Diplomska Naloga

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENITVO
Katja Belak
ZASNOVA IN DIMENZIONIRANJE
HELIOSTATA SONNE ELEKTRARNE
Diplomsko delo
Maribor, januar 2014
Diplomsko delo univerzitetnega tudijskega programa
ZASNOVA IN DIMENZIONIRANJE HELIOSTATA SONNE ELEKTRARNE
tudent:
Katja BELAK
tudijski program:
univerzitetni, Gradbenitvo
Smer:
Konstrukcijska
Mentor:
red. prof. dr. Stojan KRAVANJA, univ. dipl. in. grad.
Somentor:
doc. dr. Toma ULA, univ. dipl. in. grad.
Maribor, januar 2014
II
III
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju prof. dr. Stojanu
Kravanji in somentorju doc. dr. Tomau uli za ves
as, pomo in vodenje pri opravljanju diplomskega
dela.
Posebna zahvala velja starem za vso podporo,
spodbudo, pomo in razumevanje skozi celoten
tudij.
Prav tako se zahvaljujem svojemu fantu za
potrpeljivost in podporo ter vsem prijateljem, ki so
mi pomagali in olepevali tudijske dni.
Najlepe hvala vsem!
IV
ZASNOVA IN
ELEKTRARNE
DIMENZIONIRANJE
HELIOSTATA
SONNE
Kljune besede:
sonna elektrarna, heliostat, jeklene konstrukcije, analiza konstrukcij
UDK:
624.014.2:[520.242:621.311.243](043.2)
Povzetek
Sonce v eni uri obseva Zemljo s takno mojo , kot je potreba celotnega sveta po elektriki
za eno leto. Diplomsko delo opisuje delovanje sonca, zgodovino, razvoj in solarne energije
ter
dimenzioniranje heliostata sonne elektrarne. Heliostat je raunalniko vodena
naprava, ki je sestavljena iz jeklene konstrukcije in ogledal, ki sledi soncu in odseva

sonne arke na sprejemno toko, ponavadi v obliki stolpa. Heliostati se uporabljajo pri
koncentrirani sonni energiji pri sistemu sonnega stolpa, kjer se glede na potrebe
projekta razlikujejo po velikosti in tevilu. Lokacijo elektrarne smo ob preverjanju
evropskih kart sonne radiacije in vetrovnosti ter analizi subvencioniranja elektrinih tarif
za obnovljive sonne vire, doloili na otoku Sicilija v Italiji. V diplomski nalogi smo
dimenzionirali heliostat velikosti 65m. Statina analiza in dimenzioniranje heliostata sta
bila izvedena z raunalnikim programom ConSteel 7.0. ob upotevanju evropskih
standardov Evrocod.
THE DESIGN AND DIMENSIONING OF THE HELIOSTAT FOR

THE SOLAR POWER PLANT
Key words: solar power plant, heliostat, steel structures, structural analysis
UDK:
624.014.2:[520.242:621.311.243](043.2)
Abstract
Every hour, the sun radiates more energy onto the earth that the entire human population
use it in one whole year. The diploma thesis describes the operation of the sun, history,
development and distribution of solar energy and the design of heliostat for solar power
plant. The heliostat is a computerized device that consist of steel structure and mirrors that
follow the sun and reflects the suns rays at the receiving point, usually in the form of a
tower. The heliostat are used in concentrated solar energy in a solar tower system, where
according to the needs of the project vary in size and number. The location of the power
plant we choose Sicily, Italy, according to European maps of solar radiation and
windiness and subsidizing electricity tariffs for renewable solar sources. In thesis we
designed heliostat of the size 65m. Static analysis and design of heliostat was performed
with a computer program ConSteel 7.0 according to the European standards Eurocodes.
VI
VSEBINA
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
2 SONNA ENERGIJA...................................................................................................... 3
2.1 Delovanje sonca........................................................................................................... 4
2.2 Razvoj solarne industrije ............................................................................................. 8
3 VRSTE SOLARNE TEHNOLOGIJE .......................................................................... 15
3.1 Delitev glede na to, kako se sonna energija spremeni v nam uporabno energijo .... 15
3.2 Delitev glede na to, v katero energijo se spremeni sonna energija .......................... 17
3.2.1 Fotovoltaina solarna energija ............................................................................ 17
3.2.2 Termalna sonna energija ................................................................................... 20
3.2.3 Koncentrirana sonna energija (CSP)................................................................. 22
4 SONNI STOLP ............................................................................................................ 25
4.1 Opis delovanja sistema .............................................................................................. 25
4.2 Sestavni deli sonnega stolpa .................................................................................... 29
4.2.1 Sprejemnik in stolp ............................................................................................. 29
4.2.2 Heliostati............................................................................................................. 30
4.2.3 Elektrarna............................................................................................................ 31
4.3 Hibridni sistemi ......................................................................................................... 33
4.4 Obmoja primerna za postavitev sonnega stolpa ..................................................... 34
4.5 Vplivi na okolje ......................................................................................................... 36
4.5.1 Voda ................................................................................................................... 36
4.5.2 Raba zemlji in vizualni uinek ........................................................................ 36
4.5.3 Poraba energije in materialov ............................................................................. 36
4.5.4 Emisije ................................................................................................................ 37
4.5.5 Vpliv na floro in favno ....................................................................................... 37
VII
5 PRIMER SONNEGA STOLPA ................................................................................. 38

5.1 Izbira lokacije ............................................................................................................ 38
5.2 Osnovne tehnine karakteristike projekta ................................................................. 41
5.3 Izbrane karakteristike in dimenzioniranje heliostata ................................................. 42
5.4 Vplivi in obtebe pri delovanju heliostata................................................................. 46
5.4.1 Podpora konstrukcije .......................................................................................... 46
5.4.1 Lastna tea konstrukcije ..................................................................................... 46
5.4.2 Obteba vetra...................................................................................................... 49
5.4.3 Obteba vetra po EC1 ........................................................................................ 49
5.4.4 Obteba vetra po NBE-AE-88............................................................................ 71
5.4.5 Obteba snega .................................................................................................... 75
5.4.6 Obteba potresa .................................................................................................. 79
5.5 Kombinacije obremenitev iz mejnih stanj ................................................................ 80
5.5.1 Mejno stanje nosilnosti....................................................................................... 80
5.5.2 Mejno stanje uporabnosti ................................................................................... 81
5.6 Karakteristike jekla ................................................................................................... 83
5.7 Izbrani prerezi ........................................................................................................... 83
5.8 Uporabljeni varnostni faktorji ................................................................................... 84
5.9 Programska oprema ................................................................................................... 84
5.10 Analiza rezultatov NSK .......................................................................................... 86
5.11 Dimenzioniranje ...................................................................................................... 91
5.13 Temelj...................................................................................................................... 98
5.13.1 Dimenzioniranje zvara med vertikalno cevjo in podlono ploo (brez
upotevanja nosilnosti zvarov ojaitvenih reber) ...................................................... 105
5.13.2 Mejna napetost v betonu ................................................................................ 109
5.13.3 Vijaki in podlona ploa ............................................................................... 111
VIII
5.14 Dodatni strojni elementi ........................................................................................ 121

6 ZAKLJUEK ............................................................................................................... 123
7 VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 125
8 PRILOGE ...................................................................................................................... 130
8.1 Seznam slik .............................................................................................................. 130
8.2 Seznam tabel ............................................................................................................ 135
8.3 Dokumentacija ......................................................................................................... 136
8.4 Informacije o modelu in tea konstrukcije .............................................................. 183
IX
UPORABLJENI SIMBOLI
vb
osnovna hitrost vetra
cdir
smerni faktor
cseason
faktor letnega asa
cr(z)
faktor hrapavosti
c0(z)
faktor hribovitosti
z0
hrapavostna dolina
kr
faktor terena, odvisen od z0
Z0,II
Z0 za kategorijo terena II=0,05
k1
turbulenni faktor
standardna deviacija turbolentne komponente vetra
qp(z)
tlak pri najveji hitrosti ob sunkih vetra na viini z
gostota zraka
cscd
konstrukcijski faktor
cf
koeficient sile za konstrukcijo oz. konstrukcijski element
Aref
referenna povrina konstrukcije oz. konstrukcijskega elementa
sk
karakteristina obteba snega na tleh
nadmorska viina
oblikovni koeficient obtebe snega
Ce
koeficient izpostavljenosti
Ct
toplotni koeficient
modul elastinosti
strini modu
Poissonov kolinik
specifina tea
koeficient toplotnega raztezka
fy
napetost teenja jekla
fu
natezna napetost jekla
M0
parcialni varnostni faktor za projektno nosilnost prenih prerezov
M1
parcialni varnostni faktor za projektno stabilnost elementov
M2
parcialni varnostni faktor za projektno nosilnost prenih prerezov v nategu
NEd
projektna vrednost osne sile
korelacijski faktor
napetost
upogibni vztrajnostni moment
upogibni odpornostni moment
fj
mejna napetost v betonu
kj
koncentracijski faktor
fcd
projektna vrednost tlane vrednosti betona
Ft,Rd
projektna dopustna napetost v vijaku
fub
karakteristina natezna napetost vijaka
fcu
karakteristina napetost betona po 28 dneh
Ppl
karakteristina napetost ploevine
Bp,Rd
odpornost proti preboju ploevine
Veff,Rd
odpornost proti iztrgu ploevine
Fb,Rd
odpornost proti preboju ploevine
VEd
projektna vrednost prene sile
MEd
projektna vrednost momenta
XI
UPORABLJENE KRATICE
CSP
Koncentrirana sonna energija
DNI
Direktno sonno sevanje
EROI
Energetska donosnost nalobe
FIT
Sistem fiksnih zagotovljenih cen
MENA
Regija Blinjega vzhoda in Severne Afrike
MSN
Mejno stanje nosilnosti
MSU
Mejno stanje uporabnosti
NSK
Notranje statine koliine
OVE
Obnovljivi viri energije
PV
Fotovoltaika
STE
Solarni termalni sistemi
Zasnova in dimenzioniranje heliostata sonne elektrarne
Stran 1
1 UVOD
lovek koristi sonno energijo e od kar pomnimo. e pogledamo 5000 let v preteklost, so
razlina ljudstva skozi zgodovino astila sonce kot boanstvo in ga poimenovali z
razlinimi boanskimi imeni. Pravzaprav e danes uporabljamo sonce vsak dan ne da bi se
tega sploh zavedali (npr. suenje perila), rastline ga potrebujejo za rast, ivali pa za svoj
obstoj potrebujejo rastline. Danes vemo, da je sonce le naa najblija zvezda, brez katere
ne bi bilo ivljenja na naem planetu.
Sonce in s tem sonna energija je na najveji vir energije. V eni uri Sonce obseva Zemljo
s takno mojo, kot jo potrebujemo v celem letu za ves svet. Prav tako so fosilna goriva
kot so premog, olje in zemeljski plin dejansko shranjena sonna energija izpred 300
milijonov let, kot posledica razpadanja rastlin. Neposredno so sonce in ostale zvezde
pravzaprav odgovorne za vso nao energijo, tudi nuklearno, saj je bil uran ustvarjen pri
eksploziji zvezd.
Ni skrivnost, da se globalna zahteva po energiji neprestano poveuje. Spremembe po
zahtevah energije v 21. stoletju so zelo dramatine z razvojem Indije, Kitajske in ostalih
razvijajoih se drav, kjer se populacija in standard via, kar posledino doprinese vejo
porabo energije. Dejstvo pa e vedno ostaja, da veino elektrike proizvedemo iz fosilnih
goriv, ki pa so problematina v ve pogledih, predvsem kar se tie zaloge in
okoljevarstvenega problema. Prav zaradi vseh teh dejstev je potrebno poiskati energijo iz
drugih virov in sonce ima veliko argumentov, zakaj je prav sonna energija ena najbolj
obetajoih alternativnih oblik energije. Znanstveniki so zagotovili, da bo sonce proizvajalo
energijo e vsaj naslednjih 5 milijard let, tako da se ne rabimo bati, da bi je zmanjkalo in da
je ne bi bilo dovolj za ves planet.
Vendar pa moramo priznati, da je obstoj sonne industrije, kot jo poznamo danes,
predvsem posledica zahteve po alternativnih virih zaradi embarga nafte leta 1973. Izziv
takrat in danes je e vedno prepriati ljudi, da sonni sistemi delujejo in da se izplaajo.
Kljub temu, da je solarna industrija razmeroma mlada panoga, je v zadnjih letih prilo do
velikih premikov in uspehov tudi v praktini uporabi.
Kadar govorimo o sonni energiji, veina ljudi pomisli na fotovoltaine sisteme (PV). V
resnici so PV sistemi le en del solarne industrije, drugi del, manj poznan je termalna
Stran 2
energija in tretji del koncentrirana sonna energija, ki je na slovenskem triu dokaj

nepoznana in bo podrobneje predstavljena v tej diplomski nalogi.
V prvem delu diplomske naloge smo na splono predstavili sonno energijo, njen razvoj in
trenutne doseke. Nato so predstavljeni razlini sonni sistemi in sistem sonnega stolpa,
kar je dejansko predmet te diplomske naloge. Opisali smo primer elektrarne sonnega
stolpa in monosti razvoja te alternativne energije. Predstavili smo tudi monost
skladienja te energije, kar trenutno predstavlja kar velik izziv, saj kot vemo sonce ni na
razpolago 24 ur na dan 365 dni v letu. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi investicijske
upravienosti in politike financiranja alternativne energije v Evropi. Analizirali smo tudi
vpliv postavitve sistema v okolje. Izvedli smo statini izraun heliostata, ki je eden od
glavnih elementov omenjenega sistema. Izraun smo izvedli v programu ConSteel 7.0 po
teoriji 2. reda. Za omenjen heliostat smo izraunali tudi ustrezen temelj in spoje.
Stran 3
2 SONNA ENERGIJA
Sonce vsak dan poilja enormne koliine energije. Je povprena zvezda, ki kot fuzijski
reaktor deluje e ve kot 4 milijarde let. Veina energije gre v vesolje, en majhen del pa na
Zemljo v obliki sonnih arkov. Brez sonca ne bi bilo ivljenja na Zemlji, saj bi bilo
premrzlo. Sonni arki se namre ob dotiku spremenijo v toploto. Rastline uporabijo
sonno svetlobo za rast in jo skladiijo v koreninah in listih in ta energija hrani vsako ivo
bitje na svetu. Sonna energija ustvarja tudi veter in de, posredno lahko energijo
ustvarimo tudi z jezovi in vetrnimi elektrarnami. Premog, nafta in zemeljski plin so
produkt praivali in rastlin izpred ve kot 300 milijoni let in so dejansko shranjena sonna
energija. Kot vir energije se ni ne more primerjati z mojo sonca. Prav tako se ne more
primerjati nobena tehnologija, ki jo je lovek kadarkoli izumil. Kot smo e omenili, veina
sonnega sevanja ostane v vesolju, majhen del sonnih arkov, ki pa obsevajo Zemljino
povrino, pa proizvedejo 10000-krat ve energije, kot jo potrebujemo v celem letu. Ali
povedano drugae, v eni uri sonce proizvede dovolj energije, da oskrbi lovetvo za celo
leto. Trije dnevi sonnega sevanja dajo enako koliino energije kot vsa shranjena fosilna
energija na Zemlji.
Slika 2.1: Brez Sonca ni ivljenja
Stran 4
2.1 Delovanje sonca

