Staticka I Dinamicka Analiza Drvene Kuce

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Nina Kolarič
STATIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA

NIZKOENERGIJSKE MONTAŽNE
LESENE HIŠE
Diplomsko delo
Maribor, avgust 2010

I
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
STATIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA NIZKOENERGIJSKE MONTAŢNE

LESENE HIŠE
Študent: Nina KOLARIČ
Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo
Smer: Konstrukcijska
Mentor: red. prof. dr. Miroslav PREMROV, univ.dipl.inţ.grad.
Somentor: Matjaţ Tajnik, univ.dipl.inţ.grad.
Somentorica: Vesna Ţegarac Leskovar, univ.dipl.inţ.arh.
Maribor, avgust 2010

II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Miroslavu

Premrovu in somentorjema Matjaţu Tajniku in
Vesni Ţegarac Leskovar za dragoceno strokovno
vodenje, vloţen trud in čas ob nastajanju diplomske
naloge.
Posebna zahvala gre tudi moji druţini za vso

podporo in razumevanje ter vsem, ki so mi v času
študija pomagali in me spodbujali.
IV
STATIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA NIZKOENERGIJSKE

MONTAŢNE LESENE HIŠE
Ključne besede: montaţna lesena gradnja, panelni sistem, nizkoenergijske gradnje,

statična analiza, dinamična analiza, dimenzioniranje
UDK: 624.011.1.041(043.2)
Povzetek
Diplomska naloga obravnava opis različnih sistemov montažne lesene gradnje ter opis
nizkoenergijske gradnje. Predstavljene so materialne karakteristike materialov, ki so
gradniki objekta – nizkoenergijske montažne lesene hiše v velikostenskem panelnem
sistemu, ki v diplomski nalogi predstavlja praktičen primer. Izračunane so stalne,
spremenljive in nezgodna obtežba za obravnavani objekt. Izvedena je statična in
dinamična analiza s programom Tower 6 in dimenzioniranje osnovnih nosilnih elementov
po Evrokod standardih.
V
STATIC AND DYNAMIC ANALYSIS OF LOW-ENERGY

PREFABRICATED WOODEN HOUSE
Key words: prefabricated timber structures, timber-framed wall system, low energy
construction, static analysis, dynamic analysis, dimensioning
UDK: 624.011.1.041(043.2)
Abstract
The thesis deals with the description of the various systems of prefabricated timber
structures and a description of low energy construction. Presents the physical
characteristics of materials, which are construction materials of the building - a low
energy timber prefabricated house, build in timber-framed wall system, which in this thesis
presents a practical example. Calculated are constant, variable and accidental load for
this example. Static and dynamic analysis is performed with program Tower 6 and
dimensioning the load-bearing elements are performed in accordance with Eurocode
standards.
VI
VSEBINA
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
2 OPIS MONTAŢNE LESENE GRADNJE ................................................................ 2
2.1 NOSILNE KONSTRUKCIJE STAVB ............................................................................. 3

2.2 MONTAŢNI OKVIRNI SISTEM ................................................................................... 4
3 OPIS NIZKOENERGIJSKE GRADNJE ................................................................. 6
3.1 OSNOVNA NAČELA PRI NAČRTOVANJU NIZKOENERGIJSKE HIŠE .............................. 8

3.2 ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE ......................................................................... 11
4 PRIMER HIŠA .......................................................................................................... 13
4.1 TEHNIČNO POROČILO ............................................................................................ 13

4.2 NAČRTI ................................................................................................................. 15
4.2.1 Tloris situacije ................................................................................................. 15
4.2.2 Tloris pritličja .................................................................................................. 15
4.2.3 Tloris nadstropja .............................................................................................. 15
4.2.4 Tloris ostrešja .................................................................................................. 15
4.2.5 Prerez A-A ....................................................................................................... 15
4.2.6 Prerez B-B ....................................................................................................... 15
4.2.7 Fasade .............................................................................................................. 15
4.3 MATERIALNE KARAKTERISTIKE ............................................................................ 16

4.4 DOLOČITEV GRADBENIH OBTEŢB .......................................................................... 18
4.4.1 Stalna obteţba .................................................................................................. 18
4.4.2 Spremenljiva obteţba ...................................................................................... 21
4.5 STATIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA ....................................................................... 55

4.5.1 Kombinacije obteţnih primerov ...................................................................... 58
4.6 DIMENZIONIRANJE OSNOVNIH NOSILNIH ELEMENTOV .......................................... 64

4.6.1 Dimenzioniranje strešnih stropnikov ............................................................... 64
VII
4.6.2 Dimenzioniranje strešne lege .......................................................................... 72
4.6.3 Dimenzioniranje strešne lege – škatlastega nosilca......................................... 79
4.6.4 Dimenzioniranje stropnikov ............................................................................ 85
4.6.5 Kontrola nosilnosti stenskega elementa v nadstropju ..................................... 95
4.6.6 Kontrola nosilnosti stenskega elementa v pritličju ........................................ 105
4.6.7 Kontrola nosilnosti stenskega elementa – notranje stene .............................. 115
5 SKLEP ...................................................................................................................... 120
6 LITERATURA ........................................................................................................ 121
7 PRILOGE ................................................................................................................. 123
7.1 NASLOV ŠTUDENTA ............................................................................................ 123

7.2 KRATEK ŢIVLJENJEPIS......................................................................................... 123
7.3 NAČRTI ............................................................................................................... 124
7.4 IDEJNA ZASNOVA OBRAVNAVANEGA OBJEKTA ................................................... 124
7.5 PRIMERJAVA NAČRTOV – STANJE IDEJNE ZASNOVE Z NOVIM STANJEM ............... 124
7.6 PROSPEKT – TEHNIČNI PODATKI ZA I NOSILCE PANELA ZUNANJE STENE ............. 124
7.7 PROSPEKT – MONTAŢNE PLOŠČE FERMACELL ..................................................... 124
VIII
UPORABLJENI SIMBOLI
𝐴 - prerez
𝐴𝐸𝑑 - projektna vrednost vpliva potresa
𝐵𝑖 - skupna dolţina vseh panelov v obravnavani smeri
𝐶𝑒 - koeficient izpostavljenosti
𝐶𝑡 - termični koeficient
𝐶𝑝𝑒 - koeficient zunanjega tlaka
𝐷𝑝 - podajnost panela
𝐸 - elastični modul
𝐸𝑠 - elastični modul jekla
𝐹𝑏 - celotna potresna sila
𝐹𝑑 - projektna sila v natezni diagonali
𝐹𝑖 - vodoravna sila, ki deluje v etaţi i
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑑 - projektna odpornost enega stenskega elementa za prevzem vodoravne

obteţbe v svoji ravnini
𝐹𝑣,𝑅𝑑 - projektna odpornost stenskega sistema za prevzem vodoravne obteţbe

v ravnini stene
𝐹𝑣,𝑅𝑘 - karakteristična bočna nosilnost posameznega veznega sredstva
𝐹𝑣,𝑤,𝐸𝑑 - projektna striţna sila, ki deluje na posamezno stojino
𝐺 - striţni modul
𝐺𝑘,𝑗 - skupna lastna in stalna obteţba
𝐺𝑘,𝑗 - karakteristična vrednost stalnega vpliva j
𝐼 - vztrajnostni moment
IX
𝐾 - modul pomika veznega sredstva
𝐿𝐷 - dolţina diagonale
𝐿𝑖 - tlorisna dimenzija etaţe, pravokotna smer potresnega vpliva
𝑀 - moment
𝑄𝑘,𝑖 - koristna obteţba
𝑆 - faktor tal
𝑆𝑑 (𝑇1 ) - ordinata v projektnem spektru
osnovni nihajni čas konstrukcije za translacijsko gibanje v obravnavani

𝑇1 -
smeri
spodnja meja nihajnega časa na območju spektra, kjer ima spektralni

𝑇𝐵 -
pospešek konstantno vrednost
zgornja meja nihajnega časa na območju spektra, kjer ima spektralni

𝑇𝐶 -
pospešek konstantno vrednost
vrednost nihajnega časa, pri kateri se začne območje konstantne

𝑇𝐷 -
vrednosti spektralnega pomika
𝑄𝑘,1 - karakteristična vrednost prevladujočega spremenljivega vpliva 1
𝑄𝑘,𝑖 - karakteristična vrednost spremljajočega spremenljivega vpliva i
𝑎𝑔 - projektni pospešek za tla tipa A
𝑏𝑖 - širina stenskega elementa
𝑏𝑥𝑖 , 𝑏𝑦𝑖 - dolţina posameznega panela
𝑏𝑤 - širina posamezne stojine
𝑏𝑧 - širina natezne diagonale
𝑑 - premer sponke
𝑒𝑎𝑖 - naključna ekscentričnost mase v etaţi i glede na nazivni poloţaj

X
𝑓𝑐,𝑜,𝑔,𝑑 - projektna tlačna trdnost v smeri vlaken
𝑓𝑚 ,𝑑 - projektna upogibna trdnost
𝑓𝑚 ,𝑦,𝑘 - karakteristična upogibna trdnost
𝑓𝑡,𝑏,𝑑 - projektna natezna trdnost plošče
𝑓𝑡,𝑜,𝑑 - projektna natezna trdnost v smeri vlaken
𝑓𝑣,𝑑 - projektna striţna trdnost
𝑔 - lastna teţa
𝑕𝑓,𝑐 - višina tlačene pasnice
𝑕𝑓,𝑡 - višina natezne pasnice
𝑕𝑤 - svetla razdalja med pasnicama
𝑘𝐷 - togost jeklene diagonale
𝑘𝑜 - togost okvirja
𝑘𝑝 - togost panela
𝑘𝑐 - uklonski koeficient
𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 - faktor, s katerim se v računu upošteva zmanjšanje upogibne trdnosti

zaradi bočne zvrnitve
𝑘𝑚 - faktor, s katerim se upošteva zmanjšanje napetosti zaradi njihove

prerazporeditve in vpliva nehomogenosti materiala v prečnem prerezu
(za pravokotne prereze je 𝑘𝑚 = 0,7)
𝑘𝑚𝑜𝑑 - modifikacijski faktor, s katerim se upoštevata vpliv trajanja obteţbe in

vsebnost vlage
𝑙𝑒𝑓𝑓 - efektivna dolţina nosilca, odvisna od načina podpiranja in razporeditve

obteţbe (za prostoleţeč nosilec z enakomerno porazdeljeno obteţbo je
𝑙𝑒𝑓𝑓 = 0,9 ∙ 𝑙, po [EC 5, tabela 6.1])
𝑚 - celotna masa stavbe nad temelji ali togo kletjo

XI
𝑚𝑖 , 𝑚𝑗 - masi etaţ
𝑠𝑒𝑓𝑓 - efektivna razdalja
𝑠𝑖 , 𝑠𝑗 - pomika mase 𝑚𝑖 , 𝑚𝑗 v osnovni nihajni obliki
𝑠𝑘 - karakteristična obteţba snega v kN/m2
𝑠𝑥𝑖 , 𝑠𝑦𝑖 - razdalja med središčem togosti in obravnavanim panelom
𝑡𝑝 - širina obloţne plošče
𝑣𝑏 - hitrost vetra v posameznem področju
𝑞 - faktor obnašanja
𝑞 - koristna obteţba
𝑞𝑏 - osnovni tlak vetra
𝑞𝑝 - največji tlak pri sunkih vetra
𝑤𝑒 - tlak vetra na zunanje površine
𝑧𝑡 - oddaljenost teţišča prereza, ki ga obravnavamo, do globalnega teţišča
∆𝑧 - oddaljenost teţišča prereza, ki ga obravnavamo, do ţelenega roba
𝛾𝐺,𝑗 - delni faktor za stalni vpliv j
- delni faktor za lastnosti materiala, ki upošteva tudi negotovost modela

𝛾𝑀
in spremenljivost dimenzij (za masiven les je 𝛾𝑀 = 1,3)
𝛾𝑄,1 - delni faktor za spremenljivi vpliv 1
𝛾𝑄,𝑖 - delni faktor za spremenljivi vpliv i
𝛾𝑦 - koeficient togosti priključne ravnine ( 𝛾𝑦 = 1,0)
korekcijski faktor, ki ima vrednost 𝜆 = 0.85, če velja 𝑇1 ≤ 2𝑇𝑐 in ima

𝜆 -
stavba več kot dve etaţi. V drugih primerih velja 𝜆 = 1.0
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 - relativna upogibna vitkost
𝜇1 - oblikovni koeficient obteţbe snega

XII
𝜌 - gostota
𝜌𝑚𝑏 - povprečna gostota plošč
𝜌𝑚𝑡 - povprečna gostota lesa
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 - projektna tlačna napetost v smeri vlaken
𝜍𝑓,𝑐,𝑑 - napetost v središču tlačenega pasu
𝜍𝑚 ,𝑐𝑟𝑖𝑡 - kritična upogibna napetost, izračunana glede na klasično teorijo

stabilnosti
𝜍𝑚 ,𝑑 - projektna upogibna napetost
𝜍𝑡,𝑏 - napetost v obloţni plošči
𝜍𝑡,𝑜,𝑑 - projektna natezna napetost v smeri vlaken
𝜏𝑑 - projektna striţna napetost
𝜈𝑖 - lastna frekvenca
𝜓0,𝑖 - faktor za kombinacijsko vrednost spremenljivega vpliva i
𝜓2,𝑖 - faktor za navidezno stalno vrednost spremenljivega vpliva i
𝜓𝐸,𝑖 - koeficient za kombinacijo za spremenljivi vpliv i
𝜔𝑖 - kroţna frekvenca
XIII
UPORABLJENE KRATICE
LVP - lesno vlaknena plošča
MS - masno središče
MSN - mejno stanje nosilnosti
MSU - mejno stanje uporabnosti
MVP - mavčno vlaknasta plošča
OSB - Oriented Strand Board
ST - središče togosti
Statična in dinamična analiza nizkoenergijske montaţne lesene hiše Stran 1
1 UVOD
V sodobnem gradbeništvu se les, kot odličen material za izdelavo nosilnih gradbenih

konstrukcij, pojavlja v mnogih oblikah. Lahko ga uporabljamo v osnovni obliki kot
masivni les ali v obliki visoko tehnoloških lesnih proizvodov.
Les, kot gradbeni material, ima več prednosti naproti drugim gradbenim materialom.
Izstopa zlasti njegova majhna teţa v primerjavi z nosilnostjo, lahka obdelava in razmeroma
enostavni tehnološki procesi gradnje oziroma montaţe. Ne smemo prezreti niti porabo
energije, ki je potrebna za izdelavo primerljivega nosilnega lesenega elementa in je
bistveno manjša, kot pri drugih gradbenih elementih. Les ima odlične konstrukcijske
lastnosti, natezna trdnost je pribliţno enaka kot tlačna.
Elementi iz masivnega lesa so zaradi svojega naravnega izvora dimenzijsko omejeni tako
glede dimenzij prečnega prereza kot tudi glede moţne dolţine posameznih elementov. To
dejstvo je skupaj z inţenirsko ţeljo po boljšem izkoristku materiala in višjo ekološko
osveščenostjo oziroma zavedanjem omejenosti naravnih virov ter ţeljo po doseganju večjih
razponov postalo pomembno gibalo pri razvoju novih lesnih proizvodov.
Diplomska naloga obravnava opis različnih sistemov montaţne lesene gradnje ter opis
nizkoenergijske gradnje. Predstavljeni so materiali, ki so gradniki objekta, ki v diplomski
nalogi predstavlja praktičen primer in za katerega je izvedena statična in dinamična
analiza.
2 OPIS MONTAŢNE LESENE GRADNJE
Lesena gradnja je vse bolj razširjena. V različnih drţavah sveta se odstotne vrednosti na
novo postavljenih lesenih stanovanjskih objektov kar precej razlikujejo. Največ na novo
postavljenih lesenih stanovanjskih objektov je v Kanadi (95 %), Skandinaviji (70 %), ZDA
(65 %), Japonski in Škotski (50 %). Ta deleţ je precej manjši v Veliki Britaniji(10 %),
Nemčiji (7 %), Avstriji (8 %) in na splošnem v juţni Evropi (do 3 %). Tudi Slovenija ima
razmeroma majhen deleţ na novo postavljenih lesenih stanovanjskih objektov.
V svetu se vse večja pozornost posveča večetaţni montaţni leseni gradnji, kar pa za
Slovenijo še ne moremo trditi.
K porastu montaţne stanovanjske lesene gradnje po svetu so pripomogle novosti in

izboljšave iz začetka 80. let prejšnjega stoletja. Najpomembnejše uvedene spremembe so
predvsem:
 prehod od izvedbe na gradbišču do prefabrikacije v tovarni,

 prehod od osnovnih mer k modularni gradnji,
 vedno večja uporaba lepljenega lesa v gradbeništvu,
 razvoj od malostenskega k velikostenskemu montaţnemu panelnemu sistemu
Hitro je postalo jasno, da je današnja stanovanjska montaţna lesena gradnja zelo

kakovostna in da lahko izpolni vse zahteve, ki jih postavljata druţba in okolje, v katerem
ţivimo.
Nekaj najpomembnejših razlogov za stanovanjsko montaţno leseno gradnjo:
 gradbeno fizikalne lastnosti

Z dobro toplotno izoliranim objektom prihranimo energijo, potrebno za ogrevanje
hiše, manj obremenjujemo okolje. O samem bivalnem ugodju v takšnih hišah, je
slišati samo pozitivna mnenja.
 poraba energije
Tudi poraba energije za obdelavo lesa in mavca kot najpogosteje uporabljenih

materialov v tovrstni gradnji je bistveno manjša od porabe energije za izdelavo
drugih materialov.
 hitrost gradnje
Zaradi izdelave elementov v tovarni, kjer so ves čas proizvodnje izenačeni pogoji
za izdelavo elementov, so objekti zgrajeni v bistveno krajšem obdobju. Pri sami
gradnji so tudi manj časa izpostavljeni slabim vremenskim razmeram.
 večja uporabna stanovanjska površina
Pridobimo tudi do 10 % uporabne stanovanjske površine pri enakih zunanjih
gabaritih objekta. Tudi stroški vzdrţevanja zaradi dobre toplotne izolacije in
manjše verjetnosti napak na konstrukciji so manjši.
 poţarna varnost
 trajnost
 potresna varnost
Zaradi sorazmerno majhne teţe ter duktilnemu obnašanju lesa in stikov so
dosedanje raziskave in ugotovljene posledice na objektih, ki so bili izpostavljeni
potresnim sunkom, izkazale zelo dobro potresno odpornost lesenih stanovanjskih
objektov.
2.1 Nosilne konstrukcije stavb
Med nosilnimi konstrukcijami enostanovanjskih in večstanovanjskih objektov pri katerih

običajno premoščamo le manjše razpetine so najpogostejši naslednji sistemi:
 skeletni sistem
Skeletni sistem gradnje temelji na skeletu, ki stoji samostojno in ne potrebuje
konstrukcijskih plošč. Skeletna lesena konstrukcija je sestavljena iz stebrov in
nosilcev. Stene nimajo nosilnih funkcij, zato se jih lahko naknadno po ţelji
spreminja. Skelet lahko zapremo s steklom, polnimi predizdelanimi elementi ali ga
zazidamo.
 okvirni sistem
Okvirni sistem je sestavljen iz lesenih okvirov iz stebrov in prečk. Okvir, ki je
nosilni element je obojestransko obloţen z obloţnimi ploščami (mavčnimi,
vlaknenimi, lesocementnimi ali ivernimi ploščami), polnilo med ploščami pa ima
toplotno izolativno funkcijo.
 masivni sistem
Pri masivni konstrukciji so stene objekta polne. Izdelane so lahko iz brun, tramov,
plošč iz lepljenega lesa ali masivnega lesa v obliki plošč ali lesenih zidakov.
 mešani sistem gradnje
2.2 Montaţni okvirni sistem
Montaţni okvirni sistem temelji na uporabi velikopanelnega montaţnega konstrukcijskega

sistema. Razvil se je iz malopanelnega sistema. Stenski element je sestavljen iz nosilnega
lesenega okvirja, na katerega so pritrjene obloţne plošče. Obloţne plošče zagotavljajo
horizontalno stabilnost sten in celotnega objekta. Stenski elementi kot osnovni vertikalni
montaţni elementi se dokončno izdelajo v obratu in omogočajo hitrejšo montaţo na
gradbišču. V obratu se poloţi toplotna izolacija med lesene pokončnike, med vgrajenimi
inštalacijami ter vratnimi in okenskimi odprtinami.
Malopanelni montaţni stenski elementi so običajno tipskih širin 125 cm in višine od 250
do 270 cm. Sestavljeni so iz glavnega nosilnega lesenega okvirja, ki je večinoma sestavljen
iz treh pokončnikov ter dveh gred – zgornje in spodnje prečke. Leseni okvir je obloţen z
obloţnimi ploščami na obeh straneh, ki so z veznimi sredstvi pritrjene na okvir, pri čemer
je razmik med veznimi sredstvi po priključnih ravneh konstanten in je ponavadi 7,5 cm, le
v srednjem stebričku je dvakrat večji. Velikopanelni sistem računamo kot vsoto togosti
sten malopanelnega sistema.
Strop je sestavljen iz stropnikov, med katere poloţimo izolacijo. Na zgornji in spodnji

strani so obloţne plošče, OSB na zgornji in mavčno-vlaknena plošča na spodnji strani.
Enodruţinska stanovanjska hiša se postavi v treh dneh po sistemu »platformne gradnje«.

Na temeljno armirano-betonsko ploščo se postavi stenska konstrukcija prve etaţe, na
katero pa se postavi stropna konstrukcija, ki predstavlja platformo za postavitev naslednje

etaţe.
Montaţna panelna gradnja je energetsko učinkovita. Prazni prostori v lesenem okvirju se

zapolnijo s toplotno izolacijo tako da konstrukcije ţe pri majhnih debelinah dosegajo
izredno dobre toplotno izolacijske lastnosti. Ta zasnova konstrukcije je bistvena prednost
okvirnega sistema gradnje v primerjavi z ostalimi sistemi.
Pri doseganju nizkoenergijskega standarda so pomembni pravilno rešeni detajli, ki so

projektirani brez toplotnih mostov in zagotavljajo zrakotesno gradnjo.
Poleg izolacijskih materialov na osnovi mineralnih vlaken se vedno bolj uveljavljajo tudi
naravni izolacijski materiali na osnovi lesnih vlaken, konoplje, recikliranega časopisnega
papirja in drugih. Večina objektov pa se zaradi višje cene naravnih izolacijskih materialov
še vedno izolira predvsem s kameno in stekleno volno.
Standard nizkoenergijske gradnje lahko dosegamo ţe z enostavnim konstrukcijskim

sistemom skupne debeline 306 mm. Vrednost toplotne prehodnosti lahko zniţamo z
dodatno izolacijo na notranji strani, ki se izvede kot inštalacijska ravnina, s tem pa
doseţemo tudi boljšo zrakotesnost objekta.
Vrednost toplotne prehodnosti konstrukcije dodatno optimiramo z uporabo škatlastih

nosilcev in I nosilcev.
3 OPIS NIZKOENERGIJSKE GRADNJE
Poznamo več konceptov energijsko varčne gradnje:
 Nizkoenergijska hiša
 Trilitrska hiša
 Pasivna hiša
 Ničenergijska hiša
 Energijsko samozadostna hiša
 Plusenergijska hiša
Nizkoenergijska hiša
Nizkoenergijska hiša je zgradba z letno potrebno toploto za ogrevanje (energijsko število)

med 40-60 kWh/(m2a) (zahteve so v vsaki drţavi nekoliko drugačne) in najmanj 15
kWh/(m2a). Čim niţje je energijsko število, tem boljša je toplotna zaščita zgradbe. Za
doseganje nizkih energijskih števil sta potrebna dobro toplotno izoliran in zrakotesen ovoj
zgradbe ter zasteklitev s toplotnoizolacijskim steklom. V nizkoenergijski zgradbi so
potrebni konvencionalni ogrevalni sistem in grelna telesa. Sveţ zrak (vtočni zrak oz.
dovodni zrak) se v zgradbo dovaja prisilno – po notranjem razdelilnem sistemu. Izrabljen
zrak (odtočni zrak oz. odvodni zrak) se iz zgradbe odsesava brez izrabljanja njegove
toplote. Zrakotesnost nizkoenergijske hiše je n50≤1,5 h-1 [1].
Trilitrska hiša
Trilitrska hiša je nizkoenergijska hiša z letno potrebno toploto za ogrevanje okoli 30

kWh/(m2a). Predpisana zrakotesnost je n50≤1 h-1. Konstrukcija mora biti brez toplotnih
mostov. Potreben je konvencionalni ogrevalni sistem. V trilitrsko hišo je vgrajena vsaj ena
od naslednjih komponent: sončna naprava za ogrevanje sanitarne vode in/ali prezračevalna

naprava z vračanjem toplote izrabljenega zraka [1].
Pasivna hiša
Pasivna hiša je energijsko varčna zgradba, pri kateri je potrebno bivalno ugodje
zagotovljeno brez običajnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav. Letna potrebna
toplota za ogrevanje zgradbe je lahko največ 15 kWh/(m2a) (mednarodni dogovor, ki velja
v vseh drţavah). Potrebna toplota za ogrevanje se dovaja v prostore prek prezračevalne
naprave (toplozračno ogrevanje), ki sočasno zagotavlja tudi vračanje toplote izrabljenega
zraka. Zrakotesnost mora biti n50≤0,6 h-1. Konstrukcija mora biti izvedena brez toplotnih
mostov (ψ ≤ 0,01 W/(mK)). Skupna poraba primarne energije je lahko največ 120
kWh/(m2a) [1].
Ničenergijska hiša
Ničenergijska hiša je zgradba, ki v letnem povprečju celotno porabljeno energijo (toplota

in električna energija) sama pridobi iz sončne energije, vendar ni neodvisna od javnega
energetskega omreţja. Poleti preseţek električne energije odda v javno omreţje. Pozimi
ničenergijska hiša porablja električno energijo iz javnega omreţja. Letna bilanca je
izravnana. Ničenergijska hiša ima 40–60 cm debelo plast toplotne izolacije, izvedena je
brez toplotnih mostov. Zgradba nima konvencionalnega ogrevalnega sistema. Aktivno in
pasivno izrablja sončno energijo. Velik hranilnik toplote premošča potrebe po toploti tudi v
oblačnih dnevih [1].
Energijsko samozadostna hiša
Energijsko samozadostna (neodvisna) hiša je zgradba, ki vso potrebno energijo (ogrevanje,

sanitarna voda, elektrika za gospodinjstvo in razsvetljavo) pridobi iz sončne energije. V
primerjavi z ničenergijsko hišo so tu potrebne še večje površine sončnih celic in
akumulatorji za shranjevanje elektrike. Zgradba ni priključena na javno energetsko
omreţje. Poletni preseţek električne energije se shrani za zimsko obdobje. Z elektrolizo
vode se pridobita vodik in kisik, ki le ločeno uskladiščita. Pozimi se uporabita kot gorivo v
gorivnih celicah [1].
Plusenergijska hiša
Plusenergijska hiša je zgradba, ki ustreza energijsko samozadostni hiši, pridobivanje

