ZAZEMJUVANJE

UNIVERZITET "Sv.
KIRIL I METODIJ"- SKOPJE

FAKULTET ZA ELEKTROTEHNIKA I INFORMACISKI TEHNOLOGII
-SKOPJE
Prof. d-r Mito Zlatanoski
ZAZEMJUVAWE I
ZA[TITNI MERKI
SKOPJE 2007 god.
Zazemjuvawe i za{titni merki 2
SODR@INA
1. Voved .................................................................... 4
2. Zazemjuvawe i zazemjuva~i ................................. 5
2.1. Vidovi na zazemjuvawe ................................................ 5
2.2. Osnovni karakteristiki na zazemjuva~ite ..................... 8
3. Potrebni parametri za dimenzionirawe na sistemite
za zazemjuvawe ...................................................... 11
3.1. Specifi~na elektri~na otpornost na zemjata .............. 12
3.1.1 Elektri~en otpor na zemjata .................................................. 12
3.1.2 Zavisnost na od vla`nosta ................................................. 12
3.1.3 Zavisnost na specifi~nata otpornost na zemjata od
temperatura .................................................................................... 14
3.1.4 Vlijanie na sostavot na zemji{teto vrz specifi~nata otpornost
........................................................................................................ 16
3.1.5 Vlijanie na stepenot na vzaemno nalegnuvawe na zemjata vrz
specifi~niot otpor ............................................................................ 17
3.1.6 Zavisnost na specifi~niot otpor od godi{nite vremiwa .......... 17
3.2. Izbor na materijali i preseci na zazemjuva~ot ............ 18
3.3. Oblikuvawe i izveduvawe na zazemjuva~ite .............. 19
3.4. Struja merodavna za dimenzionirawe na zazemjuva~ot
......................................................................................... 19
3.4.1 Raspredelba na strujata vo sistemot na zazemjuvawe .......... 20
4. Prakti~ni izrazi za presmetka na otporot na
rasprostirawe na poedine~ni zazemjuva~i ............. 22
4.1. Presmetka na karakteristi~nite golemini na sloènite
zazemjuva~i ..................................................................... 26
4.2. Presmetka na karakteristi~nite golemini za
zazemjuva~i postaveni vo homogena po~va ................... 27
4.3. Presmetka na karakteristi~ni golemini za zazemjuva~
vo gorniot sloj na dvoslojna po~va ................................... 28
4.4. Presmetka na strujata Iz ............................................. 30
4.5. Redukcionen faktor .................................................... 30
5. Nadzemni vodovi vo sistemot za zazemjuvawe ... 34
5.1. Napon i struja na za{titnoto jaè ................................ 34
5.2. Kabli vo sistemite za zazemjuvawe ............................ 37
5.2.1 Kabli so provodena nadvore{na obvivka ............................... 37
5.2.2 Kabli so izoliran metalen pla{t ............................................... 39
6. Dimenzionirawe na sistemite na zazemjuvawe . . . 39
6.1. Dimenzionirawe na sistemite na zazemjuvawe spored
termi~koto opteretuvawe na provodnikot vo sistemot na
zazemjuvawe .................................................................... 40
6.1.1 Odreduvawe na strujata (I), odnosno strujata(Ij), merodavni za
termi~ka presmetka na sistemot na zazemjuvawe ...................... 41
6.2. Dimenzionirawe na sistemite na zazemjuvawe spored
dozvoleniot napon na dopir i ~ekor .................................. 43
6.3. Za{titno zazemjuvawe ............................................... 49
6.4. Zdruèno zazemjuvawe .............................................. 51
6.5. Efikasno razdvojuvawe na rabotnoto i za{titnoto
zazemjuvawe .................................................................... 55
6.6. Zazemjuvawe na stolbna distributivna
transformatorska stanica .................................................. 55
6.6.1 Stolbna distributivna trafostanica raboti vo zazemjena
srednonaponska mreà ................................................................... 57
6.6.2 Slu~aj na efikasno razdvojuvawe na zazemjuva~ite. ............ 58
6.6.3 Slu~aj na koristewe na zdruènoto zazemjuvawe ................. 59
6.6.4 Distributivna trafostanica raboti isklu~ivo vo izolirana mreà
od 10 kV ili 20 kV ............................................................................ 60
6.7. Primena na pla{tot na kabelot vo sistemot na
zazemjuvawe .................................................................... 62
6.7.1 Kabli so provoden pla{t .......................................................... 62
6.7.2 Kabli so neprovoden pla{t ...................................................... 65
1. Voved
Pri proektirawe na razvodni postrojki edno od osnovnite pra{awa
{to mora da se razre{i e zazemjuvaweto na postrojkata. Pod poimot
zazemjuvawe se podrazbira ostvaruvawe na galvanska vrska me|u
poedini to~ki od postrojkata i zemjata. Za da moè da se ostvari taa
vrska vo zemjata, koja ima svoi elektri~ni karakteristiki (provodnost,
specifi~na otpornost), se vkopuvaat metalni elementi koi se prakti~no
zazemjuva~i.
Zazemjuva~ite moè da bidat edine~ni, kako {to se metalna
polutopka, lenta, vertikalno postaveni zazemjuva~i-cevka, metalna
plo~a ili drugi metalni konstrukcii koi {to se vo funkcija na grade`nite
objekti i moàt da ja ispolnat funkcijata na zazemjuvawe. Pokraj niv
postojat t.n. sloèni zazemjuva~i koi se kombinacija od spomenatite
edine~ni zazemjuva~i vkopani vo zemja kako element na sloèniot
zazemjuva~ i me|usebno galvanski povrzani.
Karakteristikite na zazemjuva~ite treba da bidat takvi za da
obezbedat pravilen pogon na elementite od postojkata {to se
zazemjeni (pogonsko zazemjuvawe) i obezbedena elektri~na
bezbednost na lu|eto koi rabotat vo postrojkata i lu|eto vo nivnata
okolina (za{titni zazemjuva~i).
Osnovni karakteristiki na zazemjuvaweto se otporot na
rasprostirawe na zazemjuva~ot, napon na ~ekor, napon na dopir.
Osnovna zada~a na proektiraweto na zazemjuva~kiot sistem e vrz
osnova na prirodnite delovi (specifi~en otpor na tloto i prostorot za
realizirawe na zazemjuvaweto) da se napravi optimalna konfiguracija
na zazemjuvaweto koja {to }e obezbedi optimalni parametri, {to zna~i
obezbedeni kriteriumi za bezbednost (napon na dopir i ~ekor vo
dozvoleni granici) i minimalna cena za realizirawe na zazemjuva~ot.
Pri presmetkite na karakteristikite na zazemjuva~ite osnoven
podatok e strujata {to te~e niz zazemjuva~ot koja e merodavna za
negovoto dimenzionirawe. Taa struja e maksimalna struja pri ednofazni
gre{ki so zemja, a toa se ednofaznite kusi vrski, zemjospoevi ili kusi
vrski preku impedansa.
Distributivnite mreì koi imaat nominalni naponi 10 kV, 20 kV i 35
kV, rabotat vo reìm na izolirana nulta to~ka, nulta to~ka zazemjena
preku mal otpor i nulta to~ka zazemjena preku prigu{nica.Od struite
na gre{ki pri spoevi so zemja, direkno zavisat kriteriumite za
bezbednost i re{enijata na zazemjuvawe vo soodvetnite mreì.
Vo ovaa diplomska rabota se razraboteni osnovnite parametri na
zazemjuvaweto i zazemjuva~ite, na~inite na presmetka na
parametrite na zazemjuva~ite i e daden osvrt na standardite i
preporakite za realizirawe na zazemjuva~kite sistemi vo distributivni
mreì.
2. Zazemjuvawe i zazemjuva~i
2.1. Vidovi na zazemjuvawe
Pod poimot zazemjuvawe vo elektroenergetski sistem se
podrazbira zbir na site sredstva i merki koi se prevzemaat so cel da se
obezbedat uslovi za normalna rabota na sistemot, bezbedna rabota i
dvièwe na lu|e i ìvotni vo blizina na objekt koj moè da dojde pod
napon vo normalni ili havariski situacii i za{tita na lu|e i oprema od
struja i napon koj se javuvaat pri atmosferski praznewa. Zazemjuvawe
zna~i galvanski da se povrzat provodnite delovi na aparatite i
opremata so zazemjuva~kiot sistem.
Zazemjuva~kiot sistem go so~inuvaat galvanski povrzani
zazemjuva~ i drugi metalni delovi koi se vo nepsreden kontakt so
zemjata (temelen zazemjuva~, za{titno jaè na nadzemni vodovi,
pla{tevi na kabli i dr.).
Samiot zazemjuva~ pretstavuva eden ili pove}e provodnici
postaveni vo zemja, taka da e ostvaren neposreden kontakt so
zemjata.
Spored vaè~kite standardi moè da se izvr{i podelba na
tipovite na zazemjuva~ite spored:
materijalot od koj se napraveni;
na~in na izvedba na zazemjuva~ite;
sredinata vo koj se postavuvaat;
oblikot na zazemjuva~ot.
Spored materijalot od koj se napraveni gi
razlikuvame slednite tipovi zazemjuva~i:
- cevki ili {ipki (stapovi);
- lenti ili ìci;
- plo~i;
- armatura vo beton (za prednapregnati beton samo za
10 mm);
- metalni vodovodni cevki. Metalnita vodovodni cevki
moàt da se upotrebat kako dodatni zazemjuva~ ako se od metal i ako
vodomerite se premosteni. Za premostuvawe na vodomerite se koristi:
kalajlisano bakarno jaè 16 [mm
2
], kalajlisano ~eli~no jaè 25 [mm
2
] ili
pocinkovana ~eli~na lenta 60 [mm
2
] so najmala debelina od 3 [mm].
- ostanati vkopani konstrukcii.
Spored na~inot na izvedba imame:
-horizontalni (povr{inski) zazemjuva~i. Toa se
zazemjuva~i sostaveni od horizontalno postaveni provodnici koi se
vkopani vo zemja na mala dlabo~ina(obi~no 0.5 m do 1 m).
Horizontalnite zazemjuva~i moàt da bidat mreàsti, zrakasti, vo vid
na prsteni i kako kombinacija od tie oblici;
-vertikalni (dlabinski) zazemjuva~i. Toa se
zazemjuva~i sostaveni od eden ili pove}e stapesti zazemjuva~i koi se
postaveni vertikalno vo zemja i me|usebno povrzani. Dolìnata na
stapovite obi~no e 1 m do 5 m, a moè da bide i pogolema koga
poniskite sloevi na tloto se podobro provodni od povr{inskite;
- kosi zazemjuva~i. Toa se osnovni stapesti zazemjuva~i,
koi se koso postaveni vo zemja.
Spored sredinata vo koja se postavuvaat postojat
slednite tipovi zazemjuva~i:
- zazemjuva~i vo zemja. Na~inot i dlabo~inata na
postavuvawe na zazemjuva~ot vo zemja, moraat da bidat takvi da
su{eweto i zamrzuvaweto na zemjata ne ja zgolemuvaat otpornosta na
zazemjuvaweto nad utvrdenata vrednost. Koga zazemjuva~ite se
direkno vkopani vo karpa i pesok, preodnata otpornost e golema. Vo
takvi slu~ai okolu zazemjuva~ot mora da se postavi provodliv sloj na
zemji{te.
-temelen zazemjuva~. Toj se postavuva vo nadvore{nite
yidovi na temelot na objektot vo oblik na zatvoren prsten, taka da
preku betonot, vo koj se nao|a, ima direkten spoj so zemjata. Lentata
mora da se postavi ispravena i da se polie vo dolniot del od betonot so
najmalku 300 kg cement po m
3
beton. Minimalna debelina na betonot
pome|u zazemjuva~ot i zemjata treba da e 10 cm.
Spored oblikot razlikuvame:
- zrakasti zazemjuva~i (agolot pome|u dva sosedni
zazemjuva~i, poradi me|usebnoto vlijanie, mora da bide pomal od 60);
- prstenasti zazemjuva~i;
- mreàsti zazemjuva~i i
-kombinirani zazemjuva~i.
Efikasnosta na zazemjuvaweto zavisi od lokalnite uslovi na
terenot (zemjata) i treba da se predvidi eden ili pove}e zazemjuva~i,
zavisno od terenot i vrednosta na specifi~niot otpor na zemjata.
Osven spomnatite zazemjuva~i vo sistemot na zazemjuvawe
moè da se upotrebi i t.n. priroden zazemjuva~. Priroden zazemjuva~
e metalen del koj e vo dopir so zemjata ili voda neposredno ili preku
beton, pa se odnesuva kako zazemjuva~, iako toa ne mu e osnovna
namena. Kako {to e kaàno, toa moàt da bidat metalni cevkovodi,
armiranobetonski konstrukcii vo zemja i sl.
Spored namenata zazemjuvawata se delat na
za{titni, pogonski i gromobranski.
Za{titno zazemjuvawe e zazemjuvawe na metalnite delovi koi
ne pripa|aat na strujnite kola, nitu se vo neposreden elektri~en kontakt
so niv, no vo slu~aj na defekt moè da dojdat pod napon. Za{titnoto
zazemjuvawe go smaluva toj napon i spre~uva pojava na uslovi opasni
po ìvot na lu|eto koi rakuvaat so aparatite i opremata koi se pogodeni
od defektot ili se dviàt vo nivna blizina.
. Spored standardot JUS N.B2.754:1988 razlikuvame dva na~ina na
izveduvawe na za{titnoto zazemjuvawe vo niskonaponkata instalacija,i
toa:
a) PE-provodnici koi se upotrebuvaat za vrska so uredite
za prekustrujna za{tita. Ako uredite za prekustrujna
za{tita se upotrebuvaat za za{tita od elektri~en udar,
toga{ za{titnite provodnici se postavuvaat vo ist sistem vo
elektri~niot razvod so provodnicite pod napon.
b) PE-provodnik i pomo{no zazemjuvawe za za{tniot
ured od napon na gre{ka. Pomo{niot ured mora da bide
elektri~no odvoen (nezavisen) od site ostanati zazemjeni
metalni delovi, kako {to se delovi od metalnata konstrukcija,
metalni cevkovodi, metalni nosa~i na kabli. Ovoj uslov se
smeta za ispolnet ako pomo{noto zazemjuvawe e odale~eno
najmalku 10 (m) od site zazemjeni metalni delovi. Vrskata so
pomo{noto zazemjuvawe mora da bide izolirano, za da bi se
izbegnal kontakt so za{titniot provodnik ili so provodnite
delovi koi se vo vrska so nego, ili so tu|i provodni delovi koj
moàt da bidat ili se vo kontakt so nego. Za{tiniot provodnik
moè da se povrze samo so provodnite delovi na onie
elektri~ni uredi ~ie napojuvawe }e se prekine vo slu~aj na
deluvawe na za{titniot ured pri pojava na defekt.

