Vs Znidaric Blaz 1987

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENITVO
Bla nidari
PROJEKTIRANJE MONTANE ARMIRANO

BETONSKE HALE
Diplomsko delo
Maribor, december 2011
Diplomsko delo visokoolskega strokovnega tudijskega programa
PROJEKTIRANJE MONTANE ARMIRANO BETONSKE HALE
tudent:
Bla NIDARI
tudijski program:
Visokoolski strokovni, Gradbenitvo
Smer:
Operativno-konstrukcijska
Mentor:
doc. dr. Milan Kuhta
Somentor:
Aljoa Klobuar, univ. dipl. in. gr.
Maribor, december 2011
II
III
ZAHVALA
Za pomo pri opravljanju diplomskega dela
se zahvaljujem mentorju dr. Milanu Kuhti
in somentorju Aljoi Klobuarju, ki sta mi
bila s koristnimi nasveti v veliko pomo.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi v asu

tudija na kakren koli nain pomagali.
Posebna zahvala velja starem in druini.
IV
PROJEKTIRANJE MONTANE ARMIRANO BETONSKE HALE
Kljune besede :
gradbenitvo, armirano betonske konstrukcije, montana hala, vplivi

na konstrukcije, dimenzioniranje.
UDK:
624.012.35:691.81(043.2)
Povzetek
Namen diplomskega dela je bil izvesti raunsko analizo montane armirano betonske hale.
Statina analiza je bila narejena v programu Tower 6. Na osnovi dobljenih raunalnikih
rezultatov je bilo izvedeno dimenzioniranje izbranih konstrukcijskih elementov (streni
leseni nosilec, montani AB nosilec, steber s kratko konzolo in temeljna aa). Statina
analiza in dimenzioniranje je bilo izvedeno po slovenskih standardih SIST EN 1990, SIST
EN 1991 in SIST EN 1992.
DESIGN OF PRECAST REINFORCED CONCRETE INDUSTRIAL BUILDING
Key words :
civil engineering, reinforced concrete structures, industrial building,

loads, design
UDK:
624.012.35:691.81(043.2)
Abstract
The thesis deals with the precast reinforced concrete industrial buildings. The static
analysis of industrial building using program Tower 6 was made. Based on program
results the design of selected construction elements (wood beam, precast concrete beam,
concrete column and concrete footing) was made. Static analysis and design was made
according to Slovenian standards SIST EN 1990, SIST EN 1991 and SIST EN 1992.
VI
UVOD ..................................................................................................................... 1
1.1
Splono o podroju diplomskega dela ................................................................ 1
1.2
Namen in cilj diplomskega dela.......................................................................... 1
1.3
Struktura diplomskega dela ............................................................................... 2
SPLONO O MONTANIH AB OBJEKTIH ................................................... 3
2.1
Montane armirano betonske hale..................................................................... 3
2.1.1
Sestavni deli hale ............................................................................................... 5
2.1.2
Statini sistemi glavne nosilne konstrukcije...................................................... 5
2.1.3
Spoji ................................................................................................................... 6
2.1.4
Stabilizacija montanih hal ................................................................................ 7
2.1.5
Medetane konstrukcije ..................................................................................... 7
2.1.5.1
Montane prednapete votle ploe ............................................................ 9
2.1.6
Prednosti in slabosti montane gradnje ........................................................... 10
2.1.7
Sistemi montanih gradenj .............................................................................. 11
PREDSTAVITEV OBRAVNAVANE MONTANE AB HALE.................... 15
3.1
Zasnova in opis konstrukcije ............................................................................ 15
3.1.1
Konstrukcijska zasnova ................................................................................... 18
3.1.2
Opis materialov in obdelav .............................................................................. 18
3.1.3
Sestave vertikalnih in horizontalnih konstrukcij ............................................. 22
ANALIZA VPLIVOV NA KONSTRUKCIJO ................................................. 24
4.1
Lastna in stalna obteba ................................................................................... 24
4.2
Spremenljiva obteba ........................................................................................ 25
4.2.1
Koristna obteba .............................................................................................. 25
4.2.2
Obteba s snegom ............................................................................................ 25
4.2.3
Obteba z vetrom ............................................................................................. 27
4.2.3.1
Zunanji tlak .............................................................................................. 27
4.2.3.2
Notranje delovanje vetra.......................................................................... 35
STATINI IZRAUN ........................................................................................ 36
VII
5.1
Splono ................................................................................................................ 36
5.2
Streni leseni nosilec .......................................................................................... 44
5.3
Montani AB steber s kratko konzolo ............................................................. 48
5.4
Montani AB nosilec.......................................................................................... 50
5.5
Temeljna aa ..................................................................................................... 52
DIMENZIONIRANJE IZBRANIH AB MONTANIH ELEMENTOV ....... 55
6.1
Dodatna pravila za montane betonske elemente in konstrukcije ................ 55
6.1.1
Splono ............................................................................................................ 55
6.1.2
Posebni izrazi, ki se uporabljajo v tem poglavju ............................................. 55
6.1.3
Osnove projektiranja, temeljne zahteve........................................................... 56
6.2
Dimenzioniranje strenega lesenega nosilca.................................................... 57
6.2.1
Zasnova............................................................................................................ 57
6.2.2
Materialne karakteristike ................................................................................. 57
6.2.3
Obremenitve .................................................................................................... 58
6.2.4
Mejno stanje nosilnosti (MSN) ....................................................................... 58
6.2.4.1
Kontrola napetosti strenega nosilca ....................................................... 59
6.2.4.1.1 Upogib ............................................................................................... 59

6.2.4.1.2 Tlak vzporedno z vlakni .................................................................... 60
6.2.4.1.3 Strig .................................................................................................... 60
6.2.4.1.4 Kombinacija upogiba in tlaka ............................................................ 61
6.2.4.1.5 Kontrola stabilnosti ............................................................................ 61
6.2.4.1.6 Uklonsko zavarovanje tlaenega pasu ............................................... 64
6.2.5
Mejno stanje uporabnosti (MSU) .................................................................... 67
6.2.5.1
6.3
Kontrola deformacij ................................................................................. 67
Dimenzioniranje stebra s kratko konzolo ....................................................... 69
6.3.1
Zasnova............................................................................................................ 69
6.3.2
6.3.3
Obremenitve .................................................................................................... 70
6.3.4
Dimenzioniranje .............................................................................................. 71
6.3.4.1
Izraun vzdolne armature....................................................................... 71
6.3.4.2
Prena armatura ....................................................................................... 72
6.3.4.3
Izraun uklonske doline ......................................................................... 73
VIII
6.3.4.4
6.3.5
Potrebna armatura v konzoli stebra ......................................................... 75
Armaturni nart................................................................................................ 76
6.3.5.1
Sidrne doline .......................................................................................... 76
6.3.5.2
Prekrivanje (preklopi palic) ..................................................................... 78
6.3.5.3
Izvleek armature .................................................................................... 79
6.4
Dimenzioniranje nosilca .................................................................................... 81
6.4.1
Zasnova............................................................................................................ 81
6.4.2
6.4.3
Obremenitve .................................................................................................... 82
6.4.4
Mejno stanje nosilnosti (MSN) ....................................................................... 83
6.4.4.1
Doloitev vzdolne armature ................................................................... 84
6.4.4.2
Doloitev prene armature....................................................................... 84
6.4.4.3
Doloitev torzijske armature ................................................................... 87
6.4.5
Mejno stanje uporabnosti (MSU) .................................................................... 91
6.4.5.1
Izraun razpok ......................................................................................... 91
6.4.5.2
Izraun povesov ....................................................................................... 93
6.4.6
Armaturni nart................................................................................................ 96
6.4.6.1
Sidrne doline .......................................................................................... 96
6.4.6.2
Prekrivanje (preklopi palic) ..................................................................... 98
6.4.6.3
rta prekrivanja (raziritev ovojnice) ...................................................... 99
6.4.6.4
Doloitev delea momenta za posamezne palice .................................... 99
6.4.6.5
Izvleek armature .................................................................................. 100
6.5
Dimenzioniranje temeljne ae ....................................................................... 101
6.5.1
Zasnova.......................................................................................................... 101
6.5.2
Materialne karakteristike ............................................................................... 101
6.5.3
Obremenitve .................................................................................................. 102
6.5.4
Dimenzioniranje ............................................................................................ 102
6.5.4.1
Doloitev armature v ai ...................................................................... 102
6.5.4.1.1 Vertikalna armatura ......................................................................... 103

6.5.4.1.2 Horizontalna armatura ..................................................................... 105
6.5.4.1.3 Kontrola strinih napetosti ............................................................... 108
6.5.4.2
Temeljna peta ........................................................................................ 109
IX
6.5.4.2.1 Kontrola napetosti pot temeljem ...................................................... 111

6.5.4.2.2 Izraun armature v peti .................................................................... 112
6.5.4.2.3 Kontrola nevarnosti preboja............................................................. 114
6.5.5
Armaturni nart.............................................................................................. 117
6.5.5.1
Sidrne doline ........................................................................................ 117
6.5.5.2
Prekrivanje (preklopi palic) ................................................................... 119
6.5.5.3
Izvleek armature .................................................................................. 120
ZAKLJUEK .................................................................................................... 122
VIRI, LITERATURA ....................................................................................... 124
PRILOGE........................................................................................................... 126
9.1
Arhitektura ...................................................................................................... 126
9.1.1
Tloris temeljev
M 1: 100 ........................................................................... 126
9.1.2
Tloris pritlija
M 1: 100 ........................................................................... 126
9.1.3
Tloris mansarde
9.1.4
Tloris ostreja in strehe
9.1.5
Vzdolni prerez A-A
9.1.6
Preni prerez B-B
9.1.7
Zahodna in vzhodna fasada M 1: 100 .......................................................... 126
9.1.8
Severna in juna fasada M 1: 100................................................................ 126
9.2
M 1: 100.......................................................................... 126
M 1: 100, 1:200 .................................................... 126
M 1: 100 .................................................................. 126
M 1: 100...................................................................... 126
Armaturni narti ............................................................................................. 127
9.2.1
Montani steber v osi C1 M 1: 20 ................................................................ 127
9.2.2
Montani nosilec v osi C M 1: 20 ................................................................ 127
9.2.3
Temeljna aa v osi C1 M 1: 20 .................................................................. 127
UPORABLJENI SIMBOLI
VELIKE RKE
A
ploina prenega prereza
Ac
ploina prenega prereza betona
As
ploina prenega prereza armature
As,min
najmanja ploina prenega prereza armature
As,w
ploina prenega prereza strine armature
Ec,eff
efektivni modul elastinosti betona
Ecm
sekantni modul elastinosti betona
Es
projektna vrednost modula elastinosti armaturnega jekla
EJ
upogibna togost
strini modul, lastna tea
vztrajnostni moment
M .
moment
MEd
projektna vrednost upogibnega momenta
osna sila
NEd
projektna vrednost osne sile
odpornost, nosilnost, reakcija
nihajni as, torzijski moment, temperatura, reakcija
prena sila
VEd
projektna vrednost prene sile
VRed
reducirana prena sila
odpornostni moment prenega prereza
XI
MALE LATINSKE RKE

a
razdalja
irina, pomik
premer, viina, diagonala njena dolina
ekscentrinost
trdnost materiala, poves
fc
tlana trdnost betona
fcd
projektna tlana trdnost betona
fck
karakteristina tlana trdnost betona na valju, starega 28 dni
fcm
srednja vrednost tlane trdnosti betona na valju
fctm srednja vrednost natezne trdnosti betona

fy
meja elastinosti armature
fyd
projektna meja elastinosti armature
fyk
karakteristina meja elastinosti armature
fywd projektna meja elastinosti strine armature

g
tea
viina
vztrajnostni radij
koeficient, togost
dolina, razpon, uklonska dolina
masa, koeficient
normalno (pravokotno)
tlak, koristna obteba
radij
kvaliteta, spremenljiva obteba
XII
obteba snega
torzija, debelina
t0
starost betona v asu nanosa obtebe
obseg betonskega prenega prereza
obteba vetra
os ortogonalnega koordinatnega sistema
MALE GRKE RKE
alfa, kot, razmerje, koeficient
beta, kot, razmerje, koeficient
...
gama, delni varnostni faktor
c ...
delni varnostni faktor za beton
G ...
delni varnostni faktor za stalne vplive
M ...
delni varnostni faktor za material
delta, upogibek, pomik
epsilon, deformacija
eta, koeficient
lambda, vitkost, razmerje
mi, torni koeficient, koeficient obtebe snega
ni, poissonov kolinik
sigma, normalna napetost
tlana napetost betona
XIII
cp tlana napetost betona zaradi osne sile ali prednapenjanja
premer armaturnih palic
tau, strina napetost
fi, zasuk, nagib, razmerje
kapa, redukcijski faktor pri uklonu
psi, razmerje napetosti, redukcijski faktor
pi
rho, gostota
OZNAKE V FORMULAH
Av
povrina strinega prereza
ag
projektni pospeek tal
Ct
termini koeficient
Ce
koeficient izpostavljenosti
cALT
koeficient nadmorske viine
cDIR
koeficient smeri
ce (z)
koeficient izpostavljenosti objekta
cpe
koeficient zunanjega pritiska
cr (z)
koeficient hrapavosti
ct (z)
koeficient topografije
cTEM
koeficient zaasnosti
Fb
potresna sila
viina
vztrajnostni radij
koeficient strinega lokalnega izboenja
XIV
It
torzijski vztrajnostni moment pri neovirani torziji
Iw
torzijski vztrajnostni moment pri ovirani torziji
lu
uklonska dolina y
Msd
raunski upogibni moment
Mz,Sd
moment okoli z osi
My,Sd
moment okoli y osi
Mpl,Rd
raunska plastina odpornost prereza na upogib
Mb,Rd
raunska odpornost nosilca na zvrnitev
Mcr
elastini kritini moment bone zvrnitve
Nsd
raunska osna sila
Nt,Rd
odpornost elementa na natezno osno silo
Npl,Rd
plastina odpornost bruto prereza
Nb,Rd
uklonska nosilnost elementa
Vsd
raunska prena sila
Vpl,Rd
raunska plastina odpornost na preno silo
Wel
odpornostni elastini moment jeklenega nosilca
Wpl .
odpornostni plastini moment jeklenega nosilca
Sd (T1) ordinata projektnega spektra

T1
TB, TC,TD ...
nihajni as konstrukcije
mejni nihajni asi, ki so odvisni od tipa tal
temperaturna razlika
vref
referenna hitrost vetra
zo
hrapavost povrine
zmin
minimalna viina
XV
we
zunanji pritisk vetra
faktor ojaitve v spektru odziva
dop
dopustna deformacija
max
maksimalna deformacija
specifina deformacija
M0,M1
faktorji varnosti za odpornost
qk
enakomerno porazdeljena obteba
qref
referenni pritisk vetra
Qk
koncentrirana sila pri koristni obtebi
OKRAJAVE, KRATICE
AB
armirani beton
beton
EC
Eurocode
HI
hidroizolacija
itd.
in tako dalje
L.T.
lastna tea
MSN
mejno stanje nosilnosti
MSU
mejno stanje uporabnosti
oz.
oziroma
PVC
polivinilklorid
jeklo
S.T
stalna tea
TI
toplotna izolacija
Projektiranje montane armirano betonske hale
Stran 1
UVOD
1.1
Splono o podroju diplomskega dela
Montana gradnja predstavlja alternativo klasini gradnji, pri kateri vse materiale
pripeljemo na gradbie in jih postopoma vgrajujemo. Sistem omogoa hitro, racionalno in
trajno gradnjo industrijskih proizvodnih hal, skladi, stanovanjskih, trgovskih in
poslovnih objektov. Dobra lastnost sistema je prilagodljivost, kar pomeni, da omogoa
projektantom obilo svobode pri doloevanju razponov v preni in vzdolni smeri ter pri
izbiri posameznih nosilnih elementov. Montani sistemi gradnje so zasnovani tako, da
omogoajo pri pravilni izbiri detajlov tudi naknadne dograditve oziroma spremembe
dimenzij objekta.
1.2
Namen in cilj diplomskega dela
Namen diplomskega dela je spoznati projektiranje montane gradnje s tudijo projekta

obstojeega montanega objekta investitorja HERMI d.o.o. [15], prikazati montani objekt
s pomojo raunalnikega programa kot statini 3D-model armirano betonske montane
konstrukcije in model statino analizirati z upotevanjem vplivov na konstrukcijo po
standardu SIST EN 1991-1-1, z izjemo potresnega vpliva. Namen je e obdelati ustrezne
kombinacije vplivov po SIST EN 1990 in na podlagi raunalniko dobljenih obremenitev
dimenzionirati izbrane konstrukcijske elemente po pe postopku, in sicer:
-
streni lesen nosilec,
steber s kratko konzolo,
montani AB nosilec,
temeljno ao.
Sam cilj diplomskega dela je torej statina analiza montanega objekta z raunalnikim
programom in dimenzioniranje konstrukcijskih elementov s pe postopkom.
Stran 2
1.3
Struktura diplomskega dela
V prvem poglavju Uvod je sploen opis podroja diplomskega dela, kjer so na kratko
opisane montane gradnje na splono. V nadaljevanju poglavja so opisani namen, cilji in
struktura diplomskega dela.
V drugem poglavju Splono o montanih AB objektih je najprej opis montanih armirano
betonskih hal, v nadaljevanju pa opis vrst montanih konstrukcij, sestavni deli hal, spoji,
stabilizacija montanih hal, medetane konstrukcije, prednosti in slabosti takne gradnje in
opis posameznih sistemov montane gradnje.
Naslov tretjega poglavja je Predstavitev montane AB hale, v katerem je opisana zasnova,
podan pa je tudi natanen opis montane armirano betonske hale. Podani so vsi podatki in
predpostavke, ki so bili uporabljeni pri sami analizi in dimenzioniranju konstrukcije.
etrto poglavje je Analiza vplivov na konstrukcijo, kjer so prikazani in izraunani vplivi, ki
delujejo na halo.
Peto poglavje je Statini izraun, v katerem so prikazani rezultati statinega izrauna za
izbrane elemente iz raunalnikega programa Tower 6.0.
esto poglavje je Dimenzioniranje izbranih AB montanih elementov, v katerem je na
zaetku kratki povzetek iz SIST EN 1992-1-1 poglavje 10. V nadaljevanju je prikazano pe
dimenzioniranje izbranih elementov po ustreznih Evrokod standardih:
-
streni lesen nosilec,
steber s kratko konzolo,
montani AB nosilec,
temeljna aa.
Sedmo poglavje je Zakljuek, kjer je napisan kratek povzetek diplomskega dela.

Osmo poglavje je Literatura, kjer so navedeni viri in literatura, ki so bili uporabljeni pri
diplomskem delu.
Zadnje poglavje pa so Priloge, kjer so podani narti arhitekture in armaturni narti.
Stran 3
SPLONO O MONTANIH AB OBJEKTIH
2.1
Montane armirano betonske hale
Razvoj konstrukcij hal je bil povezan z razvojem montano AB elementov in jekla.