električne energije v sončnih celicah pa je tako obširno, da je doseţen preseţek. To se
doseţe z aktivno izrabo sončne energije in izkoriščanjem vseh moţnih energijskih
prihrankov. Višek energije se odda v javno električno omreţje [1].
Med posameznimi koncepti niso razlike le v porabi energije, temveč tudi v sistemu
obratovanja zgradbe. Vsak prispevek k zmanjševanju porabe energije pomeni korak naprej.
Seveda pa se vedno pojavlja vprašanje rentabilnosti. Pri trenutnem stanju tehnologije je
glede na ceno najoptimalnejša pasivna hiša. Korak naprej k ničenergijskim, energijsko
neodvisnim in plusenergijskim zgradbam zahteva veliko večji vloţek sredstev, ki ni
racionalen. Take zgradbe so zaenkrat demonstracijski objekti, na katerih se preverjajo
energetski scenariji prihodnosti. Pocenitev tehnologije sončnih celic v prihodnosti pa bo
morda pomenila tudi to, da bo vsaka zgradba proizvedla več energije, kot jo bo porabila
[1].
3.1 Osnovna načela pri načrtovanju nizkoenergijske hiše
Za doseganje standarda so pomembni: toplotni ovoj zgradbe, njena oblika, sestava in

kakovost izvedbe. Pri nizkoenergijskih hišah je potrebno upoštevati izrabo dobitkov
sončnega sevanja. Za izrabo sončne energije imajo prednost juţne fasade, saj omogočajo
maksimalno izrabo sončne energije. Zato je pomembno, da je hiša umeščena na juţno
orientirano zemljišče. Večje steklene površine se priporočajo na juţni fasadi, skozi katere
prihaja sončna energija kot svetloba in toplota.
Kljub temu imajo zasteklitve tudi pomanjkljivosti. So drage in skozi uhaja veliko toplote.
Površine zasteklenih površin naj bodo na juţni strani večje, na severni pa čim manjše.
Steklena površina naj sledi gibanju sonca. S shranjevanjem toplote v zgradbi se zmanjšajo
potrebe po energiji za ogrevanje.
Oblika zgradbe je zelo pomembna za zmanjšanje transmisijskih toplotnih izgub. Zunanjih

površin mora biti glede na volumen objekta čim manj. Najbolj ugoden faktor oblike je pri
kvadratnih, okroglih, osemkotnih in elipsastih oblikah hiše.
Čim večja je temperaturna razlika med dvema prostoroma, tem večje so toplotne izgube
skozi steno. Na severni strani je na zunanji steni temperatura najniţja, zato na to stran
predvidimo stopnišče, shrambo in druge pomoţne prostore. Dnevni prostori pa rabijo višje
temperature in se predvidijo na juţno stran.
Pri gradnji nizkoenergijskih montaţnih hiš je najpogostejša uporaba lesa: sistem stebrov in
prečk, leseni okvirji, konstrukcije iz masivnega in iz ţebljanega lesa, votli elementi iz
trislojnih plošč, nosilni elementi iz lesenega ogrodja itd.
Pri leseni konstrukciji je mogoče toplotno izolacijo tudi vpihovati med nosilne elemente,
pri tem ni lukenj, skozi katere bi uhajala toplota.
Pomembno je tudi, da pri zasteklitvi uporabimo toplotno izolacijsko steklo, katerega

vgradimo v kakovosten okvir z dobro toplotno izolativnostjo.
Za sončno zaščito lahko poskrbimo tudi s senčili. Primerna so zunanja senčila, moţna pa je
tudi vgradnja senčila v medstekelni prostor trislojne zasteklitve.
Pozorni moramo biti tudi pri vgradnji vhodnih vrat, katera so večjih dimenzij, kot smo jih
vajeni. Vrata morajo imeti dobro toplotno izolativnost in dobro zrakotesnost.
Konstruiranje brez toplotnih mostov
Toplotni mostovi se pojavljajo na zunanjem ovoju hiše zaradi napak in pomanjkljivosti pri
načrtovanju in gradnji. Glede na vzrok nastanka poznamo: konvekcijski toplotni mostovi,
geometrijski toplotni mostovi, konstrukcijski toplotni mostovi.
Posledice toplotnih mostov so povečana poraba energije, slabšanje toplotnega ugodja,

pomanjkljiva stanovanjska higiena, ogroţanje gradbenega elementa.
Toplotnoizolativna plast mora biti načrtovana tako, da brez prekinitve ovije hišo.
Najpogostejši toplotni mostovi, ki jih je treba odpraviti ţe pri načrtovanju: podstavek proti
temelju in neogrevani kleti, priključek strehe na steno, stopniščna rama proti neogrevani
kleti, vgradnja okna, balkonske plošče in teţki nadstreški, statične motnje toplotne izolacije
v prerezu.
Zrakotesnost
Na ovoju zgradbe se pojavlja v fugah, špranjah in drugih netesnih mestih pretok zraka.
Taka izmenjava zraka največkrat ne zagotavlja kakovostne bivalne klime. Nekontrolirano
prehajanje zraka ima nekaj pomanjkljivosti: nezanesljivost, gradbene poškodbe, prevajanje
zvoka, nekontrolirane toplotne izgube.
Način zrakotesnosti je potrebno upoštevati v vseh fazah gradnje: ustrezna zasnova,

načrtovanje detajlov, gradbeni nadzor, preverjanje kakovosti.
Prezračevanje
Za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka v hiši je potrebno prezračevanje. Zato je

pomembno, da se vgradi prezračevalno napravo za stalno dovajanje sveţega zraka, ki
deluje predvsem pozimi. Poleti pa se hiša lahko prezračuje skozi okna.
Ogrevanje
Za ogrevanje prostorov se priporoča uporaba toplotne črpalke, za ogrevanje sanitarne vode

pa kombinacija toplotne črpalke in sprejemnikov sončne energije. Toplotna črpalka zajema
toploto okolice: zemlje, vode in zraka. Toplotna črpalka porabi 34-49 % manj primarne
energije kot plinski ali oljni kondenzacijski kotli, tudi emisija CO2 in drugih škodljivih
plinov se zmanjša za 31-60 %.
3.2 Energetska izkaznica stavbe
Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s

priporočili za povečanje energetske učinkovitosti.
Podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic stavbe, metodologijo za izdajo

energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic in
način prijave izdane energetske izkaznice za vpis v register določa Pravilnik o metodologiji
izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb. Ta pravilnik določa tudi vrste stavb, za katere
velja obveznost namestitve energetske izkaznice na vidno mesto.
Vrste energetskih izkaznic:
Glede na vrsto stavbe oziroma namen njene uporabe ločimo dve vrsti energetskih izkaznic:
 računska energetska izkaznica, ki se določi na podlagi izračunanih energijskih

kazalnikov rabe energije stavbe in se izda za novozgrajene stavbe in obstoječe
stanovanjske stavbe.
Energijski kazalniki za računsko energetsko izkaznico so:
o letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine

stavbe,
o letna dovedena energija za delovanje stavbe na enoto uporabne površine

stavbe,
o letne emisije CO2 zaradi delovanja stavbe na enoto uporabne površine

stavbe.
 merjena energetska izkaznica, ki se določi na podlagi meritev rabe energije in se

izda za obstoječe nestanovanjske stavbe.
Energijski kazalniki za merjeno energetsko izkaznico so:
o letna dovedena energija, namenjena pretvorbi v toploto na enoto uporabne

površine stavbe,
o letna poraba električne energije zaradi delovanja stavbe na enoto uporabne

površine stavbe,
o letne emisije CO2 zaradi delovanja stavbe na enoto uporabne površine

stavbe.
4 PRIMER HIŠA
Objekt je zasnovala skupina študentov Fakultete za gradbeništvo, smer arhitektura in sicer

Katja Kerţan, Kenan Jašarevič, David Zorenč, Anamarija Fink in Vanja Rogina pod
mentorstvom Miroslava Premrova in Vesne Ţegarac Leskovar. Zaradi konstrukcijskih
razlogov so bile z dovoljenjem mentorja narejene določene spremembe.
4.1 Tehnično poročilo
Lokacija objekta
Objekt je predviden v severovzhodnem delu Slovenije, v okolici Murske Sobote, na

nadmorski višini 173 m.
Zasnova
Objekt je zasnovan kot moderna enonadstropna nizkoenergijska montaţna lesena hiša.

Tlorisna površina hiše je 12,40 x 12,20 m, višina slemena je 7,5 m.
Stene so zasnovane po velikostenskem panelnem sistemu Lumar in sicer vertikalno nosilni

elementi v panelu so I nosilci, horizontalno nosilni elementi pa obloţne plošče: na notranji
strani OSB/3, na zunanji strani pa lesno-vlaknena plošča.
Neto površina vseh bivalnih površin znaša 178,9 m2, neto površina pritličja je 110,8 m2,
neto površina nadstropja pa 68,1 m2. Bruto površina pritličja je 151,28 m2, nadstropja
87,75 m2, kar je skupaj 239,03 m2. Zazidalna površina je 151,28 m2.
Slika 4.1: Prikaz razporeditve prostorov
Konstrukcija
Stanovanjski objekt se konstrukcijsko deli na dva dela:
 klasični del (temelji in talna plošča)

 montaţni del (montaţno pritličje, nadstropje, stropni in strešni elementi)
Klasični del – temelji in talna plošča so zgrajeni iz armiranega betona in niso predmet
obravnave diplomske naloge.
Montaţni del predstavljajo stene celotnega objekta (notranje in zunanje), streha in strop v
pritličju oziroma tla v nadstropju. Vsi elementi so izvedeni po vzoru hiš Lumar.
Streha je nesimetrična dvokapnica, z naklonoma 35° in 23,65°. Nosilna konstrukcija je

prereza 10 x 24 cm iz lesa kvalitete C24, strešni stropniki so postavljeni na razmaku 80 cm.
Strešne lege so prereza 16 x 22 cm iz lepljenega lesa kvalitete Cl32c.
Stropniki so dimenzij 8 x 24 cm, postavljeni na medsebojnem razmaku 62,5 cm.

Zunanje stene so izvedene po velikostenskem panelnem sistemu Pasiv podjetja Lumar:

nosilni stebri so I nosilci, ki imajo prerez 8,9 x 36 x 1,0 cm in so višine 250 cm, postavljeni
so na medsebojnem razmaku 62,5 cm, dimenzije zgornje in spodnje prečke so 36 x 10 cm,
tako da znaša višina celega panela 270 cm. Med I nosilci je vpihana celulozna izolacija,
obloţni plošči sta OSB/3 debeline 1,5 cm na notranji strani in lesno-vlaknena plošča 2 x 3
cm na zunanji strani.
Slika 4.2: Prerez panela zunanje stene
Notranje nosilne stene imajo nosilce prereza 16 x 6 cm, njihova višina je 250 cm, spodnja
in zgornja prečka sta dimenzij 16 x 10 cm, kar daje višino panela 270 cm. Celoten lesen
okvir je iz masivnega lesa, kvalitete C24. Obloţne plošče so mavčno vlaknene plošče.
4.2 Načrti
4.2.1 Tloris situacije M 1:200
4.2.2 Tloris pritličja M 1:50
4.2.3 Tloris nadstropja M 1:50
4.2.4 Tloris ostrešja M 1:50
4.2.5 Prerez A-A M 1:50
4.2.6 Prerez B-B M 1:50
4.2.7 Fasade (zahodna, severna, vzhodna, juţna) M 1:100

4.3 Materialne karakteristike
Tabela 4.1: Mehanske lastnosti uporabljenih materialov
FIN –
lepljen les
les C24 OSB 3 LVP MVP plywood
Gl32c
(t=24mm)
𝑓𝑚 ,𝑘
24 32 20 15 / 34,8
[N/mm2]
𝑓𝑡,𝑜,𝑘
14 19,5 20 8 2,5 37,2
2
[N/mm ]
𝑓𝑐,𝑜,𝑘
21 26,5 20 8 20 19,3
[N/mm2]
𝑓𝑣,𝑘
2,4 3,2 / 4,5 5,0 9,8
[N/mm2]
𝐸0,𝑚𝑒𝑎𝑛
11000 13700 3500 3900 3000 8900
2
[N/mm ]
𝐸0,05
7400 11100 / / / /
[N/mm2]
𝐺𝑚𝑒𝑎𝑛
690 780 240 1200 1200 /
[N/mm2]
𝜌𝑘
350 410 600 600 1050 550
[kg/m3]
𝜌𝑚𝑒𝑎𝑛
420 / / / / /
3
[kg/m ]
Tabela 4.2: Mehanske lastnosti uporabljenih materialov – I nosilec panelne stene
Kerto-S OSB 3
(pasnica) (stojina)
𝑓𝑚 ,𝑘
38,4 7,2
2
[N/mm ]
𝑓𝑡,𝑜,𝑘
28 /
[N/mm2]
𝑓𝑐,𝑜,𝑘
28 /
[N/mm2]
𝑓𝑣,𝑘
/ 6,8
2
[N/mm ]
13800 3000
[N/mm2]
𝐺𝑚𝑒𝑎𝑛
600 1080
[N/mm2]
4.4 Določitev gradbenih obteţb
4.4.1 Stalna obteţba
4.4.1.1 Lastna teţa
a) Streha
Zaključni sloj – kritina ga1 = 0,154 kN/m2
Letve 50 x 50 mm ga2 = 0,017 kN/m2
Prezračevalne letve 50 x 50 mm ga3 = 0,017 kN/m2
Sekundarna kritina 0,2 mm ga4 = 0,005 kN/m2
Lesno vlaknena plošča 60 mm ga5 = 0,120 kN/m2
Špirovci 240 x 100 mm ga6 = 0,160 kN/m2
Toplotna in zvočna izolacija

iz mineralne volne 240 mm ga7 = 0,096 kN/m2
Parna ovira 0,2 mm /
Lesena konstrukcija 60 mm ga8 = 0,108 kN/m2
Toplotna in zvočna izolacija iz mineralne volne 60 mm ga9 = 0,024 kN/m2
Mavčno kartonska plošča 15 mm ga10 = 0,150 kN/m2
Obteţba na m2 strehe: ga = 0,851 kN/m2

b) Tla v nadstropju
Laminat 8 mm gb1 = 0,076 kN/m2
Poliesterski filc 2 mm gb2 = 0,002 kN/m2
Cementni estrih 55 mm gb3 = 1,210 kN/m2
PE folija 0,2 mm gb4 =/
Udarna zvočna izolacija 40 mm gb5 = 0,008 kN/m2
OSB plošča 18 mm gb6 = 0,117 kN/m2
Toplotna izolacija 50 mm gb7 = 0,028 kN/m2
Letve 80 x 240 mm gb8 = 0,021 kN/m2
Mavčno kartonska plošča 12,5 mm gb9 = 0,150 kN/m2
Stalna obteţba na m2 tal gb = 1,612 kN/m2
c) Zunanja stena
Zunanji omet in zaključni sloj fasade 9 mm gc1 = 0,121 kN/m2
Fasadna izolacija – lesno vlaknene plošče 60 mm gc2 = 0,372 kN/m2
Nosilna lesena konstrukcija iz I nosilcev gc3 = 0,311 kN/m2

izolirana z vpihano celulozno izolacijo 360 mm gc4 = 0,165 kN/m2
OSB plošča 15 mm gc5 = 0,093 kN/m2
mavčno – kartonska plošča 12,5 mm gc6 = 0,150 kN/m2
Obteţba na m2 zunanje stene: gc = 1,212 kN/m2

d) Notranja stena – nosilna

Mavčno vlaknena plošča 10 mm gd1 = 0,118 kN/m2
Lesena konstrukcija:
Pokončniki 60 x 160 mm gd3 = 0,065 kN/m2
Zgornja pasnica 80 x 160 mm gd4 = 0,054 kN/m2
Spodnja pasnica 80 x 160 mm gd5 = 0,054 kN/m2
Toplotna izolacija 50 mm gd6 = 0,028 kN/m2
Stalna obteţba na m2 notranje stene gd = 0,790 kN/m2
e) Notranja stena – nenosilna

Lesena konstrukcija:
Pokončniki 60 x 100 mm gd3 = 0,040 kN/m2
Zgornja pasnica 80 x 100 mm gd4 = 0,034 kN/m2
Spodnja pasnica 80 x 100 mm gd5 = 0,034 kN/m2
Toplotna izolacija 50 mm gd6 = 0,028 kN/m2
Stalna obteţba na m2 notranje stene gd = 0,726 kN/m2

4.4.2 Spremenljiva obteţba
4.4.2.1 Koristna obteţba
Koristno obteţbo določimo po SIST EN 1991-1-1 : 2004.


Tla na splošno (kategorija A – bivalni prostori) qtla = 2,0 kN/m2

Streha (kategorija H) qstreha = 0,4 kN/m2
4.4.2.2 Obteţba snega
Obteţbo snega določimo po SIST EN 1991-1-3 : 2004.
s  i  Ce  Ct  sk (4.1)
kjer je:
i - oblikovni koeficient obteţbe snega
Ce - koeficient izpostavljenosti (Ce = 1)
Ct - toplotni koeficient (Ct = 1)
2
sk - karakteristična obteţba snega v kN/m
a) Oblikovni koeficient obteţbe snega i (po [10] , tabela 5.2)
Za nagib strehe 30° ≤ α ≤ 60° je oblikovni koeficient 1 = 0,8(60 – α)/30 = 0,666
Za nagib strehe 0° ≤ α ≤ 30° je oblikovni koeficient 1 = 0,8
b) Karakteristična obteţba snega sk
Objekt se nahaja v coni A1, v vasi Odranci na nadmorski višini A = 172,5 m
𝐴 2
𝑠𝑘 = 0,651 1 + 728
172,5 2
𝑠𝑘 = 0,651 1 + = 0,688 𝑘𝑁/𝑚2 → 1,2 𝑘𝑁/𝑚2
728
Obteţba snega je potem:
Slika 4.3: Obteţni primeri obteţbe snega
1. obteţni primer
𝑠1𝐿 = 0,666 ∙ 1,0 ∙ 1,0 ∙ 1,2 = 0,799 𝑘𝑁/𝑚2
𝑠1𝐷 = 0,8 ∙ 1,0 ∙ 1,0 ∙ 1,2 = 0,960 𝑘𝑁/𝑚2
2. obteţni primer
𝑠2𝐿 = 0,5 ∙ 0,666 ∙ 1,0 ∙ 1,0 ∙ 1,2 = 0,400 𝑘𝑁/𝑚2
𝑠2𝐷 = 0,8 ∙ 1,0 ∙ 1,0 ∙ 1,2 = 0,960 𝑘𝑁/𝑚2
3. obteţni primer
𝑠3𝐿 = 0,666 ∙ 1,0 ∙ 1,0 ∙ 1,2 = 0,799 𝑘𝑁/𝑚2
𝑠3𝐷 = 0,5 ∙ 0,8 ∙ 1,0 ∙ 1,0 ∙ 1,2 = 0,480 𝑘𝑁/𝑚2
4.4.2.3 Obteţba vetra
Obteţbo vetra določimo po SIST EN 1991-1-4 : 2005
𝑞𝑝 = 𝑐𝑒 𝑧𝑒 ∙ 𝑞𝑏 (4.2)
kjer je:
ce (ze) - faktor izpostavljenosti
qb - osnovni tlak vetra
a) Faktor izpostavljenosti ce (ze)
Faktor izpostavljenosti določimo po [12] , slika 4.2
Za teren III. kategorije in višino ze = 7,5 m znaša faktor izpostavljenosti ce (ze) = 1,50
b) Osnovni tlak vetra qb
1
𝑞𝑏 = ∙ 𝜌 ∙ 𝑣𝑏2 (4.3)
2
kjer je:
gostota zraka, ki je odvisna od nadmorske višine,
temperature in zračnega tlaka, pričakovanega med
ρ -
neurjem na obravnavanem območju. Priporočena
vrednost je 1,25 kg/m3
projektna hitrost vetra v posameznem področju
vb -
določena po nacionalnem dodatku
Za cono 1 in nadmorsko višino pod 800 m je podana hitrost vetra vb = 20 m/s
Osnovni tlak vetra je tako:
1 1 𝑘𝑔 𝑚 𝑁 𝑘𝑁
𝑞𝑏 = ∙ 𝜌 ∙ 𝑣𝑏2 = ∙ 1,25 3 ∙ (20 )2 = 250 2 = 0,250 2
2 2 𝑚 𝑠 𝑚 𝑚
Tlak vetra pri največji hitrosti ob sunkih vetra sedaj lahko izračunamo:
𝑘𝑁 𝑘𝑁
𝑞𝑝 = 𝑐𝑒 𝑧𝑒 ∙ 𝑞𝑏 = 1,50 ∙ 0,250 𝑚 2 = 0,375 𝑚 2
Tlak vetra we na zunanje ploskve se izračuna po izrazu:
𝑤𝑒 = 𝑞𝑝 (𝑧𝑒 ) ∙ 𝑐𝑝𝑒 (4.4)
kjer je:
𝑞𝑝 (𝑧𝑒 ) - največji tlak pri sunkih vetra
𝑧𝑒 - referenčna višina za zunanji tlak
𝑐𝑝𝑒 - koeficient zunanjega tlaka
Veter piha pravokotno na sleme
S severne strani
𝑒 = min 𝑏, 2𝑕 = min 12.4,15.0 = 12,4 𝑚
Zunanje stene:
𝑕/𝑑 = 0,615
𝑘𝑁
𝑞𝑝 (𝑧𝑒 ) = 0,375 𝑚 2
𝒘𝒆 = 𝒒𝒑 (𝒛𝒆 ) ∙ 𝒄𝒑𝒆
Področje Površina področja [m2] cpe,10
[kN/m2]
A 15,18 -1,2 -0,45
B 56,00 -0,8 -0,3
D 60,88 0,754 0,283
E 45,76 -0,407 -0,153

Slika 4.4: Veter piha pravokotno na sleme, s severne strani

Streha:
Za 1 𝑚2 < 𝐴 < 10 𝑚2 → 𝑐𝑝𝑒 = 𝑐𝑝𝑒 ,1 − (𝑐𝑝𝑒 ,1 − 𝑐𝑝𝑒 ,10 ) ∙ 𝑙𝑜𝑔10 𝐴
Površina področja 𝒘𝒆 = 𝒒𝒑 (𝒛𝒆 ) ∙ 𝒄𝒑𝒆

Področje Nagib α cpe(,10)
[m2] [kN/m2]
F 35° 3,84 -0,628 0,7 -0,236 0,263
G 35° 7,68 -0,428 0,7 -0,161 0,263
H 35° 28,02 -0,133 0,467 -0,050 0,175
I 23,65° 92,50 -0,4 0 -0,15 0
J 23,65° 15,38 -0,712 0 -0,267 0
Obravnavati je potrebno štiri obteţne primere, kjer so največje ali najmanjše vrednosti za
področja F, G in H kombinirane z največjimi in najmanjšimi vrednostmi v področjih I in J.
Mešanje pozitivnih in negativnih vrednosti na isti strešini ni dovoljeno.
Z južne strani
Slika 4.5: Veter piha pravokotno na sleme, z juţne strani

Zunanje stene:
𝑕/𝑑 = 0,615
𝑘𝑁
𝑞𝑝 (𝑧𝑒 ) = 0,375 𝑚 2
[kN/m2]
A 10,51 -1,2 -0,45
B 60,58 -0,8 -0,3
D 45,76 0,754 0,283
E 60,88 -0,407 -0,153
Streha:
Površina področja 𝒘𝒆 = 𝒒𝒑 (𝒛𝒆 ) ∙ 𝒄𝒑𝒆

Področje Nagib α cpe(,10)
[m2] [kN/m2]
F 23,65° 3,84 -1,132 0,488 -0,425 0,183
G 23,65° 7,68 -0,752 0,488 -0,282 0,183
H 23,65° 92,50 -0,242 0,315 -0,091 0,118
I 35° 28,02 -0,333 0 -0,125 0
J 35° 15,38 -0,433 0 -0,162 0
Obravnavati je potrebno štiri obteţne primere, kjer so največje ali najmanjše vrednosti za
področja F, G in H kombinirane z največjimi in najmanjšimi vrednostmi v področjih I in J.
Mešanje pozitivnih in negativnih vrednosti na isti strešini ni dovoljeno.
Veter piha vzporedno s slemenom
𝑒 = min 𝑏, 2𝑕 = min 12.2,15.0 = 12,2 𝑚
Slika 4.6: Veter piha vzporedno s slemenom
Zunanje stene:
𝑕/𝑑 = 0,605
𝑘𝑁
𝑞𝑝 (𝑧𝑒 ) = 0,375 𝑚 2
Za 𝐴 > 10 𝑚2 → 𝑐𝑝𝑒 odčitamo in aproksimiramo, če je potrebno po [12] preglednica 7.1
[kN/m2]
A 9,004 -1,205 -0,452
B 36,752 -0,8 -0,3
D 71,090 0,754 0,283
E 71,090 -0,407 -0,153
Streha:
Za 𝐴 > 10 𝑚2 → 𝑐𝑝𝑒 odčitamo in aproksimiramo, če je potrebno po [12] preglednica 7.1
Področje Nagib α Površina področja cpe 𝒘𝒆 = 𝒒𝒑 (𝒛𝒆 ) ∙ 𝒄𝒑𝒆

[m2]
[kN/m2]
F 35° 3,721 -0,639 0,7 -0,240 0,263
23,65° 3,721 -1,147 0,488 -0,430 0,183
G 35° 0,549 -1,0 0,7 -0,375 0,263
23,65° 6,893 -0,798 0,488 -0,299 0,183
H 35° 17,080 -0,133 0,467 -0,050 0,175
23,65° 42,456 -0,242 0,315 -0,091 0,118
I 35° 22,050 -0,333 0 -0,125 0
23,65° 54,810 -0,4 0 -0,15 0

4.4.2.4 Potresna obteţba
Potresno obteţbo določimo v skladu s potresno analizo objekta kot celote po SIST EN
1998-1 : 2006.
𝐹𝑏 = 𝑆𝑑 (𝑇1 ) ∙ 𝑚 ∙ 𝜆 (4.5)
kjer je:
Sd(T1) - ordinata v projektnem spektru pri nihajnem času T1
osnovni nihajni čas konstrukcije za translacijsko