Pogonskoto (rabotnoto) zazemjuvawe e zazemjuvawe na
delot od strujnoto kolo so koj se obezbeduva posakuvanata funkcija ili
rabotnata karakteristika na toa kolo. Pogonskoto zazemjuvawe moè
da bide direkno i indirekno. Direknoto zazemjuvawe se izveduva so
neposredno vrzuvawe za sistemot na zazemjuvawe. Indireknoto
zazemjuvawe se izveduva so vrzuvawe za sistemot na zazemjuvawe
preku nekoja impedansa (aktivna otpornost, induktivnost,
kapacitivnost ili nivni kombinacii).
Gromobranskoto zazemjuvawe e zazemjuvawe na
gromobranskata instalacija koja sluì za odveduvawe na struite na
atmosfersko praznewe vo zemja. Gromobranskoto zazemjuvawe treba
da go ograni~i naponot na koj doa|a gromobranskata instalacija kako
bi se spre~ile povtorni "povratni" preskoci vo pogonskite elektri~ni
kola i metalnite objaekti.
2.2. Osnovni karakteristiki na zazemjuva~ite
Osnovni karakteristiki na zazemjuva~ite se:
Naponot na zazemjuva~ot U
z
;
Otporot na rasprostirawe na zazemjuva~ot R
z
;
Impedansa na zazemjuvawe Z
z
;
Napon na dopir E
d
;
Napon na ~ekor E
c
;
Site karakteristi~ni golemini se definiraat preku strujata koja ja
odveduva zazemjuva~ot vo zemja i potencijalot koj, kako posledica na
odveduvawe na taa struja, se javuva vo zemja. Site potencijali se
odreduvaat spored referentna zemja. Referentna (neutralna) zemja e
del od zemjata dovolno odale~en od zazemjuva~kiot sistem taka da
pri odveduvawe na strujata od zazemjuva~kiot sistem vo zemja na
ovoj del od zemjata ne se pojavuvaat potencijalni razliki.
Naponot na zazemjuva~ot U
z
se definira kako razlika na
potencijalot na koj doa|a zazemjuva~ot pri odveduvawe na struja vo
zemja i na potencijalot na referentnata zemja. Ovaka definirata
vrednost na naponot na zazemjuva~ot se poklopuva so vrednosta na
potencijalot na zazemjuva~ot V
z
.
Otporot na rasprostirawe na zazemjuva~ot R
z
e edinstvena
karakteristi~na golemina koja zavisi isklu~ivo od konstruktivnite
parametri na zazemjuva~ot i parametrite na zemjata. Toa e otpor koj
se sprotistavuva na zemjata da ja odvede strujata od zazemjuva~ot i
ima prakti~no aktiven karakter. Se odreduva kako odnos na
potencijalot na zazemjuva~ot pri odveduvawe na strujata kon
referentnata zemja i na taa struja. Bidej}i navedeniot potencijal e
ednakov na naponot na zazemjuva~ot, otporot na rasprostirawe moè
da se odredi od izrazot:

z
z
z
z
z
I
U
I
V
R
(2.1)
kade I
z
e struja koja od zazemjuva~ot se odveduva vo zemja.
Impedansa na zazemjuvawe Z
z
, e impedansa, koja pri
frekfencija od 50 Hz, na sistemot na zazemjuvawe se sprotistavuva na
odveduvawe na strujata kon referentnata zemja. Ovaa imedansa se
presmetuva kako paralelna vrska na otporot na rasprostirawe i
impedansite na zazemjuvaweto na nadzemnite i kabelskite vodovi. So
impedansata na zazemjuvawe opfateni se i prirodnite zazemjuva~i koi
se nao|aat nadvor od teritorijata na zazemjuva~ot ili se prostorno
odvoeni od zazemjuva~ot (cevkovodi, armiranobetonski konstrukcii na
zgradi,brani i dr.) ako se vklu~eni vo sistemot na zazemjuvawe, kako i
zazemjuva~i na sosednite postrojki ili objekti, ako so tie zazemjuva~i
postoi galvanska vrska (na pr., vrska preku elektri~nata za{tita na
kablite, preku neutralniot provodnik na niskonaponskata mreà i sl.).
Napon na dopir e osnovna karakteristi~na golemina spored
koja se vr{i dimenzionirawe na zazemjuva~ite. Toa e potencijalna
razlika koja postoi pome|u zazemjenite objekti i stojali{teto, a koja
moè da se premosti so dopir. Pri dopir, strujnoto kolo se zatvara preku
racete (raka) i stopaloto na ~ovekot, pri {to ~ove~kite stopala se
odale~eni 1 m od zazemjeniot ured. Naponot na dopir moè da se
definira i so izrazot:
0
V V E
z d

(2.2)
kade V
o
e potencijal na to~ka na zemjata od koja moè da se
dopre zazemjeniot ured.
Naponot na dopir ne zavisi samo od raspredelbata na
potencijalite na povr{inata na zemjata nad zazemjuva~ot, tuku i od
razmestenosta na opremata i drugite delovi koi se zazemjuvaat vo
postrojkata vo odnos na zazemjuva~ot. Za da se poednostavi
postapkata za dimenzionirawe na zazemjuva~ot, bidej}i
sekoga{ odnapred ne e poznat rasporedot na opremata vo postrojkata,
se definira maksimalna vrednost na naponot na dopir E
m
za cel
zazemjuva~:

min 0
V V E
z m

(2.3)
kade V
omin
e apsoluten minimum na zemjata nad zazemjuva~ot na
cela povr{ina na postrojkata.
Naponot E
m
zavisi isklu~ivo od raspredelbata na potencijalite,
odnosno od oblikot i dimenzijata na zazemjuva~ot i elektri~nite
karakteristiki na zemjata.
Kako e:
V
o
V
omin

sledi :
E
d
E
m
Vo realni uslovi E
d
moè da bide i nekolku desetina procenti
pomalku od E
m
, taka da pri proektirawe na zazemjuva~ot, so uslov da
goleminata E
m
gi zadovoli propisite, se ostvaruva odredena rezerva na
strana na sigurnosta.
Napon na ~ekor E
c
e vtora karakteristi~na golemina spored
koja se dimenzionira zazemjuva~. Taa se definira kako potencijalna
razlika koja na povr{inata na zemjata moè da se premosti so ~ekor so
dolìna od 1 m.
Na sl.2.1 prikaàna e skica na eden mreèst zazemjuva~ i kriva
na raspredelba na potencijalot (E) na povr{ina na zemjata dol`
pravecot na podolgata strana. So E
o
e ozna~ena raspredelbata na
potencijalot posle oblikuvaweto. Pod oblikuvawe na potencijalot se
podrazbira podesuvawe na raspredelbata na potencijalot poradi
smaluvawe na naponite na dopir i ~ekor, koj se izveduva so
postavuvawe na dodatni provodnici na zazemjuva~ite.
slika 2.1. Raspredelba na potencijalot pred i posle oblikuvaweto
Vistinskiot napon na koj se izloùva ~ovekot pri dopir e pomal od
E
d
za pad na naponot na preodnata otpornost zemja-stopalo, so ogled
na ograni~enata povr{ina na kontaktot. Spomenatata otpornost moè
da se smeta pribli`no ednakva na otporot na rasprostirawe na kru`na
plo~a so dijametar D
e
=0.16 m:

e
s
D
R
2

(2.4)
Za dopir kako na sl.2.1, koga pogodenata li~nost stoi so
sostaveni stopala, preodnata otpornost }e bide duplo pomala od
vrednosta dobiena so predhodniot izraz. Naponot na koj ~ovek }e bide
izloèn pri dopir, U
d
, moè soglasno so ekvivaletnata {ema na sl.2.2 da
se presmeta kako:

d
d
d
s
E
U
(2.5)
kade:

C
S
d
R
R
s
+
2
1
(2.6)
Parametarot R
c
predstavuva otpor na ~ove~koto telo na patot
noga-raka. Obi~no za R
c
se usvojuva vrednos pome|u 1000 i 3000
, nezavisno od patot na te~ewe na strujata kon zemjata. Za da se
dobijat rezultati na strana na sigurnosta, se koristi poniska vrednost.
Za R
c
=1000 , za s se dobiva:
+
3
10 5 . 1 1
d
s (2.7)
Naponot U
k
, koj se vospostavuva pome|u stapalata na ~ovekot
koga so ~ekor }e premosti potencijalna razlika E
k
, se odreduva,
soglasno sl.2.3, preku izrazot:

c
c
c
s
E
U
(2.8)
pri {to:

C
S
c
R
R
s + 2 1
(2.9)
Za R
c
=1000 vo predhodniot izraz se dobiva:
+
3
10 6 1
c
s (2.10)
Slika 2.2 Slika 2.3
3. Potrebni parametri za dimenzionirawe na
sistemite za zazemjuvawe
Sistemite za zazemjuvawe se dimenzioniraat spored termi~kite
opteretuvawa i naponite koi se javuvaat vo sistemite za zazemjuvawe.
Pri toa se pretpostavuva da postoe~}ite za{titni uredi i prekinuva~i
normalno funkcioniraat.
Za da moè da se izvr{i pravilno dimenzionirawe na
zazemjuvaweto potrebno e da bidat poznati specifi~niot otpor na tloto,
materijalot od koj se izraboteni metalnite elementi na zazemjuva~ot,
oblikot na zazemjuva~ot odnosno negovite geometriski karakteristiki,
maksimalnata struja niz zazemjuva~ot i kriteriumite za bezbednost.
3.1. Specifi~na elektri~na otpornost na zemjata
3.1.1 Elektri~en otpor na zemjata
Zemjata pretstavuva sloèn sprovodnik na elektri~na struja
sostaven od najrazli~ni elementi so najrazli~ni provodni karakteristiki.
Zemjata e vsu{nost porozno tlo sostaveno od: tvrdi, te~ni i gasoviti
elementi.
Tvrdi elementi se:
Mali ~esti~ki na razli~ni minerali-proizvod na raspa|awe na
stenite a isto taka humus - organski ~esti~ki na po~vata. Dimenziite
na tie ~esti~ki se od nakolku mikroni do eden milimetar.
Te~ni elementi na zemji{teto se:
Vodata i nejzinite rastvori, koi moàt da bidat vo sklop na tvrdite
ili gasovitite elementi. Vodata moè da ja sretneme vo dve sostojbi
vrzana ili slobodna.
Vrzanata voda se javuva vo site tenki vodeni obvivki na tvrdite
~esti~ki na zemjata. Ova ja objasnuva osobinata na povr{inskite
~esti~ki na zemjata koi kako elektri~no nezasitni centri gi privlekuvat
jonite na rastvorenite soli sprema povr{inskite molekuli.
Slobodna voda e voda koja ne povrzana so ~esti~kite na
zemjata i moè slobodno da se dviì niz zemjata.
Gasovito ~estici na zemjata se :
Voduh i vodena parea sodràni vo slobodna voda , kako i razni
gasovi vo zemjata.
Elektri~en otpor na zemjata se karakterizira so specifi~en otpor
, koj pretstavuva otpor na 1m
3
zemja. Edinica za specifi~en otpor e
[ m] ili [ m]. ( 1 m =100 cm)
Vrednosta na oscilira vo mnogu {iroki granici i zavisi od
pove}e faktori i toa: vla`nosta na zemjata, sostavot na zemjata ,
vnatre{niot pritisok na zemjata, temperaturata kako i godi{noto
vreme.
3.1.2 Zavisnost na od vla`nosta
Zemjata vo ~ij sostav na primer ima pesok, glina, humus, i drugo
vo apsolutna suva sostojba ima dosta visok specifi~en otpor pove}e od
10
6
[ m] t.e se javuva prakti~no kako izolator. Toa vaì i za zemja koja
sodrì kako mali taka i pogolemi koli~evstva rastvorlivi materijali , suvi
soli, nerastvorlivi kiselini, bazi i dr.
Koga zemjata }e se navla`ni specifi~nata otpornost silno se
zolemuva i toa poradi provodnosta na dobienite pri toa rastvori, a i
poradi provodnosta na samata voda. No i vo slu~ai koga vodata ima
dosta golema specifi~na otpornost (>10
6
), specifi~niot otpor na tloto
silno se namaluva.
Od izloènovo sleduva deka prodnosta na zemji{teto direktno
zavisi od zemjeniot rastvor. Kako vo sekoja provodna te~nost
zemjeniot rastvor se javuva kako elektrolit vo koj nositel na
elektricitetot se jonite, koi se rezultat na disocijacijata na molekulnite
soli, kiselini, i bazi pri rastvorawe na vodata.
Pod vlijanie na elektri~noto pole vo rastvorot se javuvaat
dvièwa na jonite sprema elektrodite, {to ja uslovuva i provodnosta na
zemjata. pri toa kolku e pogolem brojot na podvi`nite joni vo edinica
vreme i edinica povr{ina (pri dadena ja~ina na elektri~no pole i
temperatura na rastvor), vo tolku e pogolema strujata odnosno
provodnosta na zemjata.
Pri silni koncentracii na joni vo rastvor , {to sootvetstvuva na
pogolema sodrìna na rastvorlivi materii vo zemjata ili mala vla`nost ,
rastojanieto me|u jonite e malo i predizvikuva zaemni privlekuvawa i
nivna namalena podvi`nost , {to od svoja strana go zgolemuva
specifi~niot otpor na zemji{teto.
Pri slabi koncentracii na joni , {to sootvetstvuva na mala sodrìna
na rastvorlivi materii vo zemjata, ili pogolema koli~ina na voda vo
zemjata, brzinata na jonite e zna~itelno pogolema. No nivniot broj vo
edinica vreme niz edinica povr{ina e pomal, {to pak dava zgolemen
specifi~en otpor.
Zna~i specifi~niot otpor zavisi od kvalitetot na rastvorot. Treba
da se opredeli optimalen procent na vla`nost pri koj specifi~nata
otpornost e minimalna.
Vo prakti~ni uslovi silno namaluvawe na speifi~niot otpor na
zemjata imame pri zgolemuvawe na vla`nosta od 15 na 20 %.
Ponatamo{no zgolemuvawe na vlagata malku vlijae na specifi~niot
otpor .
Pri vla`nost pogolema od 70 - 80 %, specifi~niot otpor moè duri
i da se zgolemi poradi namaluvaweto na koncentracija na rastvor. Isto
taka i odnosot na vrzana i slobodna voda vo zemjata vlijae vrz
specifi~niot otpor na zemjata, i toa taka {to vrzanata voda ima
poizrazeno vlijanie otkolku slobodnata.
Na primer pri 100 % vla`nost na zemji{teto imame nekoj odnos
na vrzana i slobodna voda i nekoja vrednost na specifi~niot otpor. Ako
vla`nosta se namali za 50 %, vrzanata voda poradi nejzinata golema
energija na vrzuvawe }e ostane skoro ista kako i vo predhodniot sli~aj,
a slobodnata voda }e se namali za polovina. Vo ovoj slu~aj
specifi~nata otpornost nezna~itelno }e se namali.
3.1.3 Zavisnost na specifi~nata otpornost na
zemjata od temperatura
Temperaturata na zemji{teto se menuva vo zavisnost od pove}e
pri~ini, i vidno vlijae vrz specifi~nata otpornost na zemjata. Zemjata
koja sodrì vlaga se javuva kako elektrolit, vo koj vla`nosta vlijae vrz
specifi~nata otpornost.
Zgolemenata temperatura isto taka vlijae vrz specifi~niot otpor ,
i zna~ajno go namaluva. Ova se objasnuva so faktot {to zgolemenata
temperatura go zgolemuva stepenot na disocijacija na molekulite na
voda rastvoreni vo voda t.e. ja zgolemuva koncentracijata na joni vo
rastvorot, {to doveduva do smaluvawe na specifi~niot otpor. Ovaa
zakonitost vaì do momentot na isparuvawe na vla`nosta , posle
zgolemuva specifi~nata otpornost. Burnite isparuvawa na vlagata kako
i nivnata posledica zgolemuvawe na specifi~niot otpor se javuvaat pri
temperature povisoki od
o
100 C. Takvite zagrevawa se javuvaat
obi~no kako rezultat na golemi strui niz zazemjuva~ite. Gorniot sloj na
zemjata se su{i pod vlijanie na temperaturata na okolniot vozduh.
Zatoa zazemjuva~ite mora da se stavaat na dlabo~ini na 50 - 60 cm.
Pri
0
0 C vlagata vo zemjata zamrznuva, i vrednosta na
specifi~niot otpor skokovito se menuva od vrednosta
voda
do
vrednost
mraz
. Do kolku e sodrìnata na soli vo vodata pogolema , i
razlikata me|u
voda
i
mraz
pogolema. Pri destilirana voda ove dve
vrednost na specifi~niot otpor se prakti~no ednakvi i iznasuvaat 10
8
-
10
9
[ cm]. Pri ponatamo{no sniùvawe na temperaturata ,specifi~niot
otpor raste.
Na slika 3.1 e dadena zavisnosta na specifi~nata otpornost od
vla`nosta , a na slika 3.2 zavisnost na specifi~nata otpornost od
temperaturata.
Slika 3.1 i 3.2 Zavisnost na specifi~na otpornost od vla`nost i
temperatura
Vo reoni na ve~en mraz , slojot na mraz se prostira na
golemi dlabo~ini i toa do nekolku desetina metri pa specifi~nata
otpornost prakti~no e konstantna. Samo vo gornite 0.5 - 4.5 metri
ima razliki izme|u leten i zimski period. Letno vreme doa|a do
izvesno topewe na mrazot, pa specifi~nata otpornost se
namaluva , dodeka zimno vreme temperaturata na gorniot sloj e
poniska od temperaturata na podlabokite sloevi , pa i specifi~nata
otpornost e pogolema.
Na slika 3.3 e dadena zavisnosta na specifi~niot otpor od
dlabo~ina H, i toa krivata 1 za leten, a krivata 2 za zimski period.
Slika 3.3 Zavisnost na specifi~nata elektri~na otpornost od
dlabo~ina H
3.1.4 Vlijanie na sostavot na zemji{teto vrz
specifi~nata otpornost
Razlikuvame mnogu tipovi na zemji{te: glina, ilova~a, pesok,
crnica, treses, peskovita glina i dr., so razli~ni fizi~ki strukturi i hemiski
svojstva. Sostavot na zemji{teto ne vlijae direktno na specifi~niot
otpor bidej}i potpolno suva zemja e prakti~no isolator. No razli~ni
sostavi na zemja vlijaat vrz specifi~niot otpor preku : sodrìnata na
rastvorlivi materii, disperziona sposobnost, i sposobnost za zadrùvawe
na slobodna voda. Disperzionata sposobnost go uslovuva odnosot na
vrzana i slobodna voda ,a toj vlijae vrz specifi~nata otpornost.
Sposobnosta na zemjata za vpivawe na vlaga e razli~na kaj razli~ni
sorti na zemja.
Karakteristikite na najva`nite sostavni elementi na zemji{teto se :
Glina - se sostoi od sitni ~estici (dijametar 0.05 mm), so vodata
obrazuva plasti~na masa koja dobro ja zadrùva vlagata. Bogata e so
soli, bazi i kiselini kako i so golema koli~ina na vrzana voda. Pri
normalna
vla`nost ima relativno mala specifi~na otpornost, pa e dobra za
postavuvawe na zazemjuva~i.
Pesok - sodrì prete`no kvarc,glina i izvesni rudi na èlezo. Ima
mala koli~ina na vrzana voda i rastvorlivi materii, pa i specifi~nata
otpornost e golema.
Crnica - e po~va so dobra sodrìna na humus (do 18 %) koj e
produkt na mikrobiolo{ki dejstva na organski materii vo zemjata. Dosta
e bogata so rastvorlivi materii i ~esto ima visok stepen na disperzija
poradi {to sodrì golemi koli~estva na vrzana voda. Vo odnos na
specifi~niot otpor sosema blisku do glinata.
Vo tabela 3.1 se dadeni pribli`nite vrednosti na specifi~nata
otpornost na razli~ni zemji{ta i voda.
Tabela 3.1 pribli`ni vrednosti na specifi~nata otpornost
Vid na zemja
( x
6
10 m)
pri vla`nost
10 - 20 %
Glina 0,8 7 4
Ilova~a 4 15 10
Pesok 40 70 70
Peso~na glina 15 40 30
Treset 1 3 2
Crnica 0,9 53 20
Ba{tenska zemja 1,5 6 4
Kamenita zemja 15 40 -
Karpi 200 400 -
Morska voda 0,02 0,1 -
Re~na voda 1 10 -
Ezerska voda 4 5 -
Podzemna voda 2 7 -
3.1.5 Vlijanie na stepenot na vzaemno
nalegnuvawe na zemjata vrz specifi~niot otpor
Stepenot na nalegnuvawe me|u ~esticite na zemjata direktno
vlijae vrz specifi~niot otpor bidej}i pri podobro nalegnuvawe
is~eznuvaat praznite prostranstva ,i so toa provodnosta na zemji{teto
e pogolemo. Na primer pri zgolemuvawe na pritisokot na zemjata od
0.5 na 2 2
T
m
, specifi~niot otpor se namaluva 10 - 40 % zavisno od
sostavot na zemjata. Zatoa pri prakti~na izvedba na zazemjuva~ite
treba da se void smetka za nabivaweto na zemjata. So toa moè da se
postigne namaluvawe na specifi~niot otpor i toa:
Kaj crnica do 45%
Kaj glina 10 - 30%
Kaj pesok 5 - 15%
3.1.6 Zavisnost na specifi~niot otpor od
godi{nite vremiwa
Vo razli~ni godi{ni vremiwa se menuvaat atmosferskite uslovi,
temperaturata, vla`nosta pa i sodrìnata na rastvoreni materijali vo
zemjata. Na toj na~in i godi{nite vremiwa vlijaat vrz goleminata na
specifi~niot otpor.
Zna~i i klimatskite uslovi koi za razli~ni mesta se razli~ni se od
bitno zna~ewe za goleminata na specifi~niot otpor. No nivnoto vlijanie
ne e ednakvo za site zazemjuva~i ,tuku zavisi od dlabo~inata na
vkopuvawe na istite. Podlaboko vkopanite zazemjuva~i se daleku
postabilni vo odnos na specifi~niot otpor.
Na slika 3.4 e dadena promenata na specifi~niot otpor za vreme
od edna godina , pri dlabo~ini na vkopuvawe H = 0.7m i 2.5m.
Slika 3.4 Promena na elektri~niot otpor vo tekot na edna godina
Pri proektirawe na zazemjuva~ite neophodno e da se poznavaat
gornite promeni za da moè da se opredeli najverojatnata vrednost na
specifi~nata otpornost t.e. da se opredeli koeficientot na verojatnost
( t.n. sezonski koeficient ) so kogo poznavaj}i ja izmerenata vrednost
na specifi~niot otpor koj se dobiva pri merewe pri sredna vla`nost
moè da se dobie najverojatnata vrednost za specifi~nata otpornost i
toa :