Montani sistem gradnje objektov predstavljajo prefabricirani armirano betonski in
adhezijsko prednapeti armirano betonski elementi, ki so izdelani in obdelani v tovarnikih
dvoranah in nato dostavljeni na lokacijo gradnje. S predizdelanimi betonskimi izdelki je
gradnja hitra in racionalna, sistem gradnje je pripravljen tako, da omogoa pri pravilni
izbiri detajlov tudi naknadne dograditve oziroma podaljanje objektov. Namenjena pa je
industrijskim, proizvodnim, trgovskim, poslovnim in drugim vrstam objektov. Betonski
predizdelki se v podjetjih izdelajo po naroilu. S kombinacijo razlinih tipov elementov se
lahko izvedejo razline vrste skeletnih konstrukcij:
-
enoladijske dvokapne objekte (z erjavno progo in etao),
dvoladijske dvokapne objekte (z erjavno progo in etao),
veladijske dvokapne objekte (z erjavno progo in etao),
enoladijske, dvoladijske, veladijske dvokapne objekte z

dodatnim aneksom (z erjavno progo in etao),
enoladijske enokapne objekte (z erjavno progo in etao),
dvoladijske enokapne objekte (z erjavno progo in etao),
veladijske enokapne objekte (z erjavno progo in etao),
druge objekte na osnovi kombinacije osnovnih elementov.
Stran 4
Slika 2-1: Vrste skeletnih konstrukcij
PRIKAZ AB MONTANIH ELEMENTOV:
Slika 2-2: Sestava AB montanih elementov
Stran 5
Zasnova nosilne konstrukcije hale se izvede na osnovi funkcijskih lastnosti in predvidene

lokacije objekta, na osnovi katere je potrebno upotevati zunanje vplive na konstrukcije
(klimatske razmere, obmoje potresne obtebe). Predvidijo se dvini mehanizmi in ostale
transportne naprave, s katerimi se izvaja notranji transport, ki bistveno vplivajo na zasnovo
konstrukcije. Zasnova osvetlitve, zraenja in ogrevanja ne vpliva na nosilno konstrukcijo
hale. Pri zasnovi hal lahko upotevamo tudi posebne zahteve:
Predvideno podaljanje, zdruitev, monost poveanja nosilnosti, upotevanje povprenih
klimatskih razmer, da se lahko naredi tipski projekt. [14]
2.1.1
Sestavni deli hale
Nosilno konstrukcijo hale delimo na :

-
primarno konstrukcijo (glavni okvirji, povezja, ),
sekundarno konstrukcijo (fasadna konstrukcija, strene lege, ).
Nosilnost sekundarnih konstrukcij ne vpliva na globalno stabilnost konstrukcije. Elementi

sluijo za zapiranje objekta pred zunanjimi vplivi.
Slika 2-3: Sestavni deli hale

2.1.2
Statini sistemi glavne nosilne konstrukcije
Tako kot glavna nosilna konstrukcija vpliva na stabilnost objekta, predstavlja tudi velik
dele cene glede na skupno ceno objekta. Glavno nosilno konstrukcijo izberemo glede na
namembnost objekta ter jo delimo na dva dela:
Stran 6
strena ravnina,
ravnina stebrov.
Po nainu prenosa zunanjih sil preko strehe na stebre loimo:

-
ravninski statini sistem (okvirji razlinih vrst),
prostorski statini sistem (primerno za kvadratni tloris).
Na izbiro optimalnega konstrukcijskega sistema glavne nosilne konstrukcije vplivajo:

-
stabilnost, funkcionalnost,
cena,
dimenzije, oblika,
vrsta in oblika obteb,
dvini mehanizmi,
naini podpiranja.
2.1.3
Spoji
Pri zasnovi in dimenzioniranju spojev je potrebno upotevati reitve, ki bodo omogoale

enostavno izdelavo in montao konstrukcijskih elementov in da bo spojev im manj.
Predvidena izvedba spojev je bistvenega pomena za konstrukcijsko zasnovo hale. Zasnova
spojev vpliva tudi na konno ceno nosilne konstrukcije objekta. Loimo vertikalne in
horizontalne spoje, glede na material pa:
-
betonski (lepila, cementna malta),
armirano betonski,
jekleni (sidra, vijak).
Pri projektiranju spoja moramo biti pozorni na:

-
da so sposobni prevzeti vse predvidene funkcije (prenos obtebe, zapiranje

prostora, tesnenje),
da so pomembneji spoji vedno dostopni,
varnost pred poarom in korozijo,
upotevati moramo krenje in teenje betona,
spoji morajo biti enostavni,
zagotoviti moramo trajnost in odpornost na razne vplive.
Stran 7
Pri izdelavi in montai konstrukcijskih elementov je potrebno posvetiti pozornost kontroli

kvalitete spoja in obdelavi povrin. Oblika sestavnih delov konstrukcije in razpololjivi
prostor morata zagotavljati varno montao elementov.
2.1.4
Stabilizacija montanih hal
Osnovna naloga zavetrovanj je omogoiti prenos horizontalnih sil iz objekta na temeljna

tla na nain, da ni ogroena globalna stabilnost. Z ozirom na daljo vzdolno in krajo
preno smer mora imeti objekt naslednja zavetrovanja:
-
horizontalno vzdolno,
horizontalno preno,
vertikalno vzdolno,
vertikalno preno.
Pri montani gradnji, ki je sestavljena iz stebrov, nosilcev, stropnih in krovnih elementov

horizontalno stabilnost zagotovimo z:
-
s stebri, ki so togo vpeti v temelje (za enoetane objekte),
s togimi polnimi stenami in togimi jedri, redkeje pa z nateznimi vrvmi.
Loimo dva tipa zavetrovanj (vezi):

-
vezi z nateznimi diagonalami,
vezi s tlano-nateznimi diagonalami.
2.1.5
Medetane konstrukcije
Horizontalno nosilno konstrukcijo veetane zgradbe predstavlja medetana konstrukcija.

Zaradi ve funkcij predstavlja enega izmed najvanejih delov konstrukcije v
funkcionalnem, statinem in ekonomskem smislu. Izbor medetane konstrukcije vpliva na
celotni statini sistem, saj sta z njo izbrana smer in tok prenosa horizontalnih in vertikalnih
obteb. Debelina vpliva na skupno viino objekta.
Stran 8
Principi pri izboru medetane konstrukcije:

-
optimalna izpolnitev statinih zahtev z najkrajo potjo prenosa vertikalnih obteb,
optimalna konstrukcija s im manj elementov in spojev enostavna izvedba

konstrukcije,
ekonomska in tehnina upravienost glede na zahteve.
TIPI MEDETANIH KONSTRUKCIJ

Izbor konstrukcije je odvisen od razdalje med stebri in intenzitete koristne obtebe ter od
tipa medetane ploe (nosilnost).
Medetana konstrukcija brez nosilcev:
Je najenostavneji primer. Uporabljena je pri manjih razponih in manjih potrebnih
nosilnostih.
Slika 2-4: Ploa brez nosilcev
Medetana konstrukcija z nosilci v eni smeri:

Nosilci, na katere se direktno poloijo ploe, so vezani na stebre. Konstrukcija je zelo
ekonomina, pot sil je razmeroma kratka. Uporabljena je pri manjih razponih in manjih
potrebnih nosilnostih.
Slika 2-5: Nosilci v eni smeri
Stran 9
Medetana konstrukcija z nosilci v obeh smereh:

Nosilci, na katere se direktno poloijo ploe, so direktno vezani na stebre. Konstrukcija je
namenjena vejim razponom. Sistem je tipien za visokogradnje.
Slika 2-6: Nosilci v obeh smereh

2.1.5.1 Montane prednapete votle ploe
Prednapete votle ploe so zaradi ugodnih lastnosti in iroke uporabnosti osvojile svet.
Skozi razvoj od zaetka sedemdesetih let so s svojo fleksibilnostjo in velikimi razponi
(visoka nosilnost) postale vodilni element montane gradnje v svetu. Uporabljeni beton
ima nizki vodocementni faktor in razline tlane trdnosti. Votle ploe so ojaane le z
vzdolno armaturo. Standardna irina plo je 100 do 200 cm. Razrez je moen pod
poljubnim kotom, dovoljeni pa so tudi izrezi, poglobitve in odprtine. Viine plo so
odvisne od proizvajalcev in razpona (od 16 do 50 cm). Z razpololjivimi viinami in
gladko spodnjo povrino nudijo monosti iroke uporabe v vseh vrstah gradenj
(stanovanjske, poslovne, skeletne armirano betonske in jeklene industrijske hale) za
izdelavo medetanih konstrukcij. Vzdolne votline se koristijo za vodenje raznih instalacij.
Stran 10
Slika 2-7: Prednapete votle ploe

2.1.6
Prednosti in slabosti montane gradnje
Pri vsaki gradnji objektov naletimo na neke prednosti in slabosti. Enako je pri montani
gradnji, katera ima kar nekaj prednosti pred klasino gradnjo.
Prednosti:
-
Produktivnost dela je mnogo veja, saj lahko v betonskem obratu uporabimo

mehanizirane proizvodne postopke, ki znajo poveati produktivnost dela.
as gradnje je kraji. V asu, ko pripravljamo gradbie in izvajamo prve faze dela,

lahko v betonskem obratu e izdelujemo montane elemente (stebre, nosilce,
stropne elemente).
Gradnja s tipiziranimi in standardnimi montanimi elementi nudi monost uvedbe

sodobnih organizacijskih metod dela, tako pri projektiranju kot pri izvedbi.
Stran 11
Premagan je znaaj gradbene sezone. Izdelava montanih elementov lahko poteka v

betonskem obratu skozi vse leto, a montao lahko izvajamo, razen v redkih
primerih, tudi pozimi.
Delovni pogoji delavcev so v stacionarnih obratih mnogo bolji kot na gradbiu.

Delavci so zaiteni pred vremenskimi vplivi, manj je tekega fizinega del,
drubeni standard je viji, delavci hitreje pridejo do kvalifikacije in specializacije.
Prihranek pri materialu.
Laje korienje prednosti prednapetega betona izdelava prednapetega betona na

stezi za prednapenjanje.
Prihranek na delu in materialu za odranje in opaevanje.
Monosti faznosti gradnje objekta.
Monost demontae objekta.
Pomanjkljivosti:
-
omejen asortiment in delna omejenost fleksibilnosti gradnje,
velika zaetna vlaganja za specialno opremo,
odvisnost organizacije proizvodnje velikih serij montanih elementov od trnih

pogojev,
prisotnost stikov elementov, ki predstavljajo obutljiva mesta v konstrukciji

objekta,
2.1.7
prevoz montanih elementov do gradbia.

Sistemi montanih gradenj
Razlini avtorji delijo montane sisteme razlino (pri tem pa imajo veliki vpliv podjetja),
in sicer:
-
z ozirom na konstrukcijo,
z ozirom na uporabljene materiale,
z ozirom na teo montanih elementov,
z ozirom na postopek montanosti,
Stran 12
z ozirom na mesto proizvodnje,
z ozirom na namen objekta,
z ozirom na odprtost sistema.
Montani sistemi z ozirom na konstrukcijo so:

-
Ploskovni sistemi.
Ploskovni elementi so tisti, ki imajo eno dimenzijo oitno manjo od drugih dveh. Ti
elementi so predvsem stene in ploe.
-
Skeletni sistemi.
Skeletni montani sistem je v konstrukcijskem smislu opredeljen kot sklop prefabriciranih

elementov (nosilcev, stebrov temeljnih a...). Ta nain gradnje je zelo prilagodljiv, saj
omogoa veliko idej pri projektiranju in v sami gradnji. Kasneje se lahko tudi nekateri
prostori objekta spreminjajo, v veliki meri pa se skeletni sistem kombinira s ploskovnim
sistemom predvsem pri fasadah in ploah. Problem tega sistema je stabilnost.
-
Prostorski sistemi.
Pri tem sistemu se uporabljajo prostorski elementi, katere enostavno spajamo. Takna
gradnja je zelo hitra, vendar tudi teavna, saj je potrebno teke elemente transportirati do
gradbia, kasneje pa e na mesto vgradnje.
-
Meani sistemi.
Ta sistem montane gradnje predstavlja kombinacijo predhodnih sistemov. Najve se

uporablja kombinacija skeletnega sistema s ploskovnim.
Montani sistemi z ozirom na uporabljene materiale:
-
teki betoni,
lahki betoni,
openi proizvodi,
les,
jeklo,
umetni materiali,
meani materiali.
Stran 13
Montani sistemi z ozirom na teo montanih elementov so:

-
lahki (z elementi do 3000 kg),
srednje teki (z elementi od 3000 do 7000 kg),
teki ( z elementi nad 7000 kg).
Montani sistemi z ozirom na postopek montanosti:

-
polmontani elementi, ki se manj kot 50% izdelajo v proizvodnji, ostalo pa se

izdela naknadno na gradbiu;
montani sistemi, pri katerih je montanost od 50 do 90%;
montani sistemi, pri katerih je montanost vija od 90% objekta - odvisna je od

gotovih gradbenih elementov, ki jih zmontiramo na gradbiu.
Montani sistemi z ozirom na mesto proizvodnje:

-
Poligonalni sistemi, kadar se proizvodnja montanih elementov organizira na

gradbiu.
Stacionarni sistemi, kadar se proizvodnja montanih elementov proizvaja v stalnem

mestu ali tovarni. Pri tem sistemu je slabost transport, prednost pa kvaliteta in
tehnologija proizvodnje.
Montani sistemi z ozirom na namen objekta:

-
stavbni objekti,
za javne zgradbe visokogradnje (ole, bolnice, upravne zgradbe, hoteli),
Stran 14
za prireditvene objekte in dvorane (hale, skladia, portne dvorane, dvorane za

kulturne prireditve),
za mostove,
za objekte nizkogradnje,
za ostale objekte.
Montani sistemi z ozirom na odprtost sistema:

-
odprti sistem.
Je tisti sistem, pri katerem lahko zamenjamo montane elemente enega sistema z
montanimi elementi drugih sistemov.
-
Zaprti sistem.
Je tisti sistem, pri katerem so montani elementi karakteristini in jih ni mono zamenjati
ali kombinirati z montanimi elementi drugih sistemov. [5]
3
3.1
Stran 15
PREDSTAVITEV OBRAVNAVANE MONTANE AB HALE

Zasnova in opis konstrukcije
Objekt je podolgovate tlorisne zasnove, sestavljen iz 4 podolgovatih delov. Viina slemena

objekta je v delu I: + 6.75 m, v delu II: + 7.86, v delu III: + 8.98 in v delu IV: 10.00 m,
Smer slemena je S-J. Etanost objekta: dvoetaen - pritlije z mansardo (izzidana
podstreha). Vhodi v objekt so na zahodni strani objekta. Streha je sestavljena iz 4
simetrinih dvokapnic naklona 15. Pred vhodi na Z fasadi objekta sta 2 steklena
nadstreka v gabaritu gradbene linije objekta. Konstrukcija ostreja bo iz lesenih lepljenih
nosilcev. irina napua bo znaala 35 cm in 50 cm (merjeno od konstrukcije objekta).
Viina kolennega zidu se bo prilagajala viini slemena. Kritina bo iz ognjevarnih strenih
panelov proizvajalca (Trimoterm SNV) z debelino izolacije 20 cm, v temno sivi barvi.
Fasada bo ometana, v svetlih tonih.
Slika 3-1: Tloris pritlija
Stran 16
Slika 3-2: Preni prerez
Slika 3-3: Vzdolni prerez

Stran 17
Zunanje tlorisne dimenzije (dimenzije se nanaajo na konstrukcijo objekta). Objekt

je sestavljen iz 4 delov (priloga 9.1).:
-
del I: 9.00 m x 14.00 m,
del II: 9.00 m x 17.00 m,
del III: 9.00 m x 20.00 m,
del IV: 9.00 m x 23.00 m.
Viinski gabarit:
-
izhodina viinska kota pritlija objekta: 0.00 = 241.30 m.nm.v,
viinska kota pritlija: 0.00 m,
viinska kota izven objekta: -0.15 m,
viinska kota mansarde v stanovanjskem delu (I.) je 3,425 m, v skladinem delu

(II, III, IV) pa 4,355 m,
viina slemena objekta je v delu I: + 7.08 m, v delu II: + 8.25, v delu III: + 9.43 in v
delu IV: 10.50 m,
viinska kota kapi v delu I: + 5.07 m, v delu II: + 5.84, v delu III: + 6.62 m in v
delu IV: 7.28 m.
Funkcionalna zasnova pritlija:

Pritlije je razdeljeno na poslovni (pisarniki) del v delu objekta I ter poslovni del (II, III in
IV), namenjen storitveni dejavnosti. Pisarniki in storitveni del sta med seboj poarno
loena.
V pisarnikem delu se nahajajo vetrolov, sprejemnica, sanitarije, pisarna, ajna kuhinje,
garderobe ter prostor za istila.
V delu, namenjenem storitveni dejavnosti, je prostor nedeljen, odprt. Namenjen je razvoju
izdelkov.
Stran 18
Funkcionalna zasnova mansarde:

Mansarda je viinsko razdeljena na dva dela: stanovanjski del nad poslovno-pisarnikim
delom (v delu objekta I) je na v.k. 3,425, poslovno-skladini del nad delom, namenjenim
storitveni dejavnosti (v delu objekta II, III in IV) pa je na v.k. 4,355 m.
Oba dela sta med seboj poarno loena.
3.1.1
Konstrukcijska zasnova
Konstrukcija objekta bo AB prefabricirana skeletna, sestavljena iz AB stebrov velikosti