T1 -
gibanje v obravnavani smeri
m - celotna masa stavbe nad temelji ali togo kletjo
λ - korekcijski faktor (λ = 1)
Enačba za določitev kombinacije vplivov mas vseh teţnostnih sil:
𝐺𝑘𝑗 + 𝜓𝐸𝑖 ∙ 𝑄𝑘𝑖 (4.6)
kjer je:
𝐺𝑘𝑗 - skupna lastna in stalna obteţba
𝜓𝐸𝑖 - koeficient za kombinacijo za spremenljivi vpliv i
𝑄𝑘𝑖 - koristna obteţba
𝜓𝐸𝑖 = 𝜑 ∙ 𝜓2,𝑖
Priporočene vrednosti faktorja 𝜓2,𝑖 za stavbe [8,tabela A.1.1]:

 bivalni prostori, kategorija A 𝜓2,𝑖 = 0,3
 strehe, kategorija H 𝜓2,𝑖 = 0,0
 obteţba snega na stavbah 𝜓2,𝑖 = 0,0
 obteţba vetra na stavbah 𝜓2,𝑖 = 0,0
Priporočene vrednosti faktorja 𝜑 za stavbe [15]:

 vrhnja etaţa (streha) 𝜑 = 1,0
 etaţe so zasedene neodvisno 𝜑 = 0,5
Izračun G1:
notranje stene – nosilne 𝑘𝑁
𝐺 = 0,5 ∙ 0,790 𝑚 2 ∙ 2,70𝑚 ∙ 18,35𝑚 = 19,570 𝑘𝑁
(pritličje)
𝑘𝑁
notranje stene (pritličje) 𝐺 = 0,5 ∙ 0,726 𝑚 2 ∙ 2,70𝑚 ∙ 7,31𝑚 = 7,165 𝑘𝑁
𝑘𝑁
zunanje stene (pritličje) 𝐺 = 0,5 ∙ 1,212 𝑚 2 ∙ 2,70𝑚 ∙ 17,5𝑚 = 28,634 𝑘𝑁
zunanje stene – steklo 𝑘𝑁

𝐺 = 0,5 ∙ 0,450 𝑚 2 ∙ 2,70𝑚 ∙ 21,05𝑚 = 12,788 𝑘𝑁
(pritličje)
𝑘𝑁
tla v nadstropju 𝐺 = 1,612 𝑚 2 ∙ 87,75𝑚2 = 141,453 𝑘𝑁

𝐺 = 0,5 ∙ 0,790 𝑚 2 ∙ 2,70𝑚 ∙ 4,545𝑚 = 4,847 𝑘𝑁
(nadstropje)
𝑘𝑁
notranje stene (nadstropje) 𝐺 = 0,5 ∙ 0,726 ∙ 2,70𝑚 ∙ 25,69𝑚 = 25,179 𝑘𝑁
𝑚2
𝑘𝑁
zunanje stene (nadstropje) 𝐺 = 0,5 ∙ 1,212 𝑚 2 ∙ 1,76𝑚 ∙ 12,4𝑚 = 13,225 𝑘𝑁

𝐺 = 0,5 ∙ 0,450 𝑚 2 ∙ 2,70𝑚 ∙ 20,5𝑚 = 12,454 𝑘𝑁
(nadstropje)
𝑘𝑁
stebri 𝐺 = 4,120 𝑚 3 ∙ 0,09𝑚2 ∙ 2,7𝑚 ∙ 7𝑘𝑜𝑚 = 7,008 𝑘𝑁
𝑘𝑁 𝑘𝑁
𝐺 = 4,120 𝑚 3 ∙ 0,036𝑚2 ∙ 12,4𝑚 + (4,022 𝑚 3 ∙
nosilec
0,056𝑚2 ∙ 12,4𝑚) = 4,637 𝑘𝑁
𝐺1 = 276,961 𝑘𝑁
Izračun G2:
𝐺 = 0,5 ∙ 0,790 𝑚 2 ∙ 2,70𝑚 ∙ 4,545𝑚 = 4,847 𝑘𝑁
(nadstropje)
𝑘𝑁
notranje stene (nadstropje) 𝐺 = 0,5 ∙ 0,726 𝑚 2 ∙ 2,70𝑚 ∙ 25,69𝑚 = 25,179 𝑘𝑁
𝑘𝑁
zunanje stene (nadstropje) 𝐺 = 0,5 ∙ 1,212 𝑚 2 ∙ 1,76𝑚 ∙ 12,4𝑚 = 13,225 𝑘𝑁

𝐺 = 0,5 ∙ 0,450 𝑚 2 ∙ 2,70𝑚 ∙ 20,5𝑚 = 12,454 𝑘𝑁
(nadstropje)
𝑘𝑁
stebri 𝐺 = 4,120 𝑚 3 ∙ 0,09𝑚2 ∙ 2,7𝑚 ∙ 4,5𝑘𝑜𝑚 = 4,505 𝑘𝑁
streha 𝑘𝑁
𝐺 = 0,851 𝑚 2 ∙ 153,76𝑚2 = 130,850 𝑘𝑁
𝐺2 = 191,06 𝑘𝑁
Koristna obteţba:
𝑘𝑁
 tla v nadstropju (kategorija A) 𝑄𝑡𝑙𝑎 = 2,0 𝑚 2 ∙ 87,75𝑚2 = 175,5 𝑘𝑁
𝑘𝑁
 streha (kategorija H) 𝑄𝑠𝑡𝑟𝑒 𝑕𝑎 = 0,4 𝑚 2 ∙ 153,76𝑚2 = 61,504 𝑘𝑁
Izračun masne matrike
 prva etaža:
𝐺𝑘𝑗 + 𝜓𝐸𝑖 ∙ 𝑄𝑘𝑖 = 𝐺1 + 0,5 ∙ 0,3 ∙ 𝑄𝑡𝑙𝑎 =
276,961𝑘𝑁 + 0,5 ∙ 0,3 ∙ 175,5𝑘𝑁 = 303,286 𝑘𝑁

𝑚
𝑚1 = 303,286 ∙ 103 𝑁/9,81 𝑠 2 = 30916 𝑘𝑔
 druga etaža:
𝐺𝑘𝑗 + 𝜓𝐸𝑖 ∙ 𝑄𝑘𝑖 = 𝐺2 + 1,0 ∙ 0,0 ∙ 𝑄𝑠𝑡𝑟𝑒 𝑕𝑎 =
191,06𝑘𝑁 + 1,0 ∙ 0,0 ∙ 61,504𝑘𝑁 = 191,06 𝑘𝑁

𝑚
𝑚2 = 191,06 ∙ 103 𝑁/9,81 𝑠 2 = 19476 𝑘𝑔
𝑚1 0 30916 0
𝑀 = = 𝑘𝑔
0 𝑚2 0 19476
Izračun togosti elementov
 Karakteristike lesenih pokončnikov:

 zunanja nosilna stena - I nosilec:
o gostota: 𝜌𝑚𝑡 = 570 𝑘𝑔/𝑚3
o elastični modul:
 pasnici (Kerto-S): 𝐸 = 1350 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
 stojina (OSB/3): 𝐸 = 300 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
 notranja stena (les C24):

o prerez notranje nosilne stene: 𝑑/𝑐 = 6/16 𝑐𝑚
o prerez notranje nenosilne stene: 𝑑/𝑐 = 6/10 𝑐𝑚
o gostota: 𝜌𝑚𝑡 = 420 𝑘𝑔/𝑚3
o elastični modul: 𝐸 = 1100 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
 Karakteristike obloţnih plošč:
 OSB/3:
o prerez: 𝑡/𝑏 = 1,5/125 𝑐𝑚
o višina: 𝐻 = 270 𝑐𝑚
o gostota: 𝜌𝑚𝑏 = 600 𝑘𝑔/𝑚3
 lesno vlaknena plošča:
o prerez: 𝑡/𝑏 = 3/125 𝑐𝑚
 mavčno vlaknena plošča:
o prerez: 𝑡/𝑏 = 1,5/125 𝑐𝑚
 Karakteristike sponke KG750:
o debelina: 𝑑 = 1,53 𝑐𝑚
o širina: 𝑡 = 75 𝑚𝑚
o efektivna razdalja: 𝑠𝑒𝑓𝑓 = 7,5 𝑐𝑚
Izračun togosti panela zunanje nosilne stene:
Slika 4.7: Prikaz sestave panela (mere so podane v centimetrih)
Povprečna gostota:
𝜌𝑚 = 𝜌𝑚𝑏 ∙ 𝜌𝑚𝑡 (4.7)
kjer je:
𝜌𝑚𝑏 - povprečna gostota OSB plošč in lesno vlaknenih plošč
𝜌𝑚𝑡 - povprečna gostota I nosilcev
𝜌𝑚 = 600 ∙ 570 = 584,808 𝑘𝑔/𝑚3
Modul pomikov veznih sredstev za mejno stanje uporabnosti:
1,5
𝜌𝑚 ∙ 𝑑0,8
𝐾𝑠𝑒𝑟 = (4.8)
80
kjer je:
𝐾𝑠𝑒𝑟 - modul pomika sponke v N/mm
𝜌𝑚 - povprečna gostota v kg/m3
𝑑 - premer sponke v mm
584,8081,5 ∙ 1,530,8 𝑁
𝐾𝑠𝑒𝑟 = = 248,418 = 2,484 𝑘𝑁/𝑐𝑚
80 𝑚𝑚
V našem primeru sta gostoti obloţnih plošč, torej OSB plošče in lesno vlaknene plošče
enaki, zato je dovolj, če izračunamo samo eno povprečno gostoto in en modul pomikov
veznih sredstev, ker sta tudi ti dve vrednosti posledično enaki.
Koeficient podajnosti:
𝜋 2 ∙ 𝐴𝑡 ∙ 𝐸𝑡 ∙ 𝑠𝑒𝑓𝑓
𝑘𝑦𝑖 = 2 (4.9)
𝐿𝑒𝑓𝑓 ∙ (𝐾𝐿𝑉𝑃 + 𝐾 𝑂𝑆𝐵 )
𝜋 2 ∙ 97,63𝑐𝑚2 ∙ 1350𝑘𝑁/𝑐𝑚2 ∙ 7,5𝑐𝑚

𝑘𝑦𝑖 = = 6,74
(2 ∙ 270𝑐𝑚)2 ∙ (2,484 + 2,484)
Koeficient togosti priključne ravnine:
1
𝛾𝑦𝑖 = (4.10)
1 + 𝑘𝑦𝑖
1
𝛾𝑦𝑖 = = 0,129
1 + 6,74
Upogibna togost panelne stene:
𝐸𝐼𝑦 = 𝐸𝑏 𝐼𝑏 + 𝐸𝑡 𝐼𝑡 =
𝑒𝑓𝑓
𝑡𝑏 3 𝑡𝑏 3
= 𝐸𝐿𝑉𝑃 ∙ + 𝐸𝑂𝑆𝐵 ∙ + (3 ∙ 𝐸𝐼 𝑡,𝑠 + 2(𝐸𝐼)𝑡,𝑝 + 2
12 12
∙ ((𝐸𝐴)𝑡,𝑠 + 2(𝐸𝐴)𝑡,𝑝 )𝑧𝑖2 ∙ 𝛾𝑦𝑖 =
3,0 ∙ 1253 1,5 ∙ 1253 28,2 ∙ 1,03
= 390 ∙ + 350 ∙ + (3 ∙ (300 ∙ + 2 ∙ 1350
12 12 12
3,9 ∙ 8,93
∙ ) + 2 ∙ (300 ∙ 30,73 + 2 ∙ 1350 ∙ 33,45)58,12
12
∙ 0,129) = 3,644 ∙ 108 𝑘𝑁𝑐𝑚2 = 3,644 ∙ 104 𝑘𝑁𝑚2
𝐻3 𝐻
𝐷𝑝 = + (4.11)
3 ∙ 𝐸𝐼𝑒𝑓𝑓 𝐺 ∙ 𝐴𝑠
𝐴
𝐴𝑠 ≅
1,2
(𝐺𝐴)𝑒𝑓𝑓 = (𝐺𝑏 ∙ 𝐴𝑏 )𝐿𝑉𝑃 + (𝐺𝑏 ∙ 𝐴𝑏 )𝑂𝑆𝐵 + 3 ∙ (2 ∙ 𝐺𝑝 ∙ 𝐴𝑝 + 𝐺𝑠 ∙ 𝐴𝑠 )

= (120 ∙ 3 ∙ 125) + (24 ∙ 1,5 ∙ 125) + 3 ∙ (2 ∙ 60 ∙ 33,45 + 108
∙ 30,73) = 71498,52 𝑘𝑁
(𝐺𝐴)𝑒𝑓𝑓
(𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 = = 59582 𝑘𝑁
1,2
𝐻3 𝐻 2,703 2,7
𝐷𝑝 = + = 4
+ = 2,254 ∙ 10−4 𝑚/𝑘𝑁
3 ∙ 𝐸𝐼𝑒𝑓𝑓 (𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 3 ∙ 3,644 ∙ 10 59582
Togost panela je tako:

1
𝑘𝑝 = (4.12)
𝐷𝑝
1
𝑘𝑝,𝑃 = = 4437,244 𝑘𝑁/𝑚
𝐷𝑝
Na podoben način izračunamo togost panela v zgornji etaţi, ki meri v višino 1,76 m.
𝜋 2 ∙ 𝐴𝑡 ∙ 𝐸𝑡 ∙ 𝑠𝑒𝑓𝑓 𝜋 2 ∙ 97,63𝑐𝑚2 ∙ 1350𝑘𝑁/𝑐𝑚2 ∙ 7,5𝑐𝑚

𝑘𝑦𝑖 = =
𝐿2𝑒𝑓𝑓 ∙ (𝐾𝐿𝑉𝑃 + 𝐾 𝑂𝑆𝐵 ) (2 ∙ 176𝑐𝑚)2 ∙ (2,484 + 2,484)
= 15,849
1 1
𝛾𝑦𝑖 = = = 0,0594
1 + 𝑘𝑦𝑖 1 + 15,849
𝑒𝑓𝑓
𝑡𝑏 3 𝑡𝑏 3
= 𝐸𝐿𝑉𝑃 ∙ + 𝐸𝑂𝑆𝐵 ∙ + (3 ∙ 𝐸𝐼 𝑡,𝑠 + 2(𝐸𝐼)𝑡,𝑝 + 2
12 12
∙ ((𝐸𝐴)𝑡,𝑠 + 2(𝐸𝐴)𝑡,𝑝 )𝑧𝑖2 ∙ 𝛾𝑦𝑖 =
3,0 ∙ 1253 1,5 ∙ 1253 28,2 ∙ 1,03

= 390 ∙ + 350 ∙ + (3 ∙ (300 ∙ + 2 ∙ 1350
12 12 12
3,9 ∙ 8,93
∙ ) + 2 ∙ (300 ∙ 30,73 + 2 ∙ 1350 ∙ 33,45)58,12
12
∙ 0,0594) = 3,177 ∙ 108 𝑘𝑁𝑐𝑚2 = 3,177 ∙ 104 𝑘𝑁𝑚2
(𝐺𝐴)𝑒𝑓𝑓 = (𝐺𝑏 ∙ 𝐴𝑏 )𝐿𝑉𝑃 + (𝐺𝑏 ∙ 𝐴𝑏 )𝑂𝑆𝐵 + 3 ∙ (2 ∙ 𝐺𝑝 ∙ 𝐴𝑝 + 𝐺𝑠 ∙ 𝐴𝑠 )
= (120 ∙ 3 ∙ 125) + (24 ∙ 1,5 ∙ 125) + 3 ∙ (2 ∙ 60 ∙ 33,45 + 108
∙ 30,73) = 71498,52 𝑘𝑁
(𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 = = 59582 𝑘𝑁
1,2
𝐻3 𝐻 1,76 3 1,76
𝐷𝑝 = 3∙𝐸𝐼 + (𝐺𝐴 = 3∙3,177∙104 + 59582 = 0,867 ∙ 10−4 𝑚/𝑘𝑁
𝑒𝑓𝑓 𝑠 )𝑒𝑓𝑓

1
𝑘𝑝,𝑁 = = 11528,762 𝑘𝑁/𝑚
𝐷𝑝
Izračun togosti panela notranje nosilne stene:
Slika 4.8: Prikaz sestave panela (mere so podane v centimetrih)
Povprečna gostota:
𝜌𝑚 = 𝜌𝑚𝑏 ∙ 𝜌𝑚𝑡 = 1180 ∙ 420 = 703,989 𝑘𝑔/𝑚3
kjer je:
𝜌𝑚𝑏 - povprečna gostota OSB plošč in lesno vlaknenih plošč
𝜌𝑚𝑡 - povprečna gostota I nosilcev

Modul pomikov veznih sredstev za mejno stanje uporabnosti:
1,5
𝜌𝑚 ∙ 𝑑0,8 703,9891,5 ∙ 1,530,8
𝐾𝑠𝑒𝑟 = = = 328,104 𝑁/𝑚𝑚 = 3,281 𝑘𝑁/𝑐𝑚
80 80
kjer je:
𝐾𝑠𝑒𝑟 - modul pomika sponke v N/mm
𝜌𝑚 - povprečna gostota v kg/m3
𝑑 - premer sponke v mm
𝜋 2 ∙ 𝐴𝑡 ∙ 𝐸𝑡 ∙ 𝑠𝑒𝑓𝑓 𝜋 2 ∙ 96𝑐𝑚2 ∙ 1100𝑘𝑁/𝑐𝑚2 ∙ 7,5𝑐𝑚

𝑘𝑦𝑖 = = = 4,085
𝐿2𝑒𝑓𝑓 ∙ 2 ∙ 𝐾 (2 ∙ 270𝑐𝑚)2 ∙ 2 ∙ 3,281
1 1
𝛾𝑦𝑖 = = = 0,197
1 + 𝑘𝑦𝑖 1 + 4,085
𝑒𝑓𝑓
𝑡𝑏 3
= 2 ∙ 𝐸𝑀𝑉𝑃 ∙ + (3 ∙ 𝐸𝐼 𝑡 + 2 ∙ (𝐸𝐴)𝑡 ∙ 𝑧𝑖2 ∙ 𝛾𝑦𝑖 =
12
1,5∙125 3 16∙63
= 2 ∙ 300 ∙ + 3 ∙ 1100 ∙ + 2 ∙ 1100 ∙ 16 ∙ 6 ∙ 59,52 ∙ 0,197 =
12 12
= 2,947 ∙ 108 𝑘𝑁𝑐𝑚2 = 2,947 ∙ 104 𝑘𝑁𝑚2

𝐻3 𝐻
𝐷𝑝 = +
3 ∙ 𝐸𝐼𝑒𝑓𝑓 𝐺 ∙ 𝐴𝑠
𝐴
𝐴𝑠 ≅ 1,2
(𝐺𝐴)𝑒𝑓𝑓 = 𝐺𝑏 ∙ 𝐴𝑏 + 𝐺𝑡 ∙ 𝐴𝑡 = 120 ∙ 2 ∙ 1,5 ∙ 125 + (3 ∙ 69 ∙ 6 ∙ 16

= 64872 𝑘𝑁
(𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 = = 54060 𝑘𝑁
1,2
𝐻3 𝐻 2,73 2,7
𝐷𝑝 = + = 4
+ = 2,726 ∙ 10−4 𝑚/𝑘𝑁
3 ∙ 𝐸𝐼𝑒𝑓𝑓 (𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 3 ∙ 2,947 ∙ 10 54060

1
𝑘𝑝 = = 3668,679 𝑘𝑁/𝑚
𝐷𝑝
Izračun togosti okvirja zunanje južne stene:
Na zunanji juţni steni smo izbrali izdelavo okvirja, saj je to najbolj smotrno. Kajti v
zgornji etaţi nam ostane relativno malo prostora za izdelavo stenskih panelov. Imamo 73
cm, vendar je tu vključena še preklada nad okni oziroma strešna lega. Zaradi manjše
porabe materiala izberemo škatlasti nosilec in I nosilce za stebre.
Slika 4.9: Statični sistem okvirja

Slika 4.10: Prerez delov okvirja (mere so v centimetrih)
Togost okvirja smo izračunali s pomočjo programa Tower 6.
𝐹
𝑘𝑜 = = 9690,862 𝑘𝑁/𝑚
𝑢
Seštevek togosti panelov v smeri x:
 Zunanje stene
Pritličje: 𝑛𝑥,𝑍𝑃 = 3
𝑘𝑥,𝑍𝑃 = 3 ∙ 4437,244 ∙ 103 𝑁/𝑚 = 1,331 ∙ 107 𝑁/𝑚
Nadstropje: 𝑛𝑥,𝑍𝑁 = 10
𝑘𝑥,𝑍𝑁 = 10 ∙ 11528,762 ∙ 103 𝑁/𝑚 = 11,529 ∙ 107 𝑁/𝑚
 Notranje nosilne stene
Pritličje: 𝑛𝑥,𝑁𝑛𝑃 = 10
𝑘𝑥,𝑁𝑛𝑃 = 10 ∙ 3668,679 ∙ 103 𝑁/𝑚 = 3,669 ∙ 107 𝑁/𝑚
Nadstropje: 𝑛𝑥,𝑁𝑛𝑁 = 0
𝑘𝑥,𝑁𝑛𝑁 = 0 𝑁/𝑚
𝑁
𝑘𝑥,𝑃 = 𝑘𝑥,𝑍𝑃 + 𝑘𝑥,𝑁𝑛𝑃 = (1,331 + 3,669) ∙ 107 = 5,0 ∙ 107 𝑁/𝑚
𝑚
𝑁
𝑘𝑥,𝑁 = 𝑘𝑥,𝑍𝑁 + 𝑘𝑥,𝑁𝑛𝑁 = (11,529 + 9,691 + 0) ∙ 107 = 21,22 ∙ 107 𝑁/𝑚
𝑚
5,0 + 21,22 −21,22 26,22 −21,22

𝐾𝑥 = ∙ 107 𝑁/𝑚 = ∙ 107 𝑁/𝑚
−21,22 21,22 −21,22 21,22
Seštevek togosti panelov v smeri y:
 Zunanje stene
Pritličje: 𝑛𝑦 ,𝑍𝑃 = 11
𝑘𝑦 ,𝑍𝑃 = 11 ∙ 4437,244 ∙ 103 𝑁/𝑚 = 4,881 ∙ 107 𝑁/𝑚
Nadstropje: 𝑛𝑦 ,𝑍𝑁 = 0
𝑘𝑦 ,𝑍𝑁 = 0 𝑁/𝑚
 Notranje nosilne stene
Pritličje: 𝑛𝑦 ,𝑁𝑛𝑃 = 4
𝑘𝑦 ,𝑁𝑛𝑃 = 4 ∙ 3668,679 ∙ 103 𝑁/𝑚 = 1,467 ∙ 107 𝑁/𝑚
Nadstropje: 𝑛𝑦 ,𝑁𝑛𝑁 = 5
𝑘𝑦 ,𝑁𝑛𝑁 = 5 ∙ 3668,679 ∙ 103 𝑁/𝑚 = 1,834 ∙ 107 𝑁/𝑚
𝑁
𝑘𝑦 ,𝑃 = 𝑘𝑦 ,𝑍𝑃 + 𝑘𝑦 ,𝑁𝑛𝑃 = (4,881 + 1,467) ∙ 107 = 6,348 ∙ 107 𝑁/𝑚
𝑚
𝑁
𝑘𝑦 ,𝑁 = 𝑘𝑦 ,𝑍𝑁 + 𝑘𝑦,𝑁𝑛𝑁 = (0 + 1,834) ∙ 107 = 1,834 ∙ 107 𝑁/𝑚
𝑚
6,348 + 1,834 −1,834 8,182 −1,834

𝐾𝑦 = ∙ 107 𝑁/𝑚 = ∙ 107 𝑁/𝑚
−1,834 1,834 −1,834 1,834
Izračun nihajnih časov
Najprej izračunamo podajnostni matriki konstrukcije.
𝐷𝑥 = 𝐾𝑥−1 𝐷𝑦 = 𝐾𝑦−1
0,2 0,2 0,15753 0,15753

𝐷𝑥 = ∙ 10−7 𝑚/𝑁 𝐷𝑦 = ∙ 10−7 𝑚/𝑁
0,2 0,24713 0,15753 0,70279
Podajnostni matriki pomnoţimo z masno matriko, da dobimo dinamični matriki.
𝑚1 0 30916 0
𝑀 = = 𝑘𝑔
0 𝑚2 0 19476
6,1832 3,8952
𝐷𝑀 𝑥 = 𝐷 𝑥 ∙ 𝑀 = ∙ 10−4
6,1832 4,8131
4,8702 3,0681
𝐷𝑀 𝑦 = 𝐷 𝑦 ∙ 𝑀 = ∙ 10−4
4,8702 13,6875
Lastne vrednosti in lastna vektorja dinamične matrike:
10,4534 3,41556
𝜆𝑥 = ∙ 10−4 𝜆𝑦 = ∙ 10−4
0,54294 15,1422
0,67393 −0,56826 −0,90358 −0,286189

𝑉𝑥 = 𝑉𝑦 =
0,73880 0,82285 0,428411 −0,958173
Za izračun nihajnega časa uporabimo večjo izmed lastnih vrednosti, kajti ta je merodajna.
1 𝑟𝑎𝑑 1 𝑟𝑎𝑑
𝜔𝑥 = = 30,929 𝜔𝑦 = = 25,698
10,4534 ∙ 10−4 𝑠 15,1422 ∙ 10−4 𝑠
𝜔𝑥 𝜔𝑦
𝜈𝑥 = = 4,9225 𝐻𝑧 𝜈𝑦 = = 4,090 𝐻𝑧
2∙𝜋 2∙𝜋
1 1
𝑇𝑥 = = 0,20315 𝑠 𝑇𝑦 = = 0,24450 𝑠
𝜈𝑥 𝜈𝑦
Izračun projektnega spektra Sd(T)
Za tip tal B velja:
𝑇𝐵 𝑆 = 0,15
𝑆 = 1,2 → 𝑇𝐶 𝑆 = 0,50
𝑇𝐷 𝑆 = 2,00
2,5
𝑇𝐵 ≤ 𝑇 ≤ 𝑇𝐶 ∶ 𝑆𝑑 𝑇 = 𝑎𝑔 ∙ 𝑆 ∙ (4.13)
𝑞
kjer je:
𝑎𝑔 - projektni pospešek (𝑎𝑔 = 𝛾1 ∙ 𝑎𝑔𝑅 = 1,0 ∙ 0,1 ∙ 𝑔)
𝑆 - faktor tal
faktor obnašanja (𝑞 = 3 za panelni sistem po [EC8 –
q -
tabela 8.1])
2,5 2,5
𝑆𝑑 𝑇 = 𝑎𝑔 ∙ 𝑆 ∙ = 0,1 ∙ 𝑔 ∙ 1,2 ∙ = 0,1 ∙ 𝑔
𝑞 3
Izračun potresne sile Fb

𝑚
𝐹𝑏 = 𝑆𝑑 𝑇1 ∙ 𝑚 ∙ 𝜆 = 0,1 ∙ 9,81 ∙ 50392𝑘𝑔 ∙ 1 = 49435 𝑁 = 49,435 𝑘𝑁
𝑠2
Razporeditev vodoravne potresne sile po etaţah
𝑠𝑖 ∙ 𝑚𝑖
𝐹𝑖 = 𝐹𝑏 ∙ (4.14)
𝑠𝑗 ∙ 𝑚𝑗
kjer je:
𝐹𝑖 - vodoravna sila, ki deluje v etaţi i
𝐹𝑏 - celotna potresna sila
𝑠𝑖 , 𝑠𝑗 - pomika mase mi in mj v osnovni nihajni obliki
𝑚𝑖 , 𝑚𝑗 - masi etaţ
V smeri x:
0,67393 ∙ 30916
𝐹𝑥,𝑃 = 49,435 𝑘𝑁 ∙ = 29,241 𝑘𝑁
0,67393 ∙ 30916 + 0,73880 ∙ 19476
0,73886 ∙ 19476
𝐹𝑥,𝑁 = 49,435 𝑘𝑁 ∙ = 20,194 𝑘𝑁
0,67393 ∙ 30916 + 0,73880 ∙ 19476
V smeri y:
0,28619 ∙ 30916
𝐹𝑦 ,𝑃 = 49,435 𝑘𝑁 ∙ = 15,900 𝑘𝑁
0,28619 ∙ 30916 + 0,95817 ∙ 19476
0,95817 ∙ 19476
𝐹𝑦 ,𝑁 = 49,435 𝑘𝑁 ∙ = 33,535 𝑘𝑁
0,28619 ∙ 30916 + 0,95817 ∙ 19476
Razporeditev potresne sile po posameznih panelih
Potresne sile posamezne etaţe razporedimo po posameznih panelih znotraj etaţe.