i

(3.1)
Za razli~ni reoni e razli~no i se dobiva vrz baza na soodvetni
prou~uvawa.
3.2. Izbor na materijali i preseci na zazemjuva~ot
Izbor na materijalot i presekot na zazemjuva~ot e predmet na
pove}e standardi, propisi i tehni~ki preporaki. Bitno e da se site ovie
me|usebno usoglaseni, samo {to nekoi davaat prednost na eden, a
drugi na drug materijal, zavisno od vrstata na instalacijata ili
postrojkata. Upotrebeniot materijal i na~inot na izvedba moraat da
bidat takvi da zazemjuva~ot gi izdrì mehani~kite napregawa i posle
dejstvoto na korozija.
Zabele{ka: spored tehni~kite preporaki od "Izvedba na
zazemjuvawe vo distrubitivni transformatorski stanici 35/10 kV, 35/20
kV, 10/0.4 kV, 20/0.4 kV i 35/0.4 kV", za izvedba na zazemjuvawe na
transformatorski stanici koi direkno se postavuvaat vo zemja,se
koristat:
-Kako horizontalen zazemjuva~: bakarno jaè so najmal presek
od 35 mm
2
. So isklu~ok, moè da se koristat i zazemjuva~i od
pocinkovan ~elik so poln kruèn presek na pre~nik od 10 mm, so sloj
od cink najmalku od 70 mm. Za direkno postavuvawe na zazemjuva~ot
vo zemja, spored navedenata preporaka, ne se prepora~uva primena
na lentesti ~eli~ni pocinkovani zazemjuva~i.
-Kako vertikalen zazemjuva~: pocinkovana cevka so najmal
pre~nik od 63.5 mm ili pocinkovani stapesti zazemjuva~i so najmal
pre~nik od 24 mm, najmala dolìna od 3 m.
3.3. Oblikuvawe i izveduvawe na zazemjuva~ite
Zazemjuva~ot se oblikuva taka da, vo zavisnost od raspolo`liviot
prostor, rasporedot na opremata i drugite uredi koi se zazemjuvaat,
kako i od vidot na zemjata, se postignat najpovolni vrednosti na
otporot na rasprostirawe na zazemjuva~ite i naponot na dopir i ~ekor.
Ako zazemjuva~ot se izveduva vo oblik na mreà na horizontalno
postaveni provodnici, site zazemjeni metalni masi na podra~je na
zazemjuva~ite mora da se nao|aat vnatre vo nadvore{niot okvir na
zazemjuva~kata kontura i da bidat odale~eni najmalku 1 m od ovoj
okvir vo horizontalen pravec.
Horizontalnite zazemjuva~i se postavuvaat vo zemja na
dlabo~ina pogolema od 0.51 m.
Stapestite zazemjuva~i se postavuvaat vertikalno vo zemja.
Nivnata primena e opravdana koga podlabokite sloevi na zemjata vo
koj se postavuvaat imaat specifi~na elektri~na otpornost koja e
pomala od specifi~nata elektri~na otpornost na pogornite sloevi. Ako
zazemjuva~ot se sostoi od pove}e stapesti zazemjuva~i tie treba da
bidat me|usebno odale~eni najmalku onolku kolku iznesuva nivnata
dvojna dolìna.
Zazemjuva~ot mora da bide vo dobar kontakt so zemjata vo koja
se postavuva. Kaj kamenesta ili pesokliva zemja vo rovot za
postavuvawe na zazemjuva~ite se stava provodna zemja ili nekoj drug
dobar provoden materijal, taka {to provodnikot na zazemjuva~ot leì
vo taa zemja ili vo toj materijal.
3.4. Struja merodavna za dimenzionirawe na
zazemjuva~ot
3.4.1 Raspredelba na strujata vo sistemot na
zazemjuvawe
Za dimenzionirawe na zazemjuvawe na TS za visok/sreden
napon, obi~no kriti~ni se defektite na strana na mreàta so visok
napon, bidej}i ovie po pravilo se efikasno zazemjeni i imaat zna~itelni
strui na zemjospoj.
Raspredelbata na strujata vo sistemot na zazemjuvawe na TS za
slu~aj na zemjospoj na strana na visok napon e prikaàna na slika 3.5.
slika 3.5.
Na slikata kaj trofaznite elementi e prikaàn tekot isklu~ivo na
nultata komponenta na strujata bidej}i ovie, kako {to e poznato, ja
odreduvaat vrednosta na strujata vo sistemot na zazemjuvawe.
Nacrtan e samo eden napoen (vozdu{en) vod i eden izleguva~ki
sredno-naponski (kablovski) vod, poradi ednostavnost. Analizata
izvedena za razgleduvaniot slu~aj, lesno, kako }e se pokaè, se
primenuva i za slu~aj na pove}e vodovi na dvete naponski nivoa,
vozdu{ni ili kablovski.
slika 3.6.
Vo prakti~nite presmetki ~esto se presmetuva naponot preku
rezultantniot otpor na rasprostirawe na povrzanite zazemjeni delovi
(sl.3.6):

( )
e k k v v u
Z I r I r U +
0 0
3 3 (3.2)
kade:

1
1 1 1

,
_
+ +
k v
u
e
Z Z R
Z (3.3)
Izvedenata relacija lesno se prisposobuva za slu~aj koga od TS
poa|aat pogolem broj na vozdu{ni i kabelski vodovi, na dvete naponski
nivoa.
Taka za strujata na zazemjuva~ot moè da se napi{e:

i i
u
i
i i
z
Z
R
I r
I
1
1
3
0
(3.4)
Sumata |i opfa}a site vodovi koi poa|aat od postrojkata.
4. Prakti~ni izrazi za presmetka na otporot
na rasprostirawe na poedine~ni
zazemjuva~i
Izrazite za presmetka na otporot na rasprostirawe na poedine~ni
zazemjuva~i navedeni se vo tabela 4.1.
tabela 4.1.Izrazi za presmetka na otporot na rasprostirawe
tabela 4.2.Izrazi za presmetka na otporot na rasprostirawe
4.1. Presmetka na karakteristi~nite golemini na
sloènite zazemjuva~i
Karakteristi~nite golemini na mreàsti horizontalni zazemjuva~i i
mreàsti zazemjuva~i so vertikalni elementi moè dobro da se
procenat so primena na prakti~ni formuli od poluemperiski karakter.
Vo ovoj del }e bidat navedeni izrazi za presmetka na otporot na
rasprostirawe i naponite na dopir i ~ekor, koi se rezultat na najnovite
istraùvawa, za slu~aj koga zazemjuva~ot e postaven vo homogena
zemja i za slu~aj koga zemjata e dvoslojna.
Za poednostavno izlagawe najprvo }e bide naveden spisok na
koristenite oznaki:
S-povr{ina koja ja pokriva zazemjuva~ot;
N-broj na okca na mreàta;
1
,
2
-specifi~na otpornost na gorniot,odnosno dolniot sloj na
po~va;
h-dlabo~ina na postavuvawe na mreàta;
d-pre~nik na provodnikot na mreàta;
n-broj na paralelni provodnici vo eden pravec(vo slu~aj na
razli~en
broj na poedini pravci se zema sredna geometriska vrednost);
D-sredno rastojanie pome|u sosednite provodnici vo mreàta :
N S D / (4.1)
L-dolìna na provodnikot na mreàta;
l-dolìna na eden vertikalen element;
n
v
-broj na vertikalni elementi na mreàta;
L
v
-dolìna na vertikalnite elementi;
I
z
-struja koja od zazemjuva~ot se odveduva vo zemja;
R
zh
-otpor na rasprostirawe na zazemjuva~ot za slu~aj da
po~vata e
homogena (=
1
);
R
zn
-otpor na rasprostirawe na zazemjuva~ot za slu~aj da
po~vata e
dvoslojna;
E
mh
-maksimalen napon na dopir za slu~aj da po~vata e
homogena
(=
1
);
E
mn
-maksimalen napon na dopir za slu~aj da po~vata e
dvoslojna;
E
ch
-napon na ~ekor za slu~aj da po~vata e homogena (=
1
);
E
cn
-napon na ~ekor za slu~aj da po~vata e dvoslojna;
H-debelina na gorniot sloj na po~vata vo dvoslojna po~va.
4.2. Presmetka na karakteristi~nite golemini za
zazemjuva~i postaveni vo homogena po~va
Presmetka na otporot na rasprostirawe:
a) mreàst zazemjuva~ so kvadraten i pravoagolen oblik:
,
_

N
S
S
R
zh
2400
log 13 . 0
10
(4.2)
b) mreàst zazemjuva~ so vertikalni elementi rasporedeni dol`
obemot na mreàta:
2 . 0 45 . 0 1
2400
log 13 . 0
10

,
_
,
_

S
l
S
l
N
S
S
R
zh

(4.3)
Presmetka na maksimalen napon na dopir :

em
z
im m mh
L
I
K K E
(4.4)
( )
( )
1
1
]
1
,
_
,
_

+
+

1 2
8
ln
4 8
2
16
ln
2
1
2 2
n K
K
d
h
d D
h D
d h
D
K
h
ii
m

(4.5)

( )
'
n
i i
n
K
/ 2
2
1
, 1
(4.6)

h K
h
+ 1 (4.7)
K
im
-faktor na neramnomerna raspredelba na strujata:

n K
im
+ 172 . 0 656 . 0
(4.8)
L
em
-ekvivalentna dolìna na provodnikot:

v em
L L L + 15 . 1
(4.9)
Presmetka na naponot na ~ekor:

es
u
is s ch
L
I
K K E
(4.10)

1
]
1
+
+
+

D
W
h D h
K
s
1
2
1 1
(4.11)