50/50 cm, vsajenih v aaste betonske temelje, AB nosilcev in votle prefabricirane
prednapete betonske ploe debeline 26,5 cm.
Objekt bo temeljen s tokovnimi temelji in vmes pasovnimi temelji globine 60 cm.
Zunanje stene bodo klasino zidane, opene debeline 30 cm, notranje nosilne stene bodo
zidane z openim modularnim blokom debeline 20 cm. Vse opene stene bodo vertikalno
in horizontalno zavetrovane z AB protipotresnimi vezmi.
Notranje predelne stene so opene ali izdelane iz mavno-kartonskih plo proizvajalca
(Knauf).
Ostreje sestoji iz lesenih lepljenih nosilcev s poarno odpornostjo minimalno 30 min,
zavetrovano z jeklenimi nateznimi vezmi, ki bodo ustrezno poarno zaitene.
V objektu sta dve AB stopnii: v poslovno-stanovanjskem delu in v poslovnoskladinem delu. Premoajo viinsko razliko 3,425 oz. 4,355 metrov.
3.1.2
Opis materialov in obdelav
Stene, stropovi:
Notranje opene stene so ometane, mavno-kartonske stene bandairane in kitane.
Zunanje stene so obloene s 15 cm debelo TI po sistemu demit fasade.
Notranje opene stene v objektu so ometane s strojnim ometom (grobo in fino), zaglajene
in poslikane. Mavno kartonske stene so bandairane, kitane in poslikane. Stene v
Stran 19
sanitarijah so obloene s keraminimi ploicami. Stropi v poslovno-stanovanjskem delu

so obdelani z mavno-kartonskimi ploami proizvajalca Knauf (bandairani in kitani ter
poslikani), v poslovno-skladinem delu pa niso posebej obdelani.
Stopnice:
Stopnice so AB, obloene z granitogresom. Stopnice v poslovno-stanovanjskem delu so
dvoramne in premoajo viinsko razliko 3,425 m, stopnice v poslovno-skladinem delu
pa so triramne in premoajo viinsko razliko 4,355 m. Ograja v poslovno-stanovanjskem
delu je lesen roaj, vpet v steno (stopnice so ob straneh omejene s steno), v poslovnoskladinem delu je ograja kovinska, varnostna, vertikalno lenjena s prekami na medosni
razdalji do 12 cm.
V poslovno-skladinem delu je tudi tovorno dvigalo za prevoz materiala v mansardno
etao. Jaek bo jeklen, obloen z mavno-kartonskimi ploami.
Tlaki:
Vse konstrukcije tlakov so izvedene po sistemu plavajoih podov.
V poslovnem delu, namenjenem pisarnam, bo tlak negorljivi PVC na 7 cm estriha in 10 cm
TI stopnie, obloeno z granitogresom.
Tlak v hali v pritliju bo quarz t na 10 cm AB estriha in 8 cm TI,
tlak v hali v mansardi bo quraz t na 5 cm estriha in 4 cm TI (ploa nad pritlijem je
votla AB prefabricirana prednapeta).
Vrata:
Vhodna vrata v objekt so protivlomna, delno zastekljena. Notranja vrata v objektu so v
stanovanjsko-poslovnem delu lesena, v poslovno-skladinem delu pa ultrapas. Poarna
vrata morajo ustrezati standardom, zanje mora izvajalec priloiti dokazilo o skladnosti s
poarnovarnostnimi zahtevami.
Garana vrata so rolo in avtomatska.
Stran 20
Okna:
Okna in balkonska vrata so plastificirana, z dvoslojno zasteklitvijo, srebrno sive barve.
Odpirajo se po vertikalni in horizontalni osi.
Streha:
Streha je sestavljena iz 4 simetrinih dvokapnic naklona 15.
Strena konstrukcija je lesena (lepljeni nosilci), vidna, luena in zaitena pred biolokimi
kodljivci in vremenskimi vplivi. Kritina je iz ognjevarnih strenih panelov z debelino
izolacije 20 cm, v temno sivi barvi. Zakljuki, odtoki in kleparske obrobe so ploevinasti, v
barvi kritine.
Slika 3-4: Konstrukcija ostreja
Napu:
Napui so iroki 35 cm na zatrepnih straneh delov objekta in 50 cm pri kapeh, merjeno od
konstrukcije objekta.
Stran 21
Fasada:
Fasada bo ometana, npr. Demit, debelina TI je 15 cm, v svetlih nevtralnih tonih (3 nianse).
Cokel bo obdelan z vodoodbojno barvo, v barvnem tonu fasade.
Slika 3-5: Lepljenje toplotne izolacije
Stran 22
3.1.3
Sestave vertikalnih in horizontalnih konstrukcij
SESTAVA ZUNANJIH STEN:

- oplesk
- fini omet 1 cm
- grobi omet 3 cm
- openi modularni blok / AB nosilna konstrukcija 30 cm / 50 cm
- TI 15 cm
- zakljuni fasadni sloj 0,3 cm
skupaj: 50 cm / 70 cm
SESTAVA NOTRANJIH NOSILNIH OPENIH STEN:
- oplesk
- fini omet 1 cm
- grobi omet 3 cm
- openi modularni blok / AB vertikalne in horizontalne vezi 20 cm
- grobi omet 3 cm
- fini omet 1 cm
- oplesk
skupaj: 28 cm
SESTAVA NOTRANJIH SANITARNIH OPENIH STEN (sanitarije):
- keramika, lepljena 1 cm
- grobi omet 3 cm
- openi zid 15 cm
- grobi omet 3 cm
- fini omet 1 cm
- oplesk
skupaj: 23 cm
SESTAVA PREDELNIH STEN:
- oplesk
- sloj kitanja in bandairanja
- mavno kartonske ploe
- pod konstrukcija
- mavno kartonske ploe
- sloj kitanja in bandairanja
- oplesk
skupaj: 10 cm
Stran 23
SESTAVA POHODNIH TLAKOV V PRITLIJU POSLOVNO STANOVANJSKEGA

DELA:
- PVC tlak / keramika, lepljena 0,5 - 1 cm
- betonski estrih 7-8 cm (s talnim gretjem)
- TI stirodur 10 cm
- HI 0,5 cm
- podloni beton 10 cm
skupaj: 30 cm
SESTAVA POHODNIH TLAKOV V MANSARDI POSLOVNO STANOVANJSKEGA
DELA:
- PVC tlak / keramika, lepljena 0,5- 1 cm
- betonski estrih 6-7 cm s talnim gretjem
- TI stirodur 8 cm
- votle prefabricirane prednapete ploe 26 cm
skupaj: 42 cm
SESTAVA POVOZNIH TLAKOV V PRITLIJU POSLOVNO STANOVANJSKEGA
DELA:
- QUARZ T
- AB estrih 10 -11 cm (povozna izvedba)
- TI stirodur 8 cm
- HI 0,5 cm
- podloni beton 20 cm
skupaj: 40 cm
SESTAVA POHODNIH TLAKOV V MANSARDI POSLOVNO STANOVANJSKEGA
DELA:
- QUARZ T
- AB estrih 5 cm
- TI stirodur 4 cm
- votle prefabricirane prednapete ploe 26 cm
skupaj: 35 cm
SESTAVA STREHE:
-
STRENI PANELI 20 cm
ostreje iz lesenih lepljenih nosilcev
Stran 24
ANALIZA VPLIVOV NA KONSTRUKCIJO
SPLONO
Objekt bo lociran v okolici mesta Celje. Glede na dani podatek lahko doloimo obtebo
objekta s snegom in vetrom. Predvideni naklon strene konstrukcije znaa 15.
4.1
Lastna in stalna obteba
Upotevana je lastna tea konstruktivnih elementov glede na specifino teo. Program

upoteva lastno teo na podlagi izbranih prerezov konstruktivnih elementov oz. debeline v
primeru plo.
Tee kritine in krova strehe:
- kritina;
= 0,35kN/m2
- instalacije, razno;
= 0,30 kN/m2
Skupaj; gs = 0,65 kN/m2

Stalna obteba etane konstrukcije norma strop:
Stropna ploa:
- predelne stene;
= 0,50 kN/m2
- obloga;
= 0,40 kN/m2
- estrih;
0,08 x 25,0 = 2,00 kN/m2
- toplotna izolacija;
0,08 x 25,0 = 0,10 kN/m2
- strop + instalacije;
= 0,30 kN/m2
Skupaj; ge = 3,30 kN/m2
4.2
4.2.1
Stran 25
Spremenljiva obteba
Koristna obteba
Po SIST EN 1991-1-1: preg.: 6.1.

Stropna ploa:
max. predvidena obteba med a b ( A );
q = 2,0 kN/m2
max. predvidena obteba med b e ( D );
q = 5,0 kN/m2
Talna ploa:
obteba strojev podatek, dobljen s strani investitorja
max. predvidena obteba med a b ( B );
q = 3,0 kN/m2
max. predvidena obteba med b e ( D );
q = 10,0 kN/m2
Kategorija A
bivalni prostori
Kategorija D
trgovine
Kategorija B
pisarne
4.2.2
Obteba s snegom
Po SIST EN 1991-1-3.
Naklon strehe je = 15. Karakteristina obteba s snegom (cona A2, N.V.250 m):
S = i C e Ct s k
A 2
250 2
2
sk = 1,293 1 +
=
1
,
293

= 1,45kN / m
1 +
728
728
C e = Ct = 1,0
sk
karakteristina obteba snega na tleh
Ct
toplotni koeficient
Ce
koeficient izpostavljenosti
(3.1)
Stran 26
oblikovni koeficient obtebe s snegom
Naklon strehe ()
0 30
30 < < 60
60
Koeficient oblike 1
0,8
0,8(60-)/ 30
0,0
Koeficient oblike 2
0,8 + 0,8/30
1,6
Tabela 4-1: Izrazi za doloitev vrednosti oblikovnih koeficientov 1 in 2
Slika 4-1: Razporeditev obtebe dvokapne strehe z snegom

s1 = 1 Ce Ct = 0,8 1,0 1,0 1,0 1,45 = 1,16kN / m 2
s 2 = 0,5 1 Ce Ct = 0,5 0,8 1,0 1,0 1,0 1,45 = 0,58kN / m 2
Prikaz izrauna obtebe snega na tekoi meter enega strenega nosilca ob rastru
e = 2,50 m. Izraun obtebe snega na tekoi meter preostalih nosilcev je bilo
izvedeno v raunalnikem programu Tower 6.0.
S 1, = s1 cos e = 1,16 kN / m 2 cos15 2,5m = 2,8kN / m ,

S 2, = s 2 cos e = 0,58kN / m 2 cos 15 2,5m = 1,4kN / m ,
Stran 27
Obteba z vetrom
4.2.3
Po SIST EN 1991-1-4.
Objekt spada v II. kategorijo terena (podroje z nizkim rastjem ali posameznimi ovirami)
na nadmorski viini 241.30 m in spada v vetrno cono 1. z projektno hitrostjo vetra 20 m/s.
4.2.3.1 Zunanji tlak
(3.2)
Vb = Cdir C season Vb,o

Vb,0...
osnovna hitrost vetra = 20 m/s
Cdir
smerni faktor = 1,0
Cseason
faktor letnega asa = 1,0
Tlak vetra na zunanje povrine
We = q p ( ze ) c pe
(3.3)
1
2
q p ( ze ) = Ce ( z ) qb = 1 + 7 + I v ( z ) Vm ( z )
2
qb =
1
1
kN
2
Vb = 1,25 20 2 = 250,0 = 0,25 2
2
2
m
z = 1,25
(3.4)
(3.5)
kg
m
; vb,0 = 20 ;
3
s
m
q p ( ze )
najveji tlak pri sunkih vetra
ze
referenna viina za zunanji tlak
c pe
koeficient zunanjega tlaka
qb
osnovna obteba vetra na viini (z) nad tlemi brez upotevanja turbolenc in
sunkov vetra.
Cr (z)
Faktor hrapavosti Cr(z)

koeficient odvisen od vrste objekta in kategorijo terena:
Viina objekta: h = 10,5m = z

Kategorija terena: II. kategorija terena in ravna povrina (z0 = 0,05; zmin = 2,0 m)
Stran 28
z
Cr ( z ) = k r ln ; z min z z max
z0
kr
(3.6)
faktor terena
z
k r = 0,19 0
z
0, II
0 , 07
0,05
= 0,19
0,05
0 , 07
= 0,19
(3.7)
10,5
C r ( z ) = 0,19 ln
= 1,01
0,05
Faktor hribovitosti C0(z)
Faktor hribovitosti terena se upoteva tedaj, e nagib terena lahko povea hitrost vetra za
ve kot 5%. Uinek hribovitosti se zanemari, ker je nagib terena () manji od 3.
C0(z) = 1,0 za < 0,05
(3.8)
Lokalna izpostavljenost objekta upotevamo v obliki brezdimenzijskega faktorja
izpostavljenost Ce(z).
2
C e ( z ) = C r C 0 (1 + 7 I v ( z ) ) = 1,012 1,0 2 (1 + 7 0,187 ) = 2,355

lv (z ) =
kI
=
c0 ( z ) ln ( z / z 0 )
1
= 0,187
10,5
1.0 ln
0,05
lv ( z )
intenziteta turbulence na viini z
kI
turbulenni faktor z priporoeno vrednostjo 1,0
(3.9)
Fiktivno poveana statina obteba pri sunkih vetra na referenni viini ze za

zunanji tlak
q p ( z ) = Ce ( z ) qb = 2,355 0,25 = 0,59
kN
m2
Stran 29
OBTEBA NA VERTIKALNE STENE

Veter piha pravokotno na vzdolno steno:
(3.10)
We = q p ( z ) C pe
d/h = 10,50/24,00 = 0,42
e = b = 36,7m
e = min
= 21m
e = 2h = 21m
Naklon strehe 15
Max irina
objekta 24,0m
Max
dolina
objekta 36,7 m
Max viina objekta
10,5 m
Naris za e < d
Dimenzije con
e = 21,0 m
e/5 = 4,20 m
4/5e = 16,8 m
d-e = 3,0 m
Slika 4-2: Razdelitev vertikalnih sten na podroja
Stran 30
Cona A: povrina 33m2

Cpe10A = -1,2
Pripadajoi pritiski oz. srki

WeA = 0,59 x (-1,2) = -0,7 kN/m2
Cona B: povrina 157,3 m2

Cpe10B = -0,8
WeB = 0,59 x (-0,8) = -0,47 kN/m2
Cona C: povrina 23,0 m2

Cpe10C = -0,5
WeC = 0,59 x (-0,5) = -0,29 kN/m2
Cona D: povrina 324,7 m2

Cpe10D = +0,7
WeD = 0,59 x (+0,7) = 0,41 kN/m2
Cona E: povrina 324,7 m2

Cpe10E = -0,3
WeE = 0,59 x (-0,3) = -0,18 kN/m2
OBTEBA STREHE Z VETROM

Veter deluje v smeri slemena:
Slika 4-3: Razdelitev dvokapna strehe, veter deluje v smeri slemen
Stran 31
I. del strehe:
b = 15m
e = min
= 14m
2h = 2 7 = 14m
dimenzije con:
e = 14,0 m
e/2 = 7 m
e/10 = 1,4 m
e/4 = 3,5 m
Cona F: povrina 4,9 m2
Pripadajoi pritiski oz. srki na streho I:
CpeF = -2,0 - (-2,0 - (-1,3)) x log10(4,9) = -1,52
WeF = 0,59 x (-1,52) = -0,89 kN/m2
Cona G: povrina 5,6 m2

CpeG = -2,0 - (-2,0 - (-1,3)) x log10(5,6) = -1,47
WeG = 0,59 x (-1,47) = -0,86 kN/m2
Cona H: povrina 42,0 m2

WeH = 0,59 x (-0,6) = -0,35 kN/m2
Cpe10H = -0,6
Cona I: povrina 15,0 m2
Cpe10I = -0,5
WeI = 0,59 x (-0,5) = -0,29 kN/m2
II. del strehe:

b = 18m
e = min
= 16,5m
2h = 2 8,25 = 16,5m
dimenzije con:
e = 16,5 m
e/2 = 8,2 m
e/10 = 1,6 m
e/4 = 4,1 m

CpeF = -2,0 - (-2,0 - (-1,3)) x log10(6,7) = -1,4
Pripadajoi pritiski oz. srki na streho II:

WeF = 0,59 x (-1,4) = -0,82 kN/m2

CpeG = -2,0 - (-2,0 - (-1,3)) x log10(8,0) = -1,36
WeG = 0,59 x (-1,36) = -0,80 kN/m2
Stran 32

Cpe10H = -0,6
WeH = 0,59 x (-0,6) = -0,35 kN/m2

Cpe10I = -0,5
WeI = 0,59 x (-0,5) = -0,29 kN/m2
III. del strehe:

b = 21m
e = min
= 18,8m
2h = 2 9,4 = 18,8m
dimenzije con:
e = 18,8 m
e/2 = 9,4 m
e/10 = 1,9 m
e/4 = 4,7 m
Pripadajoi pritiski oz. srki na streho III:
CpeF = -2,0 - (-2,0 - (-1,3)) x log10(7,7) = -1,38
WeF = 0,59 x (-1,38) = -0,81 kN/m2

CpeG = -1,3
WeG = 0,59 x (-1,3) = -0,77 kN/m2

WeH = 0,59 x (-0,6) = -0,35 kN/m2
Cpe10H = -0,6
IV. del strehe:

b = 24m
e = min
= 21m
2h = 2 10,5 = 21m
dimenzije con:
e = 21,0 m
e/2 = 10,5 m
e/10 = 2,1 m
e/4 = 5,2 m

CpeF = -1,3
Stran 33
Pripadajoi pritiski oz. srki na streho IV:

WeF = 0,59 x (-1,3) = -0,77 kN/m2

CpeG = -1,3
WeG = 0,59 x (-1,3) = -0,77 kN/m2

Cpe10H = -0,6
WeH = 0,59 x (-0,6) = -0,35 kN/m2
Veter deluje pravokotno na smer slemena:
Slika 4-4: Razdelitev dvokapne strehe, veter deluje pravokotno na smer slemena
Stran 34
b = 36,7m
e = min
= 21m
2h = 2 10,5 = 21m
dimenzije con:
e = 21,0 m
e/4 = 5,2 m
e/10 = 2,1 m
Cona F: povrina A F =
11,0 + 7,3
= 9,15m 2
2
Srki:
Pritiski:
CpeF = -2,0 - (-2,0 - (-0,9)) x log10(9,15) = -0,94
CpeF = +0,2

Srki:
Pritiski:
CpeG = -1,3
CpeG = +0,2

Srki:
Pritiski:
CpeH = -0,3
CpeH = +0,2
Cona J: povrina 64,7 m2

Srki:
Pritiski:
CpeH = -1,0
CpeH = +0,0

Srki:
Pritiski:
CpeH = -0,4
CpeI = +0,0
Pripadajoi pritiski oz. srki vetra, ki delujejo pravokotno na sleme:

Pritiski:
Srki:
WeF = 0,59 x (+0,2) = +0,12 kN/m2
WeF = 0,59 x (-0,94) = -0,55 kN/m2
WeG = 0,59 x (+0,2) = +0,12 kN/m2
WeG = 0,59 x (-0,8) = -0,47 kN/m2
WeH = 0,59 x (+0,2) = +0,12 kN/m2
WeH = 0,59 x (-0,3) = -0,18 kN/m2
Stran 35
WeJ = 0,0 kN/m2
WeJ = 0,59 x (-1,0) = -0,59 kN/m2
WeI = 0,0 kN/m2
WeI = 0,59 x (-0,4) = -0,24 kN/m2
4.2.3.2
Notranje delovanje vetra
Za zaprte prostore z notranjimi pregradami in okenskimi odprtinami se lahko uporabijo

ekstremne vrednosti; c pi = 0,20 ali c pi = 0,3 . Pri doloitvi obteb vetra je potrebno
upotevati vrednost koeficientov glede na smer vetra in sicer:
Notranji pritisk:
Wnp = qp(z) x Cpi= 0,59 x 0,20 = 0,12 kN/m2
Notranje sesanje:
Wns = qp(z) x Cpi= 0,59 x (-0,30) = -0,18 kN/m2
Stran 36
5
5.1
STATINI IZRAUN
Splono
S pomojo raunalnikega programa Tower 6. je izdelan statini 3D-model armiranobetonske montane konstrukcije, upotevajo vse vplive na konstrukcijo po standardu
SIST EN 1991-1-1, razen potresnega vpliva, z ustreznimi kombinacijami po SIST EN
1990. Notranje statine koliine so prikazane samo za izbrane elemente: streni leseni
nosilec, steber s kratko konzolo, montani AB nosilec in za temeljno ao.
3D Statini model
Trau
1. b/d=50/90
2. b/d=50/90
3. b/d=50/50
4. b/d=50/30
5. b/d=30/27
6. b/d=27/30
7. b/d=27/66
8. b/d=27/62
9. b/d=25/27
10. ~I 65/106.5
11. ~I 90/106.5
12. b/d=27/40
13. b/d=27/46.5
14. b/d=25/40
15. b/d=18/40
16. b/d=18/48
17. b/d=18/56
18. b/d=18/60
19. b/d=18/48
20. b/d=30/18
21. b/d=27/20
22. b/d=18/26.5
23. b/d=30/40
24. b/d=25/30
25. b/d=35/27
26. b/d=40/40
Slika 5-1 Statini model
Stran 37
Tloris modela
H_46
H_46
H_45
H_46
H_46
H_5
H_44
H_43
H_42
H_41
H_40
H_39
H_38
H_37
H_36
V_10
H_25
H_26
H_47
H_23
V_12
H_27
V_5
V_16
H_8
V_3
H_28
H_8
H_31
H_29
V_4
H_30
V_15
V_2
H_32
V_11
H_33
H_34
V_13
V_1
H_35
H_24
H_22
H_4
H_19
H_21
H_20
H_6
H_17
H_3
H_15
H_18
V_15
H_16
H_14
H_13
H_2
H_12
H_11
H_1
H_1
H_10
Slika 5-2: Tloris modela