Uporabimo enačbe, ki jih podajajo DIN norme. Za izračun potrebujemo točko masnega
središča in točko središča togosti posamezne etaţe. Če ti dve točki ne sovpadata, nam
potresna sila povzroči torzijo na objekt. Kar pomeni, da imamo poleg pomika še zasuk
konstrukcije okoli središča togosti etaţe.
Izračun masnega središča
𝑀𝑖 ∙ 𝑥𝑖
𝑥𝑀𝑆,𝑖 = (4.15)
𝑀𝑖
𝑀𝑖 ∙ 𝑦𝑖
𝑦𝑀𝑆,𝑖 = (4.16)
𝑀𝑖
Določitev masnega središča in mase:

 tal:
𝐴𝑖 ∙𝑥 𝑖
𝑇𝑀𝑆,1 = = (6.873, 8.371)𝑚
𝐴𝑖
1,612∙10 3 𝑁 𝑚 2 ∙87,75 𝑚 2
𝑀1 = = 14419,266 𝑘𝑔 = 14,419 𝑡
9,81𝑚 𝑠 2
 strehe:
𝑇𝑀𝑆,2 = (5.95, 5.95)𝑚
0,851∙10 3 𝑁 𝑚 2 ∙153,76 𝑚 2
𝑀2 = = 13338,406 𝑘𝑔 = 13,338 𝑡
9,81𝑚 𝑠 2
 zunanjih sten za M1:

o deleţ od prve etaţe:
𝑏 𝑦𝑖 ∙𝑥 𝑖 4,85 ∙1,5+7,25∙11,9
𝑥𝑇 = = = 7,731 𝑚
𝑏 𝑦𝑖 4,85+7,25
𝑏 𝑥𝑖 ∙𝑦 𝑖 1,5∙5,70+(1,25+1,55+0,60)∙11,7
𝑦𝑇 = = = 9,863 𝑚
𝑏 𝑥𝑖 1,5+1,25+1,55+0,60
𝑇𝑀𝑆,3𝑎 = (7.731, 9.863)𝑚

𝑁
0,5∙1,212∙10 3 2 ∙2,70𝑚∙18,4𝑚
𝑚
𝑀3𝑎 = 0,5 𝑀𝑠𝑡𝑒𝑛 = = 3068,917 𝑘𝑔 = 3,069 𝑡
9,81𝑚 /𝑠 2
o deleţ od druge etaţe:
𝑇𝑀𝑆,3𝑏 = (5.95, 8.883)𝑚

𝑁
1,212∙10 3 2 ∙1,35𝑚 ∙12.4𝑚+4,637∙10 3 𝑁
𝑚
𝑀3b = = 2540,864𝑘𝑔 = 2,541 𝑡
9,81𝑚 /𝑠 2
 𝑇𝑀𝑆,3 = (6.841, 9.373)𝑚

 𝑀3 = 3,069 𝑡 + 2,541 𝑡 = 5,61 𝑡
 zunanjih sten za M2:
𝑇𝑀𝑆,4 = (5.95, 11.7)𝑚

𝑁
1,212∙10 3 2 ∙0,41𝑚∙12.4𝑚
𝑚
𝑀4 = = 628,115𝑘𝑔 = 0,628 𝑡
9,81𝑚 /𝑠 2
 notranjih sten za M1:

o deleţ od prve etaţe:
𝑏 𝑦𝑖 ∙𝑥 𝑖 (4,95+0,85)∙5,5
𝑥𝑇 = = = 5,5 𝑚
𝑏 𝑦𝑖 4,95+0,85
𝑏 𝑥𝑖 ∙𝑦 𝑖 5,1∙4,45+(2,5+5,4)∙5,7
𝑦𝑇 = = = 5,21 𝑚
𝑏 𝑥𝑖 5,1+2,5+5,4
𝑇𝑀𝑆,5𝑎 = (5.5, 5.21)𝑚
𝑀5𝑎 = 0,5 𝑀𝑠𝑡𝑒𝑛 = 1994,903 𝑘𝑔 = 1,995 𝑡
𝑇𝑀𝑆,5𝑏 = (5.5, 8.45)𝑚
𝑀5𝑏 = 0,5 𝑀𝑠𝑡𝑒𝑛 = 0,494 𝑡
 𝑇𝑀𝑆,5 = (5.5, 6.83)𝑚

 𝑀5 = 1,995 𝑡 + 0,494 𝑡 = 2,489 𝑡
 notranjih sten za M2:
𝑇𝑀𝑆,6 = (5.5, 8.45)𝑚
𝑀6 = 0,5 𝑀𝑠𝑡𝑒𝑛 = 494,088 𝑘𝑔 = 0,494 𝑡
 steklenih površin v 1. etaţi:
𝑏𝑥𝑖 ∙ 𝑦𝑖 5,0 + 5,9 ∙ 0 + 2,0 ∙ 11,7

𝑦𝑇 = = = 1,814 𝑚
𝑏𝑥𝑖 5,0 + 5,9 + 2,0
𝑇𝑀𝑆,7 = (5.5, 1,814)𝑚
𝑀7 = 0,5 𝑀𝑠𝑡𝑒𝑘𝑙𝑜 = 1,304 𝑡
 steklenih površin v 2. etaţi:
𝑇𝑀𝑆,8 = (5,95, 5,85)𝑚
𝑀8 = 0,5 𝑀𝑠𝑡𝑒𝑘𝑙𝑜 = 1,270 𝑡
Masno središče:
M1 :
𝑥𝑀𝑆,1 = =
𝑀𝑖
14,419∙6,873+3,069∙7,731+2,541∙5,95+1,995∙5,5+0,494∙5,5+1,304∙5,5+1,270∙5,95
= =
14,419+3,069+2,541+1,995+0,494+1,304+1,270
= 6,6302 𝑚
𝑀𝑖 ∙𝑦 𝑖
𝑦𝑀𝑆,1 = =
𝑀𝑖
14,419∙8,371+3,069∙9,863+2,541∙8,883+1,995∙5,21+0,494∙8,45+1,304∙1,814+1,270∙5,85
= =
14,419+3,069+2,541+1,995+0,494+1,304+1,270
= 7,8872 𝑚
M2 :
𝑥𝑀𝑆,2 = =
𝑀𝑖
13,338∙5,95+0,628∙5,95+0,494∙5,5+1,270∙5,95
= =
13,338+0,628+0,494+1,270
= 5,9359 𝑚
𝑀𝑖 ∙𝑦 𝑖
𝑦𝑀𝑆,2 = =
𝑀𝑖
13,338∙5,95+0,628∙11,7+0,494∙8,45+1,270∙5,85
= =
13,338+0,628+0,494+1,270
= 6,25 𝑚
Središče togosti
Togost zunanje stene prve etaţe: 𝑘𝑍1 = 4437,244 ∙ 103 𝑁/𝑚

Togost zunanje stene druge etaţe: 𝑘𝑍2 = 11528,762 ∙ 103 𝑁/𝑚
Togost okvira (k drugi etaţi): 𝑘𝑜 = 9690,862 ∙ 103 𝑁/𝑚
Togost notranje stene: 𝑘𝑁 = 3668,679 ∙ 103 𝑁/𝑚
1. etaţa:
𝑘𝑦𝑖 ∙ 𝑥𝑖
𝑥𝑆𝑇,1 = =
𝑘𝑦𝑖
𝑘 𝑍 ∙ 4∙1,5+6∙11,9 +𝑘 𝑁 ∙ 4+1 ∙5,5

= =
𝑘 𝑍 ∙ 1+4+6 +𝑘 𝑁 ∙ 4+1
= 6,617 𝑚
𝑘𝑥𝑖 ∙ 𝑦𝑖
𝑦𝑆𝑇,1 = =
𝑘𝑥𝑖
𝑘 𝑍 ∙ 1∙5,7+ 1+1 ∙11,7 +𝑘 𝑁 ∙((2+4)∙5,7+4∙4,45)

= =
𝑘 𝑍 ∙ 1+1+1 +𝑘 𝑁 ∙(2+4+4)
= 6,398 𝑚
2. etaţa:
𝑘𝑦𝑖 ∙ 𝑥𝑖
𝑥𝑆𝑇,2 = =
𝑘𝑦𝑖
𝑘 𝑍 ∙0+𝑘 𝑁 ∙(3+1+1)∙5,5
= =
𝑘 𝑁 ∙(3+1+1)
= 5,5 𝑚
𝑘 𝑥𝑖 ∙𝑦 𝑖
𝑦𝑆𝑇,2 = =
𝑘 𝑥𝑖
𝑘 𝑍 ∙10∙11,7+𝑘 𝑁 ∙0
= =
𝑘 𝑍 ∙10+𝑘 𝑜
= 10,793 𝑚
Ekscentričnost v posamezni etaži
a) Dejanska ekscentričnost
1. etaţa:
𝑒𝑥 = 𝑥𝑀𝑆 − 𝑥𝑆𝑇 = 6,6302 − 6,617 = 0,0132 𝑚
𝑒𝑦 = 𝑦𝑀𝑆 − 𝑦𝑆𝑇 = 7,8872 − 6,398 = 1,4892 𝑚
2. etaţa:
𝑒𝑥 = 𝑥𝑀𝑆 − 𝑥𝑆𝑇 = 5,9359 − 5,5 = 0,4359 𝑚
𝑒𝑦 = 𝑦𝑀𝑆 − 𝑦𝑆𝑇 = 6,25 − 10,793 = −4,543 𝑚
b) Naključna ekscentričnost
Poleg upoštevanja dejanske ekscentričnosti je treba zaradi negotovosti, povezanih s

poloţajem mas in s prostorskim spreminjanjem potresnega gibanja, premakniti masno
središče v vsaki etaţi i iz nazivne lege v vsaki smeri za naključno ekscentričnost.
𝑒𝑎𝑖 = ±0,05 ∙ 𝐿𝑖 (4.17)
kjer je:
naključna ekscentričnost mase v etaţi i glede na
𝑒𝑎𝑖 -
nazivni poloţaj. Upošteva se v isti smeri v vseh etaţah.
tlorisna dimenzija etaţe, pravokotna smer potresnega
𝐿𝑖 -
vpliva
𝑒𝑥 = ±0,05 ∙ 𝐿𝑖 = ±0,05 ∙ 11,9 𝑚 = ±0,595 𝑚
𝑒𝑦 = ±0,05 ∙ 𝐿𝑖 = ±0,05 ∙ 11,7 𝑚 = ±0,585 𝑚
c) Skupna ekscentričnost
1. etaţa:
𝑒𝑥 = 0,0132 𝑚 + 0,595 𝑚 = 0,6082 𝑚
𝑒𝑦 = 1,4892 𝑚 + 0,585 𝑚 = 2,0742 𝑚
2. etaţa:
𝑒𝑥 = 0,4359 𝑚 + 0,595 𝑚 = 1,0309 𝑚
𝑒𝑦 = −4,543 𝑚 − 0,585 = −5,128 𝑚
Slika 4.11: Lega masnega središča in središča togosti v 1. etaţi
Slika 4.12: Lega masnega središča in središča togosti v 2. etaţi

Obremenitev posameznih panelov
Zaradi ekscentričnosti na konstrukcijo deluje moment:
𝑀𝑥,𝑃 = 𝐹𝑦 ,𝑃 ∙ 𝑒𝑥 = 15,900 𝑘𝑁 ∙ 0,6082 𝑚 = 9,670 𝑘𝑁𝑚
𝑀𝑥,𝑁 = 𝐹𝑦,𝑁 ∙ 𝑒𝑥 = 33,535 𝑘𝑁 ∙ 1,0309 𝑚 = 34,571 𝑘𝑁𝑚
𝑀𝑦 ,𝑃 = 𝐹𝑥,𝑃 ∙ 𝑒𝑦 = 29,241 𝑘𝑁 ∙ 2,0742 𝑚 = 60,652 𝑘𝑁𝑚
𝑀𝑦 ,𝑁 = 𝐹𝑥,𝑁 ∙ 𝑒𝑦 = 20,194 𝑘𝑁 ∙ −5,128 𝑚 = −103,555 𝑘𝑁𝑚
Razporeditev potresne sile po posameznih panelih izračunamo s pomočjo enačbe podane v

DIN normah:
𝑏𝑥𝑖 𝐹𝑥 ∙ 𝑒𝑦 ∙ 𝑠𝑦𝑖 ∙ 𝑏𝑥𝑖

𝐻𝑥𝑖 = ∙𝐹 + (4.18)
𝐵𝑥𝑖 𝑥 2
𝑏𝑥𝑖 ∙ 𝑠𝑦𝑖 + 𝑏𝑦𝑖 ∙ 𝑠𝑥𝑖2
𝑏𝑦𝑖 𝐹𝑦 ∙ 𝑒𝑥 ∙ 𝑠𝑥𝑖 ∙ 𝑏𝑦𝑖

𝐻𝑦𝑖 = ∙𝐹 +
𝐵𝑦𝑖 𝑦 2
𝑏𝑥𝑖 ∙ 𝑠𝑦𝑖 + 𝑏𝑦𝑖 ∙ 𝑠𝑥𝑖2 (4.19)
kjer je:
𝑏𝑥𝑖 , 𝑏𝑦𝑖 - dolţina posameznega panela
𝐵𝑥𝑖 , 𝐵𝑦𝑖 - skupna dolţina vseh panelov v obravnavani smeri
razdalja med središčem togosti in obravnavanim
𝑠𝑥𝑖 , 𝑠𝑦𝑖 -
panelom
1. Etaža:
2 2 2
𝑏𝑥𝑖 ∙ 𝑠𝑦𝑖 = 1,25 ∙ 6,398 − 11,7 + 1,25 ∙ 6,398 − 11,7 + 1,5 ∙ 6,398 −
2 2 2 2
5,7 + 2,5 ∙ 6,398 − 5,7 + 5,4 ∙ 6,398 − 5,7 + 5,1 ∙ 6,398 − 4,45 =
94,211 𝑚3
2 2 2
𝑏𝑦𝑖 ∙ 𝑠𝑥𝑖 = 1,4 ∙ 6,617 − 0 + 4,85 ∙ 6,617 − 1,5 + 4,95 + 0,85 ∙
2 2
6,617 − 5,5 + 7,25 ∙ 6,617 − 11,9 = 397,874 𝑚3
1,25 29,241 ∙ 2,0742 ∙ 6,398 − 11,7 ∙ 1,25

𝐻𝑥1 = ∙ 29,241 + = 1,333 𝑘𝑁
17,0 94,211 + 397,874
1,25 29,241 ∙ 2,0742 ∙ 6,398 − 11,7 ∙ 1,25

𝐻𝑥2 = ∙ 29,241 + = 1,333 𝑘𝑁
17,0 94,211 + 397,874
1,5 29,241 ∙ 2,0742 ∙ 6,398 − 5,7 ∙ 1,5

𝐻𝑥3 = ∙ 29,241 + = 2,709 𝑘𝑁
17,0 94,211 + 397,874
2,5 29,241 ∙ 2,0742 ∙ 6,398 − 5,7 ∙ 2,5

𝐻𝑥4 = ∙ 29,241 + = 4,515 𝑘𝑁
17,0 94,211 + 397,874
5,4 29,241 ∙ 2,0742 ∙ 6,398 − 5,7 ∙ 5,4

𝐻𝑥5 = ∙ 29,241 + = 9,753 𝑘𝑁
17,0 94,211 + 397,874
5,1 29,241 ∙ 2,0742 ∙ 6,398 − 4,45 ∙ 5,1

𝐻𝑥6 = ∙ 29,241 + = 9,997 𝑘𝑁
17,0 94,211 + 397,874
1,4 15,900 ∙ 0,6082 ∙ 6,617 − 0 ∙ 1,4

𝐻𝑦7 = ∙ 15,900 + = 1,335 𝑘𝑁
19,3 94,211 + 397,874
4,85 15,900 ∙ 0,6082 ∙ 6,617 − 1,5 ∙ 4,85

𝐻𝑦8 = ∙ 15,900 + = 4,483 𝑘𝑁
19,3 94,211 + 397,874
4,95 15,900 ∙ 0,6082 ∙ 6,617 − 5,5 ∙ 4,95

𝐻𝑦9 = ∙ 15,900 + = 4,187 𝑘𝑁
19,3 94,211 + 397,874
0,85 15,900 ∙ 0,6082 ∙ 6,617 − 5,5 ∙ 0,85

𝐻𝑦10 = ∙ 15,900 + = 0,719 𝑘𝑁
19,3 94,211 + 397,874
7,25 15,900 ∙ 0,6082 ∙ 6,617 − 11,9 ∙ 7,25

𝐻𝑦11 = ∙ 15,900 + = 5,220 𝑘𝑁
19,3 94,211 + 397,874
2. Etaža:
V drugi etaţi delitev sile po panelih po DIN enačbi ni realna, ker so različne togosti sten in
okvirja in ker stene po zgornjem robu niso togo povezane. Zato si pri delitvi potresne sile
pomagamo s programom Tower.
4.5 Statična in dinamična analiza
Statična in dinamična analiza objekta bo izvedena v programu Tower 6.
Panele bomo v programu modelirali s pomočjo jeklenih diagonal.
Togost jeklene diagonale je definirana kot:
𝐸𝑠 ∙ 𝐴
𝑘𝐷 = (4.20)
𝐿𝐷
kjer je:
𝑘𝐷 - togost jeklene diagonale
𝐸𝑠 - elastični modul jekla
𝐴 - prerez diagonale
𝐿𝐷 - dolţina diagonale
Togost panela je s togostjo diagonale povezana kot:
𝑘𝑝
= 𝑘𝐷 ∙ cos 𝛼 (4.21)
cos 𝛼
kjer je:
𝑘𝑝 - togost posameznega panela
Če zdruţimo obe enačbi dobimo prerez diagonale zunanjega panela v pritličju:
𝑘𝑝 ∙ 𝐿𝐷 4437,244 ∙ 2,975
𝐴𝑍,𝑃 = = = 3,562 ∙ 10−4 𝑚2
𝐸𝑠 ∙ cos 𝛼 210 ∙ 106 ∙ cos2 65,158°
2
= 3,562 𝑐𝑚2
Tako dobimo premer diagonale:
𝐴 3,562
→ 𝑑𝑍,𝑃 = 2 ∙ =2∙ = 2,13 𝑐𝑚
𝜋 𝜋
Prerez in premer jeklene diagonale zunanjega panela v nadstropju:
𝑘𝑝 ∙ 𝐿𝐷 11528,762 ∙ 2,410
𝐴𝑍,𝑁 = = = 4,916 ∙ 10−4 𝑚2
𝐸𝑠 ∙ cos 𝛼 210 ∙ 106 ∙ cos2 58,751°
2
= 4,916 𝑐𝑚2
𝐴 4,916
→ 𝑑𝑍,𝑁 = 2 ∙ =2∙ = 2,502 𝑐𝑚
𝜋 𝜋
Prerez in premer jeklene diagonale notranjega panela:
𝑘𝑝 ∙ 𝐿𝐷 3668,679 ∙ 2,975
𝐴𝑁 = = = 2,945 ∙ 10−4 𝑚2 = 2,945 𝑐𝑚2
𝐸𝑠 ∙ cos 𝛼 210 ∙ 106 ∙ cos2 65,158°
2
𝐴 2,945
→ 𝑑𝑁 = 2 ∙ =2∙ = 1,936 𝑐𝑚
𝜋 𝜋
Tabela 4.3: Prikaz premera jeklenih diagonal glede na različne mere in togosti panelov
Panel Mere panela (š x v) Togost panela Premer diagonale
Zunanja stena 1,25 x 2,70 m 𝑘𝑝,𝑃 = 4437,244 𝑘𝑁/𝑚 𝑑𝑍,𝑃 = 2,130 𝑐𝑚

Zunanja stena 1,25 x 1,76 m 𝑘𝑝,𝑁 = 11528,762 𝑘𝑁/𝑚 𝑑𝑍,𝑁 = 2,502 𝑐𝑚
Notranja nosilna
1,25 x 2,70 m 𝑘𝑝 = 3668,679 𝑘𝑁/𝑚 𝑑𝑁 = 1,936 𝑐𝑚
stena
Slika 4.13: 3D model konstrukcije

4.5.1 Kombinacije obteţnih primerov

Za mejno stanje nosilnosti (MSN):
Kombinacije vplivov za stalna in začasna projektna stanja določimo po enačbi, podani v

standardu [8]:
𝛾𝐺,𝑗 ∙ 𝐺𝑘,𝑗 " + " 𝛾𝑄,1 ∙ 𝑄𝑘,1 " + " 𝛾𝑄,𝑖 ∙ 𝜓0,𝑖 ∙ 𝑄𝑘,𝑖 (4.22)
𝑗 ≥1 𝑖>1
Kombinacije vplivov za potresna projektna stanja določimo po enačbi, podani v standardu

[8]:
𝐺𝑘,𝑗 " + " 𝐴𝐸𝑑 " + " 𝜓2,𝑖 ∙ 𝑄𝑘,𝑖 (4.23)

𝑗 ≥1 𝑖≥1
kjer je:
𝛾𝐺,𝑗 - delni faktor za stalni vpliv j
𝛾𝑄,1 - delni faktor za spremenljivi vpliv 1
karakteristična vrednost prevladujočega spremenljivega
𝑄𝑘,1 -
vpliva 1
𝛾𝑄,𝑖 - delni faktor za spremenljivi vpliv i
karakteristična vrednost spremljajočega spremenljivega
𝑄𝑘,𝑖 -
vpliva i
𝐴𝐸𝑑 - projektna vrednost vpliva potresa
𝜓2,𝑖 - faktor za navidezno stalno vrednost spremenljivega vpliva i
Tabela 4.4: Kombinacije vplivov za stalna in začasna projektna stanja
lastna teţa + koristna obteţba

OK 1 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑞
(𝑞𝑡𝑎𝑙 + 𝑞𝑠𝑡𝑟𝑒 𝑕𝑒 )
OK 2 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑠 lastna teţa + sneg
lastna teţa + veter, pravokotno na

OK 3 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑤𝑒,𝑃1
sleme 1

OK 4 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑤𝑒,𝑃2
sleme 2
lastna teţa + veter, vzporedno s

OK 5 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑤𝑒,𝑉
slemenom
lastna teţa + koristna obteţba +

OK 6 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑞 + 1,5 ∙ 0,5 ∙ 𝑠
sneg

OK 7 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑞 + 1,5 ∙ 0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑃1
veter (P1)

OK 8 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑞 + 1,5 ∙ 0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑃2
veter (P2)

OK 9 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑞 + 1,5 ∙ 0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑉
veter (V)
OK 10 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑤𝑒,𝑃1 + 1,5 ∙ 0,5 ∙ 𝑠 lastna teţa + veter (P1) + sneg
OK 12 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑤𝑒,𝑉 + 1,5 ∙ 0,5 ∙ 𝑠 lastna teţa + veter (V) + sneg
OK 13 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑠 + 1,5 ∙ 0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑃1 lastna teţa + sneg + veter (P1)
OK 15 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑠 + 1,5 ∙ 0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑉 lastna teţa + sneg + veter (V)
lastna teţa + sneg + koristna

OK 16 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑠 + 1,5 ∙ 0,7 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙
obteţba tal
lastna teţa + veter (P1) + koristna

OK 17 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑤𝑒,𝑃1 + 1,5 ∙ 0,7 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙
obteţba tal

OK 18 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑤𝑒,𝑃2 + 1,5 ∙ 0,7 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙
obteţba tal
lastna teţa + veter (V) + koristna

OK 19 1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑤𝑒,𝑉 + 1,5 ∙ 0,7 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙
obteţba tal
1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑞 + 1,5 ∙ 0,5 ∙ 𝑠 + 1,5 ∙ lastna teţa + koristna obteţba +

OK 20
0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑃1 sneg + veter (P1)

OK 21
0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑃2 sneg + veter (P2)

OK 22
0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑉 sneg + veter (V)
1,35 ∙ 𝑔 + 1,5 ∙ 𝑠 + 1,5 ∙ 0,7 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙 + 1,5 ∙ lastna teţa + sneg + koristna
OK 23
0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑃1 obteţba tal + veter (P1)
OK 24
OK 25
0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑉 obteţba tal + veter (V)
Tabela 4.5: Kombinacije vplivov za potresna projektna stanja
lastna teţa + potresna sila +

OK 26 1,0 ∙ 𝑔 + 𝐻𝑦 ,𝑁 + 0,3 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙
koristna obteţba tal
OK 27 1,0 ∙ 𝑔 + 𝐻𝑦 ,𝑁 + 0 ∙ 𝑠 lastna teţa + potresna sila + sneg
OK 28 1,0 ∙ 𝑔 + 𝐻𝑦 ,𝑁 + 0 ∙ 𝑤𝑒 lastna teţa + potresna sila + veter

Za mejno stanje uporabnosti (MSU):
Karakteristično kombinacijo vplivov določimo po enačbi, podani v standardu [8]:
𝐺𝑘,𝑗 " + " 𝑄𝑘,1 " + " 𝜓0,𝑖 ∙ 𝑄𝑘,𝑖 (4.24)

𝑗 ≥1 𝑖>1
kjer je:
karakteristična vrednost prevladujočega spremenljivega
𝑄𝑘,1 -
vpliva 1
karakteristična vrednost spremljajočega spremenljivega
𝑄𝑘,𝑖 -
vpliva i
Tabela 4.6: Obteţne kombinacije za MSU
OK 1 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑞 lastna teţa + koristna obteţba