Ker diplomska naloga govori o sonni energiji, se nam je zdelo pomembno, da nekoliko
spoznamo Sonce in njegovo delovanje. Omenili smo e, da je sonce odgovorno za ivljenje
na Zemlji. Je hrana rastlinam, proces imenujemo fotosinteza, zelen pigment pa klorofil. Na
drugi strani vemo, da lahko sonce povzroi tudi smrt celic. Splono znano je, da ne smemo
strmeti v sonce, saj lahko oslepimo, prav tako ne smemo gledati v sonce s teleskopom ali
daljnogledom.
Slika 2.2: Sonna oala
Znanstveniki menijo, da je sonce nastalo iz zelo velikega oblaka prahu in ledu pred ve kot
4.6 milijarde let. V srediu tega oblaka, se je material zael graditi v plinsko kroglo,
zaradi medsebojnega gravitacijskega vpliva in pritiska delcev prahu, in ko je bila dovolj
velika, so se v tej krogli zaele reakcije. Taken oblak imenujemo meglica ali nebula.
Oblak sestavlja preteno vodik, nekaj pa je tudi drugih elementov. Meglica je ostanek
starejih izrabljenih zvezd. Taknih meglic, ki jim pravimo tudi zvezdne porodninice, je
vse polno v krakih spiralnih galaksij. Mlena cesta je spiralna galaksija. Plinska krogla ali
plinska globula je imela veliko veji premer kot dananje osonje. Zaela se je ohlajati in
oddajati radijske valove in infrardee valovanje. Nanjo so delovale lastne notranje sile in
sile sosednjih zvezd ter rotacija galaksije. Proces stiskanja oziroma kolapsiranja globule je
trajal priblino 100.000 let. Zaradi tega procesa, se je sredina zaela segrevati, poveala se
je tudi rotacija in tako se je zaela tvoriti kroglasta sredina in obod. Ta je nastal zaradi
vedno veje centrifugalne sile. Iz kroglaste sredine je nastala protozvezda, v obodu pa so se
oblikovali protoplaneti. Stiskanje kroglaste sredice se je nadaljevalo dokler se ni na koncu
Stran 5
prigal termonuklearni ogenj in nastala je protozvezda, nae Protosonce, ki e ni povsem

svetlilo.
Slika 2.3: Meglica, globula in protodisk
Iz prahu v protodisku so se izoblikovali planeti, ki so se zaletavali in zdruevali. Tisti

blije Soncu so bili manji z vejo maso in iz trde snovi, tisti dlje pa veliki plinasti planeti.
Veji planeti so ujeli manje za svoje lune.
Slika 2.4: Protozvezda, mlada zvezda in mlad sonni sistem
Stran 6
Zvezda je do tega trenutka nabrala razpololjivo gradivo iz svojega kroglastega sredia,

temperatura je zaradi gravitacijskega stiskanja dosegla 10 milijonov stopinj Celzija in
nuklearna fuzija ali zlivanje jeder vodika v helij se je prielo in s tem vrsta radiacij. ez
nekaj asa sta se uravnoteili gravitacijska sila in sila radiacije. ez as se je Sonce
stabiliziralo v zvezdo tipa G2. Sonce je po vseh elementih povprena zvezda, ki je stabilna
in enakomerno sije. Ko bo sonce porabilo ves vodik, do sedaj ga je priblino polovico, bo
nastala burna reakcija in se bo spremenil v rdeega giganta. Ta bo porl Merkur , Venero,
Mars in Zemljo. Rde gigant se bo za nekaj asa stabiliziral in sijal e nekaj asa, dokler ne
bo porabil ves helij in se bo preoblikoval v planetarno nebulo, premer se bo zelo skril.
Sonce je sestavljeno iz ve plasti in sicer si sledijo iz notranjosti navzven
jedro (sredie sonca, priblino 25% radija),
sevalna plast (del, ki obdaja jedro, priblino 45% radija),
konvekcijska plast (zunanji del sonca, priblino 30% radija),
fotosfera (notranji del soneve atmosfere, edin del, ki ga vidimo),
kromosfera (srednji del atmosfer, bolj vro od fotosfere),
In korona (zelo vro zunanji del atmosfere, ki je od kromosfere oddaljen nekaj

milijonov kilometrov).
Slika 2.5: Deli sonca
Stran 7
Zaradi visoke temperature in tlaka v jedru, je vsa snov v stanju plazme. Plazmo mnogi
imenujejo tudi etrto agregatno stanje in predstavlja okoli 99% vidne snovi v vesolju.
V notranjost sonca bi lahko vstavili 1.3 milijona Zemelj. Ko je sonce na nebu je dan, ko ga
ne vidimo je no. Vsako sekundo ustvari toliko energije kot je 1 trilijon megaton bomb.
Vsa ta dejstva nam priajo o pomembnosti in veliini sonca. Sonce je zvezda in je center
naega solarnega sistema. Ta zvezda ni ni drugana, kot zvezde, ki jih vidimo ponoi na
nebu. Edina razlika je v oddaljenosti od naega planeta; 8 svetlobnih minut, ostale zvezde
pa so oddaljene svetlobna leta.
Sonce je staro priblino 4.6 milijarde let in e vsaj toliko asa mu napovedujejo. Tea
sonca 333000-krat veja od Zemljine mase. 99.86% vse materije naega osonja je
materija sonca.
Za sonce bi lahko rekli, da je dejansko orjaki nuklearni reaktor. Uradno je sonce uvreno
v tip zvezde G2, klasifikacija temelji na njegovi temperaturi in valovni dolini oziroma
spektru svetlobe, ki ga oddaja. Vir energije sonca je reakcija v zvezdi, kjer se vodik
spreminja v helij in oddaja velike koliine energije. Lahko bi rekli, da je dejansko plinska
gmota sestavljena predvsem iz vodika in helija, v kateri neprestano prihaja do eksplozij. Te
eksplozije oddajo toliko energije, da e bi ujeli energijo ene sekunde sonca, bi imeli dovolj
energije za oskrbo Zdruenih drav Amerike za 9 milijonov let. Sonce oddaja energijo kot
elektromagnetno sevanje. To vkljuuje svetlobo, infra rdeo energijo oziroma toploto,
ultravijolino svetlobo in radijske valove. Prav tako oddaja tok delcev, ki doseejo Zemljo
kot sonni veter. Sonni veter se giblje zunaj zemljine atmosfere in je narejen iz plazme in
majhnih delcev. Nastane z zvijanjem, upogibanjem in lomljenjem tisoih magnetnih polj v
soncu. Sonce ima toliko magnetnih polj, ker se njegova zunanjost neprestano spreminja.
Sonce ima tako veliko maso in posledino gravitacijo, da dri skupaj ves vodik in helij ter
tudi vse planete, ki kroijo okoli sonca. Planeti kroijo okoli sonca v orbitah, vendar vsak v
svoji oddaljenosti od sonca. Orbita nima oblike kroga, temve elipse. Glede na oddaljenost
planetov od sonca je odvisna temperatura na planetih in samo Zemlja ima klimatske
pogoje, ki so ugodni za ljudi.
Stran 8
V Sonce lahko gledamo le s posebnimi leami. e ga opazujemo na ta nain, opazimo na

povrju rne lise imenovane soneve pege. tevilo teh peg se spreminja skozi 11 letni
cikel. Vpliv teh peg obutimo tudi na Zemlji, saj vpliva na vreme in tudi na elektrine
sisteme. Leta 1989 je bila solarna nevihta, ki je imela tako moan vpliv na Zemljo, da je
Quebac v Kanadi ostal brez elektrike 9 ur.
2.2 Razvoj solarne industrije

Solarno energijo ljudje uporabljamo e ve tiso let. Tako so npr. s soncem in steklom
znali zakuriti ogenj e 3500 p.n.t. Prvi zametki sodobne solarne industrije pa so bili vidni
v 18. stoletju. Zgodovinsko najpomembneja dejstva in izumi:
v 7. stol. pr. n. t. so uporabljali poveevalno steklo za priiganje ognja;
v 3. stol. pr. n. t. so Grki in Rimljani uporabljali gorea ogledala v religiozne in

vojake namene;
Slika 2.6: Gorea ogledala
v 2. stol. pr. n. t. je grki znanstvenik Arhimed z odsevom sonca od bronastih

itov, zagal rimske ladje, ki so oblegale Sirakuze. eprav ni trdnih dokazov, da
se je to dejansko zgodilo, je leta 1973 grka mornarica naredila preizkus in uspeno
zagala ladjo na razdalji 50 metrov;
v 1. stol. do 4. stol. n. t. so Rimljani gradili kopalia in ostale zgradbe tako, da so

najbolj izkoristili sonne arke;
Stran 9
okoli leta 1200 so staroselci na obmoju dananje Arizone iveli v junih stenah
klifov in tako izkoriali sonne arke;
Slika 2.7: Domovanje v juni steni klifa
leta 1767 je vicarski znanstvenik Horace de Saussure izdelal prvi sonni kolektor
ali vroo katlo na svetu. Skonstruiral je 5 katel iz stekla in jih vstavil eno v
drugo. Za podlago je uporabil rno mizo za bolje absorbiranje sonnih arkov. V
celotnem procesu se je svetloba sonnih arkov spremenila v toploto. Po sedmih
urah je izmeril temperature v katlah in najbolj notranja je imela najvejo
temperaturo: 87,5C;
Slika 2.8: Prvi sonni kolektor
leta 1816 je Robert Stirling prijavil patent za njegov Ekonomizer, ki ga je izdelal v

domai delavnici. Danes je poznan kot generator, ki shrani toploto iz toplih delov
motorja, ko gre zrak na hladno stran in sprosti toploto k hladnemu zraku, ko se
vraa na vro del motorja. Ta sistem je bil kasneje uporabljen pri solarno termalni
elektrini tehnologiji, ki zbira sonno termalno energijo in proizvaja elektriko;
Stran 10
leta 1830 je sir John Herschel uporabil Horace de Saussureov sonni kolektor na
ekspediciji v Juni Afriki za kuhanje;
leta 1939 je francoski fizik Alexandre Edmond Becquerel odkril fotovoltaini

pojav. Odkril ga je po nakljuju, ko je pri nekem eksperimentu z dvema
kovinskima elektrodama, potopljenima v elektrolit, ugotovil, da se prevodnost
spreminja z osvetljenostjo;
v letih 1860 je francoski matematik Augustin Mouchot predlagal uporabo sonne

energije za pogon parnih strojev. V naslednji 20 letih mu je to tudi uspelo in ta stroj
je postal predhodnik dananjih parabolinih korit;
Slika 2.9: Predhodnik dananjih parabolinih korit
leta 1876 William Grylls Adams in Richard Evans Day ugotovita, da selen
proizvaja elektriko, ko je izpostavljen svetlobi;
leta 1883 ameriki izumitelj Charles Fritts izdela prvo solarno fotovoltaino celico,
njen izkoristek je 1%;
leta 1891 je Clarence Kemp patentiral prvi solarni vodni grelec, uporabil je idejo
vroe katle;
leta 1905 Albert Einstein objavi svoje delo glede fotoelektrinega efekta, skupaj s
relativno teorijo za katero leta 1921 osvoji Nobelovo nagrado;
leta 1908 W. J. Bailey iz drube Carnegie iznajde prvi solarni kolektor z bakrenimi
tuljavami, ki so dejansko predhodnik dananjih solarnih kolektorjev;
leta 1912 je podjetnik Frank Schuman na obali Nila v bliini Kaira zgradil
paraboline sonne kolektorje za proizvodnjo vodne pare, ki je poganjala vodne
rpalke za namakanje;
Stran 11
Slika 2.10: Parabolini sonni kolektorji
leta 1916 je Robert Milikan s preizkusom dokazal fotovoltaini efekt, ki ga je leta

1905 teoretino predstavil Albert Einstein;
leta 1947 se je povpraevanje po pasivnih solarnih hiah povealo, zaradi

pomanjkanja energije, kot posledica druge svetovne vojne;
leta 1954 v Bellovih laboratorijih v ZDA Calvin Fuler, Daryl Chapin and Gerald
Pearson razvijejo prvo silikonsko fotovoltaino celico, ki pretvori dovolj sonne
energije v elektrino, da jo lahko uporabljamo za elektrine aparate. Njen izkoristek
je 4%, kasneje razvijejo na 11% izkoristka;
v letih 1955 do 1970 se izbolja izkoristek fotovoltainih celic iz 4% na 14%, cena

proizvodnje pada. Uporabo fotovoltaike je mono zaslediti na domovih kot tudi
poslovnih stavbah. Zelo pomembne postanejo v vesoljski industriji, kot energija za
razline satelite. Prvi solarni satelit je tehtal 1,4kg;
leta 1969 so Francozi, skonstruirali osem nadstropno parabolino ogledalo Odillo;
leta 1973 Delawardska univerza zgradi Solar one, ki je bila ena prvih hi, ki je
bila oskrbovana s fotovoltaino energijo. Sistem je bil kombinacija fotovoltaine
energije in termalne energije;
leta 1981 Paul MacCready zgradi prvo solarno letalo, ki preleti Angleki kanal med
Francijo in Anglijo;
Stran 12
Slika 2.11: Solarno letalo
leta 1982 je Avstralec Hans Tholstrup s prvim izdelanim avtom na solarni pogon
prevozil 2800 km med Sydneyem in Perthom za kar je potreboval 20 dni. Istega
leta je priel Volkswagen v Nemiji preizkuati fotovoltaine celice na strehah
kombijev, ki so jih uporabljali pri vigu;
leta 1982 je v ZDA zael obratovati sistem sonnega stolpa Solar One, ki je imel
mo proizvodnje elektrike 10 MW. Obratoval je do leta 1988;
med leti 1984 in 1991 so postavili 9 postaj s parabolinimi koriti v Kalifornijski

puavi Mojave. Vsa korita skupaj so proizvedla 354MW elektrine energije;
Slika 2.12: Parabolina korita
leta 1986 je v Kaliforniji zael obratovati najveji termalni sistem, ki je bil

sestavljen iz ogledal in cevi po katerih je tekla vroa tekoina, kar je proizvajalo
paro za pogon turbine, ki je proizvajala elektriko;
med leti 1970 do 1990 so uporabljali sonno energijo za razne opozorilne lui kot
so svetilniki na morju, na plinskih in naftnih ploadih, eleznikih prehodih.
Prineli so jo uporabljati tudi na odronih krajih, oddaljenih od javnih omreij. V
okviru raziskovanj so predvsem v odronih in revnih krajih po svetu postavljali
Stran 13
veliko fotovoltainih sistemov, ki so sluili za hlajenje zdravil, razsvetljavo,

osvetljavo zdravstvenih domov, telekomunikacijo, rpanje vode, mletje ita in
poganjanje televizij za izobraevanje;
leta 1994 je bila izdelana fotovoltaina celica katere uinkovitost je presegla 30%;
leta 1996 je solarno letalo Icare preletelo Nemijo. Prekrito je bilo z 3000 sonnimi
celicami, ki so zajemale povrino 21 m;
leta 1996 je priel delovati Solar Two, ki je bil nadgradnja solarnega sistema Solar
One. Oba projekta sta uporabljala tehnologijo koncentriranega sonnega stolpa;
Slika 2.13: Solar Two
leta 1999 se je prielo v gradnjo nebotinikov vse ve vgrajevati energetsko

uinkovite fotovoltaine module. Istega leta so fotovoltaine celice dosegle
uinkovitost 32.5%. Tako imenovane tankoplastne celice pa so dosegle
uinkovitost 18.8%. Skupna svetovna proizvodnja elektrike s fotovoltaino
tehnologijo je presegala 1000 MW;
leta 2007 so v paniji postavili 10 MW moan sistem s koncentrirano solarno

tehnologijo, ki je sestavljen iz stolpa in heliostatov;
leta 2010 so v Ontariu v Kanadi zgradili najveji fotovoltaini sistem, ki je ustvaril

80 MW elektrike in je oskrboval 13000 domov;
leta 2011 je zael obratovati prvi solarni sistem, ki obratuje tudi ponoi. V bliini
Sevilje v paniji so zgradili sistem s sonnim stolpom s koncentrirano sonno
energijo. Sistem proizvede 20 MW energije, sestavljen je iz stolpa in 2650 ogledal,
ki zrcalijo sonno energijo v stolp.
Stran 14
Slika 2.14: CSP Sevilja
Danes se razvoj in raziskave na podroju solarne energije nadaljujejo, eprav je zaradi

gospodarske krize in posledino manjega vlaganja v razvoj to oteeno. Ta industrija e
ima velik prostor za razvoj. Razvoju predstavlja najvejo teavo finanna konkurennost
fosilnih goriv. Spodbudno je tudi dejstvo, da so zadnja leta zgradili avtomobile, ladje in
letala na sonni pogon.
Stran 15
3 VRSTE SOLARNE TEHNOLOGIJE

Za laje razumevanje proizvajanja sonne energije je pomembno, da znamo loiti razline
tipe solarnih tehnologij, ki obstajajo. Obstaja ve delitev, ki jih predstavljamo v
nadaljevanju.
3.1 Delitev glede na to, kako se sonna energija spremeni v nam uporabno energijo
Na splono obstajata dva tipa izkorianja sonne energije, ki se razlikujeta glede na nain
zajema, pretvorbe in distribucije solarne energije in to sta
pasivno izkorianje;
aktivno izkorianje sonne energije.
Pasivne metode izkorianja sonne energije vkljuujejo uporabo gradbenih materialov z

ugodnimi terminimi lastnostmi in usmerjenost stavb, da se im bolje izkoristi sonna
energija za gretje, hlajenje in osvetlitev prostorov. Pasivni sistemi so zelo enostavni in ne
vkljuujejo zakompliciranih tehnolokih sistemov, prav tako skoraj ni vzdrevanja. Ta
oblika korienja sonne energije je brezplana, bolje kot premislimo gradnjo, ve je
lahko kasneje koristimo.
Slika 3.1: Pasivna raba solarne energije
Stran 16
Na ta nain lahko porabimo bistveno manj elektrine energije in fosilnih goriv za hlajenje,
gretje in svetlobo. Glavna razlika med pasivnimi in aktivnimi sistemi je, da za pasivno
sonno energijo ne potrebujemo nobenih mehanskih enot, vse se uravnava naravno, zato je
pa toliko bolj pomembno nartovanje pasivnih konstrukcij pred gradnjo. Pri konstruiranju
pasivne konstrukcije moramo biti pozorni na orientacijo, senenje, izolacijo, termalno
maso, okna in zraenje.
Aktivne metode pa zajemajo sonno energijo in jo pretvarjajo s posebnimi tehnologijami

v nam uporabno elektrino ali mehansko energijo. Te tehnologije so zelo tehnoloko
usmerjene in vkljuujejo razne komponente, ki pretvarjajo in prevajajo sonno energijo ali
za svoje delovanje celo koristijo elektrino energijo. Aktivna sonna energija je vir
elektrike za elektrine naprave in vir toplote za ogrevanje in gretje vode.
Slika 3.2: Aktivna raba solarne energije
Stran 17
3.2 Delitev glede na to, v katero energijo se spremeni sonna energija