Obravnavani preni prerez
b/d=50/90
Ram: V_3
Slika 5-3: Preni prerez
b/d=50/50
b/d=50/50
b/d=50/90
~I 90/106.5
b/d=50/50
~I 90/106.5
b/d=50/50
~I 65/106.5
b/d =
18 /5
6
b/d=50/50
b/d=30/18
/56
b/d=50/50
18
b/d=
Stran 38
b/d=50/90
b/d=50/90
b/d=27/30
b/d=50/30
b/d=50/30
b/d=27/30
b/d=27/30
b/d=50/50
b/d=27/46.5
b/d=27/30
b/d=27/62
b/d=50/90
b/d=27/20
b/d=27/30
b/d=27/30
b/d=50/50
b/d=27/30
b/d=27/20
b/d=27/46.5
b/d=50/50
b/d=27/46.5
b/d=27/30
b/d=50/50
b/d=27/30
b/d=27/20
b/d=27/30
b/d=27/30
b/d=27/30
b/d=27/30
b/d=27/30
b/d=27/46.5
b/d=50/50
b/d=27/20
b/d=50/50
b/d=27/30
b/d=27/30
b/d=27/30
b/d=50/30
b/d=50/30
Vzdolni prerez
b/d=50/90
Ram: H_5
Slika 5-4: Vzdolni prerez

Opt. 1
Linijsko opterecenje
3. p = -8.10 kN/m - -16.65 kN/m
4. p = -15.75 kN/m
5. p = -19.80 kN/m
8. p = -13.12 kN/m
9. p = -16.50 kN/m
12. p = -3.00 kN/m
20. p = -8.10 kN/m
39. p = -1.53 kN/m
40. p = -1.68 kN/m
41. p = -1.14 kN/m
43. p = -1.36 kN/m
53. p = -1.19 kN/m
65. p = -1.68 kN/m
66. p = -0.86 kN/m
67. p = -1.70 kN/m
84. p = -0.52 kN/m
85. p = -0.35 kN/m
87. p = -0.69 kN/m
88. p = -8.10 kN/m - -11.25 kN/m
89. p = -11.25 kN/m
90. p = -11.25 kN/m - -14.40 kN/m
91. p = -14.40 kN/m
92. p = -14.40 kN/m - -28.35 kN/m
Stalna obteba
Slika 5-5: Stalna obteba
Opt. 2
Stran 39
Povrsinsko opterecenje
2. p = -5.00 kN/m2
Koristna obteba etae
Slika 5-6: Obteba etae

Opt. 3
21. p = -1.68 kN/m
22. p = -3.00 kN/m
26. p = -2.04 kN/m
36. p = -1.23 kN/m
45. p = -2.28 kN/m
51. p = -2.04 kN/m
52. p = -3.00 kN/m
58. p = -0.45 kN/m
59. p = -0.63 kN/m
60. p = -1.98 kN/m
72. p = -0.93 kN/m
79. p = -1.53 kN/m
82. p = -2.58 kN/m
Sneg po celem
Slika 5-7: Obteba snega
Stran 40
Opt. 4
21. p = -1.68 kN/m
22. p = -3.00 kN/m
26. p = -2.04 kN/m
27. p = -1.02 kN/m
28. p = -1.50 kN/m
29. p = -1.14 kN/m
30. p = -0.23 kN/m
36. p = -1.23 kN/m
37. p = -0.47 kN/m
38. p = -1.50 kN/m
45. p = -2.28 kN/m
46. p = -0.99 kN/m
51. p = -2.04 kN/m
52. p = -3.00 kN/m
58. p = -0.45 kN/m
59. p = -0.63 kN/m
60. p = -1.98 kN/m
72. p = -0.93 kN/m
77. p = -0.77 kN/m
78. p = -1.29 kN/m
79. p = -1.53 kN/m
82. p = -2.58 kN/m
106. p = -0.32 kN/m
112. p = -0.84 kN/m
137. p = -0.62 kN/m
Sneg levo
Slika 5-8: Obteba s snegom na levi strani objekta

Opt. 5
21. p = -1.68 kN/m
22. p = -3.00 kN/m
26. p = -2.04 kN/m
27. p = -1.02 kN/m
28. p = -1.50 kN/m
29. p = -1.14 kN/m
30. p = -0.23 kN/m
36. p = -1.23 kN/m
37. p = -0.47 kN/m
38. p = -1.50 kN/m
45. p = -2.28 kN/m
46. p = -0.99 kN/m
51. p = -2.04 kN/m
52. p = -3.00 kN/m
58. p = -0.45 kN/m
59. p = -0.63 kN/m
60. p = -1.98 kN/m
72. p = -0.93 kN/m
77. p = -0.77 kN/m
78. p = -1.29 kN/m
79. p = -1.53 kN/m
82. p = -2.58 kN/m
106. p = -0.32 kN/m
112. p = -0.84 kN/m
137. p = -0.62 kN/m
Sneg desno
Slika 5-9: Obteba s snegom na desni strani objekta
Opt. 6
Stran 41
1. p = 1.19 kN/m
2. p = 0.55 kN/m
6. p = 0.48 kN/m
7. p = 1.99 kN/m
10. p = 1.41 kN/m
11. p = 0.19 kN/m
17. p = 0.62 kN/m
18. p = 0.91 kN/m
19. p = -1.31 kN/m
23. p = 0.29 kN/m
24. p = 0.29 kN/m
25. p = 0.32 kN/m
32. p = -0.81 kN/m
33. p = -0.96 kN/m
34. p = -1.01 kN/m
35. p = -0.77 kN/m
42. p = -0.69 kN/m
43. p = -1.36 kN/m
44. p = -1.26 kN/m
47. p = -0.95 kN/m
48. p = -0.43 kN/m
49. p = -0.88 kN/m
50. p = -0.53 kN/m
54. p = -0.68 kN/m
55. p = -0.70 kN/m
56. p = -0.87 kN/m
57. p = -0.87 kN/m
61. p = -0.49 kN/m
62. p = -0.50 kN/m
Veter v smerni slemena
Slika 5-10: Veter v smeri slemena

Opt. 7
Veter pravokotno na sleme (srki)
Slika 5-11: Veter pravokotno na smer slemena - srki
2. p = 0.55 kN/m
6. p = 0.48 kN/m
17. p = 0.62 kN/m
18. p = 0.91 kN/m
37. p = -0.47 kN/m
48. p = -0.43 kN/m
64. p = -0.55 kN/m
68. p = -0.34 kN/m
77. p = -0.77 kN/m
81. p = -0.18 kN/m
85. p = -0.35 kN/m
87. p = -0.69 kN/m
94. p = -0.43 kN/m
95. p = -0.41 kN/m
103. p = -0.43 kN/m
132. p = 0.37 kN/m
133. p = 0.09 kN/m
137. p = -0.62 kN/m
145. p = 1.04 kN/m
163. p = 0.56 kN/m
166. p = -0.51 kN/m
175. p = 0.19 kN/m
176. p = 0.21 kN/m
177. p = 0.18 kN/m
178. p = 1.24 kN/m
179. p = 0.60 kN/m
180. p = 1.12 kN/m
181. p = 0.31 kN/m
182. p = 0.97 kN/m
Stran 42
Opt. 8
30. p = -0.23 kN/m
37. p = -0.47 kN/m
48. p = -0.43 kN/m
58. p = -0.45 kN/m
61. p = -0.49 kN/m
62. p = -0.50 kN/m
64. p = -0.55 kN/m
68. p = -0.34 kN/m
70. p = -0.38 kN/m
71. p = -0.22 kN/m
77. p = -0.77 kN/m
80. p = -0.21 kN/m
85. p = -0.35 kN/m
95. p = -0.41 kN/m
102. p = -0.05 kN/m
103. p = -0.43 kN/m
111. p = -1.11 kN/m
137. p = -0.62 kN/m
166. p = -0.51 kN/m
189. p = -0.21 kN/m
263. p = -0.77 kN/m
267. p = -0.30 kN/m
279. p = -0.29 kN/m
281. p = -0.56 kN/m
282. p = -0.95 kN/m
283. p = -0.98 kN/m
284. p = -0.82 kN/m
285. p = -0.90 kN/m
286. p = -0.11 kN/m
Veter pravokotno na sleme (pritiski)
Slika 5-12: Veter pravokotno na smer slemena - pritisk

Opt. 9
13. p = -32.51 kN/m
14. p = -17.32 kN/m
15. p = -16.98 kN/m
16. p = -21.05 kN/m
31. p = -17.37 kN/m
93. p = -27.25 kN/m
99. p = -21.03 kN/m
136. p = -5.00 kN/m
Obteba sled stopnic in dvigala
Slika 5-13: Obteba stopnic in dvigala
Opt. 10
Stran 43
Povrsinsko opterecenje
1. p = -40.00 kN/m2
4. p = -40.00 kN/m2
Obteba na pete tokovnih temeljev
Slika 5-14: Obteba na pete temeljev
Kombinacije
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Stalna (g)
Koristna obteba etae
sneg po celem
sneg levo
sneg desno
veter v smeri slemena
veter pravokotno na sleme (srki)
veter pravokotno na sleme (pritiski)
Obteba stopnic in dvigala
Obteba na pete tokovnih temeljev
11
Komb.: MSN - OP1 (1.35xI+1.5xIII+0.9xVIII)
12
Komb.: MSN - OP2 (1.35xI+0.75xIII+1.5xVIII)
13
Komb.: MSN - OP3 (1.35xI+1.5xII+0.75xIII+0.9xVI+1.5xIX+1.5xX)
14
15
16
Komb.: MSN - OP6 (1.35xI+1.05xII+0.75xIV+1.5xVIII+1.05xIX+1.05xX)
17
Komb.: MSN - OP7 (1.35xI+1.05xII+1.5xIV+0.9xVIII+1.05xIX+1.05xX)
Stran 44
18
Komb.: MSN - OP8 (1.35xI+1.5xIV+0.9xVIII)
19
Komb.: MSU - OP1 (mas) (I+II+IX+X)
20
Komb.: MSU - OP2 (les) (I+II+0.5xIII+IX+X)
21
Komb.: MSU - OP3 (les) (I+III+0.6xVIII)
22
Komb.: MSU - OP4 (les) (I+0.5xIII+VIII)
23
Komb.: MSU - OP5 (les) (I+IV+0.6xVIII)
5.2
Streni leseni nosilec

Mejno stanje nosilnosti (MSN)
Opt. 17: MSN - OP7
32.87
24.84
Maksimalni moment strenega nosilca

Mmax=-128,16kNm
Slika 5-15: Maksimalni moment strenega nosilca
-12 8.1
35.33
-13.42
b/d=50/90
b/d=50/50
0.8 1
2
1
25.55
b/d=50/90
-2.94
-44.66
1
-73.87
~I 90/106.5
b/d=50/50
682.48
b/d=50/50
45.81
b/d=50/50
-47.50
1
~I 90/106.5
-0.16
3
b/d=50/50
1 53.25
67.88
9.42 ~I 65/106.5
-24.43
-35.32 1
1
b/d=50/50
-14.64
0.5 8
b /d=
18 /5
6
1843.64
b/d=30/18
.7
-10 5
68. 06
1
6
18 /5
b/d =
106 .6
4
-0.19
Stran 45
M3
u2
-30.61
-55.32
-11.02
T2
69.59
-57.74
106.64
0.81
2.94
N1
-128.16
Opt. 17: MSN - OP7
Notranje statine koliine za streni nosilec (MSN)

N1 [kN], T2 [kN], M3 [kNm], u2 [m/1000]
Slika 5-16: Notranje statine koliine strenega nosilca za MSN
Mejno stanje uporabnosti (MSU)
M3
u2
Maksimalna deformacija strenega nosilca (MSU)

N1 [kN], T2 [kN], M3 [kNm], u2 [m/1000]
-18.51
-38.99
-7.93
T2
48.16
-40.04
75.65
0.53
2.12
N1
-85.01
Opt. 23: MSU - OP5 (les)
Slika 5-17: Notranje statine koliine strenega nosilca za MSU
Stran 46
M3
u2
Maksimalna deformacija strenega nosilca zaradi lastne tee

N1 [kN], T2 [kN], M3 [kNm], u2 [m/1000]
-11.31
-16.65
-5.89
T2
22.17
-15.69
31.24
0.25
1.59
N1
-42.43
Opt. 1: Stalna (g)
Slika 5-18: NSK strenega nosilca za obremenitev s stalno teo
M3
u2
Maksimalna deformacija strenega nosilca zaradi snega

N1 [kN], T2 [kN], M3 [kNm], u2 [m/1000]
-5.95
-20.67
-1.92
T2
24.74
-18.92
40.76
0.27
0.53
N1
-43.24
Opt. 4: sneg levo
Slika 5-19: NSK strenega nosilca za obremenitev s snegom - levo
Stran 47
Opt. 8: veter pravokotno na sleme (pritiski)

M3
-9.06
7.31
-0.16
N1
u2
Maksimalna deformacija strenega nosilca zaradi vetra

N1 [kN], T2 [kN], M3 [kNm], u2 [m/1000]
-2.11
-2.78
-0.21
2.08
T2
Slika 5-20: NSK strenega nosilca za obremenitev z vetrom pravokotno na sleme - pritisk
Stran 48
5.3
Montani AB steber s kratko konzolo
1.20
1.08
Opt. 13: MSN - OP3
-58.97
-122.94
-8.34
2
3.38
1
-0.85
5.23
-240.65
b/d=50/90
1
~I 90/106.5
b/d=50/50
-1.43
b/d=50/50
-1.07
b/d=50/50
2
1
~I 90/106.5
-0.05 0.08
-22.1
4
10.13
b/d=50/50
2.56
1
14.17
b/d=50/50
4.57
-75.31
1
~I 65/106.5
3
3
b/d=50/50
3
3
-22.0
b/d=
18 /5
6
b/d=30/18
2.53
6
18 /5
b/d =
-626.15
1
-1389.17
-1069.05
b/d=50/90
Maksimalna osna sila v stranskem stebru, ki je predmet obdelave

N1= -1069.05 kN
Slika 5-21: Maksimalna osna sila stebra

Opt. 13: MSN - OP3
N1
T2
T3
M2
-71.47
-15.05
-1069.05
30.19
Notranje statine koliine stebra

N1=1069,05 [kN], T2 [kN], T3=23,88 [kN], M2=-71,47 [kNm]
Slika 5-22: NSK stebra
73.17
Stran 49
Ekscentrina obremenitev nosilca na steber
Tackasto opterecenje
1. P = -874.21 kN
Slika 5-23: Ekscentrina obremenitev stebra

Ekscentrina obremenitev nosilca na steber
b/d=50/50
b/d=50/50
-174.84
Dodatni moment zaradi ekscentrinega naleganja nosilca na steber

M= -174.84 kNm
Slika 5-24: Dodatni moment zaradi ekscentrinosti
Stran 50
5.4
Montani AB nosilec
Opt. 13: MSN - OP3
-80.6
7
38.60
b/d=50/90
69.82
45.93
43.48
33.68
1
2
2
-34.99
b/d=50/90
Maksimalni upogibni moment obravanvanega nosilca

Mmax= 2065.52 kNm
Slika 5-25: Maksimalni moment nosilca

48.49
Opt. 13: MSN - OP3

M1
874.21
-8.34
-0.05
0.08
0.13
N1
M3
Notranje statine koliine nosilca

N1 [kN], T2 [kN], M1 [kNm], M3 [kNm]
Slika 5-26: NSK nosilca za MSN
2065.52
-708.01
-20.54
411.48
T2
13.92
-34.56
2065.52
~I 90/106.5
b/d=50/50
761.62
b/d=50/50
-67.85
b/d=50/50
2
1
~I 90/106.5
b/d=50/50
0.54
b/d=50/50
b/d=30/18
1
43.56
1
-21.66
b /d=
18 /5
6
-20.54
1
66.12
~I 65/106.5
-53.78
78.54
0.43
b/d=50/50
3
3
0
56.8
6
18 /5
b/d =
7
-72.1
54.0
5
-1.37
1
Stran 51

Opt. 19: MSU - OP1 (mas)
M3
619.64
u2
-3.10
-491.36
459.16
T2
1455.08
-3.32
-22.93
N1
Notranje statine koliine obravnavanega nosilca za mejno stanje uporabnosti

N1 [kN], T2 [kN], M1 [kNm], M3 [kNm]
Slika 5-27: NSK nosilca za MSU
Stran 52
5.5
Temeljna aa
Opt. 13: MSN - OP3

187.04
18 7.0 4
b/d=50/90
b/d=50/90
15 4
.2 2
17 3.9
173.91
167.3 5
21 9
.8 6
.6 0
19 3
b/d=50/90
3
16 0
.7 8
15
4.2
2
3
21 3.3
b/d=50/90
187.0 4
16 7.35
14 7.6
5
12 7.9
Maksimalna napetos na tla pod obravnavanim tokovnim temeljem
6
max ,tla= 187.04 kN/m2
96
7.
12
09
1.
14
b/d=50/90
12 1
.3 9
b/d=50/90
14 7.6
5
2
b/d=50/90
16 0.7 8
13 4
.5
232.87
3
167.35
b/d=50/90
b/d=50/90
21
3.3
0
232.98
6
9.8
21
1
b/d=50/90
b/d=50/90
17
3.
91
7
18 0.4
1
b/d=50/90
14
7.
65
.4 7
18 0
1
b/d=50/90
.2 2
15 4
b/d=50/90
12
101.71 7.9
6
10
8.
26
b/d=50/90
b/d=50/90
1713.9
b/d=50/90
13 4
.5 2
18 0.47
b/d=50/90
b/d=50/90
17 3.9
2
4.5
13
5
7.6
14
8
16 0.7
1
b/d=50/90
14 1.0 9
Slika 5-28: Maksimalne napetosti na tla

Opt. 13: MSN - OP3
N1
T2
T3
M2
M3
-71.47 -34.56
-15.05
-1069.05
30.19
73.17
45.93
Obremenitve iz stebra na temeljno ao brez upotevanja dodatnega momenta zaradi

ekscentrinega naleganja nosilca na steber.
N1 [kN], T2 [kN], T3 [kN], M1 [kNm], M2 [kNm], M3 [kNm]
Slika 5-29: Obremenitve na temeljno ao
Stran 53
Horizontalna armatura
Opt. 1
1. p = 230.20 kN/m
Slika 5-30: Obteba za doloitev NSK venca temeljne ae

-1.58
Opt. 1:
9.35
b/d=22.5/25
-9.35
1.58
b/d=22.5/25
9.35
b/d=22.5/25
9.35
b/d=22.5/25
1.58
Maksimalni moment
M3= -13.96 kNm
Slika 5-31: Maksimalni moment za doloitev horizontalne armature
-13.96
Stran 54
Opt. 1:
b/d=22.5/25
103.59
b/d=22.5/25
b/d=22.5/25
Pripadajoa osna sila

N1 = 12,15 kN
b/d=22.5/25
Slika 5-32: Pripadajoa osna sila
12.15
Stran 55
DIMENZIONIRANJE IZBRANIH AB MONTANIH

ELEMENTOV
6.1
Dodatna pravila za montane betonske elemente in konstrukcije
Povzetek iz SIST EN 1992-1-1, pog.10.