OK 2 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑠 lastna teţa + sneg
OK 3 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑤𝑒,𝑃1
sleme 1 (P1)
OK 4 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑤𝑒,𝑃2
sleme 2 (P2)
lastna teţa + veter, vzporedno s
OK 5 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑤𝑒,𝑉
slemenom (V)
OK 6 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑞 + 1,0 ∙ 0,5 ∙ 𝑠
sneg

OK 7 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑞 + 1,0 ∙ 0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑃1
veter (P1)

OK 8 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑞 + 1,0 ∙ 0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑃2
veter (P2)

OK 9 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑞 + 1,0 ∙ 0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑉
veter (V)
OK 12 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑤𝑒,𝑉 + 1,0 ∙ 0,5 ∙ 𝑠 lastna teţa + veter (V) + sneg
OK 15 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑠 + 1,0 ∙ 0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑉 lastna teţa + sneg + veter (V)
lastna teţa + sneg + koristna

OK 16 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑠 + 1,0 ∙ 0,7 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙
obteţba tal

OK 17 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑤𝑒,𝑃1 + 1,0 ∙ 0,7 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙
obteţba tal

OK 18 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑤𝑒,𝑃2 + 1,0 ∙ 0,7 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙
obteţba tal
lastna teţa + veter (V) + koristna

OK 19 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑤𝑒,𝑉 + 1,0 ∙ 0,7 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙
obteţba tal
OK 20 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑞 + 1,0 ∙ 0,5 ∙ 𝑠 + 1,0 ∙ 0,6 ∙ lastna teţa + koristna obteţba +
𝑤𝑒,𝑃1 sneg + veter (P1)
𝑤𝑒,𝑃2 sneg + veter (P2)
𝑤𝑒,𝑉 sneg + veter (V)
OK 23 1,0 ∙ 𝑔 + 1,0 ∙ 𝑠 + 1,0 ∙ 0,7 ∙ 𝑞𝑡𝑎𝑙 + 1,0 ∙ lastna teţa + sneg + koristna
0,6 ∙ 𝑤𝑒,𝑉 obteţba tal + veter (V)
Primerjava nihajnih časov izračunanih po enačbah iz EC 8, s pomočjo dinamične matrike

in nihajni časi dobljeni s pomočjo 3D modela izdelanega v programu Tower je prikazana v
spodnji tabeli.
Tabela 4.7: Primerjava nihajnih časov
Nihajni čas T
Enačbe 𝑇𝑥 = 0,20315 𝑠 𝑇𝑦 = 0,24450 𝑠
Računalniški model 𝑇𝑥 = 0,200648 𝑠 𝑇𝑦 = 0,250927 𝑠

4.6 Dimenzioniranje osnovnih nosilnih elementov
Slika 4.14: Dimenzioniranje s programom Tower - 3D model
4.6.1 Dimenzioniranje strešnih stropnikov

Strešni stropniki so dimenzij 10 x 24 cm, dolţine 4,2 m, 4,5 m in 4,9 m. So iz masivnega
lesa vrste C24, postavljeni na medsebojnem razmaku 0,80 m. Dimenzioniranje je izvedeno
v skladu s standardom [14].
Geometrijske in materialne karakteristike strešnih stropnikov:
𝐴𝑥 = 10 ∙ 24 = 240 𝑐𝑚2 𝑓𝑚 ,𝑘 = 2,4 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

10 ∙ 243
𝐼𝑦 = = 11520 𝑐𝑚4 𝑓𝑐,0,𝑘 = 2,1 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
12
24 ∙ 103
𝐼𝑧 = = 2000 𝑐𝑚4 𝑓𝑐,90,𝑘 = 0,25 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
12
10 ∙ 242
𝑊𝑦 = = 960 𝑐𝑚3 𝑓𝑣,𝑘 = 0,25 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
6
24 ∙ 102
𝑊𝑧 = = 400 𝑐𝑚3 𝑓𝑡,0,𝑘 = 1,4 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
6
24 ∙ 103
𝐼𝑡𝑜𝑟 = = 8000 𝑐𝑚4 𝐸0,05 = 740 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
3
𝜌𝑘 = 350 𝑘𝑔/𝑐𝑚3
Slika 4.15: Dimenzioniranje s programom Tower – strešni stropniki: izkoriščenost

prerezov
Kontrola upogiba:
𝜍𝑚 ,𝑦,𝑑 𝜍𝑚 ,𝑧,𝑑
+ 𝑘𝑚 ∙ ≤ 1,0 (4.25)
𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑
𝑘𝑚 ∙ + ≤ 1,0 (4.26)
kjer je:
𝜍𝑚 ,𝑦,𝑑 𝑖𝑛 𝜍𝑚 ,𝑧,𝑑 - projektni upogibni napetosti
𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 𝑖𝑛 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑 - ustrezni projektni upogibni trdnosti
faktor, s katerim se upošteva zmanjšanje
napetosti zaradi njihove prerazporeditve in vpliva
𝑘𝑚 -
nehomogenosti materiala v prečnem prerezu (za
pravokotne prereze je 𝑘𝑚 = 0,7)
𝑀𝑦 ,𝑑 5,49∙100
𝜍𝑚 ,𝑦,𝑑 = = = 0,572 𝑘𝑁/𝑐𝑚2 𝜍𝑚 ,𝑧,𝑑 = 0
𝑊𝑦 960
𝑓𝑚 ,𝑘
𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 = 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙
𝛾𝑀
kjer je:
modifikacijski faktor, s katerim se upoštevata vpliv
𝑘𝑚𝑜𝑑 -
trajanja obteţbe in vsebnost vlage
delni faktor za lastnosti materiala, ki upošteva tudi
𝛾𝑀 - negotovost modela in spremenljivost dimenzij (za
masiven les je 𝛾𝑀 = 1,3)
2,4
𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 = 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑 = 0,9 ∙ = 1,662 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,30
0,572 0 0,572 0
+ 0,7 ∙ ≤ 1,0 0,7 ∙ + ≤ 1,0
1,662 1,662 1,662 1,662
0,344 ≤ 1,0 0,241 ≤ 1,0
Prerez ustreza. Prerez ustreza.

Kontrola tlaka:
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 ≤ 𝑓𝑐,𝑜,𝑑 (4.27)
kjer je:
𝑓𝑐,𝑜,𝑑 - projektna tlačna trdnost v smeri vlaken
𝑁𝑑 1,81 𝑘𝑁
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 = = 2
= 0,00754 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝐴 240 𝑐𝑚
𝑓𝑐,𝑜,𝑘 2,1
𝑓𝑐,𝑜,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 1,454 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝛾𝑀 1,3
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 ≤ 𝑓𝑐,𝑜,𝑑
 Prerez ustreza.
0,00754 ≤ 1,454 𝑘𝑁/𝑐𝑚3
Kontrola natega:
𝜍𝑡,𝑜,𝑑 ≤ 𝑓𝑡,𝑜,𝑑 (4.28)
kjer je:
𝜍𝑡,𝑜,𝑑 = = = 0,00217
𝐴 240 𝑐𝑚2
𝑓𝑡,𝑜,𝑘 1,4
𝑓𝑡,𝑜,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 0,969 𝑘𝑁/𝑐𝑚3
𝛾𝑀 1,3
 Prerez ustreza.
0,00217 ≤ 0,969 𝑘𝑁/𝑐𝑚3
Kontrola striga:
𝜏𝑑 ≤ 𝑓𝑣,𝑑 (4.29)
kjer je:
𝑉𝑠,𝑑 3,55
𝜏𝑑 = 1,5 ∙ = 1,5 ∙ = 0,0222
𝐴 240
𝑓𝑣,𝑘 0,25
𝑓𝑣,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 0,173 𝑘𝑁/𝑐𝑚3
𝛾𝑀 1,3
𝜏𝑑 ≤ 𝑓𝑣,𝑑
 Prerez ustreza.
3
0,0222 ≤ 0,173 𝑘𝑁/𝑐𝑚
Kontrola kombinacije tlak + upogib:

2
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 𝜍𝑚 ,𝑦,𝑑 𝜍𝑚 ,𝑧,𝑑
+ + 𝑘𝑚 ∙ ≤ 1,0 (4.30)
𝑓𝑐,𝑜,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑
2
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 𝜍𝑚 ,𝑦,𝑑 𝜍𝑚 ,𝑧,𝑑
+ 𝑘𝑚 ∙ + ≤ 1,0 (4.31)
𝑓𝑐,𝑜,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑
2
0,0035 0,572 0
+ + 0,7 ∙ ≤ 1,0
1,454 1,662 1,662  Prerez ustreza.
0,344 ≤ 1,0
2
0,0035 0,572 0
+ 0,7 ∙ + ≤ 1,0
1,454 1,662 1,662  Prerez ustreza.
0,241 ≤ 1,0
Kontrola kombinacije nateg + upogib:

𝜍𝑡,𝑜,𝑑 𝜍𝑚 ,𝑦,𝑑 𝜍𝑚 ,𝑧,𝑑
+ + 𝑘𝑚 ∙ ≤ 1,0 (4.32)
𝑓𝑡,𝑜,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑

+ 𝑘𝑚 ∙ + ≤ 1,0 (4.33)
0,00217 0,223 0
+ + 0,7 ∙ ≤ 1,0
0,969 1,662 1,662  Prerez ustreza.
0,136 ≤ 1,0
0,00217 0,223 0
+ 0,7 ∙ + ≤ 1,0
0,969 1,662 1,662  Prerez ustreza.
0,096 ≤ 1,0
Kontrola stabilnosti:
𝑓𝑚 ,𝑦 ,𝑘
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 = (4.34)
𝜍𝑚 ,𝑐𝑟𝑖𝑡
kjer je:
kritična upogibna napetost, izračunana glede na
𝜍𝑚 ,𝑐𝑟𝑖𝑡 -
klasično teorijo stabilnosti
0,78 ∙ 𝑏 2
𝜍𝑚 ,𝑐𝑟𝑖𝑡 = ∙ 𝐸0,05 (4.35)
𝑕 ∙ 𝑙𝑒𝑓
kjer je:
efektivna dolţina nosilca, odvisna od načina
podpiranja in razporeditve obteţbe (za prostoleţeč
𝑙𝑒𝑓𝑓 -
nosilec z enakomerno porazdeljeno obteţbo je
0,78 ∙ 10,02
𝜍𝑚 ,𝑐𝑟𝑖𝑡 = ∙ 740 = 5,454
24,0 ∙ 0,9 ∙ 490
2,4 2,4
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 = = = 0,663
𝜍𝑚 ,𝑐𝑟𝑖𝑡 5,454
Zaradi kombinacije upogibnega momenta in tlačne osne sile morajo napetosti izpolniti
naslednji pogoj:
2
𝜍𝑚 ,𝑦,𝑑 𝜍𝑐,0,𝑑
+ ≤ 1,0 (4.36)
𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 ∙ 𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 𝑘𝑐,𝑧 ∙ 𝑓𝑐,𝑜,𝑑
kjer je:
faktor, s katerim se v računu upošteva zmanjšanje
𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 -
upogibne trdnosti zaradi bočne zvrnitve
Za nosilce z začetnim bočnim odklonom od ravnosti znotraj omejitev, se lahko 𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 določi
z naslednjim izrazom:
1
𝑧𝑎 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 ≤ 0,75
1,56 − 0,75 ∙ 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚
𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 = 𝑧𝑎 0,75 ≤ 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 ≤ 1,4 → 𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 = 1
1
2
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 𝑧𝑎 1,4 ≤ 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚
Uklon okoli šibke z osi strešnega stropnika je preprečen:
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 = 0
𝑘𝑧 = 0,5(1 + 𝛽𝑐 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 − 0,3 + 𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 ) = 0,5(1 + 0,2 0 − 0,3 + 0) = 0,470
1 1
𝑘𝑐,𝑧 = = = 1,064
𝑘𝑧 + 𝑘𝑧2 − 𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 0,470 + 0,4702 − 02
2
0,572 0,0035
+ ≤ 1,0
1 ∙ 1,662 1,064 ∙ 1,454  Prerez ustreza.
0,1207 ≤ 1,0
Kontrola deformacij
Trenutna deformacija:
𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 = 14,14 𝑚𝑚
𝑙 4900
𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑙𝑖𝑚 = = = 16,33 𝑚𝑚
300 300
𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ≤ 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑙𝑖𝑚 (4.37)
14,14 ≤ 16,33
Končna deformacija:
𝑢𝑓𝑖𝑛 = 𝑢𝑓𝑖𝑛 ,𝐺 + 𝑢𝑓𝑖𝑛 ,𝑄𝑖 = 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝐺 ∙ (1 + 𝑘𝑑𝑒𝑓 ) + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑄𝑖 ∙ (1 + 𝜓2𝑖 ∙ 𝑘𝑑𝑒𝑓 ) (4.38)
kjer je:
𝑘𝑑𝑒𝑓 = 0,8 , po [EC 5, tabela 3.2]
𝜓2,𝑊 = 0 , po [EC 1, tabela 9.3]
𝜓2,𝑆 = 0 , po [EC 1, tabela 9.3]
𝑢𝑓𝑖𝑛 = 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝐺 ∙ 1 + 0,8 + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑊 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑆 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑃

∙ 1 + 0,3 ∙ 0,8 =
𝑢𝑓𝑖𝑛 = 3 ∙ 1 + 0,8 + 2,96 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 + 4,47 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 = 12,83 𝑚𝑚
𝑙 4900
𝑢𝑓𝑖𝑛 ,𝑙𝑖𝑚 = = = 19,6 𝑚𝑚
250 250
𝑢𝑓𝑖𝑛 ≤ 𝑢𝑓𝑖𝑛 ,𝑙𝑖𝑚 (4.39)
18,522 ≤ 19,6
4.6.2 Dimenzioniranje strešne lege

Strešna lega je prereza 16 x 22 cm, iz materiala Gl32c.
Geometrijske in materialne karakteristike:

𝐴𝑥 = 16 ∙ 22 = 352 𝑐𝑚2 𝑓𝑚 ,𝑔,𝑘 = 3,2 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
16 ∙ 223
𝐼𝑦 = = 14197,33 𝑐𝑚4 𝑓𝑐,0,𝑔,𝑘 = 2,65 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
12
22 ∙ 163
𝐼𝑧 = = 7509,33 𝑐𝑚4 𝑓𝑐,90,𝑔,𝑘 = 0,3 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
12
16 ∙ 222
𝑊𝑦 = = 1290,67 𝑐𝑚3 𝑓𝑣,𝑔,𝑘 = 0,32 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
6
22 ∙ 162
𝑊𝑧 = = 938,67 𝑐𝑚3 𝑓𝑡,0,𝑔,𝑘 = 1,95 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
6
22 ∙ 163
𝐼𝑡𝑜𝑟 = = 30037,33 𝑐𝑚4 𝐸0,𝑔,05 = 1110 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
3
𝜌𝑔,𝑘 = 410 𝑘𝑔/𝑐𝑚3
Slika 4.16: Strešna lega nad severno steno

Slika 4.17: Slemenska lega
Slika 4.18: Strešna lega juţno od slemenske lege
Kontrola upogiba:
+ 𝑘𝑚 ∙ ≤ 1,0
kjer je:
𝑘𝑚 -
𝑀𝑦 ,𝑑 24,237∙100
𝜍𝑚 ,𝑦,𝑑 = = = 1,878 𝑘𝑁/𝑐𝑚2 𝜍𝑚 ,𝑧,𝑑 = 0
𝑊𝑦 1290,67
𝑓𝑚 ,𝑔,𝑘
𝛾𝑀
kjer je:
𝑘𝑚𝑜𝑑 -
3,2
𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 = 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑 = 0,9 ∙ = 2,304 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,25
1,878 0
+ 0,7 ∙ ≤ 1,0
2,304 2,304
0,815 ≤ 1,0
Prerez ustreza.
Kontrola tlaka:
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 ≤ 𝑓𝑐,𝑜,𝑔,𝑑
kjer je:
𝑓𝑐,𝑜,𝑔,𝑑 - projektna tlačna trdnost v smeri vlaken
𝑁𝑑 13,11 𝑘𝑁
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 = = = 0,0372 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝐴 352 𝑐𝑚2
𝑓𝑐,𝑜,𝑔,𝑘 2,65
𝑓𝑐,𝑜𝑔 ,,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 1,908 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝛾𝑀 1,25
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 ≤ 𝑓𝑐,𝑜,𝑔,𝑑
 Prerez ustreza.
3
0,0372 ≤ 1,908 𝑘𝑁/𝑐𝑚
Kontrola natega:
𝜍𝑡,𝑜,𝑑 ≤ 𝑓𝑡,𝑜,𝑔,𝑑
kjer je:
𝑓𝑡,𝑜,𝑔,𝑑 - projektna natezna trdnost v smeri vlaken
𝑁𝑑 56,36 𝑘𝑁
𝜍𝑡,𝑜,𝑑 = = = 0,160
𝐴 352 𝑐𝑚2
𝑓𝑡,𝑜,𝑔,𝑘 1,95
𝑓𝑡,𝑜,𝑔,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 1,404 𝑘𝑁/𝑐𝑚3
𝛾𝑀 1,25
𝜍𝑡,𝑜,𝑑 ≤ 𝑓𝑡,𝑜,𝑔,𝑑
 Prerez ustreza.
3
0,160 ≤ 1,404 𝑘𝑁/𝑐𝑚
Kontrola striga:
𝜏𝑑 ≤ 𝑓𝑣,𝑔,𝑑
kjer je:
𝑓𝑣,𝑔,𝑑 - projektna striţna trdnost
𝑉𝑠,𝑑 33,69
𝜏𝑑 = 1,5 ∙ = 1,5 ∙ = 0,144
𝐴 352
𝑓𝑣,𝑔,𝑘 0,32
𝑓𝑣,𝑔,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 0,2304 𝑘𝑁/𝑐𝑚3
𝛾𝑀 1,25
𝜏𝑑 ≤ 𝑓𝑣,𝑔,𝑑
 Prerez ustreza.
3
0,144 ≤ 0,2304 𝑘𝑁/𝑐𝑚

+ + 𝑘𝑚 ∙ ≤ 1,0
𝑓𝑡,𝑜,𝑔,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑦,𝑔,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑔,𝑑

+ 𝑘𝑚 ∙ + ≤ 1,0
𝑓𝑡,𝑜,𝑔,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑦,𝑔,𝑑 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑔,𝑑
0,089 1,878 0
+ + 0,7 ∙ ≤ 1,0
1,404 2,304 2,304  Prerez ustreza.
0,878 ≤ 1,0
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 =
kjer je:
0,78 ∙ 𝑏 2
𝜍𝑚 ,𝑐𝑟𝑖𝑡 = ∙ 𝐸0,05
kjer je:
𝑙𝑒𝑓𝑓 -
0,78 ∙ 162
𝜍𝑚 ,𝑐𝑟𝑖𝑡 = ∙ 1110 = 15,742
22 ∙ 640
2,4 2,4
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 = = = 0,390
naslednji pogoj:
2
𝜍𝑚 ,𝑦 ,𝑑 𝜍𝑐,0,𝑑
+ ≤ 1,0
𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 ∙ 𝑓𝑚 ,𝑦,𝑔,𝑑 𝑘𝑐,𝑧 ∙ 𝑓𝑐,𝑜,𝑔,𝑑
kjer je:
1
1,56 − 0,75 ∙ 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚
𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 = 𝑧𝑎 0,75 ≤ 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 ≤ 1,4 → 𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 = 1
1
𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 𝑧𝑎 1,4 ≤ 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚
Uklon okoli šibke z osi strešnega stropnika je preprečen:
𝑘𝑧 = 0,5(1 + 𝛽𝑐 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 − 0,3 + 𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 ) = 0,5(1 + 0,2 0 − 0,3 + 0) = 0,470
1 1
𝑘𝑐,𝑧 = = = 1,064
𝑘𝑧 + 𝑘𝑧2 − 𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 0,470 + 0,4702 − 02
2
1,878 0
+ ≤ 1,0
1 ∙ 2,304 1,064 ∙ 1,908  Prerez ustreza.
0,664 ≤ 1,0
Kontrola deformacij
𝑙 6400
300 300
𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ≤ 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑙𝑖𝑚
26,4 ≤ 21,33  Prerez ne ustreza, potrebno je povečanje prereza.
𝑢𝑓𝑖𝑛 = 𝑢𝑓𝑖𝑛 ,𝐺 + 𝑢𝑓𝑖𝑛 ,𝑄𝑖 = 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝐺 ∙ (1 + 𝑘𝑑𝑒𝑓 ) + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑄𝑖 ∙ (1 + 𝜓2𝑖 ∙ 𝑘𝑑𝑒𝑓 )
kjer je:
𝜓2,𝑊 = 0 , po [EC 1, tabela 9.3]
𝜓2,𝑆 = 0 , po [EC 1, tabela 9.3]
𝑢𝑓𝑖𝑛 = 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝐺 ∙ 1 + 0,8 + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑊 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑆 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 =
𝑢𝑓𝑖𝑛 = 11,95 ∙ 1 + 0,8 + 13,29 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 + 2,01 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 = 36,81 𝑚𝑚
𝑙 6400
𝑢𝑓𝑖𝑛 ,𝑙𝑖𝑚 = = = 25,6 𝑚𝑚
250 250
𝑢𝑓𝑖𝑛 ≤ 𝑢𝑓𝑖𝑛 ,𝑙𝑖𝑚
36,81 ≤ 25,6  Prerez ne ustreza  novi prerez 16 x 28 cm.
Po mejnem stanju nosilnosti imamo izkoristke prereza pod 100 %, po mejnem stanju
uporabnosti pa smo morali povečati prerez. Zaradi tega lahko zmanjšamo kvaliteto
materiala Gl32c na Gl28c.
4.6.3 Dimenzioniranje strešne lege – škatlastega nosilca
Slika 4.19: Prerez nosilca, mere so v centimetrih
My,d,max = 27,18 kNm
Vz,d,max = 18,11 kNm
𝜍𝑝𝑎𝑠 = 𝐸𝑝𝑎𝑠 ∙ 𝜀 = 𝐸0,𝑚𝑒𝑎𝑛 ∙ 𝜀
𝐸𝑚 ,0,𝑚𝑒𝑎𝑛
𝜍𝑠𝑡 = 𝐸𝑠𝑡 ∙ 𝜀 = 𝐸𝑚 ,0,𝑚𝑒𝑎𝑛 ∙ 𝜀 → 𝜍𝑠𝑡 = ∙ 𝜍𝑝𝑎𝑠 = 𝑛 ∙ 𝜍𝑝𝑎𝑠
𝐸𝑚 ,0,𝑚𝑒𝑎𝑛 890
𝑛= = = 0,809
𝐸0,𝑚𝑒𝑎 𝑛 1100
Za upogibno togost celotnega prereza velja:
𝐸𝐼𝑦 = 𝐸𝑝𝑎𝑠 𝐼𝑝𝑎𝑠 + 𝐸𝑠𝑡 𝐼𝑠𝑡 =

𝑒𝑓𝑓
= 𝐸𝑝𝑎𝑠 ∙ 𝐼𝑝𝑎𝑠 + 𝑛 ∙ 𝐸𝑝𝑎𝑠 ∙ 𝐼𝑠𝑡 = 𝐸𝑝𝑎𝑠 ∙ (𝐼𝑝𝑎𝑠 + 𝑛 ∙ 𝐼𝑠𝑡 ) = 𝐸0,𝑚𝑒𝑎𝑛 ∙ 𝐼𝑒𝑓𝑓

𝐼𝑒𝑓𝑓 = 𝐼𝑝𝑎𝑠 + 𝑛 ∙ 𝐼𝑠𝑡
Efektivni vztrajnostni moment prereza 𝐼𝑒𝑓𝑓 nam torej omogoča, da v vseh nadaljnjih
izračunih računamo z elastičnim modulom za ţagan les 𝐸0,𝑚𝑒𝑎𝑛 .
2
𝑏 ∙ 𝑕3 𝑕2 − 𝑕 𝑏2 ∙ 𝑕2 3
𝐼𝑦 ,𝑒𝑓𝑓 =2∙ +2∙𝑏∙𝑕 ∙ +𝑛∙2∙
12 2 12
2
20 ∙ 93 70 − 9 2,4 ∙ 703
𝐼𝑦 ,𝑒𝑓𝑓 =2∙ + 2 ∙ 20 ∙ 9 ∙ + 0,809 ∙ 2 ∙
12 2 12
4
= 448314,8 𝑐𝑚
Odpornostni moment:
𝐼𝑦,𝑒𝑓𝑓
𝑊𝑦 = (4.40)
𝛾𝑦 ∙ 𝑧𝑡 ± ∆𝑧
kjer je:
𝛾𝑦 - koeficient togosti priključne ravnine ( 𝛾𝑦 = 1,0)
oddaljenost teţišča prereza, ki ga obravnavamo, do
𝑧𝑡 -
globalnega teţišča
oddaljenost teţišča prereza, ki ga obravnavamo, do
∆𝑧 -
ţelenega roba
448314,8
𝑊𝑦 ,𝑚𝑖𝑛 = = 12808,99 𝑐𝑚3
70
2
Maksimalni statični moment v teţišču prereza:
𝑕2 − 𝑕 𝑏2 ∙ 𝑕2 2
𝑆𝑦,𝑚𝑎𝑥 = 𝑏 ∙ 𝑕 ∙ +𝑛∙2∙ (4.41)
2 2
70 − 9 2,4 ∙ 702
𝑆𝑦 ,𝑚𝑎𝑥 = 20 ∙ 9 ∙ + 0,809 ∙ 2 ∙ = 7868,46 𝑐𝑚3
2 8
Kontrola napetosti:
Normalne napetosti:
 Pasnica – zunanji rob:
𝜍𝑓,𝑐,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 ≤ 𝑓𝑚 ,𝑑
𝑀𝑦 ,𝑑,𝑚𝑎𝑥 27,18 ∙ 100

𝜍𝑓,𝑐,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = 𝜍𝑓,𝑡,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = = = 0,212 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝑊𝑦 ,𝑚𝑖𝑛 12808,99
𝑓𝑚 ,𝑘 2,4
𝑓𝑚 ,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 1,662 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝛾𝑀 1,30
0,212 < 1,662

 Pasnica – notranji rob:
𝜍𝑓,𝑐,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 ≤ 𝑓𝑚 ,𝑑
𝑀𝑦 ,𝑑,𝑚𝑎𝑥 27,18 ∙ 100

𝜍𝑓,𝑐,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = 𝜍𝑓,𝑡,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = = = 0,158 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝑊𝑦 ,𝑚𝑖𝑛 17242,877
𝑓𝑚 ,𝑘 2,4
𝑓𝑚 ,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 1,662 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝛾𝑀 1,30
0,158 < 1,662
 Stojina:
𝜍𝑤 ,𝑐,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 ≤ 𝑓𝑡,𝑤 ,𝑑
𝑀𝑦 ,𝑑,𝑚𝑎𝑥 27,18 ∙ 100