Poznamo delitev na tri tipe solarne energije, ki se delijo glede na obliko energije, v katero
se pretvarja sonna energija in nain, kako se pretvori. Od tega dva tipa proizvajata
elektrino energijo
fotovoltaina solarna energija;
koncentrirana sonna energija;
in en tip, ki proizvaja toploto
termalna sonna energija.
Vsak sistem lahko razdelimo na aktivno in pasivno pretvarjanje sonne energije, v

odvisnosti od sestave sistema. Kadar sistem uporablja zunanjo elektriko in/ali mehanske
module, je sistem aktiven, kadar tega v sistemu ni vkljuenega, gre za pasivni sistem. V
nadaljevanju bomo vsakega od teh treh osnovnih modelov opisali, e posebej podrobno pa
bomo predstavili koncentrirano sonno energijo, ki je bistvo te diplomske naloge.
3.2.1 Fotovoltaina solarna energija

Fotovoltaini materiali in moduli pretvorijo sonno svetlobo v elektrino energijo. Beseda
fotovoltaika izvira iz grke besede phos, ki pomeni svetloba in volt, po Alessandru
Voltu. Znanstveniki so potrebovali stoletje, da so ugotovili, da fotoelektrini oziroma
fotovoltaini efekt povzroajo doloeni materiali, ki imajo sposobnost spremeniti energijo
svetlobe v elektrino energijo. Osnovna enota fotovoltainega sistema je sonna celica. To
je majhen kvadraten polprevodnik izdelan iz silikona ali katerega drugega prevodnega
materiala. Kadar na sonno celico sije svetloba se del svetlobe odbije, del absorbira in
ostali del gre skozi celico. e pred 40 leti so bili izdelani prvi sonni paneli, ki so jih
sestavljale sonne celice, ve panelov skupaj je sestavljalo sonno polje. e pa imamo ve
sonnih polj pa govorimo o solarnem sistemu. Tipien fotovoltaien sistem je sestavljen iz
Stran 18
fotovoltainih polj in nadzornega centra. Nekateri sistemi vkljuujejo tudi baterije, v katere
se shranjuje elektrina energija. Solarni paneli imajo lahko
fiksni sistem, kjer so moduli na nosilni konstrukciji pritrjeni fiksno pod doloenim
kotom v doloeni smeri. Te sisteme najdemo predvsem na strehah. Postavljeni so
tako, da zajamejo najve sonca. Dobre strani tega sistema so nizki investicijski
stroki, nizki stroki vzdrevanja in manja izpostavljenost slabim vremenskim
vplivom;
sledilni sistem, kjer so moduli na nosilni konstrukciji pritrjeni tako, da se preko

dneva enoosno ali dvoosno premikajo in sledijo soncu in na ta nain zajamejo ve
sonnih arkov predvsem zjutraj in zveer. Ta sistem je primerneji za lege z
nadpovpreno veliko sonnih dni v letu, brez megle, brez okolikih senenj.
Solarne sisteme razvramo tudi glede na to, kako so povezani z omrejem: lahko so
samostojni ali interaktivni sistemi. Samostojni sistemi generirajo in operirajo z elektriko
samostojno od elektrinega omreja, velikokrat imajo tudi baterije, v katere se shrani
elektrino energijo za potrebe ponoi ali ko so potrebe po energiji veje. Interaktivni
sistemi pa so povezani z elektrinim omrejem in preseek proizvedene energije poljejo v
elektrino omreje.
Slika 3.3: Samostojen (a) in interaktivni (b) fotovoltaien sistem
Stran 19
Sonne celice glede na zgradbo delimo
monokristalne, ki imajo najveji donos (laboratorij 25%, serijska proizvodnja 1517%), vendar je izdelava draga, saj so izdelane iz monokristalnega silicija, katerega
nastajanje je relativno poasno;
polikristalne so sestavljene iz vejega tevila kristalov, izdelava je ceneja, vendar

donos manji (laboratorij 21%, serijska proizvodnja 13-15%);
amorfne ali tankoplastne imajo atome neurejeno razporejene, kar se odraa v

donosu (laboratorij 12%, serijska proizvodnja 5-7%), vendar je proizvodnja od vseh
sonnih celic najceneja.
Katere sonne celice izbrati je odvisno predvsem od pogojev, ki jih ima investitor. Tako so
tankoplastne celice primerne za investitorje, ki imajo na voljo veliko povrine in jim ni
pomembna mo, ki jo bodo pridobili. Pri mono- in polikristalnih modulih je potrebno biti
pozoren na kvaliteto celic, saj imajo lahko bolj kvalitetni polikristalni moduli bolji
izkoristek kot slabi monokristalni moduli. Vsak projekt je potrebno individualno preuiti,
tako da je razmerje med vloenim kapitalom in priakovanimi prihodki najbolj optimalno.
Za okvirno oceno proizvodnje elektrine fotovoltaine elektrarne, ki jo nartujemo,

moramo pomnoiti povpreni energijski donos 1050 kWh/kWp z intalirano mojo
elektrarne. Za bolj natanne podatke moramo upotevati tudi desetletno povpreje
osonenja posameznega kraja, nadmorsko viino, nain vezave, lega objekta, izgube v
sistemu in izkoristke uporabljenih tipov modulov in razsmernikov. Stroek investicije se po
navadi povrne v 8-15 letih, odvisno od financiranja (glede na posojila, sofinanciranja,
lastnih vlokov). Glavna slabost fotovoltaine elektrarne je visok zaetni vloek, kljub
pomoi dravnih subvencij. Te vrste elektrarn so postale nekaj vsakdanjega tudi v naih
gospodinjstvih, saj je sama postavitev elektrarne dokaj preprosta. V zadnjem desetletju je
bilo ustanovljenih veliko podjetij, ki se ukvarjajo izkljuno s taknimi solarnimi
elektrarnami in nam pomagajo izvesti projekt od zaetka do konca.
Stran 20
3.2.2 Termalna sonna energija

Solarno termalni sistemi ali kraje STE so sistemi, ki izkoriajo sonno energijo za
pridobivanje termalne energije. Bistveni elementi teh sistemov so sonni kolektorji. Glavna
razlika med sonnimi celicami in sonnimi kolektorji je, da sonne celice spreminjajo
sono svetlobo v elektrino energijo, kolektorji pa uporabljajo infrardee valovanje za
segrevanje tekoine. Ti sistemi so uinkoviti in zanesljivi in zagotavljajo energijo za toplo
sanitarno vodo, ogrevanje prostorov, ogrevanje bazenov, uporabo v industriji,
razsoljevanje, kuhanje. Uporaba teh sistemov je zelo pogosta v gospodinjstvih.
Poznamo pasivne in aktivne sisteme, in podobno kot pri fotovoltaiki, pasivni sistemi za
svoje delovanje ne potrebujejo zunanje energije, aktivni sistemi pa za svoje delovanje
potrebujejo zunanji vir energije.
Poznamo:
nizko-temperaturne kolektorje (25-45C), ki imajo obiajno zelo enostavno

zasnovo in jih ponavadi uvramo med pasivne sisteme. Obiajno jih uporabljamo
za gretje bazenske vode oziroma prostorov, ki nimajo visokih temperaturnih zahtev.
Poznamo:
o Nezastekljene oziroma bazenske kolektorje za ogrevanje vode;
o Nezastekljene kolektorje za ogrevanje zraka
Slike 3.4: Primer bazenskega kolektorja
srednje-temperaturne
kolektorje
Stran 21
(45-120C),
so
zelo
razirjena
oblika
kolektorjev. Klasien solarni sistem sestavljajo sonni kolektorji, napeljava od

kolektorjev do bojlerja, hranilnik tople vode, rpalni set, raztezna posoda s
stenskim nosilcem in priklopno cevjo in pa solarna kontrolna enota. Sistemi
delujejo tako, da se sonna energija v kolektorju absorbira preko absorpcijske
folije, ki je na cevnem sistemu, v kateri je solarna tekoina. Nato ogreto solarno
tekoino rpalka transportira v rezevoar iz katerega se preko izmenjevalca toplote,
toplota prenese na sanitarno toplo vodo ali vodo ogrevalnega sistema. Za optimalni
izkoristek sonnih kolektorjev velja kot nagiba med 35 in 45, orientiran proti jugu.
Enako delujejo pozimi in poleti, slabe uinkoviti so, ko je megla. Njihova slabost
je, da so krhki in se zato zlahka pokodujejo, sicer pa je veliko odvisno od izdelka
do izdelka. ivljenjska doba sistema je od 20 do 25 let. Poznamo:
o Zastekljene oziroma ploate kolektorje za ogrevanje vode;
o Zastekljene kolektorje za okrevanje zraka.
Slika 3.5: Primer ogrevanja sanitarne vode s sonnimi kolektorji
Stran 22
3.2.3 Koncentrirana sonna energija (CSP)

Je dejansko termalna energija, ki z visoko-temperaturnimi kolektorji pretvarja sonno
energijo v elektrino energijo. Princip delovanja koncentrirane sonne energije je, da
uporablja lee in ogledala, ki ujete sonne arke preusmerijo na manjo sprejemno toko.
Na tej toki se koncentrirana svetloba pretvori v vir toplote, katerega elektrarna ponavadi
po principu termalne energije pretvori v nam uporabno elektrino energijo. Koncentrirani
sonni sistemi delujejo na osnovi toplotnih motorjev za razliko od fotovoltainih sistemov,
ki delujejo na osnovi fotovoltainega efekta. Velika prednost teh sistemov je tudi
shranjevanje energije, ki jo tako lahko koristimo tudi, ko ni sonca.
Poznamo ve oblik proizvajanja koncentrirane sonne energije:
Parabolina korita so sestavljena iz velikih polj z linearno postavljenimi

konkavnimi zrcali, ki tvorijo obliko okroglega paraboloida. Ta zrcala zbirajo
sonno energijo kot toploto zaradi katere se voda v ceveh upari in na ta nain
poganja turbino.
Stran 23
Solarni kroniki s Stirling motorji so ogledala podobna parabolinim koritom, le

da uporabljajo Stirling motorje. Stirling motor je sestavljen iz dveh cilindrov katere
poganja plin, ki se izmenino segreva in ohlaja in tako preko roice poganja
generator.
Fresnel kolektorji so se stavljeni iz dolgih in ravnih zrcal, ki rotirajo okoli ene osi
in se spreminjajo glede na poloaj sonca. Ta zrcala zrcalijo sonne arke na linijski
kolektor.
Slika 3.8: Fresnel kolektorji
Stran 24
Solarni dimnik je zdruen iz treh tehnologij: uinka dimnika, uinka tople grede in
vetrne turbine. Kot vidimo na sliki konstrukcijo sestavlja dimnik, ki ga obkroa
velika zastekljena povrina. Samo delovanje dimnika je dokaj preprosto, zrak se
pod zastekljeno povrino segreva. Ker se topel zrak dviguje, se dvigne skozi
dimnik. Ta pretok zraka poene turbine, ki so v dimniku in te generirajo energijo.
Slika 3.9: Solarni dimnik
Solarni ali sonni stolp je oblika koncentrirane solarne energije, ki smo ji namenili
preostanek diplomske naloge. Predstavitev tega sistema je podana v naslednjem
poglavju.
Stran 25
4 SONNI STOLP
4.1 Opis delovanja sistema
Veina tehnik za pridobivanje energije iz toplote potrebuje visoke temperature, da doseejo
neko smiselno efektivnost. Nekoncentrirani solarni kolektorji doseejo temperature do
200C, zato je smiselna uporaba koncentriranih sistemov. Kot smo e prej omenili,
koncentrirani sonni sistemi uporabljajo ogledala ali lee, da zgostijo velike povrine
sonne svetlobe na manja obmoja. Elektrina energija se proizvede, ko se koncentrirana
sonna svetloba preoblikuje v toploto, ki poganja toplotne motorje, ki so povezani v
elektrino omreje.
Slika 4.1: Sonni stolp in heliostati
Stran 26
Eden od teh sistemov, ki je v zadnjih letih doivel velik razvoj je tudi sistem sonnega ali
centralnega stolpa. Ta sistem uporablja stotine ali tisoe velikih dvoosno vodenih ogledal
imenovanih heliostati, ki so intalirani okoli stolpa. Raunalnik izrauna idealno pozicijo
za vsakega od teh heliostatov, da lahko le ti usmerjajo sonne arke na vrh stolpa, kjer je
sprejemnik. Ta sistem mora biti zelo natanen, da je zagotovljena im veja efektivnost. S
koncentriranjem sonnih arkov lahko sprejemnik dosee temperature med 800-1000 C; z
razvojem novih materialov tudi ve. Najpogosteji model stolpa deluje s parno turbino
tako, da delovni medij, najpogosteje vro zrak, voda ali staljena sol transportira toploto s
sprejemnika do parnega generatorja, kjer se proizvede vodna para po principu
Rankinovega cikla. Ta cikel poteka tako, da vodna napajalna rpalka da vodo pod pritisk in
nato ekonomizator, uparjalnik in supergrelec skupaj proizvedejo paro. Ta para se raziri v
dvodelno turbino, ki ima med visoko pritisnim in nizko pritisnim delom grelnik, ki znova
in znova ogreje paro. Turbine nato poenejo elektrini generator, ki pretvori mehanino
energijo v elektrino. Kondenzator, ki je nameen v bliini turbine kondenzira paro nazaj
v vodo in jo polje ponovno do napajalne rpalke, kjer se cikel ponovi.
Slika 4.2: Rankinov cikel
Stran 27
Po sistemu, ki smo ga opisali na prejnji strani, deluje veina obstojeih sonnih stolpov.
Leta raziskav in napredka v materialih so omogoila dovolj visoke temperature, da je
mona tudi uporaba plinske turbine oziroma kombiniranih sistemov, kjer sta uporabljeni
plinska in parna turbina. Za standardne sisteme s parno turbino je predvidena letna
efektivnost v proizvajanju elektrike med 14-18%, za kombinirane sisteme, kjer imamo
parno in plinsko turbino pa je predvidena efektivnost tudi do 25%. To pomeni tudi, da
bodo kombinirani sistemi potrebovali do 30% manj povrine s heliostati v primerjavi s
sistemi s samo parno turbino. Tako loimo dva najpogosteje uporabljena koncepta
sonnega stolpa:
Koncept odprtega volumetrinega zranega sprejemnika deluje s parno turbino

in je uporabljen v veini do sedaj obstojeih sonnih stolpih. Sprejemnik je
sestavljen iz ine mree ali keraminih oziroma kovinskih materialov v obliki
satja skozi katere je povleen zrak na temperaturah med 650C in 850C. Na drugi
strani hladen zrak ohlaja povrino sprejemnika. Ventilator transportira ogret zrak,
ki je bil segret zaradi sonnega sevanja. Nato zrak dosee toplotni kotel, kjer se
proizvaja para. Poljubno lahko sistem vsebuje tudi vod z gorilnikom in
shranjevalnik toplote. Za laje razumevanje je na naslednji strani slika 4.3a, ki
prikazuje ta koncept.
Koncept tlanega volumetrinega zranega sprejemnika je sodobneja oblika

sistema, ki deluje v kombinaciji s parno in plinsko turbino. Kompresor na vrhu
stolpa stisne zrak na 15 barov. Znotraj tlanega sprejemnika se zrak segreje do
1100C in tako ta vro zrak poganja plinske turbine. Ta turbina je povezana s
kompresorjem in generatorjem, ki proizvaja elektriko. Preostanek toplote v plinski
turbini potuje do grelnika, kjer kasneje, po e opisanem postopku, poganja tudi
parno turbino. Takni kombinirani sistemi doseejo vejo efektivnost. V razvoju so
keramini volumetrini sprejemniki, ki bodo delovali nad 1200C. Na naslednji
strani slika 4.3b prikazuje ta koncept.
Stran 28
Slika 4.3: Shema dveh modelov sonnega stolpa, prikazuje (a) odprt volumetrini sistem s
parno turbino in (b) tlani volumetrini sistem s kombinacijo parne in plinske turbine
Stran 29
4.2 Sestavni deli sonnega stolpa