'
>
2 , 0
2 ,
2
1
l n 9 . 0 5 . 0
n
n
n
W (4.12)

n K
is
+ 047 . 0 94 . 0
(4.13)

v es
L L L + 2
4.3. Presmetka na karakteristi~ni golemini za
zazemjuva~ vo gorniot sloj na dvoslojna
po~va
Presmetka na otporot na rasprostirawe:
v) mreèst zazemjuva~ so kvadraten i pravoagolen oblik:
zh g zn
R C R
(4.14)

x
g
C

,
_
1
2
(4.15)
'
,
_
5 1 ,
1 0 0 0
l o g l o g 2 . 0 3 1 6 0 l o g 1 2 . 0
1 2 . 0 ,
4 4
l o g 1 4 . 0
1
2
1 0 1 0 1 0
1
2
2
1 0
S
H S N
H
S N
x (4.16)
g) mreàst zazemjuva~ so vertikalni elementi rasporedeni dol`
obemot (usvoeno e da dolìnata na vertikalnite elementi e ednakva
dvostrukata debelina na gorniot sloj):
zh R zn
R C R
(4.17)

1 2
76 . 0
1
2
,
,
_
R
C (4.18)
Presmetka na maksimalnite naponi na dopir:
(relaciite vaàt i za mreàsti i za kombinirani zazemjuva~i
pod uslov da dolìnata na vertikalnite elementi poedine~no
ne e pogolema od 3 m)

mh m mn
E C E
(4.19)
C
m
-korekcionen faktor poradi nehomogenost:

x
m
C

,
_
1
2
(4.20)
( ) ( )
( )
'
>
<

2 1 0 1 0
1 2 1 0
2
1 0 1 0
, 6 . 4 l o g 1 6 . 0 l o g 1 2 . 0
,
6
l o g 5 . 0 l o g 5 3 . 3 l o g 0 4 2 . 0
H S N
H
N H
x
(4.21)
Presmetka na napon na ~ekor:

ch s cn
E C E
(4.22)

1
2
10
log 7 . 0 1
+
s
C
(4.23)
4.4. Presmetka na strujata I
z
Strujata koja preku zazemjuva~ot na postrojkata vo efikasno
zazemjena mreà se odveduva vo zemja,se odreduva preku izrazot:

z
e
k
k
k z
R
Z
I r I
0
3
(4.24)
kade se:
k
r
-redukcionen faktor na nadzemnite ili kabelskite vodovi
koj vleguvaat vo postrojkata;
k
I
0
-nulta komponenta na strujata koja,za slu~aj na
zemjospoj vo postrojkata,te~e po vodot k;

1
1 1

,
_
+

k k z
e
Z R
Z (4.25)
k
Z -impedansa na za{titnoto jaè ili pla{tot na kabelot
kako zazemjuva~.
4.5. Redukcionen faktor
So redukcioniot faktor se zema vo predvid i vlijanieto na
paralelnite zazemjeni provodnici, kako {to se obvivkite na kablite,
za{titnite jaìwa na nadzemnite vodovi, metalnite cevkovodi, {ini i
drugi zazemjeni delovi.
Da ozna~ime so e provodnik na energetski vod,a so k paralelen
metalen provodnik vo zemja, zazemjen na dvata kraja. Neka
ek
Z
e me|
usebna impedansa na provodnikot na energetskiot vod i provodnikot k,
a
k
Z
sopstvena impedansa na provodnikot k. Parametarot
ek
Z
moè
da se presmeta kako:

( ) l M j R Z
z ek
+
(4.26)
kade se:

8 4
1
f R
z
(4.27)

a
D
M
e
ln
2
(4.28)

f
D
e

658
(4.29)
D
e
-rastojanie pome|u provodnikot i ekvivaletniot fiktiven
provodnik so koj se zamenuva vlijanieto na povratnite strui vo zemjata;
-specifi~na elektri~na otpornost na zemjata;
f-frekvencija na strujata na zemjospoj (
f 2
);
a-me|usebno rastojanie na paralelno vodenite provodnici;
l-dolìna na paralelnoto vodewe;
-magnetna permeabilnost na vozduhot i zemja(
o
=4 10
-
7
H/m).
Ako provodnikot k e pla{t na energetski kabel, me|usebnata
impedansa mora da gi opfati i otporite na rasprostirawe na
zazemjuvawata na kraevite na kabelot, poradi toa {to tie se zaedni~ki
za konturi koi so zemjata gi pravat provodnikot i pla{tot. Vo
spomenatiot slu~aj }e bide:

( )
zz z ek
R l M j R Z + +
(4.30)
kade R
zz
e zbir na otpornostite na zazemjuvawe na kraevite.
Impedansata
k
Z
za provodnici so kruèn presek moè da se
presmeta kako:

l
r
D
j l R R Z
k
e
z k k

,
_
+ + ln
2 8
2 1
1
(4.31)
kade se :
R
1k
-otpor na provodnikot k koj gi opfa}a i preodnite otpori
na zazemjuvawe na kraevite;
1
,
2
-magnetna permeabilnost na provodnikot i vozduh i
zemja;
r
k
-radius na provodnikot.
Prviot ~len vo zagradata predstavuva sopstvena induktivnost na
provodnikot od magnetniot fluks koj se sozdava vo vnatre{nosta na
provodnikot, a vtoriot ~len sopstvena induktivnost na konturata
provodnik -zemja od nadvore{niot fluks. Dokolku
1
=
2
= izrazot
moè da se napi{e kako:

l
r
D
j R Z
k
e
k k

+
'
ln
2
(4.32)

l R R R
z k k
+
1 (4.33)

k k
r r 78 . 0
'
(4.34)
Za f=50 Hz i =
0
se dobiva:

'
10
log 1445 . 0
k
e
k k
r
D
l R Z +
(4.35)
kade l e izrazen vo km.
Ako provodnikot k e provodna obvivka na energetskiot kabel ili
za{titno jaè na nadzemen energetski vod, redukcioniot faktor se
presmetuva preku izrazot:

k
ek k
Z
Z Z
r

(4.36)
Za kabelski vod vaì, bidej}i provodnikot i obvivkata se vrzani za
isti zazemjuvawa na kraevite, a pla{tot na kabelot e dovolno tenok da
reaktansata poradi fluksot vnatre vo pla{tot moè da se zanemari:
p ek k
R Z Z
(4.37)
kade R
p
e otpor na pla{tot.
Za kabli koi nemaat mehani~ka za{tita od ~eli~na lenta i ~ij
pla{t e izveden od nemagneten materijal, na osnova na prethodnite
formuli se dobiva:

( ) ( )
2 2
1
l X l R R
R
r
k z k
p
+ +
(4.38)
kade se:

km
r
D
r
D
X
k
e
k
e
/ , log 1445 . 0 ln
2
10
0

(4.39)
r
k
-sreden radius na pla{tot.
Kaj nadzemniot energetski vod, bidej}i do zemjospoj po pravilo
doa|a na stolbovite, zazemjuvaweto na za{titnoto jaè i na fazniot
provodnik na kraevite e zaedni~ko, kako i kaj kablite.
Na osnov na predhodnite formuli za nadzemen vod e :
,
_
+
4
ln
2
0 r
k
zj ek k
r
a
j l R Z Z

(4.40)
kade se:
r
-relativna magnetna permeabilnost na za{titnoto jaè;
R
zj
l-otpor na za{titnoto jaè;
a-sredno geometrisko rastojanie na za{titnoto jaè i fazniot
provodnik:

3
c b a
d d d a (4.41)
d
a
,d
b
,d
c
-rastojanija na za{titnoto jaè od soodvetniot fazen
provodnik na edna od delnicite na prepletuvawe.
So ogled na prethodnite formuli redukcioniot faktor na za{titnoto
jaè e ednakov na:

( ) ( )
( ) ( )
2
10
2 2
1
2
10
2 2
11 . 0 log 1445 . 0
11 . 0 log 1445 . 0
,
_
+ + +
,
_
+ +
r
k
e
z k
r
k
zj
r
D
l l R R
r
a
l l R
r
(4.42)
kade l e dadeno vo km.
Za kabli so armatura od ~eli~ni lenti impedansata se
presmetuva kako:

l Z l jX l R R Z
a k z k k
+ + +
1 (4.43)
uz pa k
R R R +
1 (4.44)
1
1 1

,
_
+
a p
pa
R R
R -ekvivalenten otpor na pla{tot i
armaturata.
So R
zz
e ozna~en zbirot na otporite na zazemjuvawe na kraevite
na kabelot.
Otporot R
a
na armaturata se presmetuva od izrazot:

T
T
T T
a
Fe a
b
l
d nb
d
R

,
2
(4.45)
kade se :
d
a
-sreden dijametar na krivinata {to ja pravi lentata;
T
-~ekor na vitkawe na lentata;
n-broj na lenti;
b
T
-{irina na lentata;
d
T
-debelina na lentata.
Parametarot e obi~no okolu 0.75.
Iimpedansata l Z
a
e posledica od magnetnoto vlijanie na
armaturata i zavisi od vrednostite na magnetnoto pole koe se
vospostavuva vo armaturata. Vkupnoto vlijanie na jadroto od
magneten materijal na elektri~noto kolo koe go opfa}a moè, koga se
raboti samo so osnovni harmonici na goleminite na elektri~noto kolo,
da se prikaè so kompleksnata magnetna permeabilnost:

" '
0
" '
ra ra a a a
j j
(4.46)
a
"
gi odrùva gubitocite vo magnetniot materijal poradi Fukovite
strui i histerezisot,a
a
'
induktivno vlijanie.
Za impedansata l Z
a
moè da se napi{e:

l jx l r l Z
a a a
+
(4.47)

T
a
a a
d
d
n
r
"
(4.48)
T
a
a a
d
d
n
x

'
(4.49)
Redukcioniot faktor na kabelot so armatura, na osnov na
predhodno izloènoto, se presmetuva spored izrazot:

( ) ( )
2 2 2
1
l x X l r l R R
R
r
a k a z k
pa
+ + + +
(4.50)
5. Nadzemni vodovi vo sistemot za
zazemjuvawe
5.1. Napon i struja na za{titnoto jaè
Da razgleduvame nadzemen vod koj povrzuva dve postrojki, 1 i 2, i koi
imaat za{titno jaè na celata dolìna (sl 5.1).
slika 5.1. Zemjospoj vo postrojka so nadzemen vod
Ako vo postrojkata 1 dojde do zemjospoj, na zazemjuva~ot na
taa postrojka }e se pojavi napon
1
U poradi koj po za{titnoto jaè
prema postrojkata 2 }e prote~e struja
1
I .Vo postrojkata 2 }e prote~e
struja
2
I koja na impedansata na zazemjuvawe
2
Z na postrojkata }e
predizvika napon
2
U (sl.5.1.) Kako {to e poznato, za presmetka na
goleminata na zazemjuva~kite sistemi merodavna e trostrukata nulta
komponenta na strujata na defekt
0
3 I , bidej}i ovaa se odveduva
preku spomenatiot sistem. Koristej}i ja vrskata pome|u spomenatite
golemini moè da se analizira preku elektri~nata {ema na sl. 5.2.Na sl.
5.2. se :

( ) g n sh Z Z
eq

(5.1)

s
e
s
e
s
e
s
e
R
Z
R
Z
R
Z
R
Z
g
,
_
,
_
+ +
+
2
2 2
1 ln
(5.2)
e
Z -impedansa na za{titnoto jaè na eden raspon;
n-broj na raponi;
R
s
-otpor na zazemjuvawe na stolbovite.

( ) g sh
Z
Z
e
(5.3)

s
eq
R
g n
th
Z
Y

2
1
2
1
(5.4)
Slika 5.2. Ekvivalentna {ema za postrojkata od slika 5.1.
Ako e:

{ } g
n
Re
5 . 1
>
(5.5)
funkcijata
2
g n
th ima vrednost blisku 1, pa poradi toa vaì:

e s
e e
s
eq
Z R
Z Z
Z
R
Z
Y
+
,
_
2
2 2
1
2
1
(5.6)

e s
e
e s
e e
eq
z
Z R
Z
Z R
Z Z
Y
Z + +
,
_
+
2 2 2
1
2
(5.7)
Bidej}i e s e
Z R Z << 2
:

e s z
Z R Z (5.8)
koga e ispolnet uslovot
{ } g
n
Re
5 . 1
>
impedansata
eq
Z
vo
ekvivalentnata {ema na sl.5.2 stanuva tolku golema da moè da se
izostavi od {emata, taka da {emata go dobiva izgledot kako na
sl.5.3.Kako se gleda, prilikite na krajot od vodot nemaat vlijanie edni na
drugi.Impedansata
z
Z obi~no se narekuva impedansa na
zazemjuvawe na za{titnoto jaè na vodot.Strujniot izvor ( )
0
3 1 I r
postoi samo ako po vodot te~e nultata komponenta na strujata.
Vlijanieto na impedansata na zazemjuvaweto postoi sekoga{.

slika 5.3 Ekvivaletna {ema za dolgi vodovi
5.2. Kabli vo sistemite za zazemjuvawe
5.2.1 Kabli so provodena nadvore{na obvivka
Na slikata 5.4. prikaàn e slu~aj koga zazemjuvawata na dve
postrojki se povrzani preku pla{tot na kabelot.

slika 5.4. Zazemjuvawe na postrojki povrzani preku pla{tot na
kabelot
Koga }e nastane zemjospoj vo postrojkata 1, na zazemjuvaweto
na ovaa postrojka se vospostavuva potencijal (napon) U
1
. Del od toj
potencijal se prenesuva, preku pla{tot na kabelot, na zazemjuvaweto
na postrojkata na drugiot kraj od kabelot. Preneseniot napon,ozna~en
so U
2
,obi~no se narekuva izlezen potencijal. Izlezniot potencijal ~esto
e kriti~en za proektirawe na sistemite za zazemjuvawe na postrojki vo
distributivna mreà.
Koeficientot na izlezniot potencijal preku pla{tot moè da se
presmeta spored izrazot:
( ) ( ) l sh
Z
Z
l ch
U
U
k
i

2
1
2
1
+

(5.9)
kade se:
y z
z
-podol`na impedansa na pla{tot na kabelot;
y
-popre~na impedansa preku koja strujata se odveduva
vo okolnata po~va. Ovaa admitansa ima prakti~no ~isto konduktiven
karakter i moè da se smeta ednakva na odvodnosta na horizontalno
poloèn zazemjuva~:

( ) m S
HD
l
g y /
ln
1

(5.10)
l-vkupna dolìna na kabelot;
H-dlabo~ina na vkopuvawe;
D-nadvore{en pre~nik na provodniot pla}t;

Z
-karakteristi~na impedansa:

g
z
Z
(5.11)
2
Z -impedansa na zazemjuvaweto na postrojkata na krajot
na kabelot 2.
Impedansata na zazemjuvaweto na kabelot, definiran so odnosot
1 1
/ I U (sl.5.4.), e ednakva na:

( ) ( )
( ) ( ) l ch
Z
Z
l sh
l sh
Z
Z
l ch
Z Z
z

2
2
+
+
(5.12)
Prethodnite izrazi moàt da se uprostat kaj dolgite i kratkite
kabli,sli~no kako kaj nadzemniot vod.
Grani~nata dolìna na kabelot po~nuvaj}i od onaa za koja vodot
moè da se smeta kako dolg se odreduva so izrazot:

a
l
d
5 . 1
(5.13)
kade so a e ozna~en realniot del na konstanta .
Kaj dolgite vodovi e:

2
1
2
Z
Z
e
k
al
i
+
(5.14)
i

Z Z
u

(5.15)
Grani~nata dolìna na kabelot do koja moè da se smeta za
kratok vo presmetkite za zazemjuvawe se odreduva od uslovot:

45 . 0
k
l
(5.16)
Kaj kratkite kabli e:

2
1
1
Z
l z
k
i
+
(5.17)
i

gl Z
l z Z
Z
z
2
2
1 +
+
(5.18)
5.2.2 Kabli so izoliran metalen pla{t
Neka dol` razgleduvaniot kabel se nao|aat n TS. Impedansata na
pla{tot na kabelot na delnica pome|u dve sosedni TS e
1
Z , a
impedansata na zazemjuvawata na TS e
2
Z .
Koeficientot na izlezniot potencijal kaj k-tata TS moè da se
presmeta spored izrazot:
( )
( )
( ) g n ch
g k n ch
k
k i