𝜍𝑤 ,𝑐,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = 𝜍𝑤,𝑡,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = 𝑛 ∙ = 0,809 ∙
𝑊𝑦,𝑚𝑖𝑛 17242,877
= 0,1275 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝑓𝑡,𝑜,𝑘 3,72
𝑓𝑡,𝑤,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 2,79 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝛾𝑀 1,2
0,1275 < 2,79
𝑓𝑐,𝑜,𝑘 1,93
𝑓𝑐,𝑤,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 1,4475 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝛾𝑀 1,2
0,1275 < 1,4475
Kontrola normalnih napetosti v težišču spodnje tegnjene pasnice:
𝜍𝑓,𝑡,𝑑 ≤ 𝑓𝑡,0,𝑑
0,212 + 0,158
𝜍𝑓,𝑡,𝑑 = = 0,185 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
2
𝑓𝑡,0,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 0,969 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝛾𝑀 1,3
0,185 < 0,969

Tangencialne napetosti:
𝜏𝑣,𝑑,𝑚𝑎𝑥 ≤ 𝑓𝑣,𝑑 𝐹𝐼𝑁
𝑉𝑧,𝑑,𝑚𝑎𝑥 18,11
∙ 𝑆𝑦,𝑚𝑎𝑥 ∙ 7868,46
𝜏𝑣,𝑑,𝑚𝑎𝑥 = 2 = 2 = 0,066 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝐼𝑦,𝑒𝑓𝑓 ∙ 𝑏2 448314,8 ∙ 2,4
𝑓𝑣,𝑘 𝐹𝐼𝑁 0,98

𝑓𝑣,𝑑 𝐹𝐼𝑁 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 0,735 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝛾𝑀 1,2
0,066 < 0,735
Kontrola stabilnosti
Stabilnost tlačenega pasu – zgornja pasnica
𝜍𝑓,𝑐,𝑑 ≤ 𝑘𝑐 ∙ 𝑓𝑐,0,𝑑 (4.42)
kjer je:
0,212 + 0,158
𝜍𝑓,𝑐,𝑑 = = 0,185 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
2
Vitkost določimo po [14]:
𝑙𝑐 ∙ 12
𝜆𝑧 = (4.43)
𝑏 + 2𝑏2
80 ∙ 12
𝜆𝑧 = = 11,175
24,8
Relativno vitkost določimo po [14]:
𝜆𝑧 𝑓𝑐,𝑜,𝑘
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 = ∙ (4.44)
𝜋 𝐸0,05
11,175 2,1
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 = ∙ = 0,189
𝜋 740
Uklonski koeficient določimo po [14]:
𝑘𝑧 = 0,5(1 + 𝛽𝑐 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 − 0,3 + 𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 ) = (4.45)
𝑘𝑧 = 0,5(1 + 0,2 0,189 − 0,3 + 0,1892 ) = 0,507
1
𝑘𝑐,𝑧 =
(4.46)
𝑘𝑧 + 𝑘𝑧2 − 𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑧
1
𝑘𝑐,𝑧 = = 1,023
0,507 + 0,5072 − 0,1892
𝜍𝑓,𝑐,𝑑 ≤ 𝑘𝑐 ∙ 𝑓𝑐,0,𝑑
2,1
0,185 ≤ 1,023 ∙ 0,9 ∙
1,3
0,185 ≤ 1,487
Stabilnost stojine
Če se ne odločimo za natančno analizo stabilnosti stojine, lahko njeno stabilnost preverimo

po [EC 5, enačba 9.8, 9.9]
𝑕𝑤 ≤ 70𝑏𝑤 (4.47)
0,5 𝑕 𝑓,𝑡 +𝑕 𝑓,𝑐
𝑏𝑤 ∙ 𝑕𝑤 1 + ∙ 𝑓𝑣,𝑜,𝑑 𝑕𝑤 ≤ 35𝑏𝑤
𝑕𝑤
𝐹𝑣,𝑤,𝐸𝑑 ≤ ; (4.48)
0,5 𝑕 𝑓,𝑡 +𝑕 𝑓,𝑐 35𝑏𝑤 ≤ 𝑕𝑤 ≤ 70𝑏𝑤
35 ∙ 𝑏𝑤 2 1 + ∙ 𝑓𝑣,𝑜,𝑑
𝑕𝑤
kjer je:
projektna striţna sila, ki deluje na posamezno
𝐹𝑣,𝑤,𝐸𝑑 -
stojino
𝑕𝑓,𝑡 višina natezne pasnice
𝑓𝑣,𝑜,𝑑 - projektna striţna trdnost stojine
𝑕𝑤 ≤ 70𝑏𝑤 𝑕𝑤 ≤ 35𝑏𝑤
52 𝑐𝑚 ≤ 70 ∙ 2,4 𝑐𝑚 52 𝑐𝑚 ≤ 35 ∙ 2,4 𝑐𝑚
52 𝑐𝑚 ≤ 168 𝑐𝑚 52 𝑐𝑚 ≤ 84 𝑐𝑚
0,5 𝑕𝑓,𝑡 + 𝑕𝑓,𝑐

𝐹𝑣,𝑤 ,𝐸𝑑 ≤ 𝑏𝑤 ∙ 𝑕𝑤 1 + ∙ 𝑓𝑣,𝑜,𝑑
𝑕𝑤
18,11 0,5 9 + 9 0,98

≤ 2,4 ∙ 52 1 + ∙ 0,9 ∙
2 52 1,2
9,055 ≤ 107,604
Kontrola deformacij
𝑙 6400
300 300
1,93 ≤ 21,33
kjer je:
𝜓2,𝑊 = 0 , po [EC 1, tabela 9.3]
𝜓2,𝑆 = 0 , po [EC 1, tabela 9.3]
𝑢𝑓𝑖𝑛 = 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝐺 ∙ 1 + 0,8 + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑊 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑆 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 =
𝑢𝑓𝑖𝑛 = 0,94 ∙ 1 + 0,8 + 0,17 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 + 0,88 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 = 2,742 𝑚𝑚
𝑙 6400
𝑢𝑓𝑖𝑛 ,𝑙𝑖𝑚 = = = 25,6 𝑚𝑚
250 250
2,742 ≤ 25,6
4.6.4 Dimenzioniranje stropnikov

Stropniki so dimenzij 8 x 24 cm, dolţine 6 m, 5,5 m in 1,25 m. So iz masivnega lesa vrste
C24, postavljeni na medsebojnem razmaku 0,625 m. Dimenzioniranje je izvedeno v skladu
s standardom [EC 5].
Geometrijske in materialne karakteristike stropnikov:

𝐴𝑥 = 8 ∙ 24 = 192 𝑐𝑚2 𝑓𝑚 ,𝑘 = 2,4 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
8 ∙ 243
𝐼𝑦 = = 9216 𝑐𝑚4 𝑓𝑐,0,𝑘 = 2,1 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
12
24 ∙ 83
𝐼𝑧 = = 1024 𝑐𝑚4 𝑓𝑐,90,𝑘 = 0,25 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
12
8 ∙ 242
𝑊𝑦 = = 768 𝑐𝑚3 𝑓𝑣,𝑘 = 0,25 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
6
24 ∙ 82
𝑊𝑧 = = 256 𝑐𝑚3 𝑓𝑡,0,𝑘 = 1,4 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
6
24 ∙ 83
𝐼𝑡𝑜𝑟 = = 4096 𝑐𝑚4 𝐸0,05 = 740 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
3
𝜌𝑘 = 350 𝑘𝑔/𝑐𝑚3
Slika 4.20: Dimenzioniranje s programom Tower – stropniki: izkoriščenost prerezov

Kot vidimo na zgornji sliki, nam izbrani prerez ne ustreza. Spodaj so prikazane kontrole, ki
bodo to potrdile.
Kontrola upogiba:
+ 𝑘𝑚 ∙ ≤ 1,0
𝑘𝑚 ∙ + ≤ 1,0
kjer je:
𝑘𝑚 -
𝑀𝑦 ,𝑑 14,95∙100
𝜍𝑚 ,𝑦,𝑑 = = = 1,947 𝑘𝑁/𝑐𝑚2 𝜍𝑚 ,𝑧,𝑑 = 0
𝑊𝑦 768
𝑓𝑚 ,𝑘
𝛾𝑀
kjer je:
𝑘𝑚𝑜𝑑 -
2,4
𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 = 𝑓𝑚 ,𝑧,𝑑 = 0,9 ∙ = 1,662 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,30
1,947 0 1,947 0
+ 0,7 ∙ ≤ 1,0 0,7 ∙ + ≤ 1,0
1,662 1,662 1,662 1,662
1,171 ≤ 1,0  Prerez NE ustreza. 0,820 ≤ 1,0  Prerez ustreza.

Kontrola tlaka:
kjer je:
𝑓𝑐,𝑜,𝑑 - projektna tlačna trdnost v smeri vlaken
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 = = 2
= 0,0345 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝐴 192 𝑐𝑚
𝑓𝑐,𝑜,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 1,454 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝛾𝑀 1,3
 Prerez ustreza.
0,0345 ≤ 1,454 𝑘𝑁/𝑐𝑚3
Kontrola natega:
𝜍𝑡,𝑜,𝑑 ≤ 𝑓𝑡,𝑜,𝑑
kjer je:
𝜍𝑡,𝑜,𝑑 = = = 0,0213
𝐴 192 𝑐𝑚2
𝑓𝑡,𝑜,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 0,969 𝑘𝑁/𝑐𝑚3
𝛾𝑀 1,3
 Prerez ustreza.
0,0213 ≤ 0,969 𝑘𝑁/𝑐𝑚3
Kontrola striga:
kjer je:
𝑉𝑠,𝑑 4,19
𝜏𝑑 = 1,5 ∙ = 1,5 ∙ = 0,033
𝐴 192
𝑓𝑣,𝑘 0,25
𝑓𝑣,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 0,173 𝑘𝑁/𝑐𝑚3
𝛾𝑀 1,3
 Prerez ustreza.
3
0,033 ≤ 0,173 𝑘𝑁/𝑐𝑚

+ + 𝑘𝑚 ∙ ≤ 1,0

+ 𝑘𝑚 ∙ + ≤ 1,0
0,0161 1,947 0
+ + 0,7 ∙ ≤ 1,0
0,969 1,662 1,662  Prerez NE ustreza.
1,188 ≤ 1,0
0,0161 1,947 0
+ 0,7 ∙ + ≤ 1,0
0,969 1,662 1,662  Prerez ustreza.
0,837 ≤ 1,0
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 =
kjer je:
0,78 ∙ 𝑏 2
𝜍𝑚 ,𝑐𝑟𝑖𝑡 = ∙ 𝐸0,05
kjer je:
𝑙𝑒𝑓𝑓 -
0,78 ∙ 8,02
𝜍𝑚 ,𝑐𝑟𝑖𝑡 = ∙ 740 = 2,85
24,0 ∙ 0,9 ∙ 600
2,4 2,4
𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 = = = 0,918
naslednji pogoj:
2
𝜍𝑚 ,𝑦,𝑑 𝜍𝑐,0,𝑑
+ ≤ 1,0
𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 ∙ 𝑓𝑚 ,𝑦,𝑑 𝑘𝑐,𝑧 ∙ 𝑓𝑐,𝑜,𝑑
kjer je:
1
1,56 − 0,75 ∙ 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 𝑘 = 1,56 − 0,75 ∙ 0,918
𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 = 𝑧𝑎 0,75 ≤ 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 ≤ 1,4 → 𝑐𝑟𝑖𝑡
1 𝑘𝑐𝑟𝑖𝑡 = 0,8715
𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑚 𝑧𝑎 1,4 ≤ 𝜆 𝑟𝑒𝑙 ,𝑚
Uklon okoli šibke z osi stropnika je preprečen:
𝑘𝑧 = 0,5(1 + 𝛽𝑐 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 − 0,3 + 𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 ) = 0,5(1 + 0,2 0 − 0,3 + 0) = 0,470
1 1
𝑘𝑐,𝑧 = = = 1,064
𝑘𝑧 + 𝑘𝑧2 − 𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 0,470 + 0,4702 − 02
2
1,947 0,0036
+ ≤ 1,0
0,8715 ∙ 1,662 1,064 ∙ 1,454  Prerez NE ustreza.
1,809 ≤ 1,0
Kot vidimo v zgornjih izračunih prerez ne ustreza. Povečamo ga na 12 x 24 cm. Lahko se

odločimo, da spremenimo prerez samo na kritičnem delu, to je stropnikom dolţine 6 m, ali
pa da spremenimo vse stropnike. Na spodnji sliki je prikazana izkoriščenost prerezov
stropnikov s spremenjenim prerezom na 12 x 24 cm. Kot vidimo na spodnji sliki ta prerez
ustreza.
Slika 4.21: Izkoriščenost prerezov stropnikov dimenzij 12 x 24 cm
Kontrola deformacij
Kontrolo deformacij izvedemo za nov prerez stropnikov 12 x 24 cm.
𝑙 6000
𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑙𝑖𝑚 = = = 20 𝑚𝑚
300 300
25,73 ≤ 20  Prerez ne ustreza, potrebno je še povečanje prereza ali

vgradnja nosilca, da se zmanjšajo deformacije.
kjer je:

𝜓2,𝑊 = 0 , po [EC 1, tabela 9.3]
𝜓2,𝑆 = 0 , po [EC 1, tabela 9.3]
𝜓2,𝐾 = 0,3 , po [EC 1, tabela 9.3]
𝑢𝑓𝑖𝑛 = 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝐺 ∙ 1 + 0,8 + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑊 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑆 ∙ 1 + 0 ∙ 0,8 + 𝑢𝑖𝑛𝑠𝑡 ,𝑃

∙ 1 + 0,3 ∙ 0,8 =
𝑢𝑓𝑖𝑛 = 11,49 ∙ 1 + 0,8 + 14,22 ∙ 1 + 0,3 ∙ 0,8 = 38,31 𝑚𝑚
𝑙 6000
𝑢𝑓𝑖𝑛 ,𝑙𝑖𝑚 = = = 24 𝑚𝑚
250 250
38,31 ≤ 24  Prerez ne ustreza, potrebno je še povečanje prereza na

12 x 32 cm ali vgradnja nosilca pod stropne nosilce, da se zmanjšajo
deformacije.
Kontrola vibracij
Kontrolo vibracij izvedemo za nov prerez stropnikov 12 x 32 cm po SIST EN 1995-1-

1:2005.
Za stanovanjske stropove z lastno frekvenco, večjo od 8 Hz, je treba zadostiti naslednjima

pogojema:
𝑢
≤𝑎 (4.49)
𝐹
𝑣 ≤ 𝑏 (𝑓1 ∙𝜉−1) (4.50)
kjer je:
največji trenutni navpični pomik, ki ga povzroči
𝑢 -
navpična statična sila F
enotni impulz odgovora hitrosti, to je navpična
𝑣 - amplituda največje začetne hitrosti vibracije
obravnavanega stropa, povzročene z enotnim
impulzom (1 Ns), delujoč v točki stropa, v kateri

povzroča največji odziv
𝑓1 - osnovna (prva) lastna frekvenca
𝜉 - modalno razmerje dušenja (𝜉 = 0,01 )
𝜋 𝐸𝐼 𝑙
𝑓1 = (4.51)
2𝑙 2 𝑚
kjer je:
𝑚 - masa na enoto površine, v kg/m2
𝑙 - razpon stropov, v m
ekvivalentna upogibna togost na širinski meter
𝐸𝐼 𝑙 - stropa okoli osi, pravokotne na smer nosilcev, v
Nm2/m
4 ∙ 0,4 + 0,6 ∙ 𝑛40

𝑣= (4.52)
𝑚𝑏𝑙 + 200
kjer je:
število prvih valovnih oblik z lastno frekvenco do
𝑛40 -
40 Hz
𝑏 - širina stropa, v m
2 4 0,25
40 𝑏 𝐸𝐼 𝑙
𝑛40 = −1 (4.53)
𝑓1 𝑙 𝐸𝐼 𝑏
kjer je:
ekvivalentna upogibna togost na širinski meter
𝐸𝐼 𝑏 -
stropa okoli osi, vzporedne z nosilci
Vzdolţna smer: na širinski meter odpadeta dva stropnika:
0,12 ∙ 0,33
𝐸𝐼 𝑙 = 2 ∙ 𝐸𝐼 1 = 2 ∙ 11000 ∙ 106 ∙ = 5,94 ∙ 106 𝑁𝑚2 /𝑚
12
Prečna smer: upoštevamo vztrajnostni moment obloţnih plošč po metru širine
1 ∙ 0,0183
6 6
1 ∙ 0,01253
𝐸𝐼 𝑏 = 3500 ∙ 10 ∙ + 3000 ∙ 10 ∙
12 12
= 2,189 ∙ 103 𝑁𝑚2 /𝑚
Izračun lastne frekvence stropa:
𝜋 𝐸𝐼 𝑙 𝜋 5,94 ∙ 106
𝑓1 = = = 8,304 𝐻𝑧 > 8 𝐻𝑧
2𝑙 2 𝑚 2 ∙ 62 164
Izračun hitrosti vibracij:
2 4 0,25
40 6,40 5,94 ∙ 106
𝑛40 = −1 ∙ = 16,712
8,304 6 2,189 ∙ 103
4 ∙ 0,4 + 0,6 ∙ 16,712

𝑣= = 0,00642 𝑚/(𝑁𝑠 2 )
164 ∙ 6,4 ∙ 6,0 + 200
Preveritev pogojev:
𝑣 ≤ 𝑏 (𝑓1 ∙𝜉−1)
0,00642 ≤ 100(8,304∙0,01−1)
0,00642 ≤ 0,0147
𝑢
≤𝑎
𝐹
14,55 𝑚𝑚
≤ 1,5
9,967 𝑘𝑁
1,46 ≤ 1,5
Kot vidimo, bi prerez 12 x 32 cm ustrezal po MSN in MSU.

4.6.5 Kontrola nosilnosti stenskega elementa v nadstropju

Stene v hiši so narejene po velikostenskem okvirnem panelnem sistemu, ki ga statično
obravnavamo kot vsoto togosti in nosilnosti malopanelnih konstrukcijskih elementov širine
1,25 m.
Nosilni stebri zunanje stene so I nosilci dimenzij 8,90 x 36,0 x 1,0 cm, višine 156 cm,
postavljeni so na medsebojnem razmaku 62,5 cm, dimenzije prečk so 36 x 10 cm, tako da
znaša skupna višina panela 176 cm.
Slika 4.22: Prerez in pogled panela

Kontrola na horizontalno silo
Izračunali bomo togost obloţnih plošč in silo, ki deluje na panel razdelili v razmerju
togosti.
Upogibna togost obloţnih elementov panelne stene:
𝐸𝐼𝑦 = 𝐸𝑏 𝐼𝑏 =
𝑒𝑓𝑓
𝑡𝑏 3 3,0 ∙ 1253
𝐸𝐿𝑉𝑃 ∙ = 390 ∙ = 1,904 ∙ 108 𝑘𝑁𝑐𝑚2 = 1,904 ∙ 104 𝑘𝑁𝑚2
12 12
𝑡𝑏 3 1,5 ∙ 1253
𝐸𝑂𝑆𝐵 ∙ = 350 ∙ = 0,855 ∙ 108 𝑘𝑁𝑐𝑚2 = 0,855 ∙ 104 𝑘𝑁𝑚2
12 12
𝐿𝑉𝑃 (𝐺𝑏 ∙ 𝐴𝑏 )𝐿𝑉𝑃 (120 ∙ 3 ∙ 125)

(𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 = = = 37500
1,2 1,2
(𝐺𝑏 ∙ 𝐴𝑏 )𝑂𝑆𝐵 24 ∙ 1,5 ∙ 125
(𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 𝑂𝑆𝐵 = = = 3750
1,2 1,2
𝐿𝑉𝑃 𝐻3 𝐻 1,763 1,76

𝐷𝑝 = + = +
3 ∙ 𝐸𝐼𝑒𝑓𝑓 (𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 3 ∙ 1,904 ∙ 104 37500
= 1,424 ∙ 10−4 𝑚/𝑘𝑁
𝐻3 𝐻 1,763 1,76
𝐷𝑝 𝑂𝑆𝐵 = + = +
3 ∙ 𝐸𝐼𝑒𝑓𝑓 (𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 3 ∙ 0,855 ∙ 104 3750
= 6,819 ∙ 10−4 𝑚/𝑘𝑁
Togost obloţnih plošč je:
1
𝑘𝑏,𝑁 𝐿𝑉𝑃 = = 7023,577 𝑘𝑁/𝑚
𝐷𝑝
1
𝑘𝑏,𝑁 𝑂𝑆𝐵 = = 1466,538 𝑘𝑁/𝑚
𝐷𝑝
Togost celotnega panela je:
1
𝑘𝑝,𝑁 = = 11528,762 𝑘𝑁/𝑚
𝐷𝑝
Sedaj lahko izračunamo silo, ki jo prevzame posamezna obloţna plošča.
𝑁𝑑𝑖𝑎𝑔𝑜𝑛𝑎𝑙𝑒 = 44,35 𝑘𝑁
𝑘𝑏,𝑁 7023,577
𝐹𝑏 𝐿𝑉𝑃 = 𝐹 ∙ = 44,35 ∙ = 27,018 𝑘𝑁
𝑘𝑝,𝑁 11528,762
27,018 𝑘𝑁 ∙ cos 58,751° = 14,016 𝑘𝑁
𝑘𝑏,𝑁 1466,538
𝐹𝑏 𝑂𝑆𝐵 = 𝐹 ∙ = 44,35 ∙ = 5,64 𝑘𝑁
𝑘𝑝,𝑁 11528,762
5,64 𝑘𝑁 ∙ cos 58,751° = 2,923 𝑘𝑁
Metoda A
Nosilnost enega panela oziroma nosilnost celotne panelne stene preverimo s spodnjima
enačbama:
𝐹𝐻,𝑑 ≤ 𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑑 (4.54)
(4.55)
𝐹𝐻,𝑡𝑜𝑡 ≤ 𝐹𝑣,𝑅𝑑 𝐹𝑣,𝑅𝑑 = 𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑑
(4.56)
kjer je:
projektna odpornost stenskega sistema za prevzem
𝐹𝑣,𝑅𝑑 -
vodoravne obteţbe v ravnini stene
projektna odpornost enega stenskega elementa za
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑑 -
prevzem vodoravne obteţbe v svoji ravnini
𝑏𝑖
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 = 𝐹𝑣,𝑅𝑘 ∙ ∙𝑐 (4.57)
𝑠 𝑖
kjer je:
karakteristična bočna nosilnost posameznega
𝐹𝑣,𝑅𝑘 -
veznega sredstva
𝑏𝑖 - širina stenskega elementa (1,25 m)
𝑠 - razdalja med veznimi sredstvi (7,5 cm)

1 𝑏𝑖 ≥ 𝑏𝑜
𝑐𝑖 = 𝑧𝑎
𝑏𝑖 /𝑏𝑜 𝑏𝑖 < 𝑏𝑜
𝑕 1,76
𝑏𝑜 = = = 0,88 𝑚 < 𝑏𝑖 = 1,25 𝑚
2 2
𝑐𝑖 = 1
Bočno nosilnost jeklenega veznega sredstva v eni priključni ravnini določimo s pomočjo
Johansenovih izrazov:
𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑡1 ∙ 𝑑
𝑓𝑕,2,𝑘 ∙ 𝑡2 ∙ 𝑑
2 2
𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑡1 ∙ 𝑑 𝑡2 𝑡2 𝑡2 𝑡2 𝐹𝑎𝑥 ,𝑅𝑘
∙ 𝛽+ 2𝛽 2 1+ + + 𝛽3 −𝛽 1+ +
1+𝛽 𝑡1 𝑡1 𝑡1 𝑡1 4
𝑓𝑕 ,1,𝑘 ∙ 𝑡1 ∙ 𝑑 4𝛽 ∙ (2 + 𝛽) ∙ 𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 𝐹𝑎𝑥 ,𝑅𝑘

1,05 ∙ ∙ 2𝛽 1 + 𝛽 + − 𝛽 +
𝐹𝑣,𝑅𝑘 = 2+𝛽 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 ∙ 𝑡1 2 4
𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑡2 ∙ 𝑑 4𝛽 ∙ (2 + 𝛽) ∙ 𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 𝐹𝑎𝑥 ,𝑅𝑘

1,05 ∙ ∙ 2𝛽 2 1 + 𝛽 + 2 −𝛽 +
2+𝛽 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 ∙ 𝑡1 4
2𝛽 𝐹𝑎𝑥 ,𝑅𝑘
1,15 ∙ ∙ 2𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 ∙ 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 +
1+𝛽 4
Tlačna trdnost obloţne plošče:
𝑓𝑕,1,𝑘 𝐿𝑉𝑃 = 𝑓𝑐,𝑜,𝑘 = 0,8 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝑓𝑕,1,𝑘 𝑂𝑆𝐵 = 𝑓𝑐,𝑜,𝑘 = 2,0 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
Karakteristična bočna trdnost I nosilca je:
𝑓𝑕,2,𝑘 = 0,082 ∙ 𝜌𝑘 ∙ 𝑑 −0,3 = 0,082 ∙ 570 ∙ 1,53−0,3 = 41,142 𝑁/𝑚2 = 4,114 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
Razmerje bočnih trdnosti:
𝑓𝑕 ,2,𝑘 4,114 𝑓𝑕,2,𝑘 4,114

𝛽 𝐿𝑉𝑃 = = = 5,1425 𝛽 𝑂𝑆𝐵 = = = 2,057
𝑓𝑕 ,1,𝑘 0,8 𝑓𝑕,1,𝑘 2,0
Karakteristični upogibni moment plastifikacije:
𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 = 240 ∙ 𝑑2,6 = 240 ∙ 1,532,6 = 725,118 𝑁𝑚𝑚
Merodajni je zadnji od Johansenovih izrazov, vendar moramo upoštevati, da je nosilnost

ene sponke v eni priključni ravnini enaka nosilnosti dveh ţičnikov v eni priključni ravnini:
𝐹𝑣,𝑅𝑘 = 2 ∙ 1,15 ∙ ∙ 2𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 ∙ 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 +
1+𝛽 4
2 ∙ 5,1425
𝐹𝑣,𝑅𝑘 𝐿𝑉𝑃 = 2 ∙ 1,15 ∙ ∙ 2 ∙ 725,118 ∙ 8 ∙ 1,53 = 396,522 𝑁
1 + 5,1425
2 ∙ 2,057
𝐹𝑣,𝑅𝑘 𝑂𝑆𝐵 = 2 ∙ 1,15 ∙ ∙ 2 ∙ 725,118 ∙ 20 ∙ 1,53 = 562,072 𝑁
1 + 2,057
Projektna nosilnost je tako:
𝑏𝑖
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 = 𝐹𝑣,𝑅𝑘 ∙ ∙𝑐 =
𝑠 𝑖
125 125
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 = 396,522 ∙ ∙ 1 + 562,072 ∙ ∙1=
7,5 7,5
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 = 6608,7 + 9367,867 = 15976,57 𝑁 = 15,977 𝑘𝑁
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 15,977
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 11,983 𝑘𝑁
𝛾𝑀 1,2
𝐹𝐻,𝑑 ≤ 𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑑
23,007 ≤ 11,983 → Ne ustreza, razmik med veznimi

sredstvi je potrebno zmanjšati na 3,75 cm.
Standard DIN 1052
Stenski element mora zadostiti pogoju:
𝐹𝑑
𝜍𝑡,𝑏 = ≤ 𝑓𝑡,𝑏,𝑑 (4.58)
𝑏𝑧 ∙ 𝑡𝑝
kjer je:
𝑏𝑧 - širina natezne diagonale (0,5 m)
𝐹𝑑 = 44,35 𝑘𝑁
𝐹𝑏 𝐿𝑉𝑃 = 27,018 𝑘𝑁
𝐹𝑏 𝑂𝑆𝐵 = 5,64 𝑘𝑁
Preveritev lesno vlaknenih plošč:
27,018
𝜍𝑡,𝑏 𝐿𝑉𝑃 = = 0,18012 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
50 ∙ 3
𝑓𝑡,𝑏,𝑘 0,8 𝑘𝑁/𝑐𝑚2