4.2.1 Sprejemnik in stolp
Sprejemnik je odgovoren za transformacijo koncentrirane sonne radiacije v toploto, tako
da jo prenese v delovni medij, ki je lahko zrak, stopljena sol ali voda. Sprejemnik je lociran
na vrhu stolpa na toki, kjer je absorpcija odsevanih sonnih arkov z heliostatov najveja.
Sama konstrukcija podpornega stolpa je v najve primerih jeklena, viina se razlikuje glede
na velikost projekta. Poznamo ve razlinih sprejemnikov, ki se razlikujejo glede na
delovanje in delovni medij. Najpogosteje uporabljena sprejemnika in njuno delovanje sta
e omenjena na prejnji strani:
odprt volumetrini tlani sprejemnik;
tlani volumetrini zrani sprejemnik;
in manj poznana sprejemnika:
zaprt volumetrini tlani sprejemnik;
sprejemnik sonnih delcev.
Slika 4.4: Sprejemnik
Stran 30
4.2.2 Heliostati
Heliostati so ogledala, ki sledijo soncu in odsevajo sonne arke na sprejemnik na vrh
sonnega stolpa. Heliostati, ki se uporabljajo pri sonnem stolpu, so raunalniko vodeni,
tako da jim le ta doloi zemljepisno dolino in irino ter datum in uro. S temi podatki se
izrauna oddaljenost sonca glede na pozicijo heliostata in poljejo te informacije do
motorja, ki obrne ogledalo v pravilno pozicijo. Pri sonnem stolpu imamo velika polja
heliostatov, ki so po navadi vsa vodena z enim raunalnikom. Heliostati predstavljajo 3050% strokov investicije, odvisno tudi od lokacije. Heliostat je obiajno sestavljen iz
jeklene konstrukcije, lepilnega sloja, zaitne plasti bakra, plasti odsevnega srebra in na
vrhu debelim zaitnim slojem stekla. Strokovnjaki se trudijo, da bi naredili ogledala
ceneja, laja in bolj efektivna.
Slika 4.5: Heliostati
Stran 31
4.2.3 Elektrarna
Elektrarna je sestavljena iz ve delov. Sama sestava elektrarne je odvisna predvsem od
izbire delovnega medija, kar pomeni, da ni nujno, da vsaka elektrarna vsebuje vse natete
dele. Sestavni deli elektrarne, ki smo jih predhodno v opisu delovanja sonnega stolpa po
veini e omenili,
nekatere pa bomo e podrobneje opisali, so: gorilnik (potrebno
intalirati pri hibridnih sonnih elektrarnah), ventilator, supergrelec, pogrevalnik,

uparjalnik, ekonomizator, vodna rpalka, parna turbina, kondenzator, hladilni stolp,
generator, plinska turbina (nameena v primeru kombiniranega ali plinskega sistema) in
skladini sistem ter delovni medij.
Skladini sistem s katerim lahko elektrarna proizvaja elektriko ve ur tudi, ko je

oblano in ponoi.
Slika 4.6: Skladini sistem
Uporabljena oblika skladinega sistema deluje z dvema rezervoarjema. Heliostati

zagrejejo delovni medij, ki poganja turbino. Ker turbina ne porabi vse proizvedene toplote,
ki jo ustvarjajo heliostati, skladini sistem omogoa, da se porabi v asu, ko ni sonnega
sevanja, pa naj bo to, ko je oblano vreme ali ponoi. Delovanje skladinega sistema
deluje tako, da je delovni medij sprva rpan iz tako imenovanega hladnega rezervoarja,
kjer je shranjen hladen delovni medij do sprejemnika na vrh stolpa, kjer ga ogretega polje
v tako imenovan vro rezervoar, kjer se skladii odvena neporabljena toplota shranjena v
delovnem mediju. To se kasneje uporabi po e znanem postopku za zagon turbine. Ko je
Stran 32
toplota v mediju izkoriena, se ta vrne nazaj do hladnega rezervoarja in tako se postopek

ponovi.
Slika 4.7: Skladina rezervoarja
delovni medij, ki se uporablja za delovanje sonnega stolpa je lahko staljena sol,

voda/para, zrak, CO2 in e nekateri drugi mediji, ki se uporabljajo manj pogosto.
Izbira delovnega medija je odvisna predvsem od tipa sprejemnika. Vsak od teh
natetih medijev ima svoje prednosti in slabosti.
Slika 4.8: Sol za elektrarno
Stran 33
4.3 Hibridni sistemi

Naeloma so skoraj vse koncentrirane sonne elektrarne, z ali brez shranjevalnega sistema,
opremljene s rezervnimi sistemi na goriva, ki garantirajo stalno proizvodnjo elektrike, ki je
kritina predvsem v asu, ko je poraba elektrike najveja ali v primeru slabega vremena.
Gorilniki, ki lahko uporabljajo fosilna goriva, bioplin in biomaso, lahko priskrbijo energijo
delovnemu mediju in shranjevalnemu mediju ali direktno za proizvodnjo elektrike. Na
obmojih, kjer je sonnega sevanja manj, se lahko na ta nain garantira proizvodnja
elektrike po niji ceni, kot v primeru, da bi elektrarna bila odvisna samo od sone energije.
Zagotavljanje elektrike 24 ur na dan z le sonno energijo zahteva e veliko raziskav
predvsem s podroja shranjevalnega sistema.
Koncentrirana sonna energija se lahko uporablja tudi kot hibrid, kjer se manja sonna
elektrarna prikljui na fosilno elektrarno, ki na primer uporablja premog ali plin. V tem
primeru sonna elektrarna slui predvsem, da zmanja porabo goriv fosilne elektrarne.
Pozitivna stran taknega sistema je predvsem v tem, da je finanno ugoden, saj je potrebno
intalirati le heliostate in stolp, preostali deli kot so na primer turbina in generator so
skupni z fosilno elektrarno. Takne koncepte hibridnih elektrarn so e zgradili, na
obstojee fosilne elektrarne ali na novo zgrajene, v Aliriji, Avstraliji, Egiptu, Iranu, Italiji
in Zdruenih dravah Amerike. Hibridni sistemi so prilonost predvsem za drave v
razvoju, kjer je financiranje velikih projektov iz koncentrirane sonne energije velik izziv.
Slika 4.9: Hibrid obstojee fosilne in dodane koncentrirane sonne elektrarne na Floridi
Stran 34
Zelo zanimiva je tudi manja hibridna elektrarna AORA, ki ima mikro-turbino, ki lahko,
ko je sonce, proizvaja koncentrirano sonno energijo, ko ni sonca, pa preklopi na bio
goriva. Stolp, ki je v obliki tulipana, je 30 m visok in ima okoli sebe 30 heliostatov.
Priskrbi lahko energijo za 70 gospodinjstev. Zaradi svoje majhnosti in preproste postavitve
je predvsem uporabna za odrone kraje, oddaljene od elektrinega omreja.
Slika 4.10: AORA hibridna elektrarna
4.4 Obmoja primerna za postavitev sonnega stolpa

Sonce sije povsod po svetu, tako da doloena stopnja sonne energije obstaja na celotnem
planetu. Vendar e to ne pomeni, da je lahko sonna energija, proizvedena na vseh
lokacijah, ekonomsko upraviena. Kot splone pogoje za upravienost postavitve sonnega
stolpa lahko navedemo
da mora sonce sijati skoraj ves dan;
velike ravne povrine za heliostate;
dostopnost do elektrinega omreja;
pri nekaterih sistemih tudi do vode.
Obmoja, primerna za proizvodnjo elektrine energije s pomojo sonnih stolpov, morajo

imeti visoko neposredno normalno osonenost ali DNI. Ko je nebo jasno, je priblino 85%
sonnih arkov DNI in 15 % razprene svetlobe, ki prihaja z vseh razlinih zornih kotov.
Stran 35
Medtem, ko DNI lahko uporabljajo vse vrste solarne energije, je lahko razprena svetloba
uporabljena samo pri fotovoltaiki, kar pomeni, da je neuporabna za koncentrirano sonno
energijo. e na primer postavimo 10 MW sonni stolp na lokaciji, kjer je viji DNI, to
pomeni, da je potrebno postaviti manj heliostatov, kot na lokaciji z manjim DNI, da bi
dobili enak rezultat. Tako je predvideno, da mora biti minimalni DNI za postavitev
sonnega stolpa 2000 kWh/m/letno. Najveja obmoja, primerna za postavitev sonnih
stolpov, so v Severni Afriki, Juni Afriki, Srednji vzhod, Indija, Avstralija, Severna
Amerika, Juna Amerika in Juna Evropa. Po veini so te lokacije razne puave in
polpuave, ki imajo zelo nizko poseljenost in so monosti za kmetijstvo zelo nizke, kar je
prednost pri sonni energiji. eprav so vse te lokacije zelo primerne za koncentrirano
sonno energijo, pa je potrebno zaradi obsenosti projekta upotevati tudi politino
stabilnost drav. Povprena koncentrirana sonna elektrarna zahteva med 5 do 10 hektarjev
zemljia, za proizvodnjo 1 MW elektrike. Da bi lahko koncentrirane sonne elektrarne
dosegle enako proizvodno ceno elektrike, kot fosilne elektrarne, bi morale le te imeti
povrino med 100 in 300 hektarjev. Prav tako je tudi pomembno, da je v bliini elektrino
omreje s linijami za visoko napetost, saj je v nasprotnem primeru potrebno vzpostaviti
tudi to omreje, kar pa investicijo podrai.
Slika 4.11: DNI po svetu
Stran 36
4.5 Vplivi na okolje

4.5.1 Voda
CSP elektrarne pogosto potrebujejo vodo za hlajenje, ponavadi v hladilnem stolpu. Te
zahteve po vodi so lahko ovira pri izvedbi projekta, sploh v puavskih predelih, kjer je
postavitev elektrarne na prvi pogled najbolj idealna. Kot primer lahko navedem Evropi
zanimivo MENA regijo, kjer se sooajo s pomanjkanjem vode. Tipina 50 MW CSP
elektrarna porabi 0.4-0.5 milijonov kubinih metrov vode na leto za hlajenje kar je
primerljivo s kmetijskimi namakalnimi obmoji enake velikosti. Kot zanimivost e lahko
omenimo, da so leta 2002 v MENA regiji porabili 7.9 milijard m vode v industrijske
namene in kar 188.3 milijard m v kmetijske namene, ki je vekrat uporabljena zelo
neuinkovito. V precej manjem obsegu je voda potrebna tudi za ienje ogledal, da
obdrijo visoko odsevnost. Porabo vode je mono zniati z zranim hlajenjem, vendar to
znia efektivnost CSP elektrarne za 3-7.5%. Zanimiva monost za elektrarne v bliini
morja je tudi hlajenje z morsko vodo in vgradnja razsoljevalnega sistema v samo
elektrarno. Vsekakor je zaenkrat za obmoja s pomanjkanjem vode bolj zanimiva uporaba
elektrarne na plinsko turbino, saj porabi veliko manj vode, vendar je zaenkrat izgradnja le
teh draja.
4.5.2 Raba zemlji in vizualni uinek

Vizualni uinki elektrarne so najbolj opazni na vrhu stolpa, kjer je sprejemnik, saj na tem
mestu vidimo zelo bleeo svetlobo. Zaenkrat je druba sprejela to kot nekaj tehnoloko
naprednega in nemoteega. CSP elektrarne so najbolj primerne na obmojih kot so polpuave in puave in ne izkoria kmetijske zemlje, kot na primer biomasa.
4.5.3 Poraba energije in materialov

Pri ocenjevanju vzdrnosti CSP elektrarn je koristno poznati energetsko bilanco in porabo
materiala ez celoten cikel delovanja. Ocene kaejo, da je neobnovljiva energija, ki je
uporabljena pri gradnji in delovanju elektrarne ez celoten ivljenjski cikel, povrnjena kot
obnovljiva energija v manj kot letu dni. e vemo, da je predvidena ivljenjska doba CSP
elektrarne 30 let, nam to daje EROI ali energijsko donosnost nalobe faktor 30. Poraba
Stran 37
neobnovljive energije CSP elektrarne, ki je potrebna za proizvodno 1 kWh elektrine

energije je primerljiva z vetrno energijo in manja, kot pri fosilnih elektrarnah. Glavni
materiali, ki so uporabljeni pri izgradnji elektrarne so jeklo, steklo in beton, ki jih je mono
reciklirati 95%, oziroma jih uporabiti kot polnila npr. pri gradnji cest.
4.5.4 Emisije
Emisije toplogrednih plinov CSP elektrarne se gibljejo med 15-20 gramov CO2 na kWh,
kar je veliko nije kot emisije fosilnih elektrarn, ki se gibljejo med 400-1000 g/kWh.
Emisije CSP elektrarn so povezane predvsem z izgradnjo in delovanjem elektrarne.
4.5.5 Vpliv na floro in favno

Lokalni vpliv CSP elektrarne na okolje je povezan predvsem s prometom, gradbenimi deli
in motenjem ekosistemov in so vezani predvsem na povrino, ki je potrebna za izgradnjo
elektrarne, kar se navezuje predvsem na vretenarje. Omeniti je potrebno tudi trke ivali v
ogledala in stavbe elektrarne ter toplotni ok oziroma opekline zaradi koncentriranih
arkov. Vode, ki se uporablja za ienje ogledal, je nekje med 10 do 20 mm/letno, kar je
dovolj za rast nekaterih rastlin, zato je obasno potrebno uporabiti tudi herbicide, za
prepreevanje rasti rastlin, ki bi lahko senila ogledala. eprav smo nateli kar nekaj
vplivov CSP elektrarn na okolje, so v primerjavi s fosilnimi elektrarnami razmeroma
nekodljive. CSP elektrarna, ki od leta 2007 obratuje v paniji je do sedaj zabeleila le dve
smrti ptic. Prav tako se nam ni potrebno bati, da bi ob kakni pokodbi ali okvari elektrarne
prilo do vejih katastrofalnih vplivov na okolje, tako kot npr. pri naftnih in jedrskih
elektrarnah.
Stran 38
5 PRIMER SONNEGA STOLPA
5.1 Izbira lokacije

Prvotno je bila ideja diplomske naloge postavitev koncentriranega sonnega stolpa v
Sloveniji, vendar smo v asu nastajanja diplomske naloge ugotovili, da je DNI v Sloveniji
prenizek. Najviji DNI v Sloveniji ima Portoro in je priblino 1800 kWh/m/letno, kar je
prenizko, da bi se takna investicija izplaala. e predhodno smo navedli, da znaa
minimalni potrebni DNI 2000 kWh/m/letno, da je investicija ekonomsko upraviena.
Zaradi tega smo obmoje iskanja potencialnih lokacij za CSP stolp razirili na celotno
Evropo. Po pregledu DNI karte Evrope, lahko vidimo, da so obmoja primerna za ta
projekt v juni paniji, juni Portugalski, juni Italiji, juni Franciji, juni del Grije, Ciper
in Malta.
Slika 5.1: Direktno sonno sevanje ali DNI
Stran 39
Veliko vlogo pri izbiri lokacije ima tudi vetrovnost izbrane pokrajine, saj je zaradi oblike
heliostatov, ki imajo kar velik upor, to pomembno pri dimenzioniranju. Zato smo si
ogledali vetrovnost potencialnih lokacij na sledei karti:
Slika 5.2: Karta vetrovnosti Evrope
Po pregledu karte smo ugotovili, da je jug Francije bolj vetroven od ostalih lokacij, ki smo
jih predhodno omenili, zato je za postavitev elektrarne na to obmoje manj primerno od
ostalih.
Stran 40
Kot e predhodno omenjeno, je finanna investicija za postavitev elektrarne zelo visoka in

sama proizvodnja elektrike draja kot na primeru proizvodnje elektrike s fosilno
elektrarno. Zato je zelo pomembno, da ima drava sisteme spodbujanja obnovljivih virov
energije. Poznamo ve razlinih strategij spodbujanja OVE, vendar je pri koncentriranem
sonnem stolpu zelo pomembna monost, da drava predpie odkupne cene elektrike za
posamezen vir in zagotavlja proizvajalcem celoten odkup obnovljive elektrike v
doloenem obdobju, ponavadi za 20 do 25 let. To strategijo spodbujanja OVE imenujemo
sistem fiksnih zagotovljenih cen ali FIT. Tako je za FIT znailno, da je zagotovljen dostop
do omreja, dolgorone pogodbe odkupa elektrike in zagotovljena cena odkupa elektrike.
Za na projekt bomo preverili subvencije v dravah, ki smo jih predhodno navedli, da so
primerne za nao elektrarno.
Tabela 1: Subvencije k elektrini tarifi