(5.19)
kade e:
1
1
]
1
,
_
+ + +
2
2
1
2
1
2
1
2 1 ln
Z
Z
Z
Z
Z
Z
g (5.20)
Impedansata na zazemjuvawe e :

Z Z
z

(5.21)
pri {to karakteristri~nata impedansa e:

1 2
1
2
2
+
Z
Z
Z
Z
(5.22)
6. Dimenzionirawe na sistemite na
zazemjuvawe
6.1. Dimenzionirawe na sistemite na
zazemjuvawe spored termi~koto
opteretuvawe na provodnikot vo sistemot na
zazemjuvawe
Najgolemite dozvoleni trajni struii na provodnicite vo sistemot na
zazemjuvawe se dadeni vi tabela 6.1. Ako ne postoi opasnost od poàr,
vrednostite na struite od tabela 6.1. smeat da se zgolemat za 20%.
Najmal dozvolen presek na provodnikot vo sistemot na
zazemjuvawe (q
min
) pri kratkotrajno zagrevawe,se odreduva so
pomo{ na izrazot:
t I k q
min
(mm
2
) (6.1)
kade :
q
min
-najmal dozvolen presek na provodnikot (mm
2
) za struja I;
I - struja merodavna za toplotna presmetka (A);
t - traewe(s) na strujata ( I ) ;
k - faktor koj zavisi od vidot na materijalot na provodnikot
(mm
2
/kAs
2
) i toa:
za ~elik: k=15;
za bakar: k=6024.
Ako strujata na zemjospojot vremenski se menuva so ogled na
deluvawe na za{titata i avtomatskoto povtorno vklu~uvawe, najmaliot
dozvolen presek na provodnikot se odreduva so pomo{ na izrazot:
j j
n
j
t I k q

2
1
min (mm
2
) (6.2)
kade:
I
j
-struja niz provodnikot (kA) za vremenski interval(j);
t
j
-traewe(s) na vremenskiot interval(j);
n-broj na vremenski intervali.
Kaj provodnikot na zazemjuva~ot i zemjovodot koi na dvata
kraja se povrzani so zazemjuva~ot, za struja (I), odnosno struja (I
j
), vo
navedenite izrazi se zema polovina od vrednosta na strujata
merodavna za toplinska presmetka.
Komentar:Spored "Pravilnikot za tehni~ki normativi za
zazemjuvawe na elektroenergetski postrojki so nominalen napon nad
1000 V", vremetraeweto na zemjospojot (t) vo sekundi se odreduva za
uslovi na normalno deluvawe na za{titnite uredi i prekinuva~i. Vo
slu~aj na posledovatelno pojavuvawe na strujata na zemjospoj ( na
primer, poradi avtomatskoto povtorno vklu~uvawe), vremeto (t) se
dobiva kako zbir od poedine~nite vremiwa na traewe na
zemjospoevite, ako pauzite pome|u povtornoto vospostavuvawe na
strujata ne se podolgi od 0.5 s. Ako tie pauzi se podolgi od 0.5 s,
toga{ se zema vremetraeweto na eden zemjospoj.
Me|utoa spored tehni~kata preporaka "Proektirawe, izgradba i
odrùvawe na zazemjuvaweto na elektroenergetskite postrojki", koja
se primenuva vo praksa , presekot na provodnikot na zemjovodot,
sobirnite zemjovodi i zazemjuva~i vo postrojkite, se utvrduva za
vkupnata struja na zemjospojot (I) vo tranzienten period pri
vremetraewe na defektot od 1s. Toa zna~i da vo presmetkite se
presmetuva i vaèn faktor na sigurnost.
tabela 6.1. Najgolemi trajno dozvoleni struii na provodnicite vo
sistemite na zazemjuvawe
presek
(mm
2
)
najgolema trajno
dozvolena struja (A)
~elik Bakar
16 - 150
25 - 200
35 - 280
50 150 480
70 180 590
100 240 780
200 420 1380
6.1.1 Odreduvawe na strujata (I), odnosno
strujata(I
j
), merodavni za termi~ka presmetka
na sistemot na zazemjuvawe
Postapkata zavisi od na~inot na zazemjuvawe na neutralnata
to~ka vo mreàta.
Vo mreì so izolirana neutralna to~ka, provodnicite na
zazemjuva~ot ne se proveruvaat na termi~ko napregawe kaj
defektite. Ako ednofazniot zemjospoj vo mreàta se isklu~uva za
vreme koe ne podolgo od 2 h, sobirniot zemjovod i zemjovodite ne se
proveruvaat na termi~ko napregawa. Ako ednofazniot zemjospoj vo
mreàta se isklu~uva za vreme koe e podolgo od 2 h sobirniot
zemjovod i zemjovodite se dimenzioniraat:
1.Spored tranzientnata struja na dvofazniot zemjospoj vo
postrojkata, koja se presmetuva spored izrazot: I
2
= 0.85I
3
, kade I
3
e
tranzientna struja na trofazna kusa vrska za defekt vo postrojkata;
2.Spored strujata na ednofazen zemjospoj kaj trajna struja.
Vo mreì so kompezacija na struite na zemjospojot,
provodnicite na zazemjuva~ot ne se proveruvaat na termi~ko
napregawe kaj defektite. Sobirnite zemjovodi i zemjovodite se
proveruvaat na struja (I
2
). Vo postrojki so prigu{nica za kompezacija na
struite na zemjospojot, sobirniot zemjovod se proveruva i na trajna
struja:

2 2
G P k
I I I + (6.3)
kade I
P
e nominalna struja na prigu{nicata vo postrojkata, a I
G
e
aktivna komponenta na strujata na ednofazeniot zemjospoj na
mreàta, koja e ednakva na najmnogu 10% od kapacitivnata struja na
ednofazniot zemjospoj na mreàta.
Vo mreì so neutralna to~ka koja e direkno zazemjena ili
preku impedansa, sobirniot zemjovod i zemjovodite se
dimenzioniraat spored tranzientnata struja na ednofazniot zemjospoj.
Spored"Pravilnikot za tehni~ki normativi za zazemjuvawe na
elektroenergetski postrojki so nominalen napon nad 1000 V", struii
merodavni za presmetka na zazemjuvawe se: trostrukata vrednost na
nultata komponenta na strujata koja vo tranzienten period te~e vo
trofaznite elementi na elektroenergetskiot sistem (generatori,
energetski transformatori, vodovi) pri zemjospoj vo postrojkata. Me|
utoa, ako trostrukata vrednost na nultata komponenta na strujata,
koja na mestoto na defektot dotekuva od strana na energetskiot
trsformator, e barem 1.5 pati pogolema od zbirot na trostrukite
vrednosti na nultite komponenti na struite koi dotekuvaat vo
postrojkata po vodovite (sl.6.1), toga{ se presmetuva i raspredelbata
na struite vo sistemot na zazemjuvawe za zemjospoj na vodot nadvor
od postrojkata, a za presmetka e merodaven zemjospojot koj dava
pogolemi naponi na zazemjuvaweto.
6.2. Dimenzionirawe na sistemite na
zazemjuvawe spored dozvoleniot napon na
dopir i ~ekor
Spored odredbite vo "Pravilnikot za tehni~ki normativi za
1000 V",ako postrojkata neposredno napojuva javna(distrubitivna)
niskonaponska mreà, pri defekt vo postrojkata naponot na dopir koj se
javuva vo taa niskonaponska mreà i vo instalaciite na
potru{uva~ite(na pr. iznesuvawe na potencijalot preku neutralniot
provodnikna niskonaponskata mreà) ne smee da bide pogolem od
dozvoleniot napon na dopir (U
doz
), vo zavisnost od vremetraeweto (t) na
zemjospojot (defektot):
U
doz
= 1000 V za t 0.075 s
U
doz
=75/t V za 0.075 s t 1.153 s
U
doz
= 65 V za t > 1.153 s
Kako {to e kaàno, vremetraeweto na zemjospojot (t) vo sekundi
se odreduva za uslovi na normalno deluvawe na za{titnite uredi i
prekinuva~i. Vo slu~aj na posledovatelno vospostavuvawe na strujata
na zemjospoj ( na pr. poradi avtomatsko povtorno vklu~uvawe),
vremeto (t) se dobiva kako zbir na poedine~nite vremetraewa na
zemjospoevite ako pauzite pome|u povtornoto vospostavuvawe na
strujata ne se podolgi od 0.5 s.Ako pauzite se podolgi od 0.5 s,se zema
vremetraeweto (t) na eden zemjospoj.
Naponot na dopir (U
d
) e del od potencijalnata razlika na dopir na
koja e izloèn ~ovekot pri dopir. Naponot na dopir e pomal od
potencijalnata razlika na dopir (E
d
) za padot na napon na prelaznata
otpornost na kontaktot stopalo-telo, i se presmetuva spored izrazot:

+
3
10 5 . 1 1
d
d
E
U
(6.4)
kade P e specifi~na elektri~na otpornost na povr{inskiot sloj na
zemjata izrazen vo (m).
Uslovite za dimenzionirawe na zazemjuvaweto na postrojkite
spored naponot na dopir se odredeni so vidot na zazemjuvawe na
neutralnata to~ka na mreàta i so vidot na upotrebenata zemjospojna
za{tita. Zazemjuva~ot se dimenzionira taka da naponot na dopir ne ja
primenuva dozvolenata vrednost (U
d
<U
doz
),{to se dokaùva so
presmetkite i mereweto na izvedenata postrojka pred pu{tawe vo
pogon. Me|utoa, ako se ispolneti posebnite uslovi (P) od tabela 6.2. ili
koga se,zavisno od tie posebni uslovi, primenuvaat dodatni merki (D)
od tabela 6.2., se smeta deka naponot na dopir ne gi preminuva
dozvolenite vrednosti, pa presmetkite i mereweta ne se zadolìtelno.
tabela 6.2. Uslovi za izvedba na sistemite za zazemjuvawe
neutralna to~ka na
mreàta na koja i
pripa|aat postrojkite
posebni
uslovi
1)
dopolnitelni
za{titni merki
2)
presmetki i
merewa na
naponot na
dopir
izolirani ili so
kompezacija struii
na zemjospoj
P1 Ne Ne
P2 Ne Ne
P4
A)D1,D2,D3,D4.a
B)D1,D2,D3,D4.b
Ne
Ne D1,D2,D3,D4.b Da
P6 D1,D3,D4.a Ne
zazemjena direkno
ili preku impedansa
P1 Ne Ne
P3,P4,P5 Ne Ne
P3
A)D1,D3,D4.b
B)D2,D3,D4.b
Ne
P5
A)D1,D3,D4.b
B)D2,D3,D4.b
Da
P6 D1,D3,D4.a Ne
1)
Posebni uslovi:
1) P1- naponot na zazemjuva~ot ne e pogolem od dvojnata
vrednost na dozvoleniot napon na dopir ( U
d
2U
doz
).
Vremeto na isklu~uvawe na zemjospojot ne e pogolemo
od 3 s.
2) P2- na postrojkata se priklu~eni najmalku dva kabli koi
deluvaat kako zazemjuva~i, pri {to nieden ne e
pokratok od 1km. Agolot koj go zafa}aat trasite na ovie
kabli mora da bide vo granicite od 90 do 270. Kablite
moè da pripa|aat na mreì so razli~ni nominalni
naponi. Pri odreduvawe na dolìnata na trasata na
kablite se zemaat vo predvid i kablite priklu~eni na
prolaznite postrojki, ako pla{tovite na kablite, odnosno
zazemjuva~ite postaveni pokraj kablite se me|usebno
povrzani. Strujata na zemjospojot na mreàta i zbirnata
nominalna struja na kompezaciona prigu{nica ne se
pogolemi od 100 A, a vremeto na isklu~uvawe na
zemjospojot ne e pogolemo od 2 h.
6.2.1.1Ako postrojkite neposredno napojuvaat javna
( distributiv-
na) niskonaponska mreà preku koja se napojuvaat
zgradi vo ~ija elektri~na instalacija e primenen TN
sistem, sekoja zgrada ima temelen zazemjuva~ i
sprovedeno merki za izedna~uvawe na potencijalot
spored propisite za elektri~na instalacija za nizok
napon.
3) P3- na postrojkata se priklu~eni najmalku dva kabli koi
deluvaat kako zazemjuva~i, pri {to nieden ne e
pokratok od 1km. Agolot koj go zafa}aat trasite na ovie
kabli mora da bide vo granicite od 90 do 270. Kablite
moè da pripa|aat na mreì so razli~ni nominalni
naponi. Pri odreduvawe na dolìnata na trasata na
kablite se zemaat vo predvid i kablite priklu~eni na
prolaznite postrojki, ako pla{tovite na kablite, odnosno
zazemjuva~ite postaveni pokraj kablite se me|usebno
galvanski povrzani. Strujata na zemjospojot na mreàta
ne e pogolema od 1000 A, a vremeto na isklu~uvawe
ne e pogolemo od 3 s.
( distributiv-
napon.
4) P4- napon na zazemjuva~ot ne e pogolem od
trostrukata vrednost na dozvoleniot napon na dopir (
U
d
3U
doz
).
( distributiv-
napon.
5) P5-vreme na isklu~uvawe na zemjospojot ne e
pogolemo od 0.5 s. Vo slu~aj na primena na avtomatsko
povtorno vklu~uvawe, beznaponskata pauza e
pogolemo od 0.5 s.
( distributiv-
napon.
6) P6- postrojkata neposredno napojuva javna
(distributivna) niskonaponska mreà,a rabotnoto i
za{titnoto zazemjuvawe kaj taa postrojka se izvedeni
posebno i razdvoeno, soglasno so odredbite i propisite
za tehni~ki normativi za za{tita na niskonaponskite
mreì i transformatorskite stanici koi im pripa|aat.
Naponot na za{titniot zazemjuva~ pri zemjospoj na
visokonaponskata strana ne e pogolem od 1200 V