𝑓𝑡,𝑏,𝑑 = = = 0,533 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,5 1,5
𝜍𝑡,𝑏 ≤ 𝑓𝑡,𝑏,𝑑
0,18012 ≤ 0,533
Preveritev OSB plošč:
5,64
𝜍𝑡,𝑏 𝐿𝑉𝑃 = = 0,0752 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
50 ∙ 1,5
𝑓𝑡,𝑏,𝑘 2 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝑓𝑡,𝑏,𝑑 = = = 1,333 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,5 1,5
0,0752 ≤ 1,333
Kontrola stebrov:
Slika 4.23: Prerez stebra
My,d,max = 5,61 kNm
Nd,max = 30,06 kNm
Vz,d,max = 2,31 kNm
𝐸1 𝑝𝑎𝑠𝑛𝑖𝑐𝑎 = 13800 𝑁/𝑚𝑚2
𝐸2 𝑠𝑡𝑜𝑗𝑖𝑛𝑎 = 3000 𝑁/𝑚𝑚2
𝑛1 = 1,0
𝑛2 = 0,222
8,9 ∙ 3,93 2
1,0 ∙ 28,23
𝐼𝑦 ,𝑒𝑓𝑓 = 2∙ + 2 ∙ 8,9 ∙ 3,9 ∙ 16,05 + 𝑛2 ∙ = 18385,632 𝑐𝑚4
12 12
Kontrola upogibne napetosti:
Robne napetosti 𝜍𝑟𝑖
𝜍𝑓,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 ≤ 𝑓𝑚 ,𝑑
𝑀𝑦 ,𝑑,𝑚𝑎𝑥 𝑕1 5,61 ∙ 100 3,9

𝜍𝑓,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = ∙ 𝑎1 + = ∙ 16,05 +
𝐼𝑦 ,𝑒𝑓𝑓 2 18385,632 2
= 0,549 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
3,84
𝑓𝑚 ,𝑑 = 0,9 ∙ = 2,88 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,2
0,549 < 2,88
𝑀𝑦 ,𝑑,𝑚𝑎𝑥 𝑕1 5,61 ∙ 100 3,9

𝜍𝑓,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = ∙ 𝑎1 + = ∙ 16,05 −
𝐼𝑦 ,𝑒𝑓𝑓 2 18385,632 2
2
= 0,430 𝑘𝑁/𝑐𝑚
3,84
𝑓𝑚 ,𝑑 = 0,9 ∙ = 2,88 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,2
0,430 < 2,88
 Stojina:
𝜍𝑤 ,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 ≤ 𝑓𝑚 ,𝑑
𝑀𝑦 ,𝑑,𝑚𝑎𝑥 𝑕2 5,61 ∙ 100 28,2

𝜍𝑤 ,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = 𝑛2 ∙ ∙ = 0,222 ∙ ∙ = 0,096 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝐼𝑦,𝑒𝑓𝑓 2 18385,632 2
0,72
𝑓𝑚 ,𝑑 = 0,9 ∙ = 0,54 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,2
0,096 < 0,54

𝜍𝑓,𝑑 ≤ 𝑓𝑡,0,𝑑
0,549 + 0,430
𝜍𝑓,𝑑 = = 0,4895 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
2
2,8
𝑓𝑡,0,𝑑 = 0,9 ∙ = 2,1 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,2
0,490 < 2,1
𝜏𝑣,𝑑,𝑚𝑎𝑥 ≤ 𝑓𝑣,𝑑
𝑉𝑧,𝑑,𝑚𝑎𝑥 ∙ 𝑆𝑦,𝑚𝑎𝑥
𝜏𝑣,𝑑,𝑚𝑎𝑥 = =
𝐼𝑦,𝑒𝑓𝑓 ∙ 𝑏2
36 − 3,9 1 ∙ 28,22
2,31 ∙ 8,9 ∙ 3,9 ∙ + 0,222 ∙
2 8
= = 0,073 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
18385,632 ∙ 1
0,68
𝑓𝑣,𝑑 = 0,9 ∙ = 0,51 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,2
0,073 < 0,51
kjer je:
0,549 + 0,430
𝜍𝑓,𝑐,𝑑 = = 0,4895 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
2
Preverimo samo uklon okoli y osi, saj je uklon okoli z osi preprečen s sponkami.
𝐼𝑦,𝑒𝑓𝑓 18385,632
𝑖𝑦 = = = 13,723
𝐴 97,63
𝐿𝑢 156
𝜆𝑦 = = = 11,368
𝑖𝑦 13,723
𝜆𝑦 𝑓𝑐,𝑜,𝑘 11,368 1,7

𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 = ∙ = ∙ = 0,128
𝜋 𝐸0,05 𝜋 1350
Ker je 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 < 0,3 moramo zadostiti naslednji enačbi:

2
𝜍𝑓,𝑐,𝑑
≤1
𝑓𝑐,0,𝑑
𝜍𝑓,𝑐,𝑑 ≤ 𝑓𝑐,0,𝑑
2,8
0,490 ≤ 0,9 ∙
1,2
0,490 ≤ 2,1
Stabilnost stojine

po [EC 5, enačba 9.8, 9.9]
𝑕𝑤 ≤ 70𝑏𝑤
0,5 𝑕 𝑓,𝑡 +𝑕 𝑓,𝑐

𝑏𝑤 ∙ 𝑕𝑤 1 + ∙ 𝑓𝑣,𝑜,𝑑 𝑕𝑤 ≤ 35𝑏𝑤
𝑕𝑤
𝐹𝑣,𝑤,𝐸𝑑 ≤ ;
0,5 𝑕 𝑓,𝑡 +𝑕 𝑓,𝑐 35𝑏𝑤 ≤ 𝑕𝑤 ≤ 70𝑏𝑤
35 ∙ 𝑏𝑤 2 1 + ∙ 𝑓𝑣,𝑜,𝑑
𝑕𝑤
kjer je:
stojino

𝑕𝑤 ≤ 70𝑏𝑤 𝑕𝑤 ≤ 35𝑏𝑤
28,2 𝑐𝑚 ≤ 70 ∙ 1,0 𝑐𝑚 28,2 𝑐𝑚 ≤ 35 ∙ 1,0 𝑐𝑚
28,2 𝑐𝑚 ≤ 70 𝑐𝑚 28,2 𝑐𝑚 ≤ 35 𝑐𝑚
0,5 𝑕𝑓,𝑡 + 𝑕𝑓,𝑐

𝐹𝑣,𝑤 ,𝐸𝑑 ≤ 𝑏𝑤 ∙ 𝑕𝑤 1 + ∙ 𝑓𝑣,𝑜,𝑑
𝑕𝑤
0,5 3,9 + 3,9

2,31 ≤ 1,0 ∙ 28,2 1 + ∙ 0,68
28,2
2,31 ≤ 21,828
4.6.6 Kontrola nosilnosti stenskega elementa v pritličju

Nosilni stebri zunanje stene so I nosilci dimenzij 8,90 x 36,0 x 1,0 cm, višine 250 cm,
postavljeni so na medsebojnem razmaku 62,5 cm, dimenzije prečk so 36 x 10 cm, tako da
znaša skupna višina panela 2,70 m.
Izračunali bomo togost obloţnih plošč in silo, ki deluje na panel razdelili v razmerju
togosti.
Upogibna togost obloţnih elementov panelne stene:
𝐸𝐼𝑦 = 𝐸𝑏 𝐼𝑏 =
𝑒𝑓𝑓
𝑡𝑏 3 3,0 ∙ 1253
𝐸𝐿𝑉𝑃 ∙ = 390 ∙ = 1,904 ∙ 108 𝑘𝑁𝑐𝑚2 = 1,904 ∙ 104 𝑘𝑁𝑚2
12 12
𝑡𝑏 3 1,5 ∙ 1253
𝐸𝑂𝑆𝐵 ∙ = 350 ∙ = 0,855 ∙ 108 𝑘𝑁𝑐𝑚2 = 0,855 ∙ 104 𝑘𝑁𝑚2
12 12
𝐿𝑉𝑃 (𝐺𝑏 ∙ 𝐴𝑏 )𝐿𝑉𝑃 (120 ∙ 3 ∙ 125)

(𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 = = = 37500 𝑘𝑁
1,2 1,2
(𝐺𝑏 ∙ 𝐴𝑏 )𝑂𝑆𝐵 24 ∙ 1,5 ∙ 125
(𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 𝑂𝑆𝐵 = = = 3750
1,2 1,2
𝐿𝑉𝑃 𝐻3 𝐻 2,73 2,7

𝐷𝑝 = + = +
3 ∙ 𝐸𝐼𝑒𝑓𝑓 (𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 3 ∙ 1,904 ∙ 104 37500
= 4,166 ∙ 10−4 𝑚/𝑘𝑁
𝐻3 𝐻 2,73 2,7
𝐷𝑝 𝑂𝑆𝐵 = + = +
3 ∙ 𝐸𝐼𝑒𝑓𝑓 (𝐺𝐴𝑠 )𝑒𝑓𝑓 3 ∙ 0,855 ∙ 104 3750
= 14,874 ∙ 10−4 𝑚/𝑘𝑁
Togost obloţnih plošč je:
1
𝑘𝑏,𝑁 𝐿𝑉𝑃 = = 2400,440 𝑘𝑁/𝑚
𝐷𝑝
1
𝑘𝑏,𝑁 𝑂𝑆𝐵 = = 672,329 𝑘𝑁/𝑚
𝐷𝑝
Togost celotnega panela je:
1
𝑘𝑝,𝑃 = = 4437,244 𝑘𝑁/𝑚
𝐷𝑝
Sedaj lahko izračunamo silo, ki jo prevzame posamezna obloţna plošča.
𝑁𝑑𝑖𝑎𝑔𝑜𝑛𝑎𝑙𝑒 = 24,17 𝑘𝑁
𝑘𝑏,𝑁 2400,440
𝐹𝑏 𝐿𝑉𝑃 = 𝐹 ∙ = 24,17 ∙ = 13,075 𝑘𝑁
𝑘𝑝,𝑁 4437,244
13,075 𝑘𝑁 ∙ cos 65,158° = 5,493 𝑘𝑁
𝑘𝑏,𝑁 672,329
𝐹𝑏 𝑂𝑆𝐵 = 𝐹 ∙ = 24,17 ∙ = 3,662 𝑘𝑁
𝑘𝑝,𝑁 4437,244
3,662 𝑘𝑁 ∙ cos 65,158° = 1,539 𝑘𝑁

Metoda A
enačbama:
kjer je:
𝐹𝑣,𝑅𝑑 -
𝑏𝑖
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 = 𝐹𝑣,𝑅𝑘 ∙ ∙𝑐
𝑠 𝑖
kjer je:
𝐹𝑣,𝑅𝑘 -
veznega sredstva
𝑐𝑖 = 𝑧𝑎
𝑕 2,70
𝑏𝑜 = = = 1,35 𝑚 > 𝑏𝑖 = 1,25 𝑚
2 2
𝑏𝑖 1,25
𝑐𝑖 = = = 0,926
𝑏𝑜 1,35
𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑡1 ∙ 𝑑
𝑓𝑕,2,𝑘 ∙ 𝑡2 ∙ 𝑑
2 2
𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑡1 ∙ 𝑑 𝑡2 𝑡2 𝑡2 𝑡2 𝐹𝑎𝑥 ,𝑅𝑘
∙ 𝛽 + 2𝛽 2 1 + + + 𝛽3 −𝛽 1+ +
1+𝛽 𝑡1 𝑡1 𝑡1 𝑡1 4

1,05 ∙ ∙ 2𝛽 1 + 𝛽 + −𝛽 +
𝐹𝑣,𝑅𝑘 = 2+𝛽 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 ∙ 𝑡1 2 4

1,05 ∙ ∙ 2𝛽 2 1 + 𝛽 + 2 −𝛽 +
2+𝛽 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 ∙ 𝑡1 4
1,15 ∙ ∙ 2𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 ∙ 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 +
1+𝛽 4
𝑓𝑕,1,𝑘 𝐿𝑉𝑃 = 𝑓𝑐,𝑜,𝑘 = 0,8 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝑓𝑕,1,𝑘 𝑂𝑆𝐵 = 𝑓𝑐,𝑜,𝑘 = 2,0 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
Karakteristična bočna trdnost I nosilca je:
𝑓𝑕,2,𝑘 = 0,082 ∙ 𝜌𝑘 ∙ 𝑑 −0,3 = 0,082 ∙ 570 ∙ 1,53−0,3 = 41,142 𝑁/𝑚2 = 4,114 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝑓𝑕 ,2,𝑘 4,114 𝑓𝑕,2,𝑘 4,114

𝛽 𝐿𝑉𝑃 = = = 5,1425 𝛽 𝑂𝑆𝐵 = = = 2,057
𝑓𝑕 ,1,𝑘 0,8 𝑓𝑕,1,𝑘 2,0
𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 = 240 ∙ 𝑑2,6 = 240 ∙ 1,532,6 = 725,118 𝑁𝑚𝑚

𝐹𝑣,𝑅𝑘 = 2 ∙ 1,15 ∙ ∙ 2𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 ∙ 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 +
1+𝛽 4
2 ∙ 5,1425
𝐹𝑣,𝑅𝑘 𝐿𝑉𝑃 = 2 ∙ 1,15 ∙ ∙ 2 ∙ 725,118 ∙ 8 ∙ 1,53 = 396,522 𝑁
1 + 5,1425
2 ∙ 2,057
𝐹𝑣,𝑅𝑘 𝑂𝑆𝐵 = 2 ∙ 1,15 ∙ ∙ 2 ∙ 725,118 ∙ 20 ∙ 1,53 = 562,072 𝑁
1 + 2,057
𝑏𝑖
𝑠 𝑖
125 125
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 = 396,522 ∙ ∙ 0,926 + 562,072 ∙ ∙ 0,926 =
7,5 7,5
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 = 6119,656 + 8674,645 = 14794,301 𝑁 = 14,794 𝑘𝑁
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 13,729
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 10,297 𝑘𝑁
𝛾𝑀 1,2
10,154 ≤ 10,297
Standard DIN 1052
𝐹𝑑
𝜍𝑡,𝑏 = ≤ 𝑓𝑡,𝑏,𝑑
kjer je:
𝐹𝑑 = 24,17 𝑘𝑁
𝐹𝑏 𝐿𝑉𝑃 = 13,075 𝑘𝑁
𝐹𝑏 𝑂𝑆𝐵 = 3,662 𝑘𝑁
Preveritev lesno vlaknenih plošč:
13,075
𝜍𝑡,𝑏 𝐿𝑉𝑃 = = 0,0872 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
50 ∙ 3

𝑓𝑡,𝑏,𝑑 = = = 0,533 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,5 1,5
0,087 ≤ 0,533
Preveritev OSB plošč:
3,662
𝜍𝑡,𝑏 𝐿𝑉𝑃 = = 0,049 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
50 ∙ 1,5
𝑓𝑡,𝑏,𝑘 2 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝑓𝑡,𝑏,𝑑 = = = 1,333 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,5 1,5
0,049 ≤ 1,333
Kontrola stebrov:
My,d,max = 2,37 kNm
Nd,max = 21,22 kNm
Vz,d,max = 1,85 kNm
𝐸1 𝑝𝑎𝑠𝑛𝑖𝑐𝑎 = 13500 𝑁/𝑚𝑚2
𝐸2 𝑠𝑡𝑜𝑗𝑖𝑛𝑎 = 3000 𝑁/𝑚𝑚2
𝑛1 = 1,0
𝑛2 = 0,222
8,9 ∙ 3,93 2
1,0 ∙ 28,23
𝐼𝑦 ,𝑒𝑓𝑓 = 2∙ + 2 ∙ 8,9 ∙ 3,9 ∙ 16,05 + 𝑛2 ∙ = 18385,632 𝑐𝑚4
12 12
Kontrola upogibne napetosti:
Robne napetosti 𝜍𝑟𝑖
𝑀𝑦 ,𝑑,𝑚𝑎𝑥 𝑕1 2,37 ∙ 100 3,9

𝜍𝑓,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = ∙ 𝑎1 + = ∙ 16,05 +
𝐼𝑦 ,𝑒𝑓𝑓 2 18385,632 2
= 0,232 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
3,84
𝑓𝑚 ,𝑑 = 0,9 ∙ = 2,88 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,2
0,232 < 2,88
𝑀𝑦 ,𝑑,𝑚𝑎𝑥 𝑕1 2,37 ∙ 100 3,9

𝜍𝑓,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = ∙ 𝑎1 + = ∙ 16,05 −
𝐼𝑦 ,𝑒𝑓𝑓 2 18385,632 2
2
= 0,182 𝑘𝑁/𝑐𝑚
3,84
𝑓𝑚 ,𝑑 = 0,9 ∙ = 2,88 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,2
0,182 < 2,88
 Stojina:
𝜍𝑤 ,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 ≤ 𝑓𝑚 ,𝑑
𝑀𝑦 ,𝑑,𝑚𝑎𝑥 𝑕2 2,37 ∙ 100 28,2

𝜍𝑤 ,𝑚𝑎𝑥 ,𝑑 = 𝑛2 ∙ ∙ = 0,222 ∙ ∙ = 0,040 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝐼𝑦,𝑒𝑓𝑓 2 18385,632 2
0,72
𝑓𝑚 ,𝑑 = 0,9 ∙ = 0,54 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,2
0,040 < 0,54

𝜍𝑓,𝑑 ≤ 𝑓𝑡,0,𝑑
0,232 + 0,182
𝜍𝑓,𝑑 = = 0,207 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
2
2,8
𝑓𝑡,0,𝑑 = 0,9 ∙ = 2,1 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,2
0,207 < 2,1
𝜏𝑣,𝑑,𝑚𝑎𝑥 ≤ 𝑓𝑣,𝑑
𝑉𝑧,𝑑,𝑚𝑎𝑥 ∙ 𝑆𝑦,𝑚𝑎𝑥
𝜏𝑣,𝑑,𝑚𝑎𝑥 = =
𝐼𝑦,𝑒𝑓𝑓 ∙ 𝑏2
36 − 3,9 1 ∙ 28,22
1,85 ∙ 8,9 ∙ 3,9 ∙ + 0,222 ∙
2 8
= = 0,058 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
18385,632 ∙ 1
0,68
𝑓𝑣,𝑑 = 0,9 ∙ = 0,51 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,2
0,058 < 0,51
kjer je:
0,232 + 0,182
𝜍𝑓,𝑐,𝑑 = = 0,207 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
2
𝐼𝑦,𝑒𝑓𝑓 18385,632
𝑖𝑦 = = = 13,723
𝐴 97,63
𝐿𝑢 250
𝜆𝑦 = = = 18,218
𝑖𝑦 13,723
𝜆𝑦 𝑓𝑐,𝑜,𝑘 18,218 1,7

𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 = ∙ = ∙ = 0,206
𝜋 𝐸0,05 𝜋 1350
Ker je 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 < 0,3 moramo zadostiti naslednji enačbi:
𝜍𝑓,𝑐,𝑑 ≤ 𝑓𝑐,0,𝑑
2,8
0,207 ≤ 0,9 ∙
1,2
0,207 ≤ 2,1
Stabilnost stojine

po [14, enačba 9.8, 9.9]
𝑕𝑤 ≤ 70𝑏𝑤
0,5 𝑕 𝑓,𝑡 +𝑕 𝑓,𝑐

𝑏𝑤 ∙ 𝑕𝑤 1 + ∙ 𝑓𝑣,𝑜,𝑑 𝑕𝑤 ≤ 35𝑏𝑤
𝑕𝑤
𝐹𝑣,𝑤,𝐸𝑑 ≤ ;
0,5 𝑕 𝑓,𝑡 +𝑕 𝑓,𝑐 35𝑏𝑤 ≤ 𝑕𝑤 ≤ 70𝑏𝑤
35 ∙ 𝑏𝑤 2 1 + ∙ 𝑓𝑣,𝑜,𝑑
𝑕𝑤
kjer je:
stojino
𝑕𝑤 ≤ 70𝑏𝑤 𝑕𝑤 ≤ 35𝑏𝑤
28,2 𝑐𝑚 ≤ 70 ∙ 1,0 𝑐𝑚 28,2 𝑐𝑚 ≤ 35 ∙ 1,0 𝑐𝑚
28,2 𝑐𝑚 ≤ 70 𝑐𝑚 28,2 𝑐𝑚 ≤ 35 𝑐𝑚
0,5 𝑕𝑓,𝑡 + 𝑕𝑓,𝑐

𝐹𝑣,𝑤 ,𝐸𝑑 ≤ 𝑏𝑤 ∙ 𝑕𝑤 1 + ∙ 𝑓𝑣,𝑜,𝑑
𝑕𝑤
0,5 3,9 + 3,9

1,85 ≤ 1,0 ∙ 28,2 1 + ∙ 0,68
28,2
1,85 ≤ 21,828
4.6.7 Kontrola nosilnosti stenskega elementa – notranje stene

Nosilni stebri notranje stene so pravokotni pokončniki dimenzij 16,0 x 6,0 cm, višine 250
cm, postavljeni so na medsebojnem razmaku 62,5 cm, dimenzije prečk so 16 x 10 cm, tako
da znaša skupna višina panela 2,70 m.
Ndiag = 26,38 kNm
Metoda A
enačbama:
kjer je:
𝐹𝑣,𝑅𝑑 -
𝑏𝑖
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 = 𝐹𝑣,𝑅𝑘 ∙ ∙𝑐
𝑠 𝑖
kjer je:
𝐹𝑣,𝑅𝑘 -
veznega sredstva
𝑐𝑖 = 𝑧𝑎
𝑕 2,70
𝑏𝑜 = = = 1,35 𝑚 > 𝑏𝑖 = 1,25 𝑚
2 2
𝑏𝑖 1,25
𝑐𝑖 = = = 0,926
𝑏𝑜 1,35
𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑡1 ∙ 𝑑
𝑓𝑕,2,𝑘 ∙ 𝑡2 ∙ 𝑑
2 2
𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑡1 ∙ 𝑑 𝑡2 𝑡2 𝑡2 𝑡2 𝐹𝑎𝑥 ,𝑅𝑘
∙ 𝛽 + 2𝛽 2 1 + + + 𝛽3 −𝛽 1+ +
1+𝛽 𝑡1 𝑡1 𝑡1 𝑡1 4

1,05 ∙ ∙ 2𝛽 1 + 𝛽 + −𝛽 +
𝐹𝑣,𝑅𝑘 = 2+𝛽 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 ∙ 𝑡1 2 4

1,05 ∙ ∙ 2𝛽 2 1 + 𝛽 + 2 −𝛽 +
2+𝛽 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 ∙ 𝑡1 4
1,15 ∙ ∙ 2𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 ∙ 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 +
1+𝛽 4
𝑓𝑕,1,𝑘 𝑀𝑉𝑃 = 𝑓𝑐,𝑜,𝑘 = 2,1 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
Karakteristična bočna trdnost lesa C24 je:
𝑓𝑕,2,𝑘 = 0,082 ∙ 𝜌𝑘 ∙ 𝑑 −0,3 = 0,082 ∙ 350 ∙ 1,53−0,3 = 25,262 𝑁/𝑚2 = 2,526 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝑓𝑕,2,𝑘 2,526
𝛽 = = = 1,203
𝑓𝑕,1,𝑘 2,1
𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 = 240 ∙ 𝑑2,6 = 240 ∙ 1,532,6 = 725,118 𝑁𝑚𝑚

𝐹𝑣,𝑅𝑘 = 2 ∙ 1,15 ∙ ∙ 2𝑀𝑦 ,𝑅𝑘 ∙ 𝑓𝑕,1,𝑘 ∙ 𝑑 +
1+𝛽 4
2 ∙ 1,203
𝐹𝑣,𝑅𝑘 = 2 ∙ 1,15 ∙ ∙ 2 ∙ 725,118 ∙ 21 ∙ 1,53 = 518,852 𝑁
1 + 1,203
𝑏𝑖
𝑠 𝑖
125
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 = 518,852 ∙ ∙ 0,926 = 8007,616 𝑁 = 8,008 𝑘𝑁
7,5
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑘 8,008
𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 5,544 𝑘𝑁
𝛾𝑀 1,3
5,541 ≤ 5,544
Standard DIN 1052
𝐹𝑑
𝜍𝑡,𝑏 = ≤ 𝑓𝑡,𝑏,𝑑
kjer je:
𝐹𝑑 = 26,38 𝑘𝑁
Preveritev mavčno vlaknenih plošč:
26,38
𝜍𝑡,𝑏 = = 0,106 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
2 ∙ 50 ∙ 2,5

𝑓𝑡,𝑏,𝑑 = = = 0,167 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
1,5 1,5
0,106 ≤ 0,167
Kontrola stebrov na tlak:
𝜍𝑐,0,𝑑 ≤ 𝑓𝑐,𝑜,𝑑
𝑁𝑑 23,94 𝑘𝑁
𝜍𝑐,𝑜,𝑑 = = 2
= 0,249 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝐴 96 𝑐𝑚
𝑓𝑐,𝑜,𝑑 = 𝑘𝑚𝑜𝑑 ∙ = 0,9 ∙ = 1,454 𝑘𝑁/𝑐𝑚2
𝛾𝑀 1,3
0,249 ≤ 1,454
Kontrola stebrov na uklon:
6 ∙ 163
𝐼𝑦 12 = 4,619 𝑚
𝑖𝑦 = =
𝐴 96
𝐿𝑢 250
𝜆𝑦 = = = 54,124
𝑖𝑦 4,619
𝜆𝑦 𝑓𝑐,𝑜,𝑘 144,342 2,1

𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 = ∙ = ∙ = 0,918
𝜋 𝐸0,05 𝜋 740
Ker je 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑧 > 0,3 moramo preveriti napetosti po naslednji enačbi: 𝜍𝑐,0,𝑑 ≤ 𝑘𝑐 ∙ 𝑓𝑐,0,𝑑
𝑘𝑦 = 0,5 1 + 𝛽𝑐 𝜆𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 − 0,3 + 𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑦

= 0,5(1 + 0,2 0,918 − 0,3 + 0,9182 ) = 0,983
1 1
𝑘𝑐,𝑦 = = = 0,749
𝑘𝑦 + 𝑘𝑦2 − 𝜆2𝑟𝑒𝑙 ,𝑦 0,983 + 0,9832 − 0,9182
𝜍𝑐,0,𝑑 ≤ 𝑘𝑐 ∙ 𝑓𝑐,0,𝑑
0,249 ≤ 0,749 ∙ 1,454
0,249 ≤ 1,089
5 SKLEP
Kontrola obremenitev je pokazala, da predvideni elementi ne ustrezajo v celoti. Povečati je

potrebno prerez strešne lege in sicer iz 16 x 22 cm na 16 x 28 cm, kar se je pokazalo pri
kontroli MSU, vendar ker so bili izkoristki pri kontroli MSN pod 90%, lahko zmanjšamo
kakovost materiala iz Gl32c na Gl28c. Stropniki dimenzij 8 x 24 cm, kvalitete lesa C24 ne
ustrezajo nad garaţo, kjer imamo razpon med podporami 6 m. Po MSN je potrebno
povečanje prereza na 12 x 24 cm, po MSU pa na 12 x 32 cm, zaradi česar bi zmanjšali
svetlo višino v garaţi. Moj predlog je vgradnja nosilca pod stropnike, da zmanjšamo
deformacije in prerez ostane enak. Nosilec je lahko viden. Pri kontroli stenskega elementa
zunanje stene v nadstropju pridemo do zaključka, da je potrebno zmanjšanje razmaka med
veznimi sredstvi – sponkami za polovico, ali pa povečanje debeline sponke.
Nihajni časi izračunani po enačbah in nihajni časi dobljeni s pomočjo računalniškega 3D

modela so pribliţno enaki, razlika med njimi je manj kot 3 %. Kar pomeni, da je naš
računalniški model kar točen.
Vendar računalniški model vendarle ni enak kot je zgrajena hiša: v modelu ne upoštevamo
steklenih površin, ki so pa vsekakor pomembna, saj nam zavzamejo večjo površino, ki je
tako prazna in posledično togosti celotne hiše manjše kot so v resnici. Tako morajo stene v
računalniškem modelu prevzeti večjo obremenitev, kot v resnici, kjer del obremenitve
odpade na steklene površine. V modelu prav tako niso upoštevane notranje nenosilne stene,
ki v resnici prav tako prevzamejo del obremenitve.
6 LITERATURA
[1] Zbašnik Senegačnik M., Pasivna hiša, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani,
Ljubljana, 2008
[2] Slonep, 2009, Montažna gradnja, dostopno na:
<http://www.slonep.net/montazne-hise/montazna-gradnja/> [29.7.2010]
[3] Uradni list Republike Slovenije, št. 77/2009 z dne 2.10.2009, Pravilnik o metodologiji
izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb
[4] Marles, Sedonja L., Montaţne hiše
[5] Kitek Kuzman M., Inovativna lesena gradnja, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo,
Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2009
[6] Kitek Kuzman M., Gradnja z lesom – izziv in priloţnost za Slovenijo, Biotehniška fakulteta,
Oddelek za lesarstvo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2008
[7] Premrov M., Dobrila P., Lesene konstrukcije, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v
Mariboru, Maribor, 2008
[8] SIST EN 1990:2004, Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
[9] SIST EN 1991-1-1:2004, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-1. del: Splošni vplivi –
Gostote, lastna teţa, koristne obteţbe stavb
Obteţba snega
[11] SIST EN 1991-1-3:2004/A101:2008, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-3. del: Splošni

vplivi – Obteţba snega – Nacionalni dodatek
Vplivi vetra
[13] SIST EN 1991-1-4:2005/oA101:2007, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-4. del: Splošni

vplivi – Obteţbe vetra – Nacionalni dodatek
[14] SIST EN 1995-1-1:2005, Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij – 1-1. Del: Splošna
pravila in pravila za stavbe
[15] SIST EN 1998-1:2006, Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 1. del:

Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe
7 PRILOGE
7.1 Naslov študenta
Nina Kolarič
Gajska ulica 39
9233 Odranci
Tel.: 041 260 292
e-mail: ninak@atrij.si
7.2 Kratek ţivljenjepis
Rojena: 06.11.1986 Murska Sobota
Šolanje: 1993 – 2001 Osnovna šola Odranci
2001 – 2005 Gimnazija Murska Sobota
2005 – 2010 Fakulteta za gradbeništvo Maribor

7.3 Načrti
7.4 Idejna zasnova obravnavanega objekta
7.5 Primerjava načrtov – stanje idejne zasnove z novim stanjem
7.6 Prospekt – tehnični podatki za I nosilce panela zunanje stene
7.7 Prospekt – montaţne plošče Fermacell

7.3 Načrti
S
DOVOZ
7.11
6.26 18.26
4.68 16.29
10.78
1.50 10.90
1.50 1.50 2.00 1.55 5.00 0.85
0.46 1.04 0.46 3.64 0.30 6.04 0.46
A B B C D
0.46
0.46
1
UTILITY
keramika
1.70
6,3 m2
-0.02
0.15
3.25
5.10
6.00
VHODNI PODEST GARDEROBNA SOBA TOALETA
5.64
keramika keramika keramika
2.27
7,3 m2 4,6 m2 3,4 m2

2 +0.02 0.00 -0.02
7.65
0.15
2.75
VETROLOV GARAZA
1.27
keramika keramika
0.90
5,5 m2 35,4 m2
0.00 -0.02
12.20
0.46
0.30
3
SHRAMBA
1.65
1.25
keramika
1.00
2,3 m2
A A
0.00
0.25
DNEVNA SOBA JEDILNICA IN KUHINJA
parket parket
28 m2 25,3 m2
5.25
6.20
0.00 0.00
4.05
4.05
4.05
4.45
0.50
0.50
0.50
0.50
0.50 5.02 B 0.45 5.93 0.50

5.50 6.40
12.40
12.40
0.46 3.69 0.15 1.30 0.30 2.52 0.15 3.37 0.46
0.20
A B C D
0.46
0.46
0.46
1
KOPALNICA 1 KOPALNICA 2
keramika keramika
3,3 m2 6,2 m2
2.79
3.25
OTROSKA SOBA 1 +2.98 +2.98
parket
13,2 m2
3.59
+3.00
4.64
SPALNICA
parket
15,6 m2
+3.00
0.50
2
GARDEROBA
parket
3,7 m2
+3.00
0.15
2.75
3.50
OTROSKA SOBA 2 HODNIK
0.15
parket parket
3.31
12,2 m2 13,9 m2
12.40
+3.00 +3.00
12.20
3
2.40
1.25
A A
0.40
4
0.15
4.05
4.09
4.09
4.45
0.50
0.46
0.46
5
0.46 B 11.49 0.46

5.50 6.40
12.40
0.25 0.80 0.80 0.80 0.80 0.80 0.80 0.80 0.80 0.80 0.80 0.80 0.80 0.80 0.80 0.69
A B C D
3.25
2
4.00
12.40
3
A A
4.45
5
5.50 B 6.40
12.40
12.40
8.70 3.70
12.40
A B C D
+7.48
1.46
1.82
3
0.36
+5,66
3 5 5
4.41
2.65
2.65
7.50
2
+3.08 +3.08
0.33
0.33
2
3.10
4 4
2.70
2.70
+0.0
1 +0.0 -0.02
0.55
1.18
0.63
0.75 12.40
1 0.75
13.90
PREREZ 1-1 PREREZ 2-2 PREREZ 3-3 PREREZ 4-4 PREREZ 5-5
talna obloga 1 cm talna obloga 1 cm kritina zakljucni sloj fasade 9 mm mavcno vlakn. plosca 1 cm
armiran estrih 6 cm cementni estrih 5,5 cm letve 5 x 5 cm lesno vlaknena plosca 6 cm mavcno vlakn. plosca 1,5 cm
PE folija 1 mm PE folija 1 mm prezracevalne letve 5 x 5 cm nosilna lesena konstrukcija iz lesena konstrukcija 10 cm
toplotna izolacija 4 cm udarna zvocna izolacija 4 cm sekudarna kritina 0,2 mm I nosilcev z vpihano celulozno toplotna izolacija 5 cm
hidroizolacija 1 mm OSB plosca 1,8 cm lesno vlaknena plosca 6 cm izolacijo 36 cm mavcno vlakn. plosca 1,5 cm
temeljna plosca 20 cm toplotna izolacija 5 cm spirovci 10 x 24 cm OSB plosca 1,5 cm mavcno vlakn. plosca 1 cm
toplotna izolacija 25 cm stropniki 8 x 24 cm toplot. in zvoc. izolacija 24 cm mavcno karton. plosca 1,25 cm
podbeton 5 cm mavcno kart. plosca 1,25 cm parna ovira 0,2 mm
gramozno nasutje 30 cm lesena konstrukcija 6 cm
toplot. in zvoc. izolacija 6 cm
mavcno karton. plosca 1,5 cm
2
+7,48 3
4
1
3
3 5 5 5
0.22
+4.89
1.86
1.58
7.50
+3,67
2
+3.06 +3.08
0.70
0.33
4.91
2 6 6
3.69
3.08
4 4
2.70
2.70
-0.02 +0.0 +0.0
1 -0.02
0.55
1.18
0.63
0.75 12.20 1 0.75
13.70
PREREZ 1-1 PREREZ 2-2 PREREZ 3-3 PREREZ 4-4 PREREZ 5-5 PREREZ 6-6
talna obloga 1 cm talna obloga 1 cm kritina zakljucni sloj fasade 9 mm mavcno vlakn. plosca 1 cm mavcno vlakn. plosca 1 cm
armiran estrih 6 cm cementni estrih 5,5 cm letve 5 x 5 cm lesno vlaknena plosca 6 cm mavcno vlakn. plosca 1,5 cm mavcno vlakn. plosca 1,5 cm
PE folija 1 mm PE folija 1 mm prezracevalne letve 5 x 5 cm nosilna lesena konstrukcija iz lesena konstrukcija 10 cm lesena konstrukcija 16 cm
toplotna izolacija 4 cm udarna zvocna izolacija 4 cm sekudarna kritina 0,2 mm I nosilcev z vpihano celulozno toplotna izolacija 5 cm toplotna izolacija 5 cm
hidroizolacija 1 mm OSB plosca 1,8 cm lesno vlaknena plosca 6 cm izolacijo 36 cm mavcno vlakn. plosca 1,5 cm mavcno vlakn. plosca 1,5 cm
temeljna plosca 20 cm toplotna izolacija 5 cm spirovci 10 x 24 cm OSB plosca 1,5 cm mavcno vlakn. plosca 1 cm mavcno vlakn. plosca 1 cm
toplotna izolacija 25 cm stropniki 8 x 24 cm toplot. in zvoc. izolacija 24 cm mavcno karton. plosca 1,25 cm
podbeton 5 cm mavcno kart. plosca 1,25 cm parna ovira 0,2 mm
gramozno nasutje 30 cm lesena konstrukcija 6 cm
toplot. in zvoc. izolacija 6 cm
mavcno karton. plosca 1,5 cm
ZAHODNA FASADA VZHODNA FASADA
SEVERNA FASADA
7.4 Idejna zasnova obravnavanega objekta
LESENE KONSTRUKCIJE MENTOR: MIROSLAV PREMROV AVTORJI: KATJA KERŽAN, KENAN JAŠAREVIČ, DAVID ZORENČ UNIVERZA V MARIBORU
PODJETJE LUMAR ASISTENT: VESNA ŽEGARAC LESKOVAR ANAMARIJA FINK, VANJA ROGINA FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, ARHITEKTURA
Fasadni ritem projektne rešitve je vložen v močan okvir,
ki fasado artikulira na vzhodni in zahodni strani
kateri določata značaj objekta.
Južna stran objekta se z galerijsko zasnovo obrača navzven

in poveže objekt z naravo na nivoju pritličja
kjer se nahajajo bivanjske funkcije.
Severna fasada arhitekture je minimalno preforirana,

saj teži k čim manjšim toplotnim izgubam.
Odprtine služijo le servisni in utilitarni funkciji.
17_število stopnic/16,5 cm_višina stopnice/100 cm_širina stopnice/280 cm_višina etaže
B B
1 VHODNI PODEST
2 VETROLOV
3 GARDEROBNA SOBA
4 UTILITY
5 TOALETA 10 ODPRTA PISARNA
4 6 GARAŽA
7 DNEVNA SOBA
11 SPALNICA
12 GARDEROBNA SOBA
8 JEDILNICA IN KUHINJA 13KOPALNICA 1
14 OTROŠKA SOBA 1
1 9 SHRAMBA
15 OTROŠKA SOBA 2
16 KOPALNICA 2
15 16 13 11
3 5 6
12
_________________________ _________________________
TLORIS PRITLIČJA, M 1:100 TLORIS PRVE ETAŽE, M 1:100
14 10
2
A 9 A
A 17_število stopnic/16,5 cm_višina stopnice/100 cm_širina stopnice/280 cm_višina etaže
A
7 8
B B
SERVISNI MOKRO
VOLUMNI JEDRO
12,200
A A
BIVALNI GALERIJA
DEL
12,400 m PRITLIČJE ETAŽA

B
B B
17 SLEMENSKA LEGA 17 SLEMENSKA LEGA

18 SKRITI ŽLEB 18 SKRITI ŽLEB
19 NAGIB STREHE
ASIMETRIČNA DVOKAPNICA
ASIMETRIČNA DVOKAPNICA
19
35o
17 17
_________________________ _________________________
OSTREŠJA, M 1:100
23,65o TLORIS STREHE, M 1:100
A A A A
18 18
B B
ETAŽA 35o
12,200
A A
PRITLIČJE 23,65o
12,400 m
B
Talna plošča
1. Finalna talna obloga

2. Armirani cementni estrih
3. Politilenska folija
4. Ursa XPS
5. Mineralna volna
6. Hidroizolacija
7. Podložni beton
8. Uvaljani gramoz
Zunanja stena
1. Končni sloj fasade
2. Armirana malta z armirano mrežico
3. Izolacija fasade z lesnovlakneno ploščo
4. Lesena konstrukcija iz I nosilcev
4.1 Toplotna in zvočna izolacija iz celuloze
5. OSB
6. Mavćno kartonska plošča
Nosilna stena
PREREZ A-A, M 1:100 1. Omet

2. Mavčno kartonska plošča
3. Lesena nosilna konstrukcija
4. Mavčno kartonska plošča
5. Omet
Strop
1. Finalna obloga
2. Skriti opaž
3. Ursa DF
4. Slepi opaž
5. Obloga iz mavčno kartonskih plošč
6. Nosilna konstrukcija
7. Zvočna izolacija
1. Finalna obloga
2. Parna ovira Streha
3. Ursa SF (pod špirovci)
4. Ursa SF(med špirovci)
5. Slepi opaž položen z razmikom
6. Paroprepustna folija
7. Lesena letev - prezračevani prostor
8. Strešna kritina
9. Strešna letev
10. Lesena podkonstrukcija
PREREZ B-B, M 1:100
ZAHODNA FASADA, M 1:100
SEVERNA FASADA, M 1:100

VZHODNA FASADA, M 1:100
JUŽNA FASADA, M 1:100

7.5 Primerjava načrtov – stanja idejne zasnove z novim stanjem
Prišlo je do manjših sprememb:
 v pritličju:
določene notranje stene so se prestavile za nekaj centimetrov, zunanja stena je
bila podaljšana na račun steklenih površin,
 v nadstropju:
manjša prestavitev notranjih sten, dodana sta stebra v zunanjih stenah,

obstoječa stebra se pa prestavita malce južneje
Slika 7.1: Pritličje – idejna zasnova
Slika 7.2: Pritličje – novo stanje

Slika 7.3: Primerjava stanja v pritličju: z rdečo je označeno prvotno stanje
Slika 7.4: Nadstropje – idejna zasnova
Slika 7.5: Nadstropje – novo stanje

Slika 7.6: Primerjava stanja v nadstropju: z rdečo je označeno prvotno stanje
Slika 7.7: Fasade – idejna zasnova
Slika 7.8: Fasade – novo stanje

7.6 Prospekt – tehnični podatki za I nosilce panela zunanje stene
Abmessungen und Lieferprogramm
Querschnittsgrößen Standardquerschnitte
Maximale Lieferlänge: 14 m Lagerlängen: 9, 12, 14 m Die Profilhöhe H beträgt
> bei Anwendungen als Balken mindestens
FJI 45 FJI 58 FJI 89
200 mm und höchstens 500 mm
> bei Anwendungen als Stiel mindestens
200 mm und höchstens 500 mm
200 200
200 220 220
220 240 240
240 300 300
300 360 360
360 400 400
400 450 450
500 500
10 10 10
39 39 39
45 58 89
Verpackungseinheiten
mm 200 220 240 300 360 400 450 500
FJI
45 41 Stück 41 Stück 41 Stück 41 Stück 41 Stück 41 Stück – –
58 33 Stück 33 Stück 33 Stück 33 Stück 33 Stück 33 Stück 33 Stück 33 Stück
89 23 Stück 23 Stück 23 Stück 23 Stück 23 Stück 23 Stück 23 Stück 23 Stück
Hinweise zur Lagerung

> Lagerung in überdachten trockenen Bereichen
> Stehend lagern und transportieren
> Lageruntergrund muss eben sein
6
Statik
Allgemein
Querschnittswerte
GURTBREITE x PROFILHÖHE QUERSCHNITTSFLÄCHEN SCHWERPUNKT- FLÄCHENMOMENT TRÄGHEITS- GEWICHT

ABSTAND 1. GRADES RADIUS
b H A1 A2 a1 S1 S2 i
mm mm mm 2 mm 2 cm cm3 cm3 mm kg/lfm
FJI 45 x 200 1 629 1 473 8,147 132,68 27,20 79,57 2,69
FJI 58 x 200 2 136 1 473 8,124 173,50 27,20 79,95 3,24
FJI 89 x 200 3 345 1 473 8,097 270,82 27,20 80,42 4,57
FJI 45 x 220 1 629 1 673 9,147 148,97 35,06 88,80 2,81
FJI 58 x 220 2 136 1 673 9,124 194,85 35,06 89,33 3,37
FJI 89 x 220 3 345 1 673 9,097 304,27 35,06 89,98 4,70
FJI 45 x 240 1 629 1 873 10,147 165,25 43,93 97,85 2,93
FJI 58 x 240 2 136 1 873 10,124 216,21 43,93 98,58 3,49
FJI 89 x 240 3 345 1 873 10,097 337,71 43,93 99,46 4,82
FJI 45 x 300 1 629 2 473 13,147 214,11 76,52 124,67 3,31
FJI 58 x 300 2 136 2 473 13,124 280,28 76,52 126,04 3,86
FJI 89 x 300 3 345 2 473 13,097 438,05 76,52 127,72 5,19
FJI 45 x 360 1 629 3 073 16,147 262,97 118,11 150,95 3,68
FJI 58 x 360 2 136 3 073 16,124 344,35 118,11 153,06 4,23
FJI 89 x 360 3 345 3 073 16,097 538,39 118,11 155,69 5,56
FJI 45 x 400 1 629 3 473 18,147 295,55 150,84 168,18 3,93
FJI 58 x 400 2 136 3 473 18,124 387,06 150,84 170,83 4,48
FJI 89 x 400 3 345 3 473 18,097 605,28 150,84 174,16 5,81
FJI 45 x 450 1 629 3 973 20,647 336,26 197,37 189,40 4,23
FJI 58 x 450 2 136 3 973 20,624 440,45 197,37 192,77 4,79
FJI 89 x 450 3 345 3 973 20,697 688,90 197,37 197,06 6,12
FJI 45 x 500 1 629 4 473 23,147 376,98 250,15 210,20 4,53
FJI 58 x 500 2 136 4 473 23,124 493,84 250,15 214,42 5,10
FJI 89 x 500 3 345 4 473 23,097 772,52 250,15 219,74 6,43
Die Tabelle ersetzt keine statische Berechnung
Index 1: Gurt
Index 2: Steg
Die Finnwood-Bemessungssoftware finden Sie unter

www.finnforest.de/finnwood.
7
Statik
Allgemein
Charakteristische Festigkeiten und Steifigkeits- Charakteristische Festigkeiten und Steifigkeits-

kennwerte der Gurte (Kerto-S Furnierschichtholz) kennwerte des Steges (OSB-Platten)
ART DER BEANSPRUCHUNG [N/mm2] ART DER BEANSPRUCHUNG STEGDICKE 10 mm [N/mm2]

Biegung fm,k 38,4 Biegung fm,k,w 7,2
hochkant
Abscheren in der fv,p,k 2,4

Elastizitätsmodul Ef,mean 13.800 Klebstofffuge
Elastizitäts- Ew,mean 3.000

modul
Zug ft,0,k 28 Schub- Gw 1.080

modul
in Faserrichtung
Abscheren fv,s,k 6,8
Druck fc,0,k 28 rechtwinkelig
in Faserrichtung zur Stegebene
Stegverstärkung
Bei bestimmten Anschlusssituationen können Stegverstär- Die Holzwerkstoffplatten sollten mit einem
kungen die Tragfähigkeit verbessern. Abstand von ca. 5 mm zum oberen oder
unteren Gurt eingebaut werden (siehe Zeich-
Dazu werden links und rechts vom Steg geeignete Holz- nungen unten).
werkstoffplatten, z. B. Kerto-Q, angebracht und diese
mittels Nägel oder Schrauben mit dem Steg verbunden Ausführungsbeispiel Stegverstärkung
(siehe zeichnerische Darstellung).
Mindestgröße: 100 x 24 mm (Kerto-Q)
Eine Verklebung der Stegverstärkung erhöht die Steifigkeit, Befestigungsmittel: Nägel 6 Stück dn ≥ 3,1 mm
darf aber nur von Betrieben mit einer entsprechenden
Leimgenehmigung durchgeführt werden.
In folgenden Fällen kann eine Stegverstärkung erforderlich sein:
1. Erhöhung aufnehmbarer Auflager- 2. Bei Einleitung von hohen 3. Bei Anschluss mit Balkenschuhen,
kräfte an Mittel- oder Endauflager, Einzellasten, Verstärkung wenn Obergurt von Formteil nicht
Verstärkung unten anliegend oben anliegend gehalten wird
Stegverstärkung am Auflager Stegverstärkung in Feldmitte Stegverstärkung am Balkenschuh

8
7.7 Prospekt – montažne plošče Fermacell

Staticka I Dinamicka Analiza Drvene Kuce

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Staticka I Dinamicka Analiza Drvene Kuce

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

STATIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA

Maribor, avgust 2010

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

STATIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA NIZKOENERGIJSKE MONTAŢNE

Študent: Nina KOLARIČ

Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo

Mentor: red. prof. dr. Miroslav PREMROV, univ.dipl.inţ.grad.

Somentor: Matjaţ Tajnik, univ.dipl.inţ.grad.

Somentorica: Vesna Ţegarac Leskovar, univ.dipl.inţ.arh.

Maribor, avgust 2010

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Miroslavu

Posebna zahvala gre tudi moji druţini za vso

STATIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA NIZKOENERGIJSKE

Ključne besede: montaţna lesena gradnja, panelni sistem, nizkoenergijske gradnje,

STATIC AND DYNAMIC ANALYSIS OF LOW-ENERGY

2 OPIS MONTAŢNE LESENE GRADNJE ................................................................ 2

2.1 NOSILNE KONSTRUKCIJE STAVB ............................................................................. 3

3 OPIS NIZKOENERGIJSKE GRADNJE ................................................................. 6

3.1 OSNOVNA NAČELA PRI NAČRTOVANJU NIZKOENERGIJSKE HIŠE .............................. 8

4 PRIMER HIŠA .......................................................................................................... 13

4.1 TEHNIČNO POROČILO ............................................................................................ 13

4.2.2 Tloris pritličja .................................................................................................. 15

4.2.3 Tloris nadstropja .............................................................................................. 15

4.2.4 Tloris ostrešja .................................................................................................. 15

4.2.5 Prerez A-A ....................................................................................................... 15

4.2.6 Prerez B-B ....................................................................................................... 15

4.2.7 Fasade .............................................................................................................. 15

4.3 MATERIALNE KARAKTERISTIKE ............................................................................ 16

4.4.2 Spremenljiva obteţba ...................................................................................... 21

4.5 STATIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA ....................................................................... 55

4.6 DIMENZIONIRANJE OSNOVNIH NOSILNIH ELEMENTOV .......................................... 64

4.6.2 Dimenzioniranje strešne lege .......................................................................... 72

4.6.3 Dimenzioniranje strešne lege – škatlastega nosilca......................................... 79

4.6.4 Dimenzioniranje stropnikov ............................................................................ 85

4.6.5 Kontrola nosilnosti stenskega elementa v nadstropju ..................................... 95

4.6.6 Kontrola nosilnosti stenskega elementa v pritličju ........................................ 105

4.6.7 Kontrola nosilnosti stenskega elementa – notranje stene .............................. 115

5 SKLEP ...................................................................................................................... 120

6 LITERATURA ........................................................................................................ 121

7 PRILOGE ................................................................................................................. 123

7.1 NASLOV ŠTUDENTA ............................................................................................ 123

𝐴𝐸𝑑 - projektna vrednost vpliva potresa

𝐵𝑖 - skupna dolţina vseh panelov v obravnavani smeri

𝐶𝑝𝑒 - koeficient zunanjega tlaka

𝐸𝑠 - elastični modul jekla

𝐹𝑏 - celotna potresna sila

𝐹𝑑 - projektna sila v natezni diagonali

𝐹𝑖 - vodoravna sila, ki deluje v etaţi i

𝐹𝑖,𝑣,𝑅𝑑 - projektna odpornost enega stenskega elementa za prevzem vodoravne

𝐹𝑣,𝑅𝑑 - projektna odpornost stenskega sistema za prevzem vodoravne obteţbe

𝐹𝑣,𝑅𝑘 - karakteristična bočna nosilnost posameznega veznega sredstva

𝐹𝑣,𝑤,𝐸𝑑 - projektna striţna sila, ki deluje na posamezno stojino

𝐺𝑘,𝑗 - skupna lastna in stalna obteţba

𝐺𝑘,𝑗 - karakteristična vrednost stalnega vpliva j

𝐾 - modul pomika veznega sredstva

𝐿𝑖 - tlorisna dimenzija etaţe, pravokotna smer potresnega vpliva

𝑄𝑘,𝑖 - koristna obteţba

𝑆𝑑 (𝑇1 ) - ordinata v projektnem spektru

osnovni nihajni čas konstrukcije za translacijsko gibanje v obravnavani

spodnja meja nihajnega časa na območju spektra, kjer ima spektralni

zgornja meja nihajnega časa na območju spektra, kjer ima spektralni

vrednost nihajnega časa, pri kateri se začne območje konstantne