DRAVA
Fit tarifa
0,285-0,269 /Wh za 25 let
0,215-0,228 /Wh po 25
letih
Opombe
Trenutno ukinjene
subvencionirane tarife za
nedoloen as.
Portugalska
0,16 /kWh-0,27 /kWh
Do 15 let.
Italija
0,27 /kWh-0,36 /kWh
Do 25 let.
Grija
0,265 /kWh-0,285 /kWh
Malta
Ciper
0,26 /kWh
Do 25 let.
panija
Zaradi gospodarske krize v Evropi se razne subvencije za OVE ukinjajo oziroma

zmanjujejo. Kot prva drava je FIT tarifo ukinila panija, prav tako jo bo z letom 2014
zmanjala Grija za 44%. Malta kljub ugodni legi ne ponuja ugodnih subvencij za solarno
energijo. Glede na informacije smo ugotovili, da je najbolj ugodna za investitorje Italija.
Stran 41
Italija je julija 2012 e poveala FIT tarife iz leta 2008 in tako postala ena najbolj
privlanih drav za sonno energijo. Njihovo sofinanciranje tarife je odvisno od velikosti
obrata in delea solarne energije pri proizvodnji, kar pomeni da veji kot je dele energije
proizveden s solarno energijo vija je subvencija. Njihove FIT tarife so bolj podrobno
predstavljene v naslednji tabeli:
Tabela 2: Subvencije k elektrini tarifi v Italiji

Dele ne-solarne
energije
Spodbuda, ki se
doda prodajni ceni
za obrate do
2500 m
Spodbuda, ki se
doda prodajni ceni
za obrate nad
2500 m
Do 15%
Od 15 do 50%
Nad 50%
0,36 /kWh
0,32 /kWh
0,30 /kWh
0,32 /kWh
0,30 /kWh
0,27 /kWh
5.2 Osnovne tehnine karakteristike projekta
Lokacija: Sicilija, Italija;
Sonna radiacija: 2000 kWh/m/letno;
Predvidena mo elektrarne: 10 MW;
Tehnologija generiranja elektrike s konceptom tlanega volumetrinega zranega;

sprejemnika s temperaturami do 1100 C;
Predvideno tevilo heliostatov: 1000;
Skladini sistem: tank s staljeno soljo.
Nekatere karakteristike smo doloili oziroma predpostavili na podlagi e obstojeih

projektov.
Stran 42
5.3 Izbrane karakteristike in dimenzioniranje heliostata

Pri izbiri dimenzij in materialov heliostata smo se ozirali na e obstojee modele
heliostatov. Osnovno idejo konstrukcije smo povzeli po e obstojeem heliostatu Colon 70,
ki je proizvod panskega podjetja Inabensa, Instalaciones Abengoa, S.A. Naeloma se
heliostata razlikujeta v vseh dimenzijah, ki so navedene v njihovem katalogu, ki je
dostopen na spletu.
Slika 5.3: Heliostat Colon 70
Stran 43
Colon 70 je sestavljen iz 21 manjih ogledal viine 1,1 m in irine 3,3 m kar tvori povrino
3,3 m za eno ogledalo. Ob upotevanju dejstva, da je sestavljen iz 21 taknih ogledal,
dobimo celotno odsevno povrino 69,3 m. Celotno ogrodje je postavljeno na jekleni
navpina cev premera 0,5 m.
Ob pomoi teh podatkov smo predpostavili dimenzije naega heliostata. Za na projekt

smo se odloili za heliostat z naslednjimi podatki
doloili smo sonna ogledala viine 2,42 m in irine 2,9 m, kar da povrino
ogledala 7,02 m;
tevilo potrebnih ogledal: 1000;
skupna povrina ogledala: 63,8 m;
jeklena navpina cev premera 0,5 m;
jeklena horizontalna cev premera 0,3 m;
6 paliij doline 7,3 m.
Slika 5.4: Model heliostata
Slika 5.5: Dimenzije konstrukcije
Stran 44
Slika 5.6: Dimenzije palija
Stran 45
Stran 46
5.4 Vplivi in obtebe pri delovanju heliostata

V tem poglavju smo preverili nosilnost in uporabnost heliostata. Z dokazom nosilnosti
bomo dokazali, da se konstrukcija ne bo poruila, z dokazom uporabnosti pa, da
deformacije in upogibi ne bodo preveliki. Heliostat je jeklena konstrukcija pri kateri bomo
upotevali stalne in spremenljive obtebe. Pri stalnih obtebah smo upotevali lastno teo
pri spremenljivih pa obtebo vetra in snega. Za doloitev obteb smo upotevali naslednje
standarde
SIST EN 1990, Osnove projektiranja konstrukcij;
SIST EN 1991-1-1, Gostote, lastna tea, koristne obtebe stavb;
SIST EN 1991-1-3, Obteba snega;
SIST EN 1991-1-4, Vplivi vetra;
NBE-AE-88, Vplivi vetra ( po panskih standardih).
Konstrukcijo smo izraunali s programom Consteel 7.0. Ta program je namenjen za

izraun nosilnosti in stabilnosti konstrukcije in je prilagojen evropskim standardom.
5.4.1 Podpora konstrukcije

Konstrukcija je togo vpeta, kar pomeni, da se ne sme premortno gibati ali vrteti, zato na
mestu vpetja konstrukcije doloimo blokirane pomike in zasuke.
5.4.1 Lastna tea konstrukcije

Lastna tea predstavlja stalno obremenitev heliostata in je sestavljena iz jeklene
konstrukcije in ogledal. Lastno teo jeklene konstrukcije upoteva program Consteel 7.0
samodejno in sicer glede na dimenzije profilov in gostoto materiala. Program ima lastno
knjinico standardnih profilov in materialov, iz katerih rpa potrebne informacije. Lastne
tee manjih elementov, ki na stabilnost konstrukcije nimajo bistvenega vpliva, kot so npr.
vijaki, leaji in podobno zanemarimo. Lastno teo ogledal pa vnesemo v program kot
povrinski pritisk. Maso sonnih ogledal povzamemo po strokovnem lanku Wind and
Stran 47
stow position solution in solar trackers, ki je povzet po panskih standardih NBE-AE-88,

avtorja Juana Pablota Cabanillasa. Ta je zapisal, da je masa nekje 25 kg/m.
Tako dobimo obtebo ogledal:
Slika 5.7: Obteba ogledal v horizontalnem poloaju
Slika 5.8: Obteba ogledal pod kot 45
Slika 5.9: Obteba ogledal v vertikalnem poloaju
Stran 48
Stran 49
5.4.2 Obteba vetra

Obteba vetra je pri nai konstrukciji najbolj neugodna in kompleksna obteba, zato smo jo
izraunali po dveh standardih in primerjali rezultate. Za nadaljnji izraun smo kasneje
izbrali obtebo vetra po standardu, ki je manj ugodna za konstrukcijo. In sicer smo
izraunali obtebo po EC1 in panskih standardih NBE-AE-88, ki imajo posebej doloene
vplive vetra na proste ploskve in dihedronske oblike, katere oblike je na heliostat.
5.4.3 Obteba vetra po EC1

Kot smo e omenili, smo prvo varianto obteb vetra raunali po EC1, to je SIST EN 19911-4 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije 1-4.del: Sploni vplivi - Vplivi vetra. Dodatno
smo upotevali podatke iz nacionalnega dodatka k standardu za podroje Italije. Veter je
najbolj neugoden vpliv na nao konstrukcijo, zato narekuje veino karakteristik, kot so
velikost, oblika, nain temeljenja, materiali. EC1 doloa vplive vetra za razline oblike
streh, stavb in ostale gradbene objekte. Heliostat je dinamina konstrukcija, ki se
raunalniko vodeno premika, saj je poloaj odsevne ploe odvisen od poloaja sonca. Ta
odsevna ploa ima lahko poloaj kota od 0 do 90, zato smo mi preverili obtebo vetra v
treh poloajih. Najprej smo preverili obtebo vetra pod kotom 0 (upotevali vpliv vetra na
enokapno nadstrenico), nato smo upotevali obtebo vetra pod kotom 45 (vpliv vetra na
enokapno nadstrenico) in zadnji primer pod kotom 90 (vpliv vetra na prostostojee stene
in parapete).
Stran 50
Osnovna obremenitev vetra
Italija je razdeljena v 9 vetrnih con s petimi osnovnimi hitrostmi vetra. Iz spodnje karte in
razpredelnice lahko razberemo, da je nae izbrano obmoje, otok Sicilija v coni 4, kar
pomeni, da je osnovna hitrost vetra 28 m/s.
Slika 5.10: Cone za doloitev temeljne vrednosti osnovne hitrosti vetra vb,0
Stran 51
Tabela 3: Cone za doloitev temeljne vrednosti osnovne hitrosti vetra vb,0

Obmoje
Cone
Vb,0 (m/s)
Kategorija terena
Severna Italija
Centralna in juna
Italija
1, 2
25
II
27
II
Sardinija in Sicilija
4, 5, 6
28
II
Ligurija
29
II
Trst in otoki
8, 9
31
III
Izbrano obmoje: Sicilija, cona 4
vb = osnovna hitrost vetra

cdir = smerni faktor = 1,0
cseason = faktor letnega asa = 1,0
vb,0 = temeljna vrednost osnovne hitrosti vetra = 28 m/s
Spreminjanje vetra z viino
( )
( )
vm(z) = srednaj hitrost vetra na viini z nad tlemi

cr(z) = faktor hrapavosti
c0(z) = faktor hribovitosti = 1,0
( )
Stran 52
Hrapavost terena
Iz zgornje razpredelnice razberemo, da je kategorija terena na Siciliji, kategorija II.
Kjer je:
( )
( )
Kjer je:
z0 = hrapavostna dolina
kr = faktor terena, ki je odvisen od z0
z = najvija viina objekta
Kjer je:
(hrapavostno dolino izberemo za III kategorijo terena, saj so heliostati

postavljeni v vejem tevilu, en ob drugem in si delajo zavetrje; upotevamo, kot
podeeljsko okolje oziroma vas)
(
( )
)
(
Stran 53
Vetrna turbolenca
Kjer je:
k1 = turbolenni faktor
v = standardna deviacija turbolentne komponente vetra
( )
( )
( )
( )
Kjer je:
lv(z) = intenziteta turbolence na viini z
( )
(
Tlak pri najveji hitrosti ob sunkih vetra

( )
( )
Kjer je:
qp(z) = tlak pri najveji hitrosti ob sunkih vetra na viini z

= gostota zraka = 1,25 kg/m
( )
Stran 54
Sile vetra
Sile vetra smo preraunali za tri razline primere:
1. Poloaj heliostata je 0, upotevamo koeficiente za enokapne nadstrenice

2. Poloaj heliostata je 45, upotevamo koeficiente za enokapne nadstrenice
3. Poloaj heliostata je 90, upotevamo koeficiente za prostostojee stene in parapete
1. PRIMER: Poloaj heliostata je 0
Kot koeficiente sile smo v tem primeru uporabili podatke podane za enokapne
nadstrenice. Nadstrenica je definirana kot streha konstrukcije, ki nima sten. Upotevali
bomo tudi stopnjo zapolnjenosti pod nadstrenico, ki je prikazana na naslednji sliki in je
odvisna od zapolnjenosti . je razmerje med povrino mone, dejanske ovire pod
nadstrenico in povrino prenega prereza pod nadstrenico. Tako na primer
predstavlja prazen prostor pod nadstrenico,
pa pomeni, da je prostor v celoti
zapolnjen na zavetrni strani.
Slika 5.11: Zrani tok ob nadstrenici
Kot je razvidno iz zgornje slike za na primer velja = 0.
Stran 55
Iz naslednje tabele bomo lahko doloili koeficient sile za nadstrenico.
Slika 5.12: Koeficient sile za nadstrenico
Izraun tlaka ploskve sledi po naslednji enabi:

( )
Upotevamo faktor zapolnjenosti
, iz tabele (Slika 5.12) razberemo faktorje
Podroje A:
Podroje B:
Podroje C:
cp,net = -0,6 (srk)
cp,net = -1,3 (srk)
cp, net = -1,4 (srk)
cp,net = 0,5 (tlak)
cp,net = 1,8 (tlak)
cp,net = 1,1 (tlak)
Predhodno smo e izraunali
( )
Stran 56
Srk:
(
Tlak:
Slika 5.13: Obteba vetra po celi ploskvi - tlak
Slika 5.14: Obteba vetra po celi ploskvi - srk
Stran 57
Slika 5.15: Obteba vetra zg. polovici - tlak
Slika 5.16: Obteba vetra na zg. polovici srk
Stran 58
Slika 5.17: Obteba vetra na stranski polovici tlak
Slika 5.18: Obteba vetra na stranski polovici srk
Stran 59
Stran 60
Izraun obtebe vetra je podoben prejnjemu, le da smo zaradi kota nagiba upotevali
drugane koeficiente sile nadstrenice in sicer:
Slika 5.19: Tabela koeficientov cp,net
Ker so v EC1 vrednosti koeficientov cp,net le do kota nagiba 30, smo koeficiente za vsakih
5 se koeficient zviali za 0,2.
Tabela 4: Koeficient sile cp,net za kot 45

Naklon
45
Zapolnjenost
Maksimum vsi
Minimum = 0
Podroje A
+2,8
-3,6
Podroje B
+3,8
-4,4
Podroje C
+3,0
-4,2
Stran 61
Izraun tlaka ploskve sledi po naslednji enabi:

( )
Upotevamo faktor zapolnjenosti
, iz tabele (Tabela 4) razberemo faktorje
Podroje A:
Podroje B:
Podroje C:
cp,net = -3,6 (srk)
cp,net = -4,4 (srk)
cp, net = -4,2 (srk)
cp,net = 2,8 (tlak)
cp,net = 3,8 (tlak)
cp,net = 3,0 (tlak)
Predhodno smo e izraunali
( )
Srk:
Tlak:
Slika 5.20: Obteba vetra cela povrina - tlak
Slika 5.21: Obteba vetra cela povrina - srk
Stran 62
Slika 5.22: Obteba vetra na zg. polovici - tlak
Slika 5.23: Obteba vetra na zg. polovici - srk
Stran 63
Slika 5.24: Obteba vetra na stranski polovici- tlak
Slika 5.25: Obteba vetra na stranski polovici - srk
Stran 64
Stran 65
Zadnji primer, pri katerem ima heliostat kot 90, bomo raunali kot primer prostostojee
stene ali parapeta. Sprva smo eleli ta primer raunati kot primer oznaevalne table, vendar
nismo zadostili naslednjim pogojem:
ali
, e
Slika 5.26: Mere oznaevalnih tabel
Kjer je:
h = 7,5 m
zg = 0,5 m
b = 8,7 m
pogoj ni izpolnjen
pogoj ni izpolnjen
Stran 66
Za oznaevalne table, ki ne zadostijo pogojem, Evrokod narekuje, da jih obravnavamo, kot

prostostojee stene ali parapete.
Za prostostojee stene ali parapete se koeficienti neto tlaka cp,net doloijo po naslednji
tabeli:
Slika 5.27: Priporoene vrednosti koeficientov cp,net
Neto tlak na steno je razlika med tlakoma na nasprotnih ploskvah, upotevaje njun
predznak. Tlak, usmerjen proti ploskvi, je pozitiven, srk, usmerjen od ploskve, je
negativen.
Pri naem heliostatu je
in razmerje zapolnjenosti = 0,9375, zato je
bila potrebna interpolacija, katera nam je dala rezultate cp,netA = 1,96 in cp,netB = 1,34.
Za na primer moramo upotevati naslednji primer, saj
Slika 5.28: Razdelitev prostostojeih sten na podroja ter upotevane smeri vetra
Sledi izraun obtebe vetra:

( )
( )
Slika 5.29: Obteba vetra cela povrina - tlak
Stran 67
Slika 5.30: Obteba vetra cela povrina srk
Slika 5.31: Obteba vetra na zg. povrini tlak
Stran 68
Slika 5.32: Obteba vetra na zg. polovici srk
Slika 5.33: Obteba vetra na stranski polovici tlak
Stran 69
Slika 5.34: Obteba vetra na stranski polovici - srk
Stran 70
Stran 71
5.4.4 Obteba vetra po NBE-AE-88

V tem delu diplomske smo izraunali obtebo vetra po panskem standardu NBE-AE-88 za
zgradbe. In sicer izraun sledi po naslednji enabi:
Kjer je:
qe = obteba vetra pravokotno na povrino (kN/m)

qb = dinamina obteba vetra (kN/m)
ce = koeficient izpostavljenosti
cp = koeficient vetra glede na konstrukcijo
Kjer je:
= gostota zraka = 1,25 kg/m

vb = osnovna hitrost vetra = 28 m/s (za nae podroje)
)
(
Kjer je:
k, L, Z = podani v tabelah in odvisni od terena
Koeficienti k, L, Z so podani v naslednji dveh tabelah na naslednji strani.
Stran 72
Tabela 5: Vrednost koeficienta izpostavljenosti
Vrednosti koeficienta izpostavljenosti ce