2)
Dopolnitelni za{titni merki:
1) D1- dopolnitelnata za{titna merka na nadvore{nite
strani na postrojkata vo zgrada e sprovedena ako e
upotrebena barem edna od merkite pod a, b ili c:
a) upotreba na elektri~no neprovodni materijali za
nadvore{nite yidovi, so mo`nost za spre~uvawe na
dopir na zazemjenite metalni delovi;
b) oblikuvawe na potencijalot so pomo{ na
povr{inskiot zazemjuva~ spojen so zazemjuva~ot.
Povr{inskiot zazemjuva~ se postavuva vo zemja na
rastojanie 1 m od yidot i na dlabo~ina od 0.5 m;
c) izolirawe na stojali{teto so pomo{ na izolacioni
sloevi koi se taka rasporedeni da onevozmoùvaat
dopir na metalnite delovi so raka od mestoto na
stoewe nadvor od izolacionite sloevi. Stojali{teto e
izolirano ako kako izolacionen sloj e upotreben sloj
na {qunakasta zemja ili krupno kr{en kamen so
najmala debelina od 10 sm, ili sloj od asfalt so
najmala debelina od 1 sm;
2) D2- dopolnitelnata za{titna merka na nadvore{nite
strani na postrojkata na otvoren prostor, e sprovedena
ako e upotrebena za{titnata merka pod d i barem edna
od merkite pod a, b ili c:
a) upotreba na ograda od elektri~eno neprovodni
materijali, ili od mreà so plastificirana ìca i so
stolbovi koi se obloèni so plasti~na masa ili so
stolbovi od beton;
b) oblikuvawe na potencijalot so pomo{ na povr{inskiot
zazemjuva~ koj e postaven od nadvore{nata strana
na ogradata na rastojanie od 1 m i na dlabo~ina od
0.5 m;
c) izolirawe na stojali{teto so pomo{ na izolacioni
izolirano ako kako izolacionen sloj e upotreben sloj
na {qunakasta zemja ili krupno kr{en kamen so
najmala debelina od 10 sm, ili sloj od asfalt so
najmala debelina od 1 sm;
d) ako vratata na nadvore{nata ograda e spoena so
zazemjuva~kiot sistem na postrojkata preku
za{titnite provodnici na niskonaponskite kabli,
metalnite pla{tovi na kablite, PTT instalacijata ili na
drug na~in,na podra~jeto na otvarawe na vratata se
oblikuva potencijal ili se izolira stojali{teto.
Stojali{teto e izolirano ako kako izolacionen sloj e
upotreben sloj od {luwakasta zemja ili krupen kr{en
kamen so najmala debelina od 10 sm, ili sloj na asfalt
so najmala debelina od 1 sm.
3) D3- dopolnitelata za{titna merka vo postrojki vo zgradi e
sprovedena ako e primeneta barem edna od merkite
pod a, b ili c:
a) oblikuvawe na potencijalot so postavuvawe na
metalni mreàsti konstrukcii vo site podni konstrukcii
na zgradata(na pr.:mreà od lentest ili okrugol ~elik
so najmal presek od 50 mm
2
i golemina na okcata od
10 m 10 m ili mreà od gradeèn ~elik) i nivno
spojuvawe so zazemjuva~ot na postrojkata na
najmalku dve prostorno odvoeni mesta. Ako se
upotrebat mreì od gradeèn ~elik,site izdvoeni
delovi na ovaa mreà moraat da se povrzat najmalku
na edno mesto,a so zazemjuva~ot na postrojkata
najmalku na dve mesta;
b) izrabotka na mesto za stoewe pri manipulacii vo
oblik na metalna re{etka ili plo~a koja e spoena so
zazemjenite metalni delovi koi moàt da se doprat od
mestoto za stoewe pri manipulacii ;
c) izolirawe na mestoto na posluùvawe za napon na
dopir (U
d
).Poradi izedna~uvawe na potencijalot,
metalnite delovi koj moàt istovremeno da se doprat
od mestoto na posluùvawe moraat da bidat
galvanski povrzani;
4) D4- dopolnitelna za{titna merka vo postrijka na otvoren
prostor e sprovedena ako se upotrebeni slednive
za{titni merki:
a) na mestoto za stoewe pri manipulacii se primenuva
najmalku edna od slednive za{titni merki:
a1) oblikuvawe na potencijalot so pomo{ na
povr{inski zazemjuva~ koj se postavuva vo zemja na
rastojanie 1 m od yidot i na dlabo~ina od 0.5 m, pri
{to povr{inskiot zazemjuva~ se spojuva so site
zazemjeni metalni delovi koj moàt da se doprat od
a2) izrabotka na mesto na posluùvawe vo oblik na
metalna re{etka ili plo~ka koja e spoena so
zazemjenite metalni delovi koi moàt da se doprat od
a3)izolirawe na stojali{teto so pomo{ na izolacioni
izolirano ako kako izolacionen sloj e upotreben sloj na
{qunakasta zemja ili krupno kr{en kamen so najmala
debelina od 10 sm, ili sloj od asfalt so najmala
debelina od 1 sm. Poradi izedna~uvawe na
potencijalot, metalnite delovi koj moàt istovremeno
da se doprat od mestot na posluùvawe moraat da
bidat galvanski povrzani.
b) postavuvawe na povr{inski zazemjuva~ vo oblik na
horizontalna mreà koja gi pokriva povr{inite na
postrojkata,a ima okca so pravoagolen (kvadraten)
oblik so dimenzii koi ne se pogolemi od 10 m 50 m.
Zabele{ka: Vo tabela 6.2. vo ~etvrtata kolona ,utvrdeni se
slu~ai vo
koi premetkite i merewata na naponot na dopir se obavezni i slu~ai vo
koi presmetkite i merewata ne se potrebni. Postrojkite se razlikuvaat
spored na~inot na zazemjuvawe na neutralnata to~ka na mreàta na
koja i pripa|aat i po posebnite uslovi koi gi zadovoluvaat. Na osnov na
ovie dva podatoci se utvrduva koj red od tabela 6.2. odgovara na
razgleduvanata postrojka. Vo tretata kolona utvrdeni se dopolnitelnite
za{titni merki koi moraat da se prevzemat na postrojkata. So A) i V) se
ozna~eni dozvolenite alternativni re{enija. Koga vo redot na tabela
6.2. se nabroeni pove}e posebni uslovi ili pove}e dopolnitelni za{titni
merki, site nabroeni uslovi moraat da bidat ispolneti i site nabroeni
dopolnitelni za{titni merki moraat da bidat prevzemeni.
Kaj postrojkite so nominalen napon od 110 kV i pove}e, koi se vo
mreà so direkno ili preku impedansa zazemjena neutralna to~ka,
mora da se dokaè da naponot na ~ekor (U
c
) nadvor od postrojkata ne
e pogolem od gore navedenite dozvoleni vrednosti na naponot (U
doz
).
Ako e ispolnet najmalku eden od uslovite (R1) do (R4) od tabela 6.2. se
smeta da naponot na ~ekor e vo dozvolenite granici.
Naponot na ~ekor (U
c
) e del od potencijalnata razlika na ~ekorite
na koja e izloèn ~ovek koga ja prekora~~uva potencijalnata
razlika.Naponot na ~ekor e pomal od potencijalnata razlika na ~ekorite
(E
c
) za padovite na napon na prelaznite otpornosti stopalo-telo, i se
presmetuva spored izrazot:

+
3
10 5 . 1 1
c
c
E
U
(6.5)
kade: p e specifi~na elektri~na otpornost na povr{inskiot sloj na
teloto izrazena vo m.
6.3. Za{titno zazemjuvawe
Op{tite uslovi za izvedba na za{titno zazemjuvawe na
elektri~nata oprema i metalnite masi vo elektroenergetskite postrojki
za visok napon navedeni se vo "Pravilnikot za tehni~ki normativi za
1000 V", kako i vo tehni~kite preporaki od "Proektirawe, izgradba i
odrùvawe na zazemjuvaweto na elektroenergetskite postrojki" i od
"Izvedba na zazemjuvawe vo distrubitivni transformatorski stanici
35/10 kV, 35/20 kV, 10/0.4 kV, 20/0.4 kV i 35/0.4 kV".
Op{tite uslovi za izvedba na za{titno zazemjuvawe na
elektri~nata oprema i metalnite masi vo elektroenergetskite postrojki
se :
Zazemjuva~ot se oblikuva taka da, vo zavisnost od raspolo`liviot
prostor, rasporedot na opremata i drugite uredi koi se zazemjuvaat,
kako i od vidot na zemjata, se postigne najpovolna vrednost na
otpornosta na rasprostirawe na zazemjuvaweto i na naponite na dopir i
~ekor.
Ako zazemjuva~ot se izveduva vo oblik na mreà na horizontalno
postaveni provodnici, site zazemjeni metalni masi na podra~jeto na
zazemjuva~ot moraat da se nao|aat vnatre vo nadvore{nata ramka na
zazemjuva~kata kontura i da bidat najmalku odale~eni 1 m od ovaa
ramka vo horizontalen pravec.
Horizontalnite zazemjuva~i se postavuvaat vo zemja na
dlabo~ina od 0.5 m do 1 m. Stapestite zazemjuva~i se nabivaat vo
zemja vertikalno. Nivnata primena e opravdana koga pogornite sloevi
na zemjata vo koja prodiraat imaat specifi~na elektri~na otpornost
koja e pomala od specifi~nata elektri~na otpornost na podolniot sloj.
Ako zazemjuva~ot e sostaven od pove}e stapesti zazemjuva~i, tie
treba da bidat me|usebno razdeleni najmalku onolku kolku iznesuva
nivnata dvostruka dolìna.
Zazemjuva~ot mora da e bide vo dobar kontakt so zemjata vo
koja se postavuva. Na kamenesta ili {qunkasta zemja, vo rovot za
postavuvawe na zazemjuva~ite se sipa dobro provodna zemja ili nekoj
drug dobro provoden materijal (na pr.:bentonit, crvena tiwa i dr.), taka
da provodnikot na zazemjuva~ot leì vo taa zemja ili vo toj materijal.
Zazemjuva~ite mora da bidat me|usebe povrzani galvanski i so
zemjovodite so zavaruvawe, so pomo{ na zavrtki ili so pomo{ na
stegalki. Ako spojuvawe e izvedeno samo so edna zavrtka, taa zavrtka
mora da bide najmalku M10. Kaj jaìwa se koristat kompresirani spoevi.
Site podzemni spoevi moraat da se za{titat od prodor na vlaga i
korozija, na primer so zalivawe na bitumen preku zavrtki ili stegalkite.
Na zazemjuva~ot na postrojkata mora de se vrzat site metalni
delovi na opremata i aparatite koi ne pripa|aat na strujnite kola, kako i
site drugi metalni delovi koj vo slu~aj na defekt moàt da dojdat pod
napon (kako: ogradata i mreàta okolu aparatite vo postrojkata,
konstrukcijata na protivpoàrnata za{tita, cevkovodi, kotli, cisterni,
armaturata na armiranobetonskite konstrukcii i dr.)
Na zazemjuva~ot na postrojkata mora da se povrzat site metalni
masi vo podot na postrojkata, metalni pla{tovi, elektri~ni za{titi i
armaturi na kabli, za{titni i neutralni provodnici na niskonaponskata
mreà za sopstvena potro{uva~ka, za{titni provodnici na vodovi koj
vleguvaat vo postrojkata, zemjovodite na gromobranite i dr.
Na zazemjuva~ot na postrojkata mora da se povrzat i site
rabotni zazemjuva~i, osven rabotnoto zazemjuvawe na javnite
(distrubitivni) niskonaponski mreì, ako rabotnoto zazemjuvawe mora
da bide odvoeno od za{titnoto zazemjuvawe.
Podvi`nite metalni konstrukcii, za{titni mreì i plo~i, kako i
mreìte i plo~ite koi se simnuvaat, mora da se zazemjaat ako ne se
galvanski povrzani so zazemjenite delovi.
Zgradite na teritorija na postrojkata na otvoreno mora da imaat
temelen zazemjuva~ koj e povrzan na pove}e mesta so zazemjuva~ot
na postrojkata ili zazemjuva~ vo vid na prsten,na odale~enost 1 m od
temelite na zgradata i na dlabo~ina od 0.5 m.
Metalnite ra~ni trkala, stapovi i ra~ki na aparatite ne se
zazemjuvaat posebno ako se vo dobar elektri~en spoj so zazemjeniot
aparat ili so metalnata konstrukcija. Zazemjuvaweto e obavezno ako
spojot e izveden preku vratila, zap~anici ili lanci. Kako dodatna za{tita
se koristi izolacija.
Prirabnicite na provodnite izolatori koi se postaveni na plo~ka od
izolacionen materijal moraat da se zazemjat. Se zazemjuvaat i kukite
za pricvrstuvawe na zateznite izolatori i podno`jata na potpornite
izolatori, ako ne se vo dobar elektri~en spoj so zaemjenite delovi na
konstrukcijata.Zavrtkite za pricvrstuvawe se smetaat za dobri
elektri~ni spoevi ako kontaknite povr{ini na spojuvawe se neoboeni.
Metalnite ramki na izoliranite plo~i niz koi se protnuvaat provodnicite
isto taka se zazemjuvaat.
Kaj oklopenite postrojki izolirani so gas, mora da se obezbedi me|
usebna galvanska vrska na metalnite masi na oklopot. Oklopot mora
da bide povrzan na pove}e mesta so zazemjuva~ot na postrojkata, a
rastojanieto pome|u zemjovodita ne sme da bide pogolema od 10 m.
Metalnite pla{tovi na energetskite,telekomunikacionite, signalni
te i komadnite kabli mora da se zazemjat na kraevite, a elektri~nata
za{tita na energetskite kabli se zazemjuva najmalku na eden kraj.
6.4. Zdruèno zazemjuvawe
Zdruènoto zazemjuvawe se primenuva ako distrubitivnata
trafosta
nica se napojuva urbaniziran del na naselba, kade golemata gustina na
podzemnite metalni instalacii go ote`nuva ili onevozmoùva efikasno
razdvojuvawe na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe. Spored
tehni~kite preporaki od "Izvedba na zazemjuvawe vo distrubitivni
transformatorski stanici 35/10 kV, 35/20 kV, 10/0.4 kV, 20/0.4 kV i
35/0.4 kV" zdruènoto zazemjuvawe na TS 35/10 kV i TS 35/20 kV se
izveduva taka da se izvadi zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe i
na nego da se vrzat: ku}i{tata na energetskite transformatori,
metalnite pla{tovi, elektri~nata za{tita i armaturata na kablite,
sekundarnite strujni kola na mernite transformatori, zazemjuvaweto na
neutralnata to~ka na mreà od 10 kV ili 20 kV (niskoomska impedansa ),
odvodnici na prenapon, za{titni provodnici (jaìwa) na nadzemnite
vodovi koi vleguvaat vo trafostanica, zemjovodite na gromobranskata
instalacija, cevkovodi, kako i site ostanati metalni delovi na opremata i
aparatite koi ne pripa|aat na strujnite kola.
Na za{titnoto zazemjuvawe na distrubutivnita trafostanica, koja
ima uloga na zdruèno zazemjuvawe, isto taka neposredno se
priklu~uva i neutralniot provodnik na niskonaponskata mreà.
Ponatamu, vo elektri~nata instalacija na nizok napon, povrzuvaweto
na za{titnoto i rabotnoto zazemjuvawe se izveduva so pomo{ na
za{titno-neutralen provodnik (t.n PEN-provodnici) na sledniot na~in:
Vo TN sistemite, koga vo instalacijata e trajno postaven za{titen
provodnik so najmal presek od 10 mm
2
od bakar ili 16 mm
2
od
aluminium, ulogata na za{titniot i neutralniot provodnik moè da bide
obedineta, pod uslov da delot od zaedni~kata instalacija ne se nao|a
pome|u uredite koi deluvaat na diferencijalna struja i potro{uva~i.
Minimalniot presek na PEN-provodnicite moè da bide 4 mm
2
,pod
uslov da kabelot e so koncentri~en provodnik (na pr. tip PP40 spored
standadot JUS.N.C5.220:1983) i da vrskite koi obezbeduvaat
neprekinatost bidat duplirani vo site priklu~ni to~ki na koncentri~niot
provodnik. Koncentri~nite PEN-provodnici mora da bidat upotrebeni
pozadi transformatorot i ograni~eni na onaa elektri~na instalacija koja
ima soodveten pribor.
PEN-provodnikot mora da bide izoliran za najgolemiot napon na
koj moè da bide izloèn za da bi se izbegnala lutaju~a struja.PEN-
provodnikot ne mora da bide izoliran vnatre vo rasklopnite blokovi.
Ako od nekoi to~ki na elektri~nata instalacija se izvr{i
razdvojuvawe na funkciite na za{titniot i neutralniot provodnik(PE-
provodnik i N-provodnik), tie, od to~kata na razdeluvawe, pove}e ne
smeat da se povrzat. Neutralniot provodnik posle razdvojuvaweto ne
smee pove}e da se zazemjuva. Na mestoto na razdvojuvawe mora da
postojat razdvojni stegalki za za{titniot i neutralniot provodnik.
Spored standardot JUS.N.B2.754:1988, koga e obezbedena
funkcijata na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe, pri razli~ni
pobaruvawa, odlu~uvaat onie koi se odnesuvaat na za{titnoto
zazemjuvawe.
Spored odredbite od "Pravilnik za izmeni i dopolnuvawe na
Pravilnikot za tehni~ki normativi za za{tita na niskonaponskata mreà i
transformatorski stanici koi i pripa|aat" uslovite za bezbednost od
napon na dopir vo distributivnite trafostanici }e bidat ispolneti ako
vkupnata otpornost na zdruènoto zazemjuvawe go zadovoluva
uslovot:
k
doz d
z
I r
U k
Z
- ako neutralnata to~ka na srednonaponskata

mreà na
koja e priklu~ena transformatorskata stanica
e zazem-
jena preku mala otpornost.
Z
doz d
z
I
U k
Z