6.1.1
Splono
Pravila v tem poglavju veljajo za stavbe, ki so delno ali v celoti izdelane iz montanih
betonskih elementov, in dopolnjujejo pravila iz drugih poglavij. Dodatne vsebine, ki se
nanaajo na detajliranje proizvodov in montao, se obravnavajo v posebnih standardih za
proizvode.
6.1.2
Posebni izrazi, ki se uporabljajo v tem poglavju
Montani element: Element, izdelan v tovarni ali na mestu, ki ni njegovo konno mesto, v
okolju, ki je zaiteno pred neugodnimi vremenskimi pogoji.
Montani proizvod: Montani element, izdelan v skladu s posebnim standardom CEM.

Sestavljen element: Element, ki je delno montaen, delno pa betoniran na mestu s
povezovalno armaturo ali brez nje.
Rebrasti strop in strop s polnili: sestoji iz montanih reber (ali nosilcev), pri katerih so
vmesni prostori zapolnjeni z bloki, votlimi ponvami iz gane gline ali drugimi vrstami
stalnih opaev, z na mestu dobetonirano plastjo ali brez nje.
Diafragma: Ravninski element, izpostavljen silam v ravnini. Sestoji lahko iz ve med

seboj povezanih montanih elementov.
Vez: v povezavi z montanimi konstrukcijami je vez neprekinjen natezni element, ki se

namesti v stropu, steni ali stebru.
Izoliran montani element: Element, pri katerem v primeru poruitve ni mogo drugaen
prenos obtebe.
Stran 56
Predhodno stanje pri montani gradnji betonskih konstrukcij vsebuje:
6.1.3
razopaevanje,
prevoz v skladie,
skladienje (pogoji podpiranja in obtebe),
transport na gradbie,
postavljanje (dvigovanje),
vgradnjo (povezovanje).
Osnove projektiranja, temeljne zahteve
Pri projektiranju in detajliranju montanih betonskih elementov in konstrukcij je treba

posebej upotevati naslednje:
-
predhodna stanja,
leia, zaasna in stalna,
povezovanje in stike med elementi.
Kadar je to ustrezno, je treba v prihodnjih stanjih upotevati tudi dinamine uinke. Kadar
se ne izvede natanneja analiza, se lahko statini uinki pomnoijo z ustreznim faktorjem
(glej tudi standarde za proizvode za posamezne vrste montanih proizvodov).
Ker je potrebno, je treba zaradi laje montae, nadzora in zamenjave izvesti posebne
mehanske naprave.
6.2
6.2.1
Stran 57
Dimenzioniranje strenega lesenega nosilca

Zasnova
Dimenzioniral bom streni leseni nosilec v osi C, iz kombiniranega lepljenega lamelnega

lesa kvalitete GL24c prereza 18/56cm. Notranje statine koliine so prikazane v poglavju
5.2.
Slika 6-1: Streni lesen nosilec
6.2.2
Materialne karakteristike
Uporabim les:
GL 24c
f m , g ,k = 2,4kN / cm 2
upogibna trdnost
f t ,0, g ,k = 1,4kN / cm 2
natezna trdnost vzporedno z vlakni
f t ,90, g ,k = 0,035kN / cm 2
natezna trdnost pravokotno na vlakna
f c , 0, g ,k = 2,1kN / cm 2
tlana trdnost vzporedno z vlakni
f c ,90, g ,k = 0,24kN / cm 2
tlana trdnost pravokotno na vlakna
Stran 58
f v , g ,k = 0,22kN / cm 2
strina trdnost
E0.05 = 940kN / cm 2
5% modul elastinosti vzporedno z vlakni
g ,k = 350kg / m 3
karakteristina gostota
6.2.3
Obremenitve
Notranje statine koliine za MSN podane v poglavju 5.2:

Maksimalni moment:
M max = 128,16kNm
Pripadajoa prena sila:
V prip = 69,59kN
Pripadajoa osna sila:
N prip = 57,74kN
6.2.4
Vztrajnostni in odpornostni momenti prenega prereza:

Vztrajnostni moment okoli moneje y-y osi:
b h 3 18 56 3
Iy =
=
= 263424cm 4
12
12
(4.1)
Vztrajnostni moment okoli ibkeje z-z osi:

b 3 h 183 56
Iz =
=
= 27216cm 4
12
12
(4.2)
Odpornostni moment okoli y-y osi:

Wy =
b h 2 18 56 2
=
= 9408cm 3
6
6
(4.3)
Odpornostni moment okoli z-z osi:

Wz =
b 2 h 18 2 56
=
= 3024cm3
6
6
Slika 6-2: Prerez nosilca
(4.4)
Stran 59
6.2.4.1 Kontrola napetosti strenega nosilca

6.2.4.1.1 Upogib
Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.1.6
Pogoj 1.:
m , y ,d
f m , y ,d
+ km
m , z ,d
f m , z ,d
(4.5)
(4.6)
Pogoj 2.:
km
m , y ,d
f m , y ,d
m , z ,d
f m , z ,d
Projektna upogibna napetost glede na glavne osi:
m , y ,d =
M y ,d
Wy
128,16 100
= 1,36kN / cm 2
9408
(4.7)
m , z ,d = 0
Projektna upogibna trdnost:
f m, y ,d = k mod
f m , g ,k
= 0,9
2,4
= 1,728kN / cm 2
1,25
k mod = 0,9
prevzeto po SIST EN 1995-1-1. preg.: 3.1
m = 1,25
prevzeto po SIST EN 1995-1-1. preg.: 2.3
k m = 0,7 ...
prevzeto po SIST EN 1995-1-1. pog.: 6.1.6.(2)
Pogoj 1.:
1,36
+ 0,7 0 = 0,78 1
1,728
78% izkorienost
55% izkorienost
Pogoj 2.:
0,7
1,36
+ 0 = 0,55 1
1,728
(4.8)
Stran 60
6.2.4.1.2 Tlak vzporedno z vlakni

Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.1.4
Pogoj:
c , 0 ,d f c , 0 , d
(4.9)
Projektna tlana napetost v smeri vlaken:
c , 0 ,d =
N 57,74
=
= 0,057 kN / cm 2
A 18 56
(4.10)
Projektna tlana trdnost v smeri vlaken:

f c , 0,d = k mod
f c , 0 , g ,k
= 0,9
2,1
= 1,512kN / cm 2
1,25
(4.11)
c ,0,d f c , 0,d 0,057kN / cm 2 1,512kN / cm 2

Pogoj je izpolnjen!!
6.2.4.1.3 Strig
Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.1.7
Pogoj:
d f v ,d
(4.12)
Projektna strina napetost:
d = 1,5
Vd
69,59
= 1,5
= 0,103kN / cm 2
A
18 56
(4.13)
Projektna strina trdnost:
f v ,d = k mod
f v ,k
= 0,9
0,22
= 0,158kN / cm 2
1,25
d f v ,d 0,103kN / cm 2 0,158kN / cm2

Pogoj je izpolnjen!!
(4.14)
Stran 61
6.2.4.1.4 Kombinacija upogiba in tlaka

Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.2.4
Pogoj1.:
c , 0 ,d
f
c , 0,d
m , y ,d
+
+ k m m , z ,d 1
f m , y ,d
f m , z ,d
(4.15)
Pogoj 2.:
c , 0 ,d
f
c , 0 ,d
+ k m m , y ,d + m , z ,d 1
f m , y ,d
f m , z ,d
(4.16)
Pogoj 1.:
2
1,36
0,057
+ 0 = 0,79 1 79% izkorienost!
+
1,512 1,728
Pogoj 2.:
2
1,36
0,057
+ 0 = 0,55 1 55% izkorienost!
+ 0,7
1,728
1,512
6.2.4.1.5 Kontrola stabilnosti

Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.3.2
Tlano in upogibno obremenjen streni nosilec:
Kontrola stabilnosti okoli y-y osi

Pogoj:
c , 0 ,d
k c , y f c , 0 ,d
m , y ,d
f m , y ,d
+ km
m , z ,d
f m , z ,d
(4.17)
Stran 62
Relativna vitkost:
rel , y =
f c , 0 ,k
(4.18)
E0, 05
Vitkost glede na upogib okoli y-y osi:
y =
Lu 1000
=
= 62,39
i y 16,17
Iy
iy =
(4.19)
263424
= 16,17cm
18 56
(4.20)
Lu
uklonska dolina okoli y-y osi, ki je enaka celotni dolini nosilca.
iy
vztrajnostni polmer okoli y-y osi
rel , y =
62,39
2,1
= 0,938
940
Ker je relativna vitkost veja od 0,3, morajo napetosti zadostiti naslednjim izrazom:
kc, y =
1
2
k y + k y rel , y
k y = 0,5 1 + c (rel , y 0,3) + rel , y
(4.21)
(4.22)
za lepljen lamelni les 0,1
k y = 0,5 1 + 0,1(0,938 0,3) + 0,9382 = 0,972

kc, y =
1
0,972 + 0,972 2 0,9382
= 0,815
Pogoj:
0,057
1,36
+
+ 0 = 0,83 1
0,815 1,512 1,728
83% izkorienost!
Stran 63
Kontrola stabilnosti okoli z-z osi

Nosilec je v smeri osi z-z pridran z vmesnimi nosilci - glej sliko (6-3). Tako uklonska
dolina ni ve celotna dolina nosilca, ampak je dolina med vmesnimi nosilci.
Slika 6-3: Vmesni nosilci

Pogoj:
c , 0 ,d
k c , z f c , 0 ,d
+ km
m , y ,d
f m , y ,d
m , z ,d
f m , z ,d
(4.23)
Relativna vitkost:
rel , z =
f c , 0 ,k
E0,05
(4.24)
Vitkost glede na upogib okoli z-z osi:
z =
iz =
Lu 260
=
= 50,09
i z 5,19
Iz
27216
=
= 5,19cm
A
18 56
Lu
uklonska dolina okoli z-z osi, ki je enaka razdalji med vmesnimi nosilci.
iz
vztrajnostni polmer okoli z-z osi
rel , z =
50,09
2,1
= 0,753
940
(4.25)
(4.26)
Stran 64
Ker je relativna vitkost veja od 0,3 morajo napetosti zadostiti naslednjim izrazom:
kc, z =
1
2
k z + k z rel , z
(4.27)
k z = 0,5 1 + c (rel , z 0,3) + rel , z
(4.28)
k z = 0,5 1 + 0,1(0,753 0,3) + 0,7532 = 0,806

kc, z =
1
0,806 + 0,806 2 0,7532
= 0,9145
Pogoj:
0,057
1,36
+ 0,7
+ 0 = 0,60 1 60% izkorienost!
0,9145 1,512
1,728
6.2.4.1.6 Uklonsko zavarovanje tlaenega pasu

Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.3.3
Relativna upogibna vitkost:
rel ,m =
m ,crit
f m ,k
(4.29)
m ,crit
kritina upogibna napetost, izraunana glede na kritino teorijo stabilnosti, z

uporabo 5- odstotnih kvantil togostnih vrednosti.
Vrednost kritine upogibne napetosti se izrauna kot:
m,crit =
M y ,crit
Wy
E0,05 I z G0,05 I tor

lef W y
Kjer so:
E0, 05
5 - odstotna kvantila vrednost modula elastinosti vzporedno z vlakni
(4.30)
Stran 65
G0,05
5 - odstotna kvantila vrednost strinega modula vzporedno z vlakni
Iz
vztrajnostni moment okoli ipke z-z osi
I tor
torzijski vztrajnostni moment
lef
efektivna dolina nosilca, odvisna od naina podpiranja in razporeditve

obtebe
Wy
odpornostni moment okoli mone y-y osi
Povzetek iz zapiskov predavanj o trdnost dr. Ivana pacapana [13]

3
I tor = k1 (2a ) (2b )

k1
(4.31)
torzijska konstanta
b/a
Linearna interpolacija za vrednost 3,11:

3,11 3
(0,281 0,263) = 0,265
43
3
I tor = 0,265 (18cm ) (56cm ) = 86540,3cm 4
m,crit =
940 27216 59 86540,3

0,9 1000 9408
= 4,240
1,2 0,166 0,219

1,5 0,196 0,213
2,0 0,229 0,246
2,5 0,249 0,258
3
0,263 0,267
0,281 0,282
0,291 0,291
10
0,312 0,312
rel ,m =
2,4
= 0,752
4,24
k crit = 1,56 0,75rel ,m
k2
1,0 0,141 0,208
b / a = 28 / 9 = 3,11cm
k1,(3,11) = 0,263 +
k1
za 0,75 < rel ,m 1,4
k crit = 1,56 0,75 0,752 = 0,996
1/3
1/3
Stran 66
Kombinacija upogib in tlak

Pogoj:
m ,d
k f
crit m,d
kc, z =
c ,d
+
1
k f
c
,
z
c
,
0
,
d
(4.32)
1
2
k z + k z rel , z
Relativna vitkost:
rel , z =
f c , 0,k
E0,05
Vitkost glede na upogib okoli z-z osi:
z =
Lu 1000
=
= 192,68
iz
5,19
iz =
Iz
27216
=
= 5,19cm
A
18 56
Lu
uklonska dolina okoli z-z osi brez vmesnih nosilcev.
iz
vztrajnostni polmer okoli z-z osi
rel , z =
192,68
2,1
= 2,90
940
k z = 0,5 1 + c (rel , z 0,3) + rel , z
k z = 0,5 1 + 0,1(2,90 0,3) + 2,90 2 = 4,835

kc, z =
1
4,835 + 4,835 2 2,90 2
= 0,1148
Stran 67
Pogoj:
2
1,36
0,057
= 0,95 1
+
0,996 1,728 0,115 1,512
95% izkorienost
Do bone zvrnitve ne pride tudi brez vmesnih nosilcev!
6.2.5
6.2.5.1 Kontrola deformacij

Po SIST EN 1995-1-1: pog.: 2.2.3
Konna dopustna deformacija

W fin ,dop =
L
1000
=
= 5cm
200 200
Maksimalna deformacija kombinacije MSU OP5 (les)
Winst ,max = 1,85cm
prevzeto iz statike (Glej poglavje 5.2!)
Trenutna deformacija zaradi snega:
Winst ,s = 0,59cm
Trenutna deformacija zaradi lastne tee
Winst , g = 1,13cm
(4.33)
Trenutna deformacija zaradi vetra:
Winst ,w = 0,21cm
Konne deformacije
(4.34)
W fin = W fin ,G + W fin ,Q1 + W fin ,Qi

W fin ,G = Winst , g (1 + k def )
za stalni vpliv, G
(4.35)
W fin ,Q ,1 = Winst ,Q ,1 (1 + 2,i k def )
za prevladujoi spremenljivi vpliv, Q1
(4.36)
Stran 68
W fin ,Q ,i = Winst ,Q ,i ( 0,i + 2,i k def ) za spremljajoe spremenljivi vpliv, Qi (i > 1)

k def
deformacijski koeficient
2,1 , 2,i
faktor za navidezno stalno vrednost spremenljivih vplivov
0,i
faktor za kombinacije vrednosti spremenljivih vplivov
(4.37)
W fin ,G = Winst , g (1 + k def ) = 1,13 (1 + 0,6) = 1,81cm

W fin ,Q = Winst ,s (1 + 2,i k def ) = 0,59 (1 + 0 0,6 ) = 0,59cm
W fin ,Q1 = Winst ,w ( 0,i + 2,i k def ) = 0,21 (0,6 + 0 0,6 ) = 0,126cm
W fin = 1,81 + 0,59 + 0,126 = 2,526cm
Pogoj:
W fin W fin ,dop 2,5cm 5cm
Pogoj je izpolnjen nosilec, po mejnem stanju uporabnosti ustreza!!
(4.38)
6.3
6.3.1
Stran 69
Dimenzioniranje stebra s kratko konzolo

Zasnova
Dimenzioniral bom montani armirano betonski pravokotni steber s kratko konzolo v osi
C1, dimenzij 50/50cm, iz armiranega betona kvalitete C 35/45 in armature kvalitete S 500.
Notranje statine koliine prikazane v poglavju 5.3.
Slika 6-4: Naleganje nosilca na steber
Slika 6-5: Naleganje lepljenega nosilca na steber
Stran 70
Prerez:
Slika 6-6: Prerez stebra

6.3.2
Beton: C 35/45
f ck = 35MPa
c = 1,5
f cd = cc
f ck
= 1,0
3,5
kN
= 2,33 2
1,5
cm
Ecm = 34GPa = 3400
(4.39)
kN
cm 2
Armatura: S500 (RA 500/560)

f yk = 500 MPa
f yd =
f yk
50
kN
= 43,47 2
1,15
cm
Es = 200GPa = 20000
6.3.3
(4.40)
kN
cm 2
Obremenitve
Notranje statine koliine so podane v poglavju 5.3.