Referenna viina (m)
Kategorija terena
3
12
15
18
24
30
I
Morsko ali obalno podroje
2,2 2,5 2,7 2,9 3,0 3,1 3,3 3,5
Podeelsko obmoje brez ovir
2,1 2,5 2,7 2,9 3,0 3,1 3,3 3,5
II
III Podroje z nizkim rastjem in posameznimi
ovirami
1,6 2,0 2,3 2,5 2,6 2,7 2,9 3,1
IV Urbana in industrijska podroja ali gozd
1,3 1,4 1,7 1,9 2,1 2,2 2,4 2,6
V
Centri velikih mest
1,2 1,2 1,2 1,4 1,5 1,6 1,9 2,0
Tabela 6: Vrednosti k, L, Z
Kategorije terena
L (m)
Z (m)
0,15
0,003
1,0
II
0,17
0,01
1,0
III
0,19
0,05
2,0
IV
0,22
0,3
5,0
0,24
1,0
10,0
Stran 73
Teren, ki najbolj ustreza naemu povrju je cona III, ki je enaka coni II po Evrokodih, zato
izberemo podatke za to cono.
(
(
)
)
Sedaj potrebujemo e koeficient cp, ki ga dobimo iz naslednje tabele:
Slika 5.35: Koeficient vetra na ravne ploe
Stran 74
Iz tabele razberemo da za kot

1. 0, upotevamo koeficienta c1 = 0 in c2 = 0
2. 45, upotevamo koeficienta c1 = 1,5 in c2 = 0,9
3. 90, upotevamo koeficienta c1 = 1,2 in c2 = 1,2
Tako so obtebe vetra sledee:
Obtebe vetra smo upotevali po standardih EC1, saj nam dajo bolj neugodne obremenitve.
Stran 75
5.4.5 Obteba snega

Obtebo snega smo raunali po standardu Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije _ 1-3. Del:
Sploni vplivi Obteba snega. Ta standard velja za kraje, ki leijo do 1500 m nad
morjem. Sicilija je vulkanski otok in je precej gorata in ima najviji vrh na vulkanu Etna, ki
je visok 3345 m nadmorske viine. Mi se bomo omejili na obmoja nija od 1500 m.
eprav je sneg bolj kot ne zmeraj prisoten na vulkanu, v nije leeih predelih ni tako
pogost. Naa konstrukcija se giblje in dosee tudi velike naklone, prav tako ima tudi
gladko povrino, tako da bi moral sneg v teoriji zdrseti na tla. Zato smo preverili obtebo
snega le v primeru, ko je na heliostat pod kotom 0.
Slika 5.36: Topografska karta Sicilije
Sneg deluje na konstrukcijo kot vertikalna obteba. Standard po katerem smo raunali
obtebo, doloa obtebo snega na tleh in na strehah razlinih oblik. Kot najbolj primerno
obliko za na primer smo izbrali obtebo snega na enokapni strehi.
Stran 76
Na naslednji sliki so predstavljene snene cone v Italiji:
Slika 5.37: Snena karta Italije
Karakteristina obteba snega na tleh za doloen kraj, v naem primeru otok Sicilija, je kot
je razvidno iz slike sk = 0,60 kN/m, za kraje do viine as 200 m. Izraun za lokacijo, ki je
vije leea lahko izraunamo z naslednjo enabo, ki velja za cono III in lokacije, ki so za
nas najbolj ugodne:
Stran 77
Mi bomo obravnavali obtebo snega za kraje, do nadmorske viine 300m.
) ]
Obteba snega na strehi za trajna/ zaasna projektna stanja je sledea:
Kjer je:
sk = karakteristina obteba snega na tleh = 0,7 kN/m

i = oblikovalni koeficient obtebe snega
Ce = koeficient izpostavljenosti
Ct = toplotni koeficient = 1,0
Iz nacionalnega dodatka za Italijo za sneg izberemo Ce = 0,9. Sem spadajo ravnine, brez
visokih dreves in stavb, ki so izpostavljene vetru. Prav tako smo iz nacionalnega dodatka
za Italijo dobili toplotni koeficient Ct = 1,0.
Sedaj je e potrebno doloiti oblikovni koeficient obtebe snega 1.
Slika 5.38: Tabela za oblikovni koeficient za obtebo snega
V naem primeri izberemo koeficient 1 za nagib 0, ki je 0,8.
Stran 78
Sledi izraun obtebe snega na ploskev:
Slika 5.39: Obteba snega
Obtebo snega smo upotevali samo pri prvem modelu oziroma primeru, kjer je heliostat
pod kotom 0, saj je obteba sorazmerno majhna in v tem poloaju najbolj vpliva najbolj
neugodno vpliva na konstrukcijo. Kadar je heliostat v vertikalnem poloaju ali pod kotom
45, sneg nima vpliva saj se ne more oprijeti podlage ali zdrsne. Prav tako lahko tudi
omenimo monost ogrevanja ogledal, zaradi katerega se sneg stali in v tem primeru lahko
obtebo snega popolnoma zanemarimo.
Stran 79
5.4.6 Obteba potresa

Doloitev obtebe potresa nam zelo poenostavi program Consteel 7.0, saj moramo sami iz
nacionalnega dodatka za potresno delovanje razbrati in doloiti programu le potrebne
parametre.
Slika 5.40: Potresna karta Italije
Iz karte smo doloili zemljin pospeek ag = 1,6 m/s. Ta vrednost velja za veji del Sicilije.
Stran 80
5.5 Kombinacije obremenitev iz mejnih stanj

S uporabo standarda SIST EN 1990-1-1 moramo upotevati in preveriti kombinacije
vplivov izraunanih obteb za:
Mejno stanje nosilnosti ali MSN
Mejno stanje uporabnosti ali MSU
5.5.1 Mejno stanje nosilnosti

Pri mejnem stanju nosilnosti s projektnimi vrednostmi nosilnosti prerezov, odpornostmi
elementov in pomojo parcialnih faktorjev nosilnosti M preverimo nosilnost konstrukcije.
e prekoraimo MSN lahko pride do delnega ali popolnega poruenja konstrukcije. S
programom, v naem primeru Consteel 7.0, smo preverili vse mone kombinacije obteb in
preverili stabilnost konstrukcije. Za MSN mora veljati, de je projektna vrednost vplivov, ki
zmanjujejo stabilnost Ed,dst manja ali enaka projektnim vrednostim Ed,stb.
Vplive razvramo glede na asovno spremenljivost:
stalni vplivi (G), npr. lastna tea, pritrjena oprema.;
spremenljive vplive (Q), npr. vplivi vetra, obteba snega;
nezgodni vplivi (A), npr. eksplozije, potres.
Doloene vplive (potres, obteba snega) je mono upotevati kot nezgodne in/ali
spremenljive, kar je odvisno od kraja gradnje. Prav tako moramo vplive razdeliti glede na
njihov izvor (posredni ali neposredni), njihovi prostorski razporeditvi (nepomine ali
pomine) ter odzivu in/ali naravi konstrukcije kot statine ali dinamine.
Pri tvorjenju kombinacijskih vplivov za stalna in zaasna projektna stanja, upotevamo

stalne vplive ter projektne vrednosti prevladujoega spremenljivega vpliva in spremljajoih
spremenljivih vplivov:
Stran 81
Za kombinacijske vplive, kjer upotevamo potres velja:
Kjer so = delni faktorji in = kombinacijski faktorji, ki so doloeni za vsako dravo

posebej v nacionalnem dodatku k Evrocodu.
5.5.2 Mejno stanje uporabnosti

MSU se nanaa na povese, ki kvarijo izgled konstrukcije in vibracije, ki povzroajo
neugodje pri sami uporabi konstrukcije. e je MSU prekoraena pride do prekoraitve
predpisanih pomikov in vibracij. Podobno kot za MSN smo tvorili kombinacije obteb za
MSU.
Pri preverjanju kombinacij vplivov uporabimo naslednji enabi:
doloitev napetosti:
doloitev upogibkov:
Stran 82
V naslednji razpredelnici so natete upotevane obtebe pri doloenem mejnem stanju.
Tabela 7: Linearne kombinacije
HORIZONTALNI POLOAJ HELIOSTATA

MSU
MSN
Ime
Tip
kombinacije
Obtebe
EN-ULS
Tea ogledal,
veter(4x), sneg
Tea ogledal,
gravitacijski
pospeek
CO1
EN-SIS
Ime
Tip
kombinacije
Obtebe
CO2
EN-SLS
Tea ogledal,
veter(4x (ZG+
,ZG-, SP+, SP-)),
sneg
HELIOSTAT POD KOTOM 45

MSU
MSN
Ime
Tip
kombinacije
Obtebe
EN-ULS
Tea ogledal,
Veter(4x)
Tea ogledal,
gravitacijski
pospeek
CO1
EN-SIS
Ime
CO2
Tip
kombinacije
Obtebe
EN-SLS
Tea ogledal,
veter(4x (ZG+
,ZG-, SP+, SP-))
VERTIKALEN POLOAJ HELIOSTATA

MSU
MSN
Ime
Tip
kombinacije
Obtebe
EN-ULS
Tea ogledal,
veter
CO1
EN-SIS
Tea ogledal,
gravitacijski
pospeek
Ime
CO2
Tip
kombinacije
Obtebe
EN-SLS
Tea ogledal,
veter
Stran 83
5.6 Karakteristike jekla

Za nao konstrukcijo smo uporabili konstrukcijsko jeklo S 355 EN 10025-2, ki ima
naslednje karakteristike:
modul elastinosti
strini modul
Poissonov kolinik
Specifina tea
koeficient toplotnega raztezka
napetost teenja
natezna napetost
5.7 Izbrani prerezi
CHS 508x32, uporabljen za steber heliostata
Slika 5.41: Okrogli prerez CHS in pravokotni prerez NA
CHS 323.9x25, uporabljen za nosilec heliostata
CHS 60.3x5, uporabljen za palije heliostata
CHS 48.3x4, uporabljen za palije heliostata
NA 60, uporabljen za povezavo palija z nosilcem heliostata
Stran 84
5.8 Uporabljeni varnostni faktorji

V skladu z EN 1993-1-1 smo za dimenzioniranje uporabili naslednje delne ali parcialne
varnostne faktorje:
projektna nosilnost prenih prerezov:
projektna stabilnost elementov:
projektna nosilnost neto prenih prerezov:
5.9 Programska oprema

ConSteel 7.0 se uporablja predvsem za jeklene konstrukcije. Je program, ki rauna po
metodi konnih elementov. Zajema vse faze projektiranja, kot so modeliranje, analize,
dimenzioniranje prerezov in veznih sredstev ter enostavno in fleksibilno tvorjenje
dokumentacije ob upotevanju standardov EC. ez celoten proces analize in
dimenzioniranja naega 3D modela je program upoteval konstrukcijo kot celoto. Na izbiro
smo imeli raunanje po teoriji 1. in celotnega 2. reda, ki zajema:
upogibni, torzijski in stranski-torzijski uklon;
lokalno analizo upogiba vitkih jeklenih elementov;
statine in dinamine analize lastnih vrednosti;
uklonska analiza obutljivosti;
izraun potresne analize, ki temelji na elastinem spektru odziva.
Program zajema vse potrebne standarde za jeklene konstrukcije. Tako nam ponuja tudi
avtomatsko tvorjenje kombinacij z vsemi potrebnimi faktorji, katere lahko po potrebi tudi
spremenimo. Prav tako nam zelo poenostavi dimenzioniranje elementov, saj program
uporabi rezultate globalne analize za preveritev stabilnosti konstrukcije. Tako avtomatsko
ponudi dominantno kombinacijo in potrebne enabe za preveritev stabilnosti in nam poda
rezultate v obliki tabele ter obarvan grafien model, ki kae najibkeje dele konstrukcije.
Slika 5.42: Program
Slika 5.43: ConSteel 7.0, standardi EC
Stran 85
Stran 86
5.10 Analiza rezultatov NSK

Ker imamo dejansko 3 raunske modele, to pomeni 3 razline dokumentacije rezultatov v
naem programu, ki pa so zelo obsene. Zato smo prikazali le rezultate za kombinacije z
maksimalnimi vrednostmi, ostale rezultate pa smo v obliki tabel podali v prilogi diplomske
naloge. S pomojo programa smo dobili za 1. Primer 67 kombinacij, za 2. Primer 34
kombinacij in za 3. Primer 34 kombinacij.
MSU
Slika 5.44: Maksimalni pomiki, poloaj heliostata 45 [mm]
Stran 87
Najveji horizontalni in vertikalni pomik smo dobili pri 2. Primeru, kot heliostata 45, v
skrajnem levem in desnem kotu konstrukcije. Povzroil ga je srk na zgornji polovici
konstrukcije. Najveji globalni horizontalni pomik je znaal 42 mm in najveji horizontalni
pomik 20,7 mm, kjer so vkljueni pomiki stebra, nosilca in zgornje polovice palija.
Konstrukcija heliostata deluje kot konzola, zato za zgornjo polovico palija velja preveriti:
pomik zg. polovice palija
Pomik palinega konzolnega nosilca ustreza po MSU.
Horizontalni pomik heliostata ustreza MSU.
MSN
Slika 5.45: Maksimalne osne sile N, poloaj heliostata 45 [kN]
Slika 5.46: Maksimalne prene sile Vy, poloaj heliostata 45 [kN]
Stran 88
Slika 5.47: Maksimalne prene sile Vz, poloaj heliostata 45 [kN]
Slika 5.48: Maksimalni moment My, poloaj heliostata 45 [kNm]
Stran 89
Slika 5.49: Maksimalni moment Mz, poloaj heliostata 45 [kNm]
Slika 5.50: Maksimalna torzija T, poloaj heliostata 45 [kNm]
Stran 90
Stran 91
5.11 Dimenzioniranje
V prilogi diplomske naloge so prav tako dodani rezultati dimenzioniranja. Program
Consteel 7.0 nam omogoa globalno stabilitetno analizo celotnega modela, kot tudi
preveritev oziroma dimenzioniranje vsakega posameznega elementa.
Proces dimenzioniranja elementov je skladen s standardom EN 1993-1-1. Program nam pri

analizi obteb omogoa, da za mejno stanje nosilnosti raunamo po teoriji I. reda, teoriji II.
reda in uklonsko ter dinamino analizo. Za mejno stanje uporabnosti pa lahko raunamo po
teoriji I. in II. reda. Mi smo pri raunanju uporabili vse te opcije.
Program poda rezultate izraunanih nosilnosti konstrukcije na naslednje naine:
merodajni izrauni;
splona elastina nosilnost;
teoretina nosilnost;
nosilnost- plastina interakcija;
nosilnost- konservativna interakcija;
nosilnost na globalno stabilnost;
dimenzioniranje prereza.
Pod rezultati merodajni izrauni program prikazuje izkorienost elementov tako, da

prikazuje maksimalno vrednosti od vseh zgoraj omenjenih analiz nosilnosti, za dotien
element in prav tako pripie, v kateri kombinaciji obteb pride do te izkorienosti.
Na naslednji strani so v tabeli prikazane maksimalne vrednosti izkorienosti naega

modela. Prav tako smo dodali sliko modela, ki z grafinim obarvanjem prikazuje enake
rezultate.
Slika 5.51: Dimenzioniranje - najveje izkorienosti
Slika 5.52: Izkorienost grafien prikaz
Stran 92
Stran 93
Na prejnji strani lahko vidimo rezultate izkorienosti modela heliostata, ko je v poloaju

