 2,50 3,75 9,38 2,40 6,98 0,18 33 41,43
NS2 SZ 0,10 2,50 3,80 9,50 9,50 0,44 0
NV SV 2,15 0,90 1,94 1,94 2,00 0
O JZ 1,20 2,00 2,40 2,40 1,20 33 95,04
S DOL 0,36 3,80 3,75 14,25 14,25 0,24 0
ST GOR 0,23 3,80 3,75 14,25 1,12 13,13 0,15 33 66,73
SO GOR 1,40 0,80 1,12 1,12 1,20 33 44,35
65
Transmisijske izgube za prostor M-04 Spalnica
Prostor : M-04 Spalnica


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
Dolžina [m]
ZS SV 0,53 2,50 3,75 9,38 2,40 6,98 0,18 33 41,43

ZS JV 0,53 2,50 3,80 9,50 9,50 0,18 33 56,43
NS1 JZ 0,15 2,50 3,75 9,38 1,94 7,44 0,33 0
NS2 SZ 0,10 2,50 3,80 9,50 9,50 0,44 0
NV JZ 2,15 0,90 1,94 1,94 2,00 0
O SV 1,20 2,00 2,40 2,40 1,20 33 95,04
S DOL 0,36 3,80 3,75 14,25 14,25 0,24 0
ST GOR 0,23 3,80 3,75 14,25 14,25 0,15 33 72,42
66
Transmisijske izgube za prostor M-05 Kopalnica
Prostor : M-05 Kopalnica


Oznaka konstrukcije
Debelin stene [m]
Višina/širina [m]
Površina [m2]
ZS SV 0,53 2,50 Dolžina [m]
3,50 8,75 1,20 7,55 0,18 37 50,28
NS2 JV 0,10 2,50 3,80 9,50 9,50 0,44 4 16,72
NS1 JZ 0,15 2,50 3,50 8,75 1,72 7,03 0,33 4 9,28
ZS SZ 0,53 2,50 3,80 9,50 9,50 0,18 37 63,27
NV JZ 2,15 0,80 1,72 1,72 2,00 4 13,76
O SV 1,00 1,20 1,20 1,20 1,20 37 47,52
S DOL 0,36 3,50 3,80 13,30 13,30 0,24 4 12,77
ST GOR 0,23 3,50 3,80 13,30 1,12 12,18 0,15 37 69,40
SO GOR 1,40 0,80 1,12 1,12 1,20 37 44,35
67

Uporaba Toplotne Črpalke Kot Vir Ogrevanja in Priprave Tople Sanitarne Vode

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Uporaba Toplotne Črpalke Kot Vir Ogrevanja in Priprave Tople Sanitarne Vode

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

UPORABA TOPLOTNE ČRPALKE KOT VIR

Maribor, februar 2016

Študent(ka): Davor CESTAR

Smer: Proizvodno strojništvo

Mentor: red. prof. dr. Milan MARČIČ

Somentor: red. prof. dr. Borut BUCHMEISTER

Maribor, februar 2016

Podpisani Davor CESTAR izjavljam, da:

Maribor, 03.02.2016 Podpis: ___________________________

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Milan MARČIČ

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

1.1 OPREDELITEV PODROČJA .............................................................................................. 1

2 TOPLOTNE ČRPALKE .................................................................................................. 3

2.1 ZNAČILNOSTI TOPLOTNIH ČRPALK ................................................................................ 3

3 RAZVOJ TOPLOTNIH ČRPALK ............................................................................... 19

3.1 ZGODOVINA RAZVOJA TOPLOTNIH ČRPALK ................................................................. 19

4 IZRAČUN TOPLOTNIH IZGUB ................................................................................. 21

4.1 OPIS OBRAVNAVANEGA OBJEKTA ............................................................................... 21

5 DIMENZIONIRAJE TOPLOTNE ČRPALKE ........................................................... 35

5.1 TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK/VODA ............................................................................... 35

6 OCENA STROŠKOV INVESTICIJE V TOPLOTNO ČRPALKO .......................... 41

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ................................................................................. 48

PRILOGA 1 - TLORIS OBRAVNAVANEGA OBJEKTA ................................................................. 50

PREVODNOSTI ZA POSAMEZNO KONSTRUKCIJO ...................................................................... 52

PRILOGA 3 - IZRAČUN TRANSMISIJSKIH IZGUB OBRAVNAVANEGA OBJEKTA ZA OSTALE

𝑅𝑆𝑒 - toplotna upornost prestopa toplote na zunanji strani

𝑑𝑗 - debelina posameznega homogenega sloja

𝜆𝑗 - toplotna prevodnost posameznega sloja

𝑄𝑇 - toplotne izgube zaradi transmisije

𝑇𝑖 - notranja projektna temperatura

𝑇𝑒 - zunanja projektna temperatura

𝑄𝑉 - toplotne izgube zaradi ventilacije

𝑉𝑜 - volumen prostora za izračun

𝑐𝑝 - specifična toplota zraka

𝑄𝑊 - potrebna toplotna moč za pripravo tople sanitarne vode

𝑄𝑠 - skupne toplotne potrebe

𝑄𝑇 - toplotne izgube zaradi transmisije

𝑄𝑉 - toplotne izgube zaradi ventilacije

𝑄𝑂 - potrebna letna dovedena toplota za ogrevanje

𝑃𝑂 - primanjkljaj toplotne moči

∆𝑇 - projektna temperaturna razlika

𝐴𝑍𝐾 - površina zemeljskega kolektorja

𝑄𝐻 - hladilna moč toplotne črpalke

𝑞𝐸 - odvzem toplote zemeljskega kolektorja

𝑥 - število zank zemeljskega kolektorja

𝑙𝑍 - dolžina zanke zemeljskega kolektorja

𝑉𝐾 - prostornina zemeljskega kolektorja

𝑑 - notranji premer cevi zemeljskega kolektorja

𝐵 𝑇Č - letna poraba električne energije toplotne črpalke

COP - Coefficient of performance

SPF - Seasonal Performance Factor

DIN - Deutsches Institut für Normung

EHPA - European heat pump association

DDV - Davek na dodano vrednost

1.1 Opredelitev področja

S pripravo diplomskega dela bomo skušali podrobneje predstaviti osnovne značilnosti in

Na podlagi projektne dokumentacije za gradnjo stanovanjske hiše bomo izračunali toplotne

Na osnovi izračunanih vrednosti bomo za obravnavan objekt dimenzionirali toplotno črpalko,

2.1 Značilnosti toplotnih črpalk

Toplotne črpalke so naprave, ki omogočajo prenos toplotne energije iz sistema (toplotnega

Slika 2.1: Delovanje toplotne črpalke

Slika 2.1 prikazuje delovanje toplotne črpalke in sicer :