- ako srednopanskata mreà na koja e priklu~ena

trans-
formatorskata stanica raboti so izolirana neutralna
to~ka ili so kompenzirana struja na zemjospoj,a
zemjospo
jot se isklu~uva najkasno za 2 h.
kade:
Z
u
-vkupna otpornost(impedansa) na sistemot za
zazemjuvawe na trafostanicata vo ( );
k
d
-faktor koj go odreduva odnosot na naponot na
zazemjuvaweto na trafostanicata I naponot na dopir na mesto na dopir;
U
doz
- dozvolen napon na dopir (V);
r-redukcionen factor na srednonaponskiot vod;
I
k
-vkupna struja na zemjospoj na srednonaponska mreà
(A);
I
Z
-vkupna kapacitivna struja na zemjospoj na
srednonaponska mreà koja galvanski e povrzana so izolirana
neutralna to~ka,odnosno preostanata struja na zemjospoj na
srednonaponska mreà od kompeziranata struja na zemjospoj (A).
Faktorot (k
d
) moè da gi ima slednive vrednosti:
-k
d
=2 vo site slu~ai koga traeweto na zemjospojot se ograni~uva
na najmnogu na 3 s.
-k
d
=3 vo site slu~ai na dimenzionirawe na TS 35/10(20) kV. Istata
vrednost bi moèla i pri dimenzionirawe na TS X/0.4 kV ako preku
trafostanicata se napojuvaat isklu~ivo objekti koi poseduvaat temelni
zazemjuva~i i vo koi se sprovedeni merki na izededna~uvawe na
potencijalot. Vo tehni~kata preporaka od "Izvedba na zazemjuvawe vo
distrubitivni transformatorski stanici 35/10 kV, 35/20 kV, 10/0.4 kV,
20/0.4 kV i 35/0.4 kV",ovaa vrednost ne e koristena poradi sigurnost.
-k
d
=1 ako traeweto na zemjospojot e nad 3 s(ama ne smee da
premine 2 h poradi verojatnosta na pojava na dvostruk zemjospoj), a vo
elektri~nite instalacii za nizok napon paralelno se koristat TN i TT
sistem, ili se koristi samo TN sistem, pri {to poedini zgradi nemaat
izveden temelen zazemjuva~ i sprovedeno merki za izedna~uvawe na
potencijalot spored propisite za elektri~na instalacija za nisok napon
(JUS.N.B2.754:1988). Vo uslovi na rabota na distributivni mreì vo Srbija
ova e isklu~ok koj u{te ponekade se koristi vo izolirani mreì od 10 kV,
~ija kapacitivna struja na zemspojot ne e pogolema od 10 A.
Dozvoleniot napon na dopir (U
doz
) vo zavisnost od vremeto na
isklu~uvawe na zemjospojot,odreden e vo "Pravilnikot za tehni~ki
normativi za zazemjuvawe na elektroenergetski postrojki so nominalen
napon nad 1000 V". Ako spored tehni~kite preporaki od "Izvedba na
kV, 10/0.4 kV, 20/0.4 kV i 35/0.4 kV", se zemat vo predvid i usvoenite
vremiwa na isklu~uvawe na zemjospojot vo distributivnite
transformatorski trafostanici, se dobivaat dozvolenite naponi na dopir
dadeni vo tabela 6.4.1.
Ako redukcioniot faktor na nadzemniot srednonaponski vod e r
=1,a faktorot k
d
=2,otpornosta na zdruènoto zazemjuvawe na
distributivna trafostanica koja se gradi kako poseben slobodnostoe~ki
objekt, treba da bide:
R
zdr
0.5 ako zemjospojot se isklu~uva vo vreme do 1,0 s;
R
zdr
1.0 ako zemjospojot se isklu~uva vo vreme do 0.5 s.
So isklu~ok, vremeto na traewe na zemjospojot moè da se
namali do 0.25 s, so {to se dobiva R
zdr
2 ama na toj na~in se
zgolemuva verojatnosta na neselektivno deluvawe na za{titata.
tabela 6.3
Uslovite za bezbednost od naponot na dopir }e bidat ispolneti vo
distributivnata trafostanica i nadvor od nea i vo niskonaponskata
mreà i vo instalaciite na potro{uva~ite, ako distributivnata
trafostanica se nao|a na podra~je na razgraneti 10 kV i 20 kV mreì. So
ogled da faktorot k
d
=2 i vremeto na isklu~uvawe na zemjospojot ne e
pogolemo od 1 s, otpornosta na zdruènoto zazemjuvawe treba da bide
:
R
zdr
2 pod uslov da distributivnata trafostanica e povrzana so
srednonaponski kabel so provoden pla{t od tipot NPO13-A,NPHO13 i sl.
za TS X/10(20) kV (redukcioniot faktor na kabelot iznesuva okolu 0.5);
Udoz=75/t (V)
ako e:0.075st1.153s
Udoz= 65 V
ako e: t > 1.153 s
-za 35 kV mreì koi se zazemjeni preku niskonaponska
impedansa(naj~esto aktivna otpornost ili reaktansa)so
ograni~eni struii na zemjospoj na 300 A (so
isklu~ok,razgraneta 35 kV kablovska mreà se zazemjuva
preku niskoomska rezistansa so ograni~ena struja na
zemjospoj na najmnogu 1000 A), kade vremeto na isklu
~uvawe na zemjospojot ne e nad 2 s.
-za 10 kV i 20 kV mreì koi rabotat so izolirana neutralna
to~ka,pri {to vremeto na isklu~uvawe ne preo|a nad 2 h,ama
se prepora~uva da ne preo|a nad 3 s.
Udoz=75/t (V)
ako
e:0.075st1.153s
-za 10 kV i 20 kV mreì koi se zazemjeni preku niskoomska
impedan
sa (naj~esto aktivana otpornost),a vremeto na isklu~uvawe
na zemjospojot ne e nad 1 s;
-za 110 kV mreì koi se direkno zazemjeni,a vremeto na
isklu~uvawe na zemjospojot 110 kV sobirnica iznesuva
najmnogu 0.5 s,ako zemjospojot se isklu~uva so deluvawe na
vtorostepenata distatna za{tita vo sosednata postroj
ka,t.e.0.15 s ako zemjospojot se isklu~uva so deluvawe na
za{tita na sobirnicata.
Napomena:Ovoj kriterium moè da se koristi i za 220 kV i
400kV mreì,ako so toa zeme soodvetnoto vreme na
isklu~uvawe na zemjospojot na 220 kV i 400 kV sobirnici.
R
zdr
1 pod uslov da distributivnata trafostanica e povrzana so
srednonaponski kabel so neprovoden pla{t od tipot XHP48-A,XHE49 i sl
za TS X/10(20) kV (redukcioniot faktor na kabelot iznesuva okolu 0.5);
R
zdr
0.5 pod uslov da distributivnata trafostanica e povrzana so
srednonaponski kabel so neprovoden pla{t od tipot PP41 i sl. za TS
X/10(20) kV (redukcioniot faktor na kabelot iznesuva okolu 1).
Zabele{ka: Kablite od tipot PP41 i sl. ne odgovaraat na vaè~kite
standardi,zatoa {to nemaat elektri~na za{tita i ekran izolacija, ama
porano se koristeni i se nao|aat vo eksplotacija.
Ako nekoj od navedenite uslovite ne moè da se ispolni, treba da
se primeni nekoja od slednive merki:
Namaluvawe na vremeto na traewe na zemjospojot (t) na 10 kV ili
20 kV sobirnica na vrednost pod 1s. Za prose~ni uslovi na rabota vo
distributivnata mreà na Srbija ne se prepora~uva dimenzionirawe na
zazemjuvawe- to na kablovskata distributivna trafostanica so vremiwa
po 0.5s, {to odgovara na dvostrukite navedeni vrednosti na otpornosta
na zazemjuvaweto.
Namaluvawe na otpornosta na zazemjuvaweto na kablovskata
distrubitivna trafostanica(na pr. dodavawe na u{te eden prsten na
zazemjuva~ot, koristewe na vertikalni zazemjuva~i so pogolemi
dolìni, izvedba na poseben zazemjuva~ na rabotnoto zazemjuvawe i
sl.).
6.5. Efikasno razdvojuvawe na rabotnoto i
za{titnoto zazemjuvawe
Spored tehni~kata preporaka "Izvedba na zazemjuvawe vo
20/0.4 kV i 35/0.4 kV", koga zazemjuva~ite od rabotnoto i za{titnoto
zazemjuvawe na distributivna trafostanica se izveduvaat odvoeno,
moraat da bidat na me|usebno rastojanie najmalku od 20 m.. Po
elektri~nite kriteriumi, rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe se efikasno
razdvoeni, ako na edno od zazemjuvawata ne moè da se pojavi
potencijal 40% pogolem od potencijalot na drugoto zazemjuvawe, pri
{to na zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe ne smee da se pojavi
napon pogolem od 1200 V.
6.6. Zazemjuvawe na stolbna distributivna
transformatorska stanica
20/0.4 kV i 35/0.4 kV", zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe na
stolbna distributivna stanica se izveduva so pomo{ na dve
konturi(prsteni), so vertikalni zazemjuva~i vo temiwata na
nadvore{nata kontura (sl.6.2.). Prvata kontura se postavuva na 1 m
dale~ina od stolbot i na dlabo~ina od 0.5 m. Vtorata (nadvore{nata)
kontura se postavuva najmalku na 1 m od prvata kontura i na
dlabo~ina od 0.8 m. Dvete konturi me|usebno se povrzuvaat najmalku
na dve mesta.
Presmetkata na otpornosta na zazemjuva~ot na stolbnata
distributiv-na trafostanica se pravi so primena na standardnite formuli.
Pritoa treba da se ima vo predvid slednoto:
Na vrednosta na otporot na rasprostirawe na "tipski"
dvokonturen zazemjuva~ dominantno vlijanie imaat dimenziite na
nadvore{nite konturi na zazemjuva~ot, dodeka vnatre{nite konturi
imaat prvenstvena uloga vo oblikuvaweto na potencijalot okolu
tranfostanicata. Na primer, vnatre{nata kontura vlijae pomalku od 5%
na otporot na rasprostirawe na dvokonturen zazemjuva~, ama ja
smaluva potencijalnata razlika na dopir kaj trafostanicata za pove}e od
50%.So drugi zborovi, za presmetka na otporot na rasprostirawe na
dvokonturen pravoagolen zazemjuva~ dovolno e da se zeme vo
predvid otporot na rasprostirawe na nadvore{nite konturi na
zazemjuva~ot.
Izostavuvaweto na vertikalnite zazemjuva~i od temiwata na
nadvore{nata kontura, na primer poradi vidot na zemjata (kamen i sl.),
ili poradi opasnost od o{tetuvawe na podzemnite instalacii,ja
zgolemuva vrednosta na otporot na rasprostirawe za okolu 25%. Ili: da
bi se presmetala vrednosta na otporot na rasprostirawe na
pravoagolen i/ili troagolen zazemjuva~ so vertikalni zazemjuva~i vo
temiwata, treba da se zgolemat dimenziite na nadvore{nite konturi
(povr{ina) za okolu 25% vo odnos na vistinskite dimenzii.
Konstrukcijata na stolbna distributivna trafostanica se vrzuva na
zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe preku stegalkite za
zazemjuvawe na stolbot ("ispitna spojnica") i sobirniot zemjovod. Na
sobirniot zemjovod se priklu~uvaat: konzolite, ku}i{teto na
energetskiot transformator, ku}i{teto na kondezatorot, zazemjuvaweto
na odvodnicite na prenapon, zazemjuvaweto na sekundarnite kola na
mernite transformatori, kako i metalnite delovi na ostanatite
srednonaponski i niskonaponski uredi koi ne pripa|aat na strujnoto
kolo.
Presmetkata na zezemjuvaweto na stolbna distributivna
trafostani-ca X/0.4 kV koja e priklu~ena na distributivna
srednonaponska mreà(X=35 kV;20 kV ili 10 kV) zavisi od toa dali
distributivnata trafostanica raboti: (1) vo zazemjena mreà "X" ili (2) vo
izolirana 10(20) kV mreà.
6.6.1 Stolbna distributivna trafostanica raboti vo
zazemjena srednonaponska mreà
Toa se najte{ki uslovi, zatoa {to toga{ sistemot na zazemjuvawe
treba da se dimenzionira za celokupnata struja na zemjospoj od I
k
=300
A (redukcioniot faktor na nadzemniot srednonaponski vod e: r =1),
izostanuva efektot na kablite kako zazemjuva~i i mala e verojatnosta
da distributiv-nata trafostanica napojuva niskonaponska mreà i
instalacii na potro{u-va~i koi na po{iroko podra~je koristat TN sistem
za napojuvawe. Taka se doa|a do zaklu~ok da uslovite na bezbednost
treba da se zadovolat samo so pomo{ na zazemjuva~ite na
distributivnata trafostanica. Kako povolnost koja vo prose~ni uslovi
moè da se o~ekuva, e mo`nosta za efikasno razdvojuvawe na
rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe. So toa se spre~uva da od
distributivnata trafostanica preku neutralniot provodnik se prenese
potencijalot vo niskonaponskata mreà i vo instalacijata na
potro{uva-
~ite.
Vrednosta na otporot na rasprostirawe na zazemjuva~ot na
za{titnoto zazemjuvawe (R
z
) se dimenzionira taka da na nego ne moè
da se pojavi potencijal (U
z
) koj bi moèl da go zagrozi izolacionoto nivo
na opremata na nizok napon vo distributivnata trafostanica. Izolaciono
nivo na ovaa oprema e 2000 V, so faktor na sigurnost od 0.6 pa se
dobiva U
z
=1200 V. Da pri takov visok potencijal ne se pre~ekori
vrednosta na dozvoleniot napon na dopir (U
doz
), zazemjuva~ot na
za{titnoto zazemjuvawe se izveduva za "te{ki uslovi na zazemjuvawe".
Su{tinata na ovie merki se sostoi vo toa da so izedna~uvaweto na
potencijalot vo distributivnata trfostanica se isklu~i pojava na napona
na dopir "raka-raka", dodeka naponite na dopir "raka-noga" kaj
distributivnata trafostanica se smaluvaat na dozvoleni vrednosti so
dodatni stojali{ta (asfaltirawe), ili oblikuvawe na potencijalot so pomo{
na plitko vkopan zazemjuva~ na odale~enost 1 m okolu trafostanicata.
Vo tehni~kata preporaka"Izvedba na zazemjuvawe vo distrubitivni
transformatorski stanici 35/10 kV, 35/20 kV, 10/0.4 kV, 20/0.4 kV i
35/0.4 kV", se prepora~uva oblikuvawe na potencijalot kako prakti~na
i ekonomi~na merka. So primena na dodatnite merki vo distributivnite
trafostanici, se smeta da e zadovolen kriteriumot za za{tita od napon
na dopir bez dokazi so merewe ili presmetuvawe.