45. V tem delu diplomske naloge smo prikazali le te rezultate, saj pride pri konstrukciji v
tem poloaju do najveje izkorienosti, preostale rezultate smo podali v prilogi diplomske
naloge.
Za MSU smo s pomojo programa preverili konstrukcijo, ki nam da zadovoljive rezultate.
Slika 5.53: Rezultati za MSU, heliostat v poloaju 0
Stran 94
5.12 Spoji
Spoje smo dimenzionirali s pomojo programa ConSteel 7.0, ki vkljuuje modul za

dimenzioniranje spojev imenovan scJoint 7.0. Spoj smo ustvarili na dejanskem modelu, ki
smo ga predhodno raunali. Modul je popolnoma prilagojen standardu Evrokod 1993-1-8.
Ponuja nam razline tipe spojev, ki so prikazani na spodnji sliki.
Slika 5.56: Tipi spojev
Mi smo izbrali v spodnji vrstici, drugo monost, ki je Vozlia palic iz votlih profilov. Po
tej izbrani monosti nam program ponudi tip izbranega spoja, ki je a na primer Spoj votlih
profilov K in N.
Slika 5.57: Spoj votlih profilov tipa K in N
Stran 95
Nato smo konstruirali na spoj z imenom Spoj 1, ki je prikazan na naslednji sliki. V

monosti Podrobnosti, lahko izvemo vse podrobnosti spoja. Na rumenem vijaku, ki ga
vidimo na sliki, pa lahko nastavimo splone nastavitve spoja.
Slika 5.58: Spoj
Slika 5.59: Splone nastavitve spoja
Stran 96
Pod splonimi nastavitvami spoja imamo veliko razlinih monosti, kot so
Sploni; vsebuje osnovne podatke, kot so ime projekta in projektanta;
Ojaitve; lahko izbiramo in prilagajamo ojaitve stojine, prene ojaitve, strine

ojaitve in ojaitev pasnice stebra;
Vijaki; lahko izberemo tip vijaka po standardu ISO 7412, med dimenzijami M12 in
M36 in trdnostni razred med 4.6 in 10.9;
Sidrni vijaki; vsebuje 3 razline tipe sidrnih vijakov z dodatnimi nastavitvami;
Zvari; slika spodaj;
Ploevine; elna ploa in spojna ploevina;
Momentni spoj s elno ploevino na stojini; ponuja dodatne ojaitve;
Vozlina stojina; dodatna ploevina uporabljena pri vozliih.
Slika 5.60: Nastavitve za zvare
Stran 97
Ob kliku na opcijo Podrobnosti se nam odpre novo okno z imenom Detajli spoja. V tem
okencu so nam ponujeni rezultati analize spoja.
Slika 5.61: Detajli spoja
Program nam prikae rezultate obremenitev vozlia in izkorienost ter informacije o

elementih, ki delujejo kot Pasni element ali Polnilne palice vozlia. Prav tako lahko zelo
enostavno ustvarimo dokumentacijo za spoje, ki smo jih priloili kot priloge.
V diplomski nalogi smo na kratko opisali potek ustvarjanja in izrauna spoja s programom.
Na model, ki smo ga uporabili za raunanje spojev je bil 2. Primer, ko je heliostat pod
kotom 45 in ima naeloma najvije obremenitve. Izkorienosti izbranih zvarov so bile
sorazmerno majhne, najvije do 14%. Natanneje rezultate smo podali v prilogi.
Stran 98
5.13 Temelj
Naa konstrukcija je pritrjena na betonski temelj, katerega dimenzije smo doloili s
pomojo raunalnikega programa GEO5- Spread Footing. Program ponuja razline
standarde, ki jih upoteva pri izraunih. Mi smo izbrali standard EN 1997-DA2-Italy oz
Evrokod 1997: Geotehnino projektiranje z upotevanjem projektnega pristopa DA2 z
upotevanjem italijanskih nacionalnih dodatkov.
Slika 5.62: Izbira standardov
Po izbiri standardov smo doloili karakteristike zemljine. Za Sicilijo smo ugotovili, da kot
zemljina prevladuje peena glina, kateri smo doloili naslednje karakteristike:
Slika 5.63: Karakteristike zemljine
Stran 99
Na naslednji korak je bil doloitev geometrije in globine temelja ter doloiti obtebe v
temelju, ki smo jih dobili iz analize v programu ConSteel 7.0. Pri analizi smo za vse tri
postavitve heliostata dobili 83 kombinacij po MSN in 34 po MSU, zato smo pri raunanju
temeljenja upotevali le 6 maksimalnih reitev MSN.
Slika 5.64: Obtebe v temelju
Doloili smo globino temelja 2,5 m in dimenzije 3x3 m ter marko betona C30/37.
Slika 5.65: Dimenzije temelja
Stran 100
Ko smo doloili vse te podatke nam je program podal reitve za na temelj, ki so sledee:
najbolj obremenjujo obteni primer za vertikalno nosilnost je Load No.5 in

izkorienost temelja na vertikalno nosilnost je 39,7%;
najbolj obremenjujo obteni primer za horizontalno nosilnost je Load No.6 in

izkorienost temelja na horizontalno nosilnost je 75,0% ;
Slika 5.66: Dimenzioniranje temelja
Uporabljen program GEO 5 smo imeli v demo verziji v kateri je moen popoln izraun
nosilnosti temelja, vendar nam omejuje shranjevanje rezultatov in izdelovanje
dokumentacije.
Slika 5.67: Dimenzije izbranega temelja
Stran 101
Stran 102
Preveritev stabilnosti proti prevrnitvi temelja
Odpornost na prevrnitev nudi lastna tea temelja in heliostata:
Najveji prevrnitveni moment povzroa obteba vetra:
Slika 5.68: Prevrnitev
heliostat pod kotom 0
(
(
Stran 103
Da ne preide do prevrnitve, mora veljati

zadostijo pogoju.
. Vidimo, da vsi trije primeri
Stran 104
Preveritev torzije v temelju
Slika 5.69: Torzija v temelju
Projektna nosilnost zemljine je
Stran 105
5.13.1 Dimenzioniranje zvara med vertikalno cevjo in podlono ploo (brez upotevanja
nosilnosti zvarov ojaitvenih reber)
Stik je obremenjen s tlano silo, prenima silama in momentom. Upotevali bomo
maksimalne sile.
Za najveje potrebne debeline zvarov za jeklo kvalitete S 355 velja:
Kjer je:
t = debelina cevi = 50 mm
= korelacijski faktor
a = debelina zvara
Izberemo debelino zvara 30 mm.
Slika 5.70: Preveritev zvara
Kjer je:
Stran 106
Stran 107
Kjer je:
Azv = povrina zvara

Lzv = dolina zvara
d = premer stebra
L = dolina stebra
Upogibna napetost
Kjer je:
emax = najveja oddaljenost zvara od teinice zvarnega prikljuka

Izv = upogibni vztrajnostni moment zvara
Wzv = upogibni odpornostni moment
Stran 108
Sestavljena napetost
Projektna nosilnost kotnega zvara
((
Izbrana velikost zvara ustreza.
Stran 109
5.13.2 Mejna napetost v betonu

Glede na dimenzije in kvaliteto betona smo v naslednji enabi izraunali mejno napetost v
betonu.
Kjer je:
fj = menja napetost v betonu

j = koeficient j = 2/3=0,67
kj = koncentracijski faktor
fcd = projektna vrednost tlane trdnosti betona
c = delni varnostni faktor
Stran 110
Za koncentracijski faktor dimenzije povrine temelja smo izbrali najmanjo vrednost od

a1 ali b1. V naem primeru je a1 = b1.
Dimenzije povrine temelja:
Slika 5.71: Dimenzije povrine temelja
Maksimalna debelina podlitja:
Izberemo debelino podlitja 40 mm.
Stran 111
5.13.3 Vijaki in podlona ploa

Konstrukcija je pritrjena s sidrnimi vijaki, ki so razporejeni kot to prikazuje spodnja slika.
Njihov izraun je izveden po EC3. Pri razporeditvi vijakov so upotevane minimalne in
maksimalne dovoljene robne oddaljenosti in razmaki.
Slika 5.72: Razporeditev vijakov
Stran 112
Slika 5.73: Delovanje sil v temelju
Na konstrukcijo delujejo veliki upogibni momenti zaradi vetra, zato bodo na vijakih
nastopile natezne obremenitve. Iz nateznih obremenitev smo doloili premer vijakov.
Konstrukcija je na temelj pritrjena z 12 sidrnimi vijaki. Debelina podlone ploe je 40
mm.
Vsota sil nam da:
x = velikost tlane obremenitve

a = irina ploe
fj = dopustna napetost za beton
Stran 113
Moment okrog linije vijakov v nategu nam da:
Reitev kvadratne enabe:
e = razdalja od srednjice luknje vijaka do roba ploe = 120 mm

h
do
Tlana sila v betonu:
Natezna sila v vijakih:
Sila na en vijak:
jek e e
o e
Projektna natezna sila v vijaku ob upotevanju kvalitete vijaka 8.8.
Potrebni raunski neto presek vijaka:
As = raunski neto presek vijaka v obmoju navojev

fub = karakteristina natezna trdnost vijaka trdnostnega razreda
M2 = delni varnostni faktor za nosilnost vijanih spojev
Izberemo navoj M33 z nosilnim prerezom An= 694mm .
Strina sila na en vijak:
Strina nosilnost vijakov za eno strino ravnino ustreza.
Stran 114
Stran 115
Natezna sila na en vijak
Natezno silo na en vijak imamo e izraunano in znaa Ft1 = 302 kN, saj smo na osnovi te
sile izraunali velikost vijaka. Sedaj bomo e preverili natezno nosilnost vijaka.
Natezna sila priakovano ustreza.
Interakcija striga in natega
Vijak ustreza tudi pogoju kombinacije striga in natega.
Stran 116
Preverimo debelino in velikost ploe glede na tlak v betonu:
Aeff je sodelujoa povrina, ki se za CHS steber doloi:
Slika 5.74: Sodelujoa povrina
Aeff vstavimo v ravnoteno enabo in izpostavimo ter izraunamo sodelujoo povrino c.
c = sodelujoa irina
Stran 117
Preverimo e Aeff ustreza za nao ploo:
Zahtevana debelina ploe, glede na c:

(
5,8 mm
Kjer je:
tp = debelina podlone ploe = 40 mm

fcu = karakteristina napetost betona po 28 dneh
Ppl = karakteristina napetost ploe = 345
D = premer stebra CHS = 508 mm
t = debelina stebra CHS
Debelina in ostale dimenzije ploe glede na sodelujoo irino c ustrezajo. Mi smo izbrali
ploo dimenzij 840x840x40 mm.
Preverimo debelino ploe glede na natezno silo v vijaku med rebri
Slika 5.75: Debelina ploe
Stran 118
Odpornost proti preboju ploevine
Odpornost proti preboju ploevine ustreza.
Stran 119
Stran 120
Boni pritisk
Boni pritisk v vijaku na robni legi, pravokotno in vzporedno na obremenitev:
Za boni pritisk v vijaku na robni legi, pravokotno na obremenitev, in pri notranji legi
vzporedno na obremenitev, dobimo enak Fb,Rd, kot zgoraj.
Pogoju je zadoeno.
dv = premer vijaka M33 = 33 mm

d0 = premer luknje = 35 mm
e2 = e1 = oddaljenost vijaka od roba ploe
p2 = razmak med vijaki
Stran 121
5.14 Dodatni strojni elementi

Veina modernih heliostatov rotira z motoriziranimi sistemi v dveh oseh, katere premiki so
raunalniko nadzirani. Skoraj vedno je primarna os rotiranja vertikalna in sekundarna os
horizontalna. Alternativa temu rotiranju je rotiranje ogledal okoli polarne osi, pri kateri
mehanizem prestavi ogledalo za 15 na uro in enkrat dnevno okoli pravokotne osi. Tretji
nain sledenja soncu deluje tako, da je prva os nastavljena glede na taro, na katero
heliostat seva, druga os pa je pravokotna na prvo. Ta sistem uporabljajo heliostati, ki imajo
svetlobni senzor. Najpogosteje uporabljen sistem rotiranja je prvi opisan sistem, katerega
predpostavimo tudi za na heliostat.
Slika 5.76: Rotiranje heliostata
Stran 122
Pogonski mehanizmi, ki potiskajo heliostat v pravilen poloaj so dejansko najdraji deli

heliostata in znaajo priblino polovice cene celotnega heliostata. Ti mehanizmi
uporabljajo dva motorja, pri katerem en obraa heliostat okoli vertikalne osi in drugi motor
regulira nagib okoli horizontalne osi. Na naslednjih sliki so podani razlini primeri teh
mehanizmov.
Slika 5.77: Pogonski mehanizmi
Pogonski mehanizmi morajo imeti naslednje lastnosti: zadostno mo, da zdrijo

obremenitve; sposobnost zelo poasnega gibanja; natannost; zrakotesnost; odpornost na
vremenske vplive; enostavno vzdrevanje in nizki stroki izdelave in delovanja.
Stran 123
6 ZAKLJUEK
V prvem delu diplomskega dela smo predstavili sonno energijo. Opisali smo samo
delovanje sonca za laje razumevanje razvoja te panoge. Posebej smo predstavili tudi
delitev sonne energije glede na to, kako se sonna energija pretvori v nam uporabno
energijo in glede na to, v katero energijo se spremeni sonna energija.
Osrednji predmet nae diplomske naloge je bilo dimenzioniranje heliostata, ki je sestavni

element sonnega stolpa. Kot je predstavljeno v diplomski nalogi je to sistem pridobivanja
elektrike na osnovi koncentrirane sonne energije, ki smo ga tudi podrobneje predstavili.
Pri postavitvi sonne elektrarne, kot je sonni stolp je bistvenega pomena lokacija
postavitve. Za razliko od fotovoltaike, ki jo lahko montiramo po celotni Evropi, saj lahko
pretvarja direktno kot razpreno svetlobo, za koncentrirane sonne sisteme velja, da lahko
uporabi le direktno sonno svetlobo. Iz razlinih raziskav in izkuenj e obstojeih
projektov smo dobili podatke, da se postavitev taknega sistema finanno izplaa le na
podrojih, ki imajo DNI ali direktno sonno sevanje veje od 2000kWh/m na leto.
Heliostat ima kompleksno obliko konstrukcije, e upotevamo problematiko vetra, saj

ustvarja velik upor, zato se nam je to zdelo smiselno upotevati pri izbiri lokacije.
Investicija postavitve takne elektrarne in sama proizvodnja elektrike je draja v primerjavi
s postavitvijo katere izmed fosilnih elektrarn, zato so zelo velikega pomena subvencije v
sklopu OVE. Na osnovi vseh upotevanih dejstev, smo za primerno lokacijo postavitve
elektrarne izbrali Sicilijo v Italiji.
V praksi obstajajo heliostati razlinih velikosti: od 1 m do 300 m. Dimenzionirali smo

heliostat, ki ima povrino ogledal 65 m. Pri dimenzioniranju smo opazili, da je
izkorienost heliostata na nekaterih delih bistveno veja, kot na drugih tako, da bi lahko te
izsledke upotevali pri ponovnem dimenzioniranju in temu prilagodili elemente. To
pomeni, da bi lahko za dele heliostata, ki so manj obremenjeni uporabili elemente z
manjimi prenimi prerezi in posledino zniali lastno teo in stroke same konstrukcije.
Stran 124
Prav tako bi bilo vredno optimirati tudi temelj konstrukcije (npr. temelj s peto ali votli
temelj s polnilom) in ga na ta nain poceniti.
Smiselno bi bilo tudi, da bi po vzoru panskih standardov NBE-AE-88, v Evrokod

vkljuili oblikovne koeficiente vetra za diedersko obliko in ravne ploskve, kot jo ima
heliostat. Pri izraunu vetrnih obteb po EC 1 in po panskih standardih je prilo do vejih
razlik, ki so vplivale na nadaljnjo projektiranje. Pri uporabi EC 1 moramo konstrukcijo
heliostata jemati kot enokapno nadstrenico, ki je najbolji pribliek konstrukciji heliostata,
za razliko od panskega standarda, kjer imamo podane koeficiente za konstrukcijo, ki je
enaka nai. Tako lahko sklepamo, da so vrednosti izraunov obremenitev vetra po EC 1
manj natanne in po izraunih v diplomski nalogi tudi obutno veje, kar pomeni tudi
drajo konstrukcijo. Logino bi bilo izvesti dodatna testiranja za to problematiko, saj je
tovrstnih konstrukcij zmeraj ve.
Sistem pridobivanja elektrike s pomojo sonnega stolpa je sorazmeroma nov in nepoznan,

zato bi bilo smiselna veja promocija te vrste elektrarne, ki bi privabila ve investitorjev in
posledino hitreji razvoj, ki je trenutno zaradi gospodarske krize upoasnjen. Trenutna
problematika se kae predvsem v visoki vrednosti investiciji in viji proizvodni ceni
elektrike. Zadnje desetletje je bilo zaznati velik napredek tudi na tem podroju, saj
znanstveniki in inenirji neprestano izboljujejo izkoristek sistema in niajo investicijske in
proizvodne stroke s pomojo novih tehnik, materialov in skladinih sistemov.
Stran 125
7 VIRI IN LITERATURA
[1]
D. P. Beg, Prironik za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokod standardih,

Ljubljana: Inenirska zbornica Ljubljane, 2009.
[2]
SIST EN 1993-1-1.2005. Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij - 1-1. del:

Splona pravila in pravila za stavbe, Ljubljana: Slovenski intitut za standardizacijo.
[3]
SIST EN 1991-1-3.2004. Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije - 1-3. del: Sploni vplivi

- Obteba snega, Ljubljana: Slovenski intitut za standardizacijo.
[4]
SIST EN 1991-1-4.2005. Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije - 1-4. del: Sploni vplivi

- Vplivi vetra, Ljubljana: Slovenski intitut za standardizacijo.
[5]
SIST EN 1990-2004. Evrokod - Osnove projektiranja konstrukcij, Ljubljana:

Slovenski intitut za standardizacijo.
[6]
ConSteel Software, [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.consteelsoftware.com/. [Poskus dostopa 2013].
[7]
Solar energy at home, [Elektronski]. Dostopno na: http://www.solar-energy-athome.com/types-of-solar-energy.html. [Poskus dostopa 2013].
[8]
Energy quest, [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.energyquest.ca.gov/story/chapter15.html. [Poskus dostopa 2013].
[9]
Stran 126
Solar paces, [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.solarpaces.org/CSP_Technology/csp_technology.htm. [Poskus dostopa
2013].
[10] Irena, [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.irena.org/DocumentDownloads/Publications/RE_Technologies_Cost_An
alysis-CSP.pdf. [Poskus dostopa 2013].
[11] Energy, [Elektronski]. Dostopno na: http://energy.gov/eere/energybasics/energybasics. [Poskus dostopa 2013].
[12] E.
Commission,
Reserch
&
Innovation,
[Elektronski].
Dostopno
http://ec.europa.eu/research/energy/eu/index_en.cfm?pg=research-csp.
na:
[Poskus
dostopa 2013].
[13] CSP today, [Elektronski]. Dostopno na: http://social.csptoday.com/. [Poskus

dostopa 2013].
[14] IEA, [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.iea.org/publications/freepublications/publication/csp_roadmap.pdf.
[Poskus dostopa 2013].
[15] PESWiki, [Elektronski]. Dostopno na:

http://peswiki.com/index.php/Directory:Concentrated_Solar_Power. [Poskus
dostopa 2013].
[16] Clean techinca, [Elektronski]. Dostopno na:

http://cleantechnica.com/2012/11/27/new-concentrating-solar-power-storagematerial-from-yara/. [Poskus dostopa 2013].
Stran 127
[17] N. a. o. engineering, NAE Grand challenges for engineering, [Elektronski].