Maksimalna osna sila:
Nmax= -1069,05 kN
Momenti zaradi zunanjih obremenitev na konstrukcijo in moment zaradi ekscentrinega
naleganja nosilca na steber:
Mprip.= -71,47+(-174,84) = - 246,31 kNm
Stran 71

Vprip.= 23,88 kN
6.3.4
Dimenzioniranje
Doloitev krovnega sloja betona c

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 4.0
Projektna ivljenjska doba: 50let - kategorija 4
Razred izpostavljenosti: XC1
C nom = C min + C
C min
C min .b
= max C min, dur + C dur ,st C dur ,add

10mm
Cdev = 5-10 mm
dodatek zaradi odstopanja (odvisno od nadzora)
Cmin,b = 25mm
najmanja debel. krov. sloja, (max. premer palice)
Cmin,dur = 15mm
najmanja debel. krov. sloja glede na pogoje okolja
Cdur, = 0
dodatni varnostni sloj
Cdur,st = 0
zmanjanje krov. sloja ob uporabi nerjaveega jekla
Cdur,add = 0
zmanjanje krov. sloja ob uporabi dodatne zaite
Cnom = Cmin + C = 25mm + 5mm = 30mm
6.3.4.1 Izraun vzdolne armature

Roga (obojestransko armiran prerez)
b / h = 50 / 50cm
nd =
Nd
1069,05
=
= 0,1835
f cd Ac
2,33 50 2
(4.40)
Stran 72
md =
Md
246,31 100
=
= 0,0845
f cd Ac h
2,33 50 2 50
k=
,
= 1,0
a c1
5
= =
= 0,1
d h 50
c1 = cnom + str +
vzd
2
(4.41)
= 3 + 1 + 1 = 5cm
Oditamo iz diagrama: r = 0,1
r =
f cd
0,1 2,33
=
= 0,00268
1 + k f y 1 + 1 43,47
(4.42)
As = 0,00268 50 2 = 6,70cm 2
2
As = k As = 1 3,35 = 6,70cm 2
Preveritev maksimalnega in minimalnega prereza armature
As min
0,15 N Ed 0,15 1069,05

=
= 3,7cm 2
f
43
,
47
=
yd
0,003 Ac = 0,003 50 50 = 7,5cm
(4.43)
As max = 0,04 Ac = 0,04 50 50 = 100cm 2 > Asdej

Izberem armaturo:
S 500 (RA 500/560)
(4.44)
812
As,dej = 9,05 cm2
6.3.4.2 Prena armatura
12 vzd = 12 1,2 = 14,4cm

S d ,max = min b h = 50cm
300mm = 30cm
Izberem stremena:
(4.45)
S 500 (RA 500/560)
6/14cm
Stran 73
6.3.4.3 Izraun uklonske doline
k i (1, 2 )

Ecm col
Lcol
Ecm beam
Lefk ,beam
(4.46)
= 0,5
50 4
12
433
k1 =
= 0,357
6,522 106
0,5
967
k 2 = lenek
Oditamo iz nomograma = 0,8
l0 = l = 0,8 433 = 346,4cm
Dovoljena vitkost
lim =
A=
20 A B C
n
(4.47)
1
1 + 0,2 eff
eff = ( ,t 0)
M 0 Eqp
(4.48)
M 0 Ed
t 0 = 28 dni
starost betona v asu obremenitve v dneh
RH = 50%
h0 =
2 Ac 2 50 50
=
= 250mm
u
4 50
( ,t ) = 2,7
0
oditam konni koeficient lezenja
Stran 74
eff = 2,7
A=
40,50
= 1,5
73,16
1
1
=
= 0,77
1 + 0,2 eff 1 + 0,2 1,5
B = 1 + 2
As f yd
Ac f cd
9,05 43,47
= 0,067
50 2 2,33
B = 1 + 2 0,067 = 1,065
C = 1,7 rm = 1,7 ( 1,02) = 2,72
M 01
73,16
=
= 1,02
M 02
71,47
rm =
n=
N Ed
1069,05
= 2
= 0,183
Ac f cd 50 2,33
lim =
20 A B C 20 0,77 1,065 2,72

=
= 104,283
n
0,183
dej =
Lu 346,4
=
= 24,0
i
14,43
i=
I
h4
h
50
=
=
=
= 14,43 A
2
Ac
12 h
2 3 2 3
Uinek teorije II. reda se zanemari, ker je:
dej = 24 < lim = 104,28
Stran 75
6.3.4.4 Potrebna armatura v konzoli stebra

. Radosavljevi Armirani beton 1: 15. Kratki elementi. [2]
Sila F se razdeli v smeri tlanih in nateznih trajektorij
sila na konzolo (enaka preni sili nosilca)
Fa
armatura za prevzem upogibnega momenta
Fak
armatura za zajemanje transverzalne sile
Slika 6-7: Razdelitev sile v smeri tlanih in nateznih trajektorij
Potrebna armatura za prevzem upogibnega momenta
Fa =
Fd a
874,21 20
=
= 8,82cm2
0,8 d f yd 0,8 57 43,47
Izberem armaturo:
S 500 (RA 500/560)
(4.49)
812
As,dej = 9,05 cm2
Potrebna armatura za prevzem transverzalne sile
Fak =
F
874,21
=
= 20,11cm2
f yd 2 cos 43,47 2 cos 45
Izberem armaturo:
S 500 (RA 500/560)
1016
(4.50)
As,dej = 20,11 cm2
Stran 76
6.3.5
Armaturni nart
6.3.5.1 Sidrne doline

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 8.4.3
lb,rgd =
sd
4 f bd
sd = f yd = 43,47kN / cm2
lb,rgd
osnovna ravna zahtevana sidrna dolina
premer sidrane armature
f bd = 2,25 1 2 f ctd
(4.52)
1=1,0
koeficient odvisen od pogojev sidranja
2=1,0
koeficient odvisen od premera palic
f ctd =
ct f ctk , 0, 05 1 0,22
=
= 0,146MPa
1,5
c
ct = 1,0
f bd = 2,25 1 1 0,146 = 0,328

lb,rgd = 33,13
Sidrna dolina
lb ,rgd ,12 = 40cm

lb ,rgd , 16 = 53cm
(4.53)
koeficient, ki upoteva uinke trajanja in neugodne uinke naina nanosa

obtebe na natezno trdnost
lb ,rgd ,10 = 33cm
(4.51)
kN
cm 2
Stran 77
Projektne sidrne doline
lbd = 1 2 3 4 5 lb ,rgd lb ,min
(4.54)
1 = 1,0 koeficient, ki upoteva vpliv oblike krivljenja palice pri zagotovljenem

zadostnem krovnem sloju betona
2 = 1 0,15(cd ) /
koeficient, ki upoteva vpliv najmanjega krovnega sloja

betona
2,10 = 1 0,15(3 1,0 ) / 1,0 = 0,7

2,12 = 1 0,15(3 1,2 ) / 1,2 = 0,775
2, 16 = 1 0,15(3 1,6 ) / 1,6 = 0,87
3 = 1 K = 1,0
= 0
koeficient, ki upoteva vpliv objekta s preno armaturo
4 = 0,7
koeficient, ki upoteva vpliv ene ali ve privarjenih palic vzdol

projektne sidrne doline
5 = 1 0,04 p = 1,0 p = 0
koeficient, ki upoteva uinke tlanih napetosti preno na

ravnino cepilne vzdol projektne sidrne doline
lb ,min
0,3lb ,rgd
= max 10
100mm
lbd , 10 = 1,0 0,7 1,0 0,7 1,0 33,0 = 16,17cm 10cm
lb ,min,10
0,3lb ,rgd = 0,3 33 = 10cm
= max 10 = 10 1,0 = 10cm
100mm
lbd , 12 = 1,0 0,775 1,0 0,7 1,0 40,0 = 21,7cm 12cm
(4.55)
Stran 78
lb ,min,12
0,3lb ,rgd = 0,3 40 = 12cm
= max 10 = 10 1,2 = 12cm
100mm
lbd , 16 = 1,0 0,87 1,0 0,7 1,0 53,0 = 32cm 16cm
lb ,min,16
0,3lb ,rgd = 0,3 53 = 16cm
= max 10 = 10 1,6 = 16cm
100mm
6.3.5.2 Prekrivanje (preklopi palic)
l0 = 1 2 3 5 6 lb,rgd l0,min
(4.56)
1 = 1,0
2,10 = 1 0,15(3 1,0 ) / 1,0 = 0,7
2,12 = 1 0,15(3 1,2 ) / 1,2 = 0,775
2, 16 = 1 0,15(3 1,6 ) / 1,6 = 0,87
3 = 1 K = 1,0
5 = 1,0
6 = 1,0
koeficient, ki upoteva dele s prekrivanjem stikovane armature glede na

celoten prerez armature
l0, 10 = 1,0 0,7 1,0 1,0 1,0 33,0 = 23,1 20cm
l0,min,10
0,3 6 lb ,rgd = 0,3 33 = 10cm
= max 15 = 15 1,0 = 15cm
200mm
l0, 12 = 1,0 0,775 1,0 1,0 1,0 40,0 = 31 20cm
l0,min,12
Stran 79
0,3 6 lb ,rgd = 0,3 40 = 12cm
= max 15 = 15 1,2 = 18cm
200mm
l0, 16 = 1,0 0,87 1,0 1,0 1,0 53,0 = 46 24cm
l0,min,16
0,3 6 lb ,rgd = 0,3 53,0 = 16cm
= max 15 = 15 1,6 = 24cm
200mm
6.3.5.3 Izvleek armature

Palice - specifikacija
ozn
oblika in mere
[cm]
lg
[m]
n
[kos]
lgn
[m]
12
2,54
20,32
12
3,26
16,30
10
*2,33
1x7
16,31
16
2,28
11,40
1,92
50
96,00
Steber s kratko konzolo
33
81
80
60
27
54
84
44
44
13
13
84
41
41
11
11
a
1.
a = 35 - 53 da = 3
11
11
15
90
11
15
18
11
90
44
44
44
44
Stran 80
ozn
oblika in mere
[cm]
lg
[m]
n
[kos]
lgn
[m]
743
12
7,43
22,29
748
12
7,48
14,96
754
12
7,54
22,62
12
*2,81
1x2
5,62
44
44
13
13
a
1.
a = 69, 54
Palice - izvleek
[mm]
lgn
[m]
Tea enote
[kg/m']
Tea
[kg]
S500
6
96,00
0,23
22,08
10
16,31
0,62
10,06
12
102,11
0,89
90,88
16
11,40
1,58
18,01
Skupaj:
141,03
6.4
Stran 81
Dimenzioniranje nosilca
6.4.1
Zasnova
Dimenzioniram montani nosilec v osi C, kateri nalega na kratko konzolo stebra v osi C1
in na steber v osi C2. Dimenzioniram iz betona C35/45 in armature S 500. Notranje
statine koliine prikazane v poglavju 5.4. Nosilec je doline 967 cm.
Slika 6-8: Naleganje montanega nosilca
Prerez:
Slika 6-9: Prerez nosilca
Stran 82
6.4.2
Beton: C 35/45
f ck = 35MPa
c = 1,5
f cd = cc
f ck
= 1,0
3,5
kN
= 2,33 2
1,5
cm
Ecm = 34GPa = 3400
(4.39)
kN
cm 2
Armatura: S 500 (RA 500/560)

f yk = 500 MPa
f yd =
f yk
50
kN
= 43,47 2
1,15
cm
E s = 200GPa = 20000
6.4.3
kN
cm 2
Obremenitve
Notranje statine koliine za MSN, podane v poglavju 5.4:

Maksimalni upogibni moment:
Mmax = 2065,52 kNm
Vmax = -708,01in 874,21 kN
Pripadajoa osna sila:
Nprip = -3,18 kN
Pripadajoi torzijski moment:
Mx = 48,49 kNm
(4.40)
6.4.4

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 4.0
C nom = C min + C
C min
C min .b

10mm
Cdev = 5-10 mm
Cmin,b = 28mm
Cmin,dur = 15mm
Cdur, = 0
Cdur,st = 0
Cdur,add = 0
C nom = C min + C = 28mm + 5mm = 33mm

Doloimo d:
d = h cnom str = 106,5 3,3 1 = 102,2cm
-
Izberemo: d = 102cm
str = 10mm predvidimo 10
Stran 83
Stran 84
6.4.4.1 Doloitev vzdolne armature

. Radosavljevi: armirani beton 1. [2]
kb =
d
=
Md
b f cd
-
s = 10
102
= 3,250
2065,52 100
90 2,33
Oditamo:
(4.57)
r = 10,026
c = c ,max [] = 0,53 3,5 = 1,855
As , potr = b d
f cd 10,026
2,33
=
90 102
= 49,33cm
f yd
100
43,47
(4.58)
As min =
0,26
f ctm
0,32
bt d = 0,26
90 102 = 15,27cm 2 < Asdej
f yk
50
(4.59)
0,0013 bt d = 0,0013 90 102 = 11,93cm 2 < Asdej
As max = 0,04 Ac = 0,04 (80 90 + 26,5 40 ) = 330,4cm 2 > Asdej

izberem:
S 500 (RA 500/560)
419 + 825
(4.60)
As,dej = 50,61cm2
6.4.4.2 Doloitev prene armature
Kontrola tlane diagonale

(4.61)
VEd VRd
VEd = 874,22kN
VRd ,max = cw bw z 1
f cd
2,33
= 1 90 91,8 0,516
= 4966,6kN
(cot + tan )
2
cw = 1 koeficient, ki upoteva stanje napetosti v tlaenem pasu

z = 0,9 d = 0,9 102 = 91,8cm
roica notranje dvojice
(4.62)
1 = = 0,6 1
Stran 85
f ck
= 0,51 redukcijski faktor tlane trdnosti strino razpokanega
250
betona
= 45; cot + tan = 2

VRd ,max = 1,0 30 40,95 0,54
naklonski kot tlane diagonale

1,64
2
VRd ,max = 4966,62kN > VEd = 874,22kN

Tlane razpore prenesejo obremenitev!
Izberemo stremena:
S 500 (RA 500/560)
10 mm,
Asl = 0,79 cm2
Doloimo minimalno in maksimalno razdaljo med stremeni
minimalna razdalja med stremeni
Asw,max f yd , w
bw s
1
cw 1 f cd
2
(4.63)
Asw,max = 4 A10 = 3,14cm 2
cw = 1,0
1 = = 0,6 1
smin
f ck
= 0,516
250
2 As ,max f ywd
bw cw 1 f cd
2 3,14 43,47
= 2,5cm
90 0,516 1 2,33
maksimalna razdalja med stremeni
sl ,max = 0,75 d (1 + cot ) = 0,75 102 (1 + 0 ) = 76,5cm

cot = 0
= 90
naklonski kot strine armature
(4.64)
Stran 86
po pogoju minimalnega armiranja
w,min =
Asw
4 As
3,14
sl ,max =
=
= 36,84cm
w,min bw 0,000947 90
s bw sin
(4.65)
w,min =
0,08 f ck 0,08 35
=
= 0,000947
f yk
500
(4.66)
izberemo manjo: sl ,max = 36,0cm
Kontrola natezne diagonale
CRd,c k 3 100 1 f ck + k1 cp bw d
VRd,c = max
( min + k1 cp ) bw d
cp =
Nd
kN
= 0 2 0,2 f cd
Ac
cm
C Rd ,c =
k =1+
1 =
0,18
= 0,12
200
200
= 1+
=1,443 2
d
1020
As ,l
11,34
=
= 0,00123 0,02
bw d 90 102
min = 0,035 k 3 f ck = 0,035 1,4433 35 = 0,359
0,121,443 3 100 0,00123 35 9001020= 258592N = 258,592kN

VRd,c = max
(0,359) 9001020= 329562N = 329,562kN
VRd ,c = 329,56kN < VEd = 874,22kN

Nosilnost betonskega dela ni zadovoljiva, potrebna je prena armatura!
(4.67)
VRd , s =
As , w
s
z f y , wd cot
Asw = 3,14cm 2 (410)

s pot =
Stran 87
nosilnost armature
= 45
(4.68)
cot = 1,0
Asw
3,14
z f ywd cot =
0,9 102 43,74 1 = 14,3cm
VRd ,s
874,21
Izberem: s = 14cm
VRd ,s =
3,14
0,9 102 43,47 1 = 895,022kN
14
VRd ,s = 895,022kN > VEd = 874,22kN
Izberem stremena:
S 500 (RA 500/560)
10/14cm
6.4.4.3 Doloitev torzijske armature

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 6.3.
Kontrola tlane diagonale v kombinaciji torzija in prena sila

Torzijski moment podan v poglavju 5.4.
TEd = M xd = 48,49kNm
Pogoj:
TEd
TRd ,max
VEd
1,0
VRd ,max
TRd ,max = 2 cw f cd Ak tef ,i sin cos
Stran 88
Uinkovita debelina stene:
Slika 6-10: Uinkovita debelina stene
t ef ,i =
2 Cnom + st + vzd
u
2
t ef ,i =
A
80 90 + 26,5 40
=
=
u 80 + 90 + 80 + 25 + 26,5 + 40 + 25 + 26,5
2,5
21,02cm 2 3,3 + 1 +
= 11,1cm
2
21
21
21
21
Ak = 90 2 80 2 + 26,5 40 = 4543cm 2
2
2
2
2
= 0,6 1
f ck
= 0,516
250
cw = 1,0
= 45
TRd ,max = 2 0,516 1 2,33 4543 21 0,707 0,707 = 114701,12kNcm 1147,01kNm
Stran 89
Pogoj:
48,49
874,22
+
= 0,22 1,0
1147,01 4966,62
Pogoj ustreza!!
Izraun nadomestne prene sile ki jo povzroa torzija (obremenitev natezne

diagonale)
VEd ,i = t ,i t ef ,i zi
t ,i tef ,i =
t ,i =
TEd
2 Ak
TEd
48,49 100
=
= 0,025kN / cm 2
2 Ak tef ,i 2 4543 21
21
VEd ,1 = 0,025 21 90 2 = 36,225kN

2
21
VEd ,1 = 0,025 21 80 2 = 30,975kN

2
Kontrola natezne diagonale brez strine armature
Pogoj:
TEd
V
+ Ed 1,0
TRd ,c VRd ,c
TRd ,c = 2 Ak t tef ,i
t = f ctd = ct
f ctk ,0, 05
= 1,0
2,2
= 1,47 MPa = 0,147kN / cm 2
1,5
TRd ,c = 2 4543 0,147 21 = 28048,5kNcm = 280,485kNm
Stran 90
Pogoj:
48,49
874,22
+
= 2,83 > 1,0
280,485 329,56
Pogoj ni izpolnjen potrebna je dodatna torzijska armatura!!
Doloitev armature za prevzem torzije (prena in vzdolna armatura)
Doloitev prene armature
VEd (max ) = 36,225kN

Izberem enaka stremena kot za prene sile
Izberemo stremena: S500 (RA 500/560)
s Mpotx =
Asw
VEd (max )
s Mpotx ,V =
z f ywd =
1
1
1
+ Mx
V
S pot S pot
10 mm
Asl = 0,79 cm2
0,79
0,9 102 43,74 = 87,6cm
36,225
1
1
1
+
14 87
= 12cm
Konstrukcijski pogoj:
s Mpotx ,V
< S max,V = 18,54cm
> S min,V = 1,3cm

= u 393
= 49cm
< =
8
8
< min (h b ) = 90cm
Izberem stremena:
S 500 (RA 500/560)
10/12cm
Asl =
Stran 91
Doloitev dodatne vzdolne armature za prevzem torzijskega momenta
TEd u k
cot
2 Ak f yd
u k = 80 10,5 + 90 10,5 + 80 10,5 + 25 10,5 + 26,5 10,5

+ 40 10,5 + 25 10,5 + 26,5 10,5 = 309cm
Asl =
48,49 100 309

1 = 3,79cm 2
2 4543 43,47
-
6.4.5
izberem:
S 500 (RA 500/560)
610
As,dej = 4,71cm2
6.4.5.1 Izraun razpok
Pogoj:
Wmax 0,3mm
Notranje statine koliine za MSU, podane v poglavju 5.4:
MMSU =1455,08 kNm
Direktni izraun razpok obravnavanega
Wk = S r ,max ( sm cm )
S r ,max = k 3 C + k1 k 2 k 4
eq =
irina razpoke
eg
p ,eff
najveja razdalja med razpokami
(4.69)
(4.70)
n112 + n222 4 1,9 2 + 8 2,5 2

=
= 2,33cm nadomestni prerez vzdolne armature
n11 + n22
4 1,9 + 8 2,5
k1 = 0,8
koeficient, s katerim se upotevajo pogoji sidranja z betonom sprijete

armature (RA omogoa dobro adhezijo)
Stran 92
k 2 = 0,5
koeficient, ki upoteva vpliv razporeditve deformacij po prerezu