Slika 6.2. Zazemjuvawe na stolbna distributivna trafostanica: 1-kontura
za oblikuvawe na potencijalot, bakarno jaè; 2-nadvore{na kontura; 3-
vertikalen zazemjuva~; 4-zazemjuva~ na rabotnoto zazemjuvawe,
bakarno jaè; 5- kabel.
Koga stolbnata distributivna trafostanica raboti vo
zazemjena srednonaponska mreà,treba da se razgleduvaat dva
slu~ai:
6.6.2 Slu~aj na efikasno razdvojuvawe na
zazemjuva~ite.
Efikasno razdvojuvawe na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe
najmnogu se primenuva ako stolbnata distributivna trafostanica se
nao|a nadvor od urbaniziraniot del na naselbata.Kako vrednost
otpornosta na zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe (R
z
) ne e
zanemarlivo mala vo odnos na otpornosta (R
a
) so koja se zazemjuva
neutralnata to~ka na mreàta. Baranata vrednost (R
z
) }e ja dobieme
spored formulata (sl.6.3):

1200
1200

f
a
Z f
a Z
Z Z Z
U
R
U U
R U
I R R
() (6.6)
kade se:
U
f
- fazen napon na mreàta (V);
U
z
- napon na zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe na TS
koj ne smee da prejde nad 1200 V;
R
a
- otpornost na otpprikot za zazemjuvawe ();
R
z
- otpornost na za{titnoto zazemjuvawe ();
Na osnov na vaka izvedena presmetka,usvoeni se "zaokruènite"
vrednosti:
R
z
5 za TS 10/0.4 kV;
R
z 4.5 za TS 20/0.4 kV i TS 35/0.4 kV.
Slika 6.3. Presmetka na za{titnoto zazemjuvawe vo zazemjena
nadzemna mreà
6.6.3 Slu~aj na koristewe na zdruènoto
zazemjuvawe
Ako moàt da se ispolnat uslovite za primena na zdruènoto
zazemjuvawe, ili ako ne mo`no da se obezbedi efikasno razdvojuvawe
na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe, se primenuva zdruèno
zazemjuvawe koe se postignuva so galvansko povrzuvawe na glavniot
priklu~ok (na sobirnicata) za zazemjuvaweto i sobirnicata na
neutralniot provodnik vo niskonaponskiot razvoden ormar na
distributivnata trafostanica. Potrebnata vrednost na otpornosta na
zdruènoto zazemjuvawe se dobiva od izrazot:
150 300
2
doz doz
k
doz d
zdr
U
l
U
I r
U k
R
(6.7)
kade se :
k
d
-odnos na naponot na zazemjuvawe na TS i napon na dopir na
mesto na dopir, koj spored tehni~kata preporaka "Izvedba na
kV, 10/0.4 kV, 20/0.4 kV i 35/0.4 kV" , vo site slu~aevi koga traeweto
na zemjospojot se ograni~uva na najmnogu 3 s, k
d
=2;
U
doz
-dozvolen napon na dopir (V) koj za voobi~aeno vreme (t) na
isklu~uvawe na zemjospoj vo X kV mreà 0.075st1.153s se
presmetuva spored izrazot U
doz
=75/t;
r-redukcionen faktor na napojniot visokonaponski vod(za
nadzemni: r = 1);
I
k
-vkupna struja na zemjospojot (A), t.e. I
k
=300 A.
Na osnov na ovoj izraz vo tabela 6.4. nabrojani se vrednostite na
zdruènoto zazemjuvawe na distributivna trafostanica X/0.4 kV za nekoi
karakteristi~ni vrednosti na traeweto na zemjospojot. Ovde treba da se
napomene da baranite vrednosti na zdruènoto zazemjuvawe ne moàt
da se postignat na ekonomi~en na~in samo so pomo{ na
zazemjuva~ot na distributivnata trafostanica,osven za mnogu kratki
vremetraewa na zemjosojot, ama toga{ postoi opasnost od
neselektivno deluvawe na za{titata od zemjospoj. Me|utoa, ako
distributivnata trafostanica napojuva niskonaponska mreà i instalacii
na potro{uva~i vo koi na {iroko podra~je e primenen TN sistem na
napojuvawe, toga{ baranite uslovi za zdruèno zazemjuvawe relativno
lesno se postignuvaat,zatoa {to preku neutralniot provodnik se
povrzuvaat zazemjuva~ite na sosednite distributivni trafostanici, site
zazemjuva~i na objekti (zgradi), vodovod i ostanati metalni instalacii
koi imaat funkcija na prirodni zazemjuva~i. Vo ovoj slu~aj vo fazata na
proektirawe se usvojuva vrednosta na otpornosta na zdruènoto
zazemjuvawe na sosednite distributivni trafostanici,dodeka
zazemjuva~ite na za{titnoto i rabotnoto zazemjuvawe se izveduvaat
taka da se dobie:
R
r
5 za za{titno zazemjuvawe:
R
r
10 za rabotno zazemjuvawe.
tabela 6.4.
6.6.4 Distributivna trafostanica raboti isklu~ivo
vo izolirana mreà od 10 kV ili 20 kV
t(s) 0.25 0.5 0.75 1
>1.1
53
U
doz
(V) 300 150 100 75 65
R
zdr
() 2 1 0.66 0.5 0.43
Kapacitivnite struii na zemjospoj se srazmerno mali, taka da ne e
te{ko da se zadovolat uslovite za zdruèno zazemjuvawe. Vo
distributivnata trafostanica se izveduva samo eden zazemjuva~ koj se
koristi i za rabotno i za za{titno zazemjuvawe. Vo sistemot na
rabotnoto (zdruèno) zazemjuvawe vklu~eni se i site zazemjuva~i koi
se priklu~eni na neutralniot provodnik na niskonaponskata mreà i vo
instalacite na potro{uva~ite, kako: zazemjuva~i na krajnite stolbovi na
podolgite delnici na radijalnite niskonaponski vodovi, zazemjuva~i na
objekti so TN sistem na napojuvawe i sl.
Spored tehni~kata preporaka "Izbor na za{titni uredi vo 10 kV,
20 kV i 35 kV elektrodistributivni mreì", ako vkupnata struja na
zemjospoj ne preo|a nad 10 A, se vr{i signalizacija na zemjospojot,
ama sekoj zemjospoj mora da se isklu~i za 2 ~asa. Ako vkupnata
struja na zemjospoj preo|a 10 A, sekoj zemjospoj selektivno se
isklu~uva najkasno za 3 ~asa. Zavisno od toa gi razlikuvame slednite
dva slu~ai na zazemjuvawe na stolbna distributivna trafostanica:
1. Vkupnata kapacitivna struja na zemjospoj ne preo|a
nad 10 A.Kako traeweto na zemjospojot e nad 3 s,ama ne nad 2
h,odnosot (k
d
) poradi sigurnost ima vrednost k
d
=1.Potrebnata vrednost
na otpornosta na zdruènoto zazemjuvawe se dobiva od izrazot:

5 . 6
10
65 1
Z
doz d
zdr
I
U k
R
(6.8)
2.Vkupnata kapacitivna struja na zemjospoj ne preo|a nad
20 A. Traeweto na zemjospojot e od 1 s do 3 s,pa odnosot (k
d
) ima
vrednost:k
d
=2. Zadavame:I
k
=20 A,r =1 i U
doz
=65 V, zamenuvame vo
gorniot izraz,i dobivame:
R
zdr
=6.5
Ako vo mreàta za nizok napon i vo instalaciite na potro{uva~ite
se koristi TN sistem za napojuvawe, vkupnata otpornost na zdruènoto
zazemjuvawe, koe ima uloga i na rabotno zazemjuvawe, treba da
iznesuva:
R
r
=R
zdr
5
Tipskiot zazemjuva~ (sl.6.3) na za{titnoto zazemjuvawe koj ima
otpornost na rasprostirawe 6.5 , }e go zadovoli i ovoj uslov, zatoa {to
so priklu~uvawe na neutralniot provodnik na toj zazemjuva~ se
priklu~uvaat i site zazemjuva~i koi me|usebno se povrzani preku
neutralniot provodnik.
Ako vkupnata kapacitivna struja na zemjospojot preo|a nad 20 A,
vremetraeweto na zemjospojot treba da se smali na vrednost do 1s.
Ako poradi tipizacija se zadrì vrednosta na zdruènoto zazemjuvawe
na R
zdr
=6.5 , pri grani~no dozvolenata struja za izolirani mreì od I
k
=40
A, od predhodniot izraz se dobiva:
( ) s t
t
57 . 0
65 40
75 2
40
75 2
5 . 6
pa uslovite za bezbednost od naponot na dopir se obezbeduvaat

ako zemjospojot se isklu~uva za vreme t=0.57 s, {to e korektno
tehni~ko re{enie. Na voobi~aenoto vremetraewe na zemjospojot od
0.5 s,odgovara struja na zemjospoj od 46 A.
6.7. Primena na pla{tot na kabelot vo sistemot
na zazemjuvawe
distrubitivni transformatorski stanici 35/10 kV, 35/20 kV, 10/0.4 kV, 20/0.4
kV i 35/0.4 kV",pla{tot na kabelot moè da se koristi vo sistemot na
zazemjuvawe,bez obzir dali se raboti za provoden ili neprovoden pla{t.
6.7.1 Kabli so provoden pla{t
Kabelot so provoden pla{t od tipot NPO13-A,IPZO13 i sl.,e odli~en
zazemjuva~,a vo distributivnite mreì naj~esto se javuva vo dva
slu~ai:
-"kratok" kabel, koj sluì za priklu~ok na trafostanica na
nadzemna
srednonaponska mreà;
-"dolg" kabel, koj raboti vo razgraneta kabelska
srednonaponska
mreà (gradski konzum).
"Kratkiot" kabel se odnesuva kako lentest zazemjuva~. Dolìnata
do koja kabelot se odnesuva kako "kratok" moè pribli`no da se odredi
spored izrazot:
10
k
L (m) (6.9)
kade se: L
k
-dolìna (m); -specifi~na otpornost na zemjata
( m).
Vkupnata otpornost na rasprostirawe na kabelskiot priklu~ok (R
k
)
na nadzemniot vod se presmetuva spored izrazot:

s kt
s kt
k
R R
R R
R
+
(6.10)
kade se: R
kt
-otpornost na rasprostirawe na kabelot kako
lentest zazemjuva~,a R
s
-otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot
na stolbot.
Otpornosta na rasprostirawe na kabelot kako lentest zazemjuva~
se presmetuva spored izrazot:

r kt
r R
(6.11)

kade r
r
e relativna otpornost na rasprostirawe na lentest
zazemjuva~ ~ii vrednosti vo zavisnost od dolìnata (L), se dobivaat od
dijagramot na slika 6.4., i vaàt za prose~ni vrednosti na presekot na
kablite koi se koristat vo distributivna praksa i za dlabo~ina na
vkopuvawe na kabelot okolu 0.7 m. Kako dolìna (L) se zema del od
vkupnata dolìna na kabelskiot priklu~ok koj e vo neposreden kontakt
so zemja,a se nao|a nadvor od povr{inata koja ja zafa}a nadvore{nata
kontura na zazemjuva~ot na distributivnata trafostanica.
slika 6.4. Relativna otpornost na rasprostirawe na "kratok" kabel NPO13
Spored tehni~kata preporaka "Izvedba na zazemjuvawe i
zazemjuva~i na stolbni elektroenergetski vodovi od 110 kV,35 kV,20
kV,10 kV i 1 kV", otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot na
stolbot treba da iznesuva:R15, a se utvrduva so merewe. Vo slu~aj
koga kabelskiot vod e priklu~en na nadzemen vod za za{titnoto jaè,
vo praksa istotaka se presmetuva ekvivaletnata imedansa na
zazemjuvawe na nadzemniot vod (Z
V
), ~ie za{titno jaè e povrzano so
provodniot pla{t na kabelot, spored formulata:

S z
z
V
R z a
z a
Z +
2
( ) (6.12)
kade se:
z
z
-imedansa na z{titnoto jaè po edinica dolìna ( /m);
a-dolìna na eden raspon na dalekovodot (km);
z
z
-impedansa na za{titnoto jaè vo eden raspon zemaj}i da
dol-
ìnata na eden raspon e stalna(prose~en raspon) i
otpornosta
na zazemjuvaweto na stolbovite (R
S
) e ista za site stolbovi.
Vkupnata otpornost na rasprostirawe na kabelskiot priklu~ok
(R
k
) na nadzemen vod so impedansa na zazemjuvawe (Z
v
) sega se
presmetuva spored izrazot:

DV kt
DV kt
k
Z R
Z R
R
+
(6.13)
Kabel so dolìna pogolema od dolìna na "kratok" kabel naj~esto
zavr{uva vo sosednata distributivna trafostanica. Na slika 6.5 grafi~ki
se prikaàni vrednostite na otpornosta na rasprostirawe na kabelot (R
k
)
vo zavisnost od dolìnata na kabelot za =100 m i so pretpostavka
da na krajot na kabelot otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot
na soodvetnata distributivna trafostanica iznesuva: 4 , 1 ili 0.5 .
Ako distributivnata trafostanica raboti vo razgraneta kabelska
srednonaponska mreà ( gradski konzum ),sekoj kabel priklu~en na
distribu-
tivnata trafostanica moè od gledi{te na zazemjuvawe da se tretira
kako "dolg", {to zna~i da e priklu~en paralelno na zazemjuva~ot na
trafostanicata i da ima postojana vrednost na otpornosta na
rasprostirawe (R
kd
) nezavisno od brojot na trafostanici i vrednosta na
otpornostite na rasprostirawe na trafostanicite koi gi povrzuva, i koja
moè pribli`no da se presmeta spored izrazot:
075 . 0
kd
R ( ) (6.14)
Dolìnata pri koja kabelot se odnesuva kako "dolg" moè
pribli`no da se presmeta spored izrazot:
60 6
K d
L L (m) (6.15)
slika 6.5. Otpornost na rasprostirawe nakabel so provoden pla{t
6.7.2 Kabli so neprovoden pla{t
Kablite so neprovoden pla{t od tipot XHE49-A,XHP48 i sl.,
vklu~uvaj}i |i i srednonaponskite SKS tip XHE48/O-A, posredno
deluvaat kako zazemjuva~i bidej}i so pomo{ na elektri~nata za{tita
(bakar presek 3x1x16 mm
2
ili 3x1x25 mm
2
) paralelno gi vrzuva
zazemjuva~ite na sosednite trafostanici i taka ja smaluva impedansata
na sistemot na zazemjuvawe na site distributivni trafostanici. Ako TS
raboti vo razgraneta srednonaponska mreà (gradski konzum), sekoja
distributivna trafostanica povrzana e barem vo eden pravec so dve ili
pove}e trafostanici,pa preku elektri~nata za{tita galvanski se povrzani
i zazemjuva~ite na tie trafostanici. Vrednosta na otpornosta na
zazemjuvawe (R
k
) na dve ili pove}e distributivni trafostanici,pri =100
m , iznesuva:
R
k
1 - ako kabelskiot vod povrzuva slobodnostoe~i TS X/0.4 kV
so namenski izvedeni zazemjuva~i so otpornost na rasprostirawe okolu
4 ;
R
k
0.5 - ako kabelskiot vod povrzuva TS X/0.4 kV smestena vo
golema zgrada (objekt) so temeleni zazemjuva~i so otpornost na
rasprostirawe od 1 .
Da bi se presmetal efektot na smalena impedansa na sistemot
na zazemjuvawe na trafostanicata poradi vlijanieto na zazemjuva~ite
na sosednite distributivni trafostanici, dol` celiot kabelski vod mora da
bide obezbedena doverliva galvanska vrska na elektri~nite za{titi na
sosednite delnici na vodot na kabelskite spojnici, zavr{etoci i vo
trafostanicite.

8.Literatura
1. Nahman, J , V.Mijaljovic : Visokonaponska postroja, Beopres,
2000 god.
2. Nahman, J. : Uzemjenje neutralne tacke distributvne mreze,
Beograd, 1980.
3. Dotlic, G. : Elektro energetika kroz standarde,zakone , pravilnike
itehnicke preporuke,Smeits, 1998 god.
4. Zlatanoski, M. : Predavawe po predmetot razvodni
postrojki, Elektrotehni~ki fakultet Skopje, 1999.

ZAZEMJUVANJE

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

ZAZEMJUVANJE

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZITET "Sv.

KIRIL I METODIJ"- SKOPJE

- ako neutralnata to~ka na srednonaponskata

- ako srednopanskata mre`a na koja e priklu~ena

pa uslovite za bezbednost od naponot na dopir se obezbeduvaat

You might also like