(upogib)
k3 = 3,4
p ,eff =
k 4 = 0,425
As + 12 Ap
Ac ,eff
empirino privzeti konstanti
50,61cm 2 + 0
=
= 0,04998
1012,5cm 2
Ac ,eff = bw 2,5 (h d ) = 2,5 90 (106,5 102 ) = 1012,5cm 2
(4.71)
(4.72)
c = cnom + str = 2,5 + 1,0 = 3,5cm
S r ,max = 3,4 3,5 + 0,8 0,5 0,425
s kt
sm cm =
s =
p ,eff
(1 +
p ,eff )
0,6
Es
s
Es
M
1455,08kNm 100
kN
=
= 31,319 2
z As
cm
(0,9 102) 50,61
kt = 0,4
e =
f ct ,eff
2,33
= 19,82cm
0,04998
dolgotrajna obteba
Es 200GPa
=
= 5,88
Ec
34GPa
31,319 0,4
sm cm =
koeficient ekvivalence
0,32
(1 + 5,88 0,04998 )
31,319
0,04998
0 ,6
20000
20000
sm cm = 0,0014 0,00094
Wk = 19,82 0,0014 = 0,02775cm = 0,278mm Wmax = 0,3mm
irina razpoke ustreza!
(4.73)
Stran 93
6.4.5.2 Izraun povesov
Trenutni poves nosilca nerazpokanega prereza

Notranje statine koliine za MSU podane v poglavju 5.4:
M kvazi = 1455,08kNm
Vinit , 0 = 3,1mm
Yt =
Izraun teia simetrinega prereza
A1Y1 + A2Y2 80 90 40 + 26,5 40 93,25

=
= 46,84cm
A1 + A2
80 90 + 26,5 40
(4.74)
b1 h13
b h3
40 26,53
90 803
+ A1 x12 +
+ A x22 =
+ 40 26,5 46,412 +
+
12
12
12
12
90 80 6,84 2 = 6522009,789cm 4
Ic =
Vinit , 0 = 0,31cm
L
947
=
= 3,7cm
250 250
Trenutni poves nosilca razpokanega prereza
Doloitev lege nevtralne osi razpokanega prereza
Statini moment prereza:
Sy = 0
S y = A y t
e =
Es 200GPa
=
= 5,88
Ec
34GPa
c1 = c2 = cnom + str = 2,5 + 1,0 = 3,5cm
(4.75)
Stran 94
h
(x h1 ) + A zg (x c ) Asp (d x ) = 0
b1 h1 xII 1 + b (xII h1 ) II
s
E
II
1
s
E
II
2
2
26,5
(x 26,5) +
40 26,5 xII
+ 90 ( xII 26,5) II
2
2
4,52 5,88 (xII 3,5) 50,61 5,88 (102 xII ) = 0

xII = 31,37cm
2
b h3
h b (xII h1 )
x h1
+ b ( xII h1 ) II
I II = 1 1 + b1 h1 x II 1 +
+
12
2
12
E Assp (d xII )2 + Aszg (xII c1 )2
)
2
40 26,53
26,5 90 (31,37 26,5)
I II =
+ 40 26,5 31,37
+
+
12
2
12
31,37 26,5
2
2
90 (31,37 26,5)
+ 5,88 50,61 (102 31,37 ) + 4,52 (31,37 3,5)
2
4
I II = 1918027,59cm
Vinit , II = Vinit , 0
Ic
6522009,789
L
= 0,31
= 1,05cm
= 3,7cm
I II
1918027,59
250
(4.76)
Poves razpokanega prereza po postopku EC2

I eff = I II + (1 )I I
= 1 sr
s
efektivni vztrajnostni moment razpokanega prereza
sr
M
- nadomestimo z: cr
M
s
M
= 1 cr
M
= 0,5
dolgotrajna obteba
M cr = f ctm Wc = 0,32 139240 = 44556,9kNcm = 445,56kNm

Wc =
Ic
y natezni.rob
6522009,789
= 139240cm 3
46,84
(4.77)
Stran 95
445,56
M
= 1 cr = 1 0,5
= 0,953
M
1455,08
I eff = 0,953 1918027,59 + (1 0,953) 6522009,789 = 2134414,753cm 4
Vinit ,eff = Vinit , 0
Ic
6522009,789
L
= 0,31
= 0,947cm
= 3,7cm
I eff
2134414,753
250
Konni poves nosilca razpokanega prereza (lezenje)

Ec ,eff =
Ecm
1 + (, t 0 )
t 0 = 28dni
efektivni modul elastinosti
starost betona v asu obremenitve v dneh
RH = 50%
2 Ac
2 (80 90 + 26,5 40 )
=
u
80 + 90 + 80 + 25 + 26,5 + 40 + 25 + 26,5
h0 = 42,03cm = 420,3mm
h0 =
= 2,3
Ec ,eff =
oditamo konni kolinik lezenja
3400
kN
= 1030,5 2
1 + 2,3
cm
V fin ,eff = Vinit ,eff
Ecm
3400
L
= 0,947
= 3,3cm
= 3,7cm
Ec,eff
1030,5
250
Konni poves ustreza predpisani vrednosti!
(4.78)
Stran 96
6.4.6
Armaturni nart

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 8.4.3
lb,rgd =
sd
4 f bd
sd = f yd = 43,47kN / cm 2
lb,rgd
f bd = 2,25 1 2 f ctd
(4.52)
1=1,0
2=1,0
f ctd =
ct f ctk , 0, 05 1 0,22
=
= 0,146MPa
c
1,5
ct = 1,0
f bd = 2,25 1 1 0,146 = 0,328

lb,rgd = 33,13
Sidrna dolina
lb,rgd , 20 = 66cm
lb ,rgd , 25 = 83cm
(4.53)

lb ,rgd ,10 = 33cm
(4.51)
kN
cm 2
Stran 97
(4.54)
1 = 1,0 koeficient, ki upoteva vpliv oblike krivljenja palice pri zagotovljenem

2 = 1 0,15(cd ) /

betona
2,10 = 1 0,15(3 1,0 ) / 1,0 = 0,7

2, 20 = 1 0,15(3 2,0 ) / 2,0 = 0,925
2, 25 = 1 0,15(3 2,5) / 2,5 = 0,97
3 = 1 K = 1,0
= 0
4 = 0,7

5 = 1 0,04 p = 1,0 p = 0

lb ,min
0,3lb,rgd
= max 10
100mm
lbd , 10 = 1 0,7 1 0,7 1,0 33 = 16cm 10cm
lb,min,10
0,3lb,rgd = 0,3 33 = 10cm
= max 10 = 10 1,0 = 10cm
100mm
lbd , 20 = 1 0,925 1 0,7 1,0 66 = 42cm 20cm
lb,min, 20
0,3lb,rgd = 0,3 66 = 20cm
= max 10 = 10 2,0 = 20cm
100mm
(4.55)
Stran 98
lbd , 25 = 1 0,97 1 0,7 1,0 83 = 57cm 25cm
lb,min, 25
0,3lb,rgd = 0,3 83 = 25cm
= max 10 = 10 2,5 = 25cm

100mm
l0 = 1 2 3 5 6 lb,rgd l0,min
(4.56)
1 = 1,0
2,10 = 1 0,15(3 1,0 ) / 1,0 = 0,7
2, 20 = 1 0,15(3 2,0 ) / 2,0 = 0,925
2, 25 = 1 0,15(3 2,5) / 2,5 = 0,97
3 = 1 K = 1,0
5 = 1,0
6 = 1,0

l0, 10 = 1,0 0,7 1,0 1,0 1,0 33 = 23 20cm
l0,min,10
0,3 6 lb ,rgd = 0,3 33 = 10cm
= max 15 = 15 1,0 = 15cm
200mm
l0, 20 = 1,0 0,92 1,0 1,0 1,0 66 = 61 30cm
l0,min, 20
0,3 6 lb,rgd = 0,3 66 = 2cm
= max 15 = 15 2,0 = 30cm
200mm
l0, 25 = 1,0 0,97 1,0 1,0 1,0 83 = 80 37,5cm
l0,min, 25
Stran 99
0,3 6 lb,rgd = 0,3 83 = 25cm
= max 15 = 15 2,5 = 37,5cm
200mm
6.4.6.3 rta prekrivanja (raziritev ovojnice)
at =
z (cot cot )
2
at =
0,9d 0,9 102

= 45,9cm izberem: at = 46cm
=
2
2
(4.79)
6.4.6.4 Doloitev delea momenta za posamezne palice
M ni =
Ani
As , potr
Md
splona enaba za doloitev delea momenta
M 4 20 =
12,57
2065,526 = 526,326kNm
49,33
M 4 25 =
19,64
2065,526 = 822,35kNm
49,33
(4.80)
Stran 100

ozn
oblika in mere
[cm]
lg
[m]
n
[kos]
lgn
[m]
10
3,42
66
225,72
10
2,96
64
189,44
Nosilec
75
11
75
85
85
11
35
35
102
102
963
20
9,63
38,52
963
25
9,63
38,52
801
25
8,01
32,04
942
10
9,42
18,84
963
10
9,63
12
115,56
Palice - izvleek
[mm]
lgn
[m]
Tea enote
[kg/m']
Tea
[kg]
S500
10
549,56
0,65
356,66
20
38,52
2,45
94,37
25
70,56
3,95
278,78
Skupaj
729,82
6.5
Stran 101
Dimenzioniranje temeljne ae
6.5.1
Zasnova
Dimenzioniram temeljno ao pod obravnavanim stebrom v osi C1 iz betona C 25/30 in

armature S 500. Pri dimenzioniranju temelja sem upoteval dopustno napetost tal
dop = 0,20 MPa . Notranje statine koliine so prikazane v poglavju 4.5.
Slika 6-11: Temeljna aa

6.5.2
Beton: C 25/30
f ck = 25MPa
c = 1,5
f cd = cc
f ck
= 1,0
2,5
kN
= 1,67 2
1,5
cm
Ecm = 31GPa = 3100
(4.39)
kN
cm 2
Armatura: S 500 (RA 500/560)

f yk = 500 MPa
f yd =
f yk
50
kN
= 43,47 2
1,15
cm
E s = 200GPa = 20000
kN
cm 2
(4.40)
Stran 102
6.5.3
Obremenitve
Notranje statine koliine so podane v poglavju 5.5:

Osna sila:
Nd = 1069,05 kN
Momenti zaradi zunanjih obremenitev na konstrukcijo in moment zaradi ekscentrinega
naleganja nosilca na steber:
Md = 73,17 + (-174,84) = - 101,68 kNm
Vd = 30,19 kN
6.5.4
Dimenzioniranje
6.5.4.1 Doloitev armature v ai

Imamo gladke kontaktne povrine!
H d , zg =
Md 5
+ Vd
z
4
H d , sp =
Md 1
+ Vd
z
4
Roica z:
z=
2
2
t = 90 = 60,0cm
3
3
Slika 6-12: Strine sile v ai
(4.81)
Strine sile v ai:

H d , zg =
Md 5
101,68 100 5
+ Vd =
+ 30,19 = 207,204kN
z
4
60
4
H d ,sp =
Md 1
101,68 100 1
+ Vd =
+ 30,19 = 177,01kN
z
4
60
4
6.5.4.1.1 Vertikalna armatura
Slika 6-13: Potek vertikalne armature
ao raunamo kot konzolo:

Skupni moment, ki se nanaa na natezno armaturo:
M sd = M d + Vd t = 101,68 + 30,19 0,90 = 128,971kNm
Raunamo kot pravokotni prerez.
Stran 103
Stran 104
Statina viina:
d s = d + d1 +
d1
25
= 65 + 25 +
= 102,5cm
2
2
. Radosavljevi Armirani beton 1. [2]

kb =
d
102,5
=
= 8,24
Md
128,97 100
b f cd
50 1,67
-
Oditamo:
s = 10
(4.57)
r = 2,023
c = c ,max [] = 0,20 3,5 = 0,7
As , potr = b d
f cd 2,023
1,67
=
65 102,5
= 5,18cm 2
f yk
100
43,47
(4.58)
Preveritev maksimalnega in minimalnega prereza armature:
As min =
0,26
f ctm
0,26
bt d = 0,26
65 102,5 = 9,0cm 2
f yk
50
0,0013 bt d = 0,0013 65 102,5 = 5,66cm
(4.59)
As max = 0,04 Ac = 0,04 65 115 = 299cm 2
(4.60)
Merodajen je minimalni prerez armiranja!

As , potr1 =
-
9,0
= 4,5cm 2 za eno stran venca
2
izberem:
S 500 (RA 500/560)
610
As,dej = 4,71cm2
Slika 6-14: Razdelitev vertikalne armature
6.5.4.1.2 Horizontalna armatura
Statini sistem:
Slika 6-15: Statini sistem horizontalne armature
Stran 105
Stran 106
Obteba:
qd =
H d , zg
d
207,204
kN
= 230,22
0,9
m
Osrednja os:
a=d +2
d1
25
= 65 + 2
= 90cm
2
2
Podano v poglavju 4.5:

Md,max = 13,96 kN/m
Nd = 12,15 kN

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 4.0
C nom = C min + C
C min
C min .b

10mm
Cdev = 5-10 mm
Cmin,b = 25mm
Cmin,dur = 25mm
Cdur, = 0
Cdur,st = 0
Cdur,add = 0
C = Cnom +
Stran 107
12
= 36 = 4,0cm
2
d = d1 c = 25 4 = 21cm
Po Rogau:
k = 1,0
c 4,0
=
= 0,16 0,15
h 25
t 90
=
= 22,5cm
4 4
h =
M d ,max
13,96 100
md = A h f = 25 22,5 25 1,67 = 0,059
c
cd
R = 0,1
N
12
,
15
d
n =
=
= 0,0129
d Ac f cd 25 22,5 1,67
r =
f cd
0,1 1,67
=
= 0,0019
1 + k f yd 1 + 1 43,47
(4.40, 4.41)
(4.42)
As+, pot = r b h = 0,0019 25 22,5 = 1,07cm 2

As, pot = As , pot k = 1,07cm 2
Kontrola minimalnega in maksimalnega prereza armature
As min
0,26
25 21 = 0,81 < 1,07
43,48
=
0,0013 25 22,5 = 0,73 < 1,07
0,26
izberem:
S 500 (RA 500/560)
(4.59)
2 x 212
As,dej = 4,52cm2
Stran 108
6.5.4.1.3 Kontrola strinih napetosti

Maksimalna prena sil podana v poglavju 5.5.
Vsd = 30,19 kN
ds =102,5 cm .
statina viina
bw = 65 cm .
irina prereza
Kontrola natezne diagonale

C Rdc =
0,18
= 0,12
0,15
200
200
= 1+
= 1,44 < 2,0
d
1025
k =1+
1 =
Asl
9,42(6 210 )
=
= 0,001414
bw d
65 102,5
k1 = 0,15
min = 0,035 k 3 f ck = 0,302
CRd,c k 3 100 1 f ck + k1 cp bw d
VRd,c = max
( min + k1 cp ) bw d
(4.67)
0,12 1,44 3 100 0,001414 25 650 1205 = 206177,0 N = 206,177 kN

VRd ,c =
0,302 650 1205 = 201208 N = 201,2kN
Vsd VRd ,c 30,19kN 206,177 kN

Pogoj je izpolnjen, zato stremena samo konstrukcijsko izberemo v popolno enaki obliki kot
e obstojea horizontalna armatura.
Stran 109
6.5.4.2 Temeljna peta
Povzetek iz geoloko-geomehanskega poroila

Glede na ugotovljeno, relativno ugodno geoloko sestavo tal do globine okrog 2,5m in
posledino nizke vrednosti dopustnih napetosti predlagam, da se objekt temelji v
nevezljivih, relativno dobro nosilnih slabo granuliranih peenih in zameljenih prodih, na
globini okrog 2,5m, glede na koto sedanjega terena! V primeru, da bo temeljenje izvedeno
na manji globini, bo potrebno izvesti sanacijo tal oziroma slabo nosilno zemljino do dobro
nosilnih peenih in zameljenih prodov nadomestiti s plastjo komprimirane peeno
gramozne blazine ali pustim betonom (predlagam sanacijo tal s pustim betonom
predvsem zaradi dotokov podtalnice v gradbeno jamo).
Pri dimenzioniranju temeljev naj se upoteva dopustna nosilnost tal dop = 0,20 MPa .
Posedki objekta bodo v tem primeru okrog 2,3 cm.
Zaradi slabo prepustnih zemljin in relativno visokega nivoja podtalnice je izvedba
ponikovalnic za odvod meteornih vod iz objekta in okolice nesmiselna!,
Vsekakor naj pri nartovanju temeljev objekta in samem temeljenju objekta sodeluje tudi
geolog. [16]
dop = 0,20 MPa .
na globini 2,5m
Globina temelja je 2,5m.

Izberemo ploo dimenzije B/H = 320/320cm.
Stran 110
Doloitev krovnega sloja betona c.

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 4.0
Projektna ivljenjska doba: 50 let - kategorija 4
C nom = C min + C
C min
C min .b

10mm
Cdev = 5-10 mm
Cmin,b = 25mm
Cmin,dur = 25mm
Cdur, = 0
Cdur,st = 0
Cdur,add = 0

Statina viina:
d = h Cnom
= 60 4
1,4
= 55,3cm = 55cm
2
Lastna tea temelja:
GT = 25 3,2 2 0,6 + 1,15 2 0,9 = 183,36kN

Skupna vertikalna sila:
N dej = N d + GT = 1069,05 + 183,36 = 1252,41kN
Stran 111
6.5.4.2.1 Kontrola napetosti pot temeljem

Notranje statine koliine so podane v poglavju 5.5.
M dej = 101,68kNm
Vdej = 30,19kN
M skupni = M dej + Vdej (t + h pl ) = 101,68 + 30,19 (0,9 + 0,6) = 146,96kNm
Ekscentrinost:
e=
M skupni
N
146,96 100
B 320
= 11,73cm < =
= 53,3cm
1252,41
6
6
Pade v jedro prereza samo enoznane napetosti!
Napetosti
1, 2 =
N M skupni N M skupni 6 N N e 6 N e 6
=
=
= 1
A
W
A
B3
A
A B
A
B
1 =
N e 6 1252,41 103 11,73 6

1 +
1 +
=
= 0,149 MPa < 0,2MPa
A
B
3200 2
320
2 =
N e 6 1252,41103 11,73 6
1
1
=
= 0,095MPa < 0,2MP
A
B
3200 2
320
Obe vrednosti sta po absolutni vrednosti manji od dop = 0,20 MPa .

Dimenzije 320/320cm temelja ustrezajo.
(4.82)
Stran 112
6.5.4.2.2 Izraun armature v peti
Slika 6-16: Potek napetosti
Zanima nas samo del od stebra navzven po irini 1m'.

k = 1
M pl =
x
127,5
kN
( 1 2 ) = 149
(149 95) = 127,48 2
B
320
m
127,48 1,27 2 (149 127,48) 1,27 2

+
= 114,37 kNm
2
3
M pl ,d = 1,35 M pl = 1,35 114,37 = 154,41kNm
Stran 113
Potrebna armatura
As , pot =
M pl ,d
z f yd
154,41 100
= 7,17cm 2
(0,9 55) 43,48
As min =
0,26
f ctm
0,26
bt d = 0,26
100 55 = 7,4cm 2
f yk
50
(4.59)
0,0013 bt d = 0,0013 100 55 = 7,15cm 2

As max = 0,04 Ac = 0,04 100 60 = 240cm 2
(4.60)
Merodajen je minimalni prerez armiranja!

-
izberem:
S 500 (RA 500/560)
1010
As,dej = 7,85cm2
Postavitev palic
es =
100
= 10cm
10
-
izberem:
S 500 (RA 500/560)
10/10cm
Stran 114
6.5.4.2.3 Kontrola nevarnosti preboja

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 6.4.
Kritini prerez
Slika 6-17: Kritini prerez
d crit = d stebra + 2 2d = 50 + 2 (2 55) = 270cm

u1 = 4 d crit = 4 270 = 1080cm
(poenostavimo brez zaokroevanj)
Projektna strina sila po kontrolnem obsegu

(4.83)
VEd ,red = VEd VEd
VEd rezultirajoa navzdol obrnjena sila znotraj obravnavanega kontrolnega obsega, to

je navzdol obrnjen pritisk tal, od katerega se odteje lastna tea temelja.
max min
Glastna _ temelja
2
2
Vdej = d crit
tem = d crit
+
min

2
B2

Vdej
149 10 4 95 10 4
183,36
= 758,84kN
= 270
+ 95 10 4
2
2
320
(4.84)
Stran 115
VEd = 1,35 N dej 1,35 Vdej = 1,35 1252,41 1,35 758,84 = 666,32kN
Ed =
VEd
(4.85)
ud
kontrolni obseg = 2d
statina viina ploe
= 1 + k
M Ed u
VEd w
(4.86)
c12
w = w1 =
+ c1 c2 + 4 c1 d + 16 d 2 + 2 d c1
2
2
0,5
w=
+ 0,5 0,5 + 4 0,5 0,55 + 16 0,552 + 2 0,55 0,5 = 8,04m 2
2
k = 0,6 iz tabele (6.1) k =
(4.87)
C1 0,5
=
=1
C2 0,5
101,68 10,80
= 1 + 0,6
= 1,12
666,32 8,04
VEd =
1,12 666,32
kN
= 0,0125 2
1080 55
cm
Kontrola nosilnosti
C Rd ,c =
k = 1+
1 =
0,18
= 0,12
1,5
200
200
= 1+
= 1,60 2,0
d
550
Asl
7,85
=
= 0,0014 0,02
bw d 55 100
k1 = 0,15
priporoena vrednost
VRd = C Rd ,c k 3 100 1 f ck
2d
2d
min
a
a
(4.88)
Stran 116
min = 0,035 k 3 / 2 f ck1/ 2 = 0,035 1,6 3 / 2 251/ 2 = 0,354

a = 2d = 110cm
N
mm 2
oddaljenost kontrolnega obsega od oboda stebra
VRd = 0,12 1,6 3 100 0,0014 25
2 55
N
2 55
2d
= 0,291
0,354
= min
2
110
mm
110
a
VEd ,red < VRd 0,0125
kN
kN
< 0,035 2
2
cm
cm
pogoj je izpolnjen!!
Potrebna minimalna strina armatura

Izraun potrebne strine armature:
v Rd ,cs = 0,75 v Rd + 1,5 (d / sr ) Asw f ywd ,ef (1 / (u1 d )) sin
d
(4.89)
statina viina ploe
Asw povrina prereza ene palice

sr
razmik med palicami za preboj
u1
kontrolni obseg
Preoblikujemo:
Asw, pot =
sr d u1 (v Ed ,red 0,75 v Rd ,C )
1,5 d f ywd ,ef sin
f ywd ,ef = 250 + 0,25 d = 250 + 0,25 55 = 263,75MPa = 26,3
Asw, pot =
sr d u1 (v Ed ,red 0,75 v Rd ,C )
1,5 d f ywd ,ef sin
kN
kN
43,47 2
2
cm
cm
10 55 1080 (0,0125 0,75 0,035)

= 7,08cm 2
1,5 55 26,3 sin (30 )
Dokaz, da ni potrebna dodatna prebojna armatura!!
Stran 117
Kontrola tlane diagonale

VEd =
VEd =
VEd
u0 d
(4.90)
VRd ,max
1,15 1069,05
kN
= 0,112 2
200 55
cm
VRd ,max = 0,5 f cd = 0,5 0,54
= 0,6 1
2,5
kN
= 0,45 2
1,5
cm
f ck
25
= 0,6 1
= 0,54
250
250
VEd = 0,112
kN
kN
VRd = 0,45 2
2
cm
cm
Pogoj ustreza!!
6.5.5
Armaturni nart

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 8.4.3
lb,rgd =
sd
4 f bd
sd = f yd = 43,47kN / cm 2
lb,rgd
f bd = 2,25 1 2 f ctd
1=1,0
2=1,0
f ctd =
ct f ctk , 0, 05 1 1,8
=
= 1,2MPa
c
1,5
(4.51)
(4.52)
(4.53)
Stran 118
ct = 1,0

f bd = 2,25 1 1 1,2 = 0,27
kN
cm 2
lb ,rgd = 40,25
Sidrna dolina
lb ,rgd ,10 = 40,25cm
lb ,rgd ,12 = 48,3cm

1 = 1,0
(4.54)
koeficient, ki upoteva vpliv oblike krivljenja palice pri zagotovljenem

2 = 1 0,15(cd ) /

betona
2,10 = 1 0,15(3 1,0 ) / 1,0 = 0,7

2,12 = 1 0,15(3 1,2 ) / 1,2 = 0,775
3 = 1 K = 1,0
= 0
4 = 0,7

5 = 1 0,04 p = 1,0 p = 0

lb ,min
0,3lb ,rgd
= max 10
100mm
Stran 119
(4.55)
lbd ,10 = 1 0,7 1 0,7 1,0 40,25 = 19,7cm 12,1cm
lb,min,10
0,3lb ,rgd = 0,3 40,25 = 12,1cm
= max 10 = 10 1,0 = 10cm
100mm
lbd , 12 = 1 0,775 1 0,7 1,0 48,3 = 26,2cm 14,5cm
lb ,min,12
0,3lb ,rgd = 0,3 48,3 = 14,5cm
= max 10 = 10 1,2 = 12cm
100mm
l0 = 1 2 3 5 6 lb,rgd l0,min
(4.56)
1 = 1,0
2,10 = 1 0,15(3 1,0 ) / 1,0 = 0,7
2,12 = 1 0,15(3 1,2 ) / 1,2 = 0,775
3 = 1 K = 1,0
5 = 1,0
6 = 1,0

Stran 120
l0,10 = 1,0 0,7 1,0 1,0 1,0 40,25 = 28,17 20cm
l0,min,10
0,3 6 lb ,rgd = 0,3 40,25 = 12,07cm
= max 15 = 15 1,0 = 15cm
200mm
l0, 12 = 1,0 0,775 1,0 1,0 1,0 48,3 = 37,43 20cm
l0,min,12
0,3 6 lb ,rgd = 0,3 48,3 = 14,49cm
= max 15 = 15 1,2 = 18cm
200mm
lg
[m]
n
[kos]
lgn
[m]
52
ozn
10
7,50
32
240,00
50
oblika in mere
[cm]
10
7,42
32
237,44
10
3,10
12,40
10
6,92
34,60
Temeljna aa
11
52
312
312
11
50
310
310
310
137
106
16
140
16
4
137
140
Stran 121
ozn
oblika in mere
[cm]
lg
[m]
n
[kos]
lgn
[m]
12
6,82
34,10
12
2,99
32
95,68
16
138
106
134
16
134
138
19
76
19
76
109
Palice - izvleek
[mm]
lgn
[m]
Tea enote
[kg/m']
Tea
[kg]
S500
10
524,44
0,65
340,88
12
129,78
0,92
119,40
Skupaj
460,28
Stran 122
ZAKLJUEK
Diplomsko delo prikazuje projektiranje montano armirano betonske hale. V zaetnem

delu smo opisali osnove montane gradnje, katera ima kar nekaj prednosti pred klasino
gradnjo. Obravnavana hala je tlorisno razgibana zaradi razline uporabe prostorov. Prostori
so deljeni na proizvodni del, pisarniki del in stanovanjski del, temu primerno smo izbirali
koristno obtebo. Za doloitev notranjih statinih koliin smo zraven koristne obtebe
upotevali obtebo snega in vetra, po katerih smo pozneje dimenzionirali izbrane elemente.
Najveje obremenitve smo dobili z neugodno porazdelitvijo obteb pomnoene z delnimi
varnostnimi faktorji, kateri se razlikujejo na vrsto obtebe. Izraune smo izvedli s
programa Tower 6. kot statini 3D model.
Pri dimenzioniranju strenega lesenega nosilca po smo biti pozorni na delovanje obtebe,
zaradi razlinih lastnosti lesa na smer vlaken. Nosilec smo preverili po MSN na podlagi
prereza glede na napetostne pogoje lesa in stabilnost. Pri dimenzioniranju nosilca je
potrebno razen napetostnim kriterijem, ki zagotavljajo varnost proti poruitvi, zagotoviti
tudi uporabnost konstrukcije MSU. Preverili smo deformacije nosilca, ki vpliva na
uporabnost in izgled konstrukcije elementa, katere ne presega predpisane vrednosti.
Pri dimenzioniranju montanega nosilca in stebra s kratko konzolo po MSN smo najprej
doloili vzdolno armaturo, nato e preno. Za zagotavljanje obstoja konstrukcije je
potreben zadostni krovni sloj betona, ki iti armaturo. Doloili smo ga glede na izbrano
ivljenjsko dobo konstrukcije in na pogoje okolja, v katerem se konstrukcija nahaja. Prena
armatura prevzame v AB konstrukcijah prene sile, ki so veje kot jih je sam betonski
prerez brez armature zmoen prenesti. V primeru manjih prenih sil se prena armatura
polaga po konstrukcijskih pogojih.
V MSU smo najprej kontrolirali razpoke nosilca. Pomembno je, da se le te omejijo, da
lahko zagotovimo obstojnost konstrukcije in zavarujemo armaturo pred kodljivimi vplivi.
Kontrola povesov nam je pokazala, da so povesi v dopustnih mejah. V primeru, da bi bili
Stran 123
povesi veji od dovoljenih bi morali opa nosilca nadviati ali sprejeti druge ukrepe, ki bi
zmanjali poves (npr. veji prerez armature, viji nosilec, vija marka betona).
Temeljno ao smo dimenzionirali kot konzolo, kateri smo najprej izraunali vertikalno in
horizontalno armaturo. Glede na dopustno napetost v tleh smo izraunali velikost temeljne
pete tokovnega temelja in armaturo v njej. Preverili smo kontrolo preboja do katerega ne
pride, zaradi zadostne debeline betona v temeljni peti.
Armaturne narte smo izrisali v programu ArmCAD. Pomembno je, da imajo vse palice
zadostno sidrno dolino in zadostni krovni sloj. Seveda smo upotevali pravila, ki jih
narekuje standard SIST EN 1992-1-1 (sl) - Evrokod 2.
Stran 124
8
[1]
VIRI, LITERATURA
Premrov M., in Dobrila P., Lesene konstrukcije, Maribor Fakulteta za
gradbenitvo, Univerza v Mariboru, 2008.
[2]
Radosavljevi ., Armirani beton. Knj. 1, Beograd Graevinska knjiga, 1978.
[3]
Radosavljevi ., Armirani beton. Knj. 2, Beograd Graevinska knjiga, 1988.
[4]
Roga R. in Saje F., Prironik za dimenzioniranje armiranobetonskih konstrukcij,

Ljubljana, Zaloila Zveza gradbenih inenirjev in tehnikov Slovenije 1972.
[5]
Rex S., Industriski nain graenja II dio (montano graenje), Zagreb graevinski
institut fakultet graevinskih znanosti sveuilita u Zagrebu, 1983
[6]
Slovenski intitut za standardizacijo, SIST EN 1995-1-1 : 2005, Eurocode 5:

Projektiranje lesenih konstrukcij 1-1. Del: Splona pravila in pravila za stavbe
(Eurocode 5: Design of timber structures Part 1-1: General Common rules and
rules for buldings), Ljubljana, maj, 2005.
[7]
Slovenski intitut za standardizacijo, SIST EN 1990 : 2004, Eurocode osnove

projektiranja (osnova EN 1990:2000, Eurocode Basis of structural design),
Ljubljana, september, 2004.
[8]
Slovenski intitut za standardizacijo, SIST EN 1991-1-1 : 2004, Evrokod 1: Vplivi

na konstrukcije -1-1. del: Sploni vplivi Prostorninske tee, lastna tea, koristne
obtebe stavb (osnova EN 1991-1-1:2000, Eurocode 1: Actions on structures
Part 1-1: General actions Densities, self-weight, imposed loads for buildings),
[9]

na konstrukcije -1-3. del: Sploni vplivi Obteba snega (osnova EN 1991-11:2000, Eurocode 1: Actions on structures Part 1-3: General actions Snow
loads), Ljubljana, september, 2004.
[10]
Stran 125

na konstrukcije -1-4. del: Sploni vplivi Vplivi vetra (osnova EN 1991-1-1:2000,
Eurocode 1: Actions on structures Part 1-4: General actions Wind actions),
[11]
Slovenski intitut za standardizacijo, SIST EN 1992-1-1 : 2005, Evrokod 2:

Projektiranje betonskih konstrukcij 1-1.del: Splona pravila in pravila za stavbe (
Eurocode 2: Design of concrete structures Part 1-1: General rules and rules for
buldings), Ljubljana, maj, 2005.
[12]
Slovenski intitut za standardizacijo, SIST EN 1998-1 : 2005, Evrokod 8:

Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij 1. del: Splona pravila, potresni
vplivi in pravila za stavbe (Eurocode 8: Design of structures for earthquake
resistance Part1: General rules, seismic actions and rules for buildings),
Ljubljana, maj, 2005.
[13]
pacapan I., Zapiski predavanj Trdnost, Maribor fakulteta za gradbenitvo,

Univerza v Mariboru, 2008.
[14]
Montana gradnja, tehnini katalog, najdeno november 2011, na spletnem naslovu:

http://www.stavbar-igm.si/montazne-betonske-hale-c386.php?osCsid=ae4601c12b40e6d490d279d18ebb9d2e
[15]
ProGrIn d.o.o., Projekt za izvedbo investitorja HERMI d.o.o., Gornja Radgona,

2010.
[16]
Geosvet Samo Marinc s.p., Geoloko-geomehansko poroilo o sestavi in nosilnosti

tal ter pogojih temeljenja., Celje 2010.
Stran 126
9.1
PRILOGE
Arhitektura
9.1.1
Tloris temeljev
M 1: 100
9.1.2
Tloris pritlija
M 1: 100
9.1.3
Tloris mansarde
M 1: 100
9.1.4
Tloris ostreja in strehe
M 1: 100, 1:200
9.1.5
Vzdolni prerez A-A
M 1: 100
9.1.6
Preni prerez B-B
M 1: 100
9.1.7
Zahodna in vzhodna fasada
M 1: 100
9.1.8
Severna in juna fasada
M 1: 100
9.2
Stran 127
Armaturni narti
9.2.1
Montani steber v osi C1
M 1: 20
9.2.2
Montani nosilec v osi C
M 1: 20
9.2.3
Temeljna aa v osi C1
M 1: 20

Vs Znidaric Blaz 1987

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Vs Znidaric Blaz 1987

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

PROJEKTIRANJE MONTANE ARMIRANO

Maribor, december 2011

Diplomsko delo visokoolskega strokovnega tudijskega programa

PROJEKTIRANJE MONTANE ARMIRANO BETONSKE HALE

Visokoolski strokovni, Gradbenitvo

doc. dr. Milan Kuhta

Aljoa Klobuar, univ. dipl. in. gr.

Maribor, december 2011

Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi v asu

PROJEKTIRANJE MONTANE ARMIRANO BETONSKE HALE

gradbenitvo, armirano betonske konstrukcije, montana hala, vplivi

DESIGN OF PRECAST REINFORCED CONCRETE INDUSTRIAL BUILDING

civil engineering, reinforced concrete structures, industrial building,

Splono o podroju diplomskega dela ................................................................ 1

Namen in cilj diplomskega dela.......................................................................... 1

Struktura diplomskega dela ............................................................................... 2

SPLONO O MONTANIH AB OBJEKTIH ................................................... 3

Montane armirano betonske hale..................................................................... 3

Sestavni deli hale ............................................................................................... 5

Statini sistemi glavne nosilne konstrukcije...................................................... 5

Stabilizacija montanih hal ................................................................................ 7

Medetane konstrukcije ..................................................................................... 7

Montane prednapete votle ploe ............................................................ 9

Prednosti in slabosti montane gradnje ........................................................... 10

Sistemi montanih gradenj .............................................................................. 11

PREDSTAVITEV OBRAVNAVANE MONTANE AB HALE.................... 15

Zasnova in opis konstrukcije ............................................................................ 15

Konstrukcijska zasnova ................................................................................... 18

Opis materialov in obdelav .............................................................................. 18

Sestave vertikalnih in horizontalnih konstrukcij ............................................. 22

ANALIZA VPLIVOV NA KONSTRUKCIJO ................................................. 24

Lastna in stalna obteba ................................................................................... 24

Spremenljiva obteba ........................................................................................ 25

Koristna obteba .............................................................................................. 25

Obteba s snegom ............................................................................................ 25

Obteba z vetrom ............................................................................................. 27

Zunanji tlak .............................................................................................. 27

Notranje delovanje vetra.......................................................................... 35

STATINI IZRAUN ........................................................................................ 36

Streni leseni nosilec .......................................................................................... 44

Montani AB steber s kratko konzolo ............................................................. 48

DIMENZIONIRANJE IZBRANIH AB MONTANIH ELEMENTOV ....... 55

Dodatna pravila za montane betonske elemente in konstrukcije ................ 55

Posebni izrazi, ki se uporabljajo v tem poglavju ............................................. 55

Osnove projektiranja, temeljne zahteve........................................................... 56

Dimenzioniranje strenega lesenega nosilca.................................................... 57

Materialne karakteristike ................................................................................. 57

Mejno stanje nosilnosti (MSN) ....................................................................... 58

Kontrola napetosti strenega nosilca ....................................................... 59

6.2.4.1.1 Upogib ............................................................................................... 59

Mejno stanje uporabnosti (MSU) .................................................................... 67

Kontrola deformacij ................................................................................. 67

Dimenzioniranje stebra s kratko konzolo ....................................................... 69

Materialne karakteristike ................................................................................. 70

Izraun vzdolne armature....................................................................... 71

Prena armatura ....................................................................................... 72

Izraun uklonske doline ......................................................................... 73

Potrebna armatura v konzoli stebra ......................................................... 75

Sidrne doline .......................................................................................... 76

Prekrivanje (preklopi palic) ..................................................................... 78

Izvleek armature .................................................................................... 79

Dimenzioniranje nosilca .................................................................................... 81

Materialne karakteristike ................................................................................. 82