Dostopno na: http://www.engineeringchallenges.org/cms/8996/9082.aspx. [Poskus
dostopa 2013].
[18] Energetika
marketing,
[Elektronski].
Dostopno
na:
http://www.e-
m.si/media/eges/casopis/2012/1/84.pdf. [Poskus dostopa 2013].
[19] U. D. o. energy, Energy efficiency and renewable energy, [Elektronski]. Dostopno

na: http://www1.eere.energy.gov/solar/pdfs/solar_timeline.pdf. [Poskus dostopa
2013].
[20] U. d. d. Palermo, Herbarium Mediterraneum Panormitanum, [Elektronski].

Dostopno na: http://www.herbmedit.org/bocconea/17-047.pdf. [Poskus dostopa
2013].
[21] E.
Commission,
European
Soil
Portal,
[Elektronski].
Dostopno
http://eusoils.jrc.ec.europa.eu/EuDASM/IT/2012Carta_Suoli_Italia.jpg.
na:
[Poskus
dostopa 2013].
[22] C.-A.
Firenze,
CRA
ABP,
[Elektronski].
Dostopno
http://abp.entecra.it/soilmaps/download/csi-BrochureSR_a4.pdf.
[Poskus
na:
dostopa
2013].
[23] USGS,
U.S.
Geological
Survey,
[Elektronski].
http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/italy/gshap.php.
Dostopno
[Poskus
na:
dostopa
2013].
[24] I.
C.
y.
M.
Ambiente,
Miliarium,
[Elektronski].
http://www.miliarium.com/Normativa/NBE/NBE-AE-88.pdf.
Dostopno
[Poskus
na:
dostopa
Stran 128
2013].
[25] Global
Solar
Thermal
Energy
Council,
[Elektronski].
Dostopno
na:
http://solarthermalworld.org/sites/gstec/files/CSPFITGUIDE.pdf. [Poskus dostopa

2013].
[26] E.
S.
T.
E.
association,
ESTELA,
[Elektronski].
Dostopno
na:
http://www.estelasolar.eu/fileadmin/ESTELAdocs/documents/members_only/Works
hops_and_Meetings/26.06.2013_ESTELA_Workshop_BXL/Presentations/1_ANES
T_ESTELA_SWS2013_CSP_in_Italy.pdf. [Poskus dostopa 2013].
[27] GSE, [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.gse.it/en/feedintariff/Thermodynamic%20solar/Pages/default.aspx.
[Poskus dostopa 2013].
[28] S.
F.
f.
t.
E.
R.
Area,
SFERA,
[Elektronski].
Dostopno
http://sfera.sollab.eu/downloads/Schools/Felix_Tellez_Presentation.pdf.
na:
[Poskus
dostopa 2013].
[29] European Commission, [Elektronski]. Dostopno na:

http://ec.europa.eu/research/energy/pdf/06_osuna_en.pdf. [Poskus dostopa 2013].
[30] E. N. I. d. Unificazione, Eurocodice 1 - Azioni sulle strutture - Parte 1-3: Azioni in

generale - Carichi da neve, Milano: UNI, 2004.
[31] E. N. I. d. Unificazione, Eurocodice 1 - Azioni sulle strutture - Parte 1-4: Azioni in

generale - Azioni del vento, Milano: UNI, 2010.
[32] The
worlds
of
David
Stran 129
Darwin,
[Elektronski].
Dostopno
na:
http://www.daviddarling.info/encyclopedia/A/AE_active_solar_energy_system.html.
[Poskus dostopa januar 2014].
[33] Low energy house, [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.lowenergyhouse.com/solar-heating-panels.html. [Poskus dostopa Januar
2014].
[34] ESRU, [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.esru.strath.ac.uk/EandE/Web_sites/0304/wind/content/eu_windmap.html
. [Poskus dostopa Januar 2014].
[35] Springer Link, [Elektronski]. Dostopno na:

http://link.springer.com/chapter/10.1007/3-540-70949-5_5?no-access=true. [Poskus
dostopa Januar 2014].
[36] Sandia, [Elektronski]. Dostopno na:

https://share.sandia.gov/news/resources/news_releases/images/2012/Molten%20Salt.
jpg. [Poskus dostopa Januar 2014].
[37] Desertec-
UK,
[Elektronski].
Dostopno
na:
http://www.trec-
uk.org.uk/reports/Breyer_paper_SolarPACES_GlobalEnergySupplyPotentialCSP_fi
nal_090630_proc.pdf. [Poskus dostopa Januar 2014].
[38] Digital Trends, [Elektronski]. Dostopno na: http://www.digitaltrends.com/greentechnology/google-invests-168-million-in-worlds-largest-solar-tower-power-plant/.

[Poskus dostopa Januar 2014].
Stran 130
8 PRILOGE
8.1 Seznam slik
Slika 2.1: Brez Sonca ni ivljenja ......................................................................................... 3
Slika 2.2: Sonna oala ......................................................................................................... 4
Slika 2.3: Meglica, globula in protodisk ............................................................................... 5
Slika 2.5: Deli sonca ............................................................................................................. 6
Slika 2.6: Gorea ogledala .................................................................................................... 8
Slika 2.7: Domovanje v juni steni klifa............................................................................... 9
Slika 2.8: Prvi sonni kolektor .............................................................................................. 9
Slika 2.9: Predhodnik dananjih parabolinih korit ........................................................... 10
Slika 2.10: Parabolini sonni kolektorji ............................................................................ 11
Slika 2.11: Solarno letalo ................................................................................................... 12
Slika 2.12: Parabolina korita ............................................................................................. 12
Slika 2.13: Solar Two ......................................................................................................... 13
Slika 2.14: CSP Sevilja ....................................................................................................... 14
Slika 3.1: Pasivna raba solarne energije ............................................................................. 15
Slika 3.2: Aktivna raba solarne energije ............................................................................ 16
Slika 3.3: Samostojen (a) in interaktivni (b) fotovoltaien sistem ................................... 18
Slike 3.4: Primer bazenskega kolektorja ............................................................................ 20
Slika 3.5: Primer ogrevanja sanitarne vode s sonnimi kolektorji ..................................... 21
Slika 3.6: Parabolina korita ............................................................................................... 22
Slika 3.7: Parabolina korita ............................................................................................... 23
Slika 3.8: Fresnel kolektorji ................................................................................................ 23
Slika 3.9: Solarni dimnik .................................................................................................... 24
Slika 4.1: Sonni stolp in heliostati .................................................................................... 25
Slika 4.2: Rankinov cikel.................................................................................................... 26
Slika 4.3: Shema dveh modelov sonnega stolpa, prikazuje (a) odprt volumetrini sistem s
parno turbino in (b) tlani volumetrini sistem s kombinacijo parne in plinske turbine .... 28
Slika 4.4: Sprejemnik ......................................................................................................... 29
Slika 4.5: Heliostati ............................................................................................................ 30
Stran 131
Slika 4.6: Skladini sistem ................................................................................................ 31

Slika 4.7: Skladina rezervoarja ........................................................................................ 32
Slika 4.8: Sol za elektrarno ................................................................................................. 32
Slika 4.9: Hibrid obstojee fosilne in dodane koncentrirane sonne elektrarne na Floridi 33
Slika 4.10: AORA hibridna elektrarna................................................................................ 34
Slika 4.11: DNI po svetu ..................................................................................................... 35
Slika 5.1: Direktno sonno sevanje ali DNI ....................................................................... 38
Slika 5.2: Karta vetrovnosti Evrope .................................................................................... 39
Slika 5.3: Heliostat Colon 70 .............................................................................................. 42
Slika 5.4: Model heliostata ................................................................................................. 43
Slika 5.5: Dimenzije konstrukcije ....................................................................................... 44
Slika 5.6: Dimenzije palija ................................................................................................ 45
Slika 5.7: Obteba ogledal v horizontalnem poloaju ........................................................ 47
Slika 5.8: Obteba ogledal pod kot 45 ............................................................................... 48
Slika 5.9: Obteba ogledal v vertikalnem poloaju ............................................................ 48
Slika 5.10: Cone za doloitev temeljne vrednosti osnovne hitrosti vetra vb,0 ..................... 50
Slika 5.11: Zrani tok ob nadstrenici ................................................................................ 54
Slika 5.12: Koeficient sile za nadstrenico ......................................................................... 55
Slika 5.13: Obteba vetra po celi ploskvi - tlak .................................................................. 57
Slika 5.14: Obteba vetra po celi ploskvi - srk ................................................................... 57
Slika 5.15: Obteba vetra zg. polovici - tlak ....................................................................... 58
Slika 5.16: Obteba vetra na zg. polovici srk .................................................................. 58
Slika 5.17: Obteba vetra na stranski polovici tlak.......................................................... 59
Slika 5.18: Obteba vetra na stranski polovici srk........................................................... 59
Slika 5.19: Tabela koeficientov cp,net .................................................................................. 60
Slika 5.20: Obteba vetra cela povrina - tlak .................................................................... 62
Slika 5.21: Obteba vetra cela povrina - srk ..................................................................... 62
Slika 5.22: Obteba vetra na zg. polovici - tlak .................................................................. 63
Slika 5.23: Obteba vetra na zg. polovici - srk ................................................................... 63
Slika 5.24: Obteba vetra na stranski polovici- tlak ........................................................... 64
Slika 5.25: Obteba vetra na stranski polovici - srk ........................................................... 64
Slika 5.26: Mere oznaevalnih tabel ................................................................................... 65
Stran 132
Slika 5.27: Priporoene vrednosti koeficientov cp,net .......................................................... 66

Slika 5.28: Razdelitev prostostojeih sten na podroja ter upotevane smeri vetra ........... 66
Slika 5.29: Obteba vetra cela povrina - tlak .................................................................... 67
Slika 5.30: Obteba vetra cela povrina srk .................................................................... 68
Slika 5.31: Obteba vetra na zg. povrini tlak ................................................................. 68
Slika 5.32: Obteba vetra na zg. polovici srk .................................................................. 69
Slika 5.33: Obteba vetra na stranski polovici tlak ......................................................... 69
Slika 5.34: Obteba vetra na stranski polovici - srk ........................................................... 70
Slika 5.35: Koeficient vetra na ravne ploe ...................................................................... 73
Slika 5.36: Topografska karta Sicilije ................................................................................ 75
Slika 5.37: Snena karta Italije ........................................................................................... 76
Slika 5.38: Tabela za oblikovni koeficient za obtebo snega ............................................. 77
Slika 5.39: Obteba snega .................................................................................................. 78
Slika 5.40: Potresna karta Italije ......................................................................................... 79
Slika 5.41: Okrogli prerez CHS in pravokotni prerez NA ................................................. 83
Slika 5.42: Program ............................................................................................................ 85
Slika 5.43: ConSteel 7.0, standardi EC .............................................................................. 85
Slika 5.44: Maksimalni pomiki, poloaj heliostata 45 [mm] ............................................ 86
Slika 5.45: Maksimalne osne sile N, poloaj heliostata 45 [kN]....................................... 88
Slika 5.46: Maksimalne prene sile Vy, poloaj heliostata 45 [kN] .................................. 88
Slika 5.47: Maksimalne prene sile Vz, poloaj heliostata 45 [kN] .................................. 89
Slika 5.48: Maksimalni moment My, poloaj heliostata 45 [kNm] ................................... 89
Slika 5.49: Maksimalni moment Mz, poloaj heliostata 45 [kNm] ................................... 90
Slika 5.50: Maksimalna torzija T, poloaj heliostata 45 [kNm]........................................ 90
Slika 5.51: Dimenzioniranje - najveje izkorienosti ....................................................... 92
Slika 5.52: Izkorienost grafien prikaz ........................................................................... 92
Slika 5.53: Rezultati za MSU, heliostat v poloaju 0 ........................................................ 93
Slika 5.54: Rezultati za MSU, heliostat v poloaju 45 ...................................................... 93
Slika 5.55: Rezultati za MSU, heliostat v poloaju 90 ...................................................... 93
Slika 5.56: Tipi spojev ........................................................................................................ 94
Slika 5.57: Spoj votlih profilov tipa K in N ....................................................................... 94
Slika 5.58: Spoj................................................................................................................... 95
Stran 133
Slika 5.59: Splone nastavitve spoja ................................................................................... 95

Slika 5.60: Nastavitve za zvare ........................................................................................... 96
Slika 5.61: Detajli spoja ...................................................................................................... 97
Slika 5.62: Izbira standardov .............................................................................................. 98
Slika 5.63: Karakteristike zemljine ..................................................................................... 98
Slika 5.64: Obtebe v temelju ............................................................................................. 99
Slika 5.65: Dimenzije temelja ............................................................................................. 99
Slika 5.66: Dimenzioniranje temelja ................................................................................ 100
Slika 5.67: Dimenzije izbranega temelja .......................................................................... 101
Slika 5.68: Prevrnitev ....................................................................................................... 102
Slika 5.69: Torzija v temelju............................................................................................. 104
Slika 5.70: Preveritev zvara .............................................................................................. 106
Slika 5.71: Dimenzije povrine temelja ............................................................................ 110
Slika 5.72: Razporeditev vijakov ...................................................................................... 111
Slika 5.73: Delovanje sil v temelju ................................................................................... 112
Slika 5.74: Sodelujoa povrina........................................................................................ 116
Slika 5.75: Debelina ploe .............................................................................................. 118
Slika 5.76: Rotiranje heliostata ......................................................................................... 121
Slika 5.77: Pogonski mehanizmi ...................................................................................... 122
Slika 8.1: Maksimalni pomiki [mm], 0, kombinacija obteb 56 .................................... 146
Slika 8.2: Maksimalne osne sile [kN], 0, kombinacija obteb 6 .................................... 146
Slika 8.3: Maksimalne prene sile Vy [kN], 0, kombinacija obteb 30 ........................... 147
Slika 8.4: Maksimalne prene sile Vz [kN], 0, kombinacija obteb 6 ............................ 147
Slika 8.5: Maksimalna torzija [kNm], 0, kombinacija obteb 1 ...................................... 148
Slika 8.6: Maksimalna torzija [kNm], 0, kombinacija obteb 3 ...................................... 148
Slika 8.7: Maksimalni moment My [kNm], 0, kombinacija obteb 6 .............................. 149
Slika 8.8: Maksimalni moment Mz [kNm], 0, kombinacija obteb 30 ............................ 149
Slika 8.9: Maksimalni pomiki [mm], 45, kombinacija obteb 31 ................................... 159
Slika 8.10: Maksimalna osna sila N [kN], 45, kombinacija obteb 2 ............................. 159
Slika 8.11: Maksimalne prene sile Vy [kN], 45, kombinacija obteb 1 ......................... 160
Slika 8.12: Maksimalne prene sile Vz [kN], 45, kombinacija obteb 2 ......................... 160
Slika 8.13: Maksimalni moment My [kNm], 45, kombinacija obteb 5 .......................... 161
Stran 134
Slika 8.14: Maksimalni moment Mz [kNm], 45, kombinacija obteb 1 .......................... 161
Slika 8.15: Maksimalna torzija T [kN], 45, kombinacija obteb 5 ................................. 162
Slika 8.16: Maksimalni pomiki [mm], 90, kombinacija obteb 32 ................................. 171
Slika 8.17: Maksimalne osne sile N [kN], 90, kombinacija obteb 1 ............................. 171
Slika 8.18: Maksimalne prene sile Vy [kN], 90, kombinacija obteb 1 ......................... 172
Slika 8.19: Maksimalne prene sile Vz [kN], 90, kombinacija obteb 14 ....................... 172
Slika 8.20: Maksimalni moment My [kNm], 90, kombinacija obteb 9 .......................... 173
Slika 8.21: Maksimalni moment Mz [kNm], 90, kombinacija obteb 2 .......................... 173
Slika 8.22: Maksimalna torzija T [kNm], 90, kombinacija obteb 5 .............................. 174
Slika 8.23: Tea konstrukcije ........................................................................................... 183
Stran 135
8.2 Seznam tabel

Tabela 1: Subvencije k elektrini tarifi .............................................................................. 40
Tabela 2: Subvencije k elektrini tarifi v Italiji .................................................................. 41
Tabela 3: Cone za doloitev temeljne vrednosti osnovne hitrosti vetra vb,0....................... 51
Tabela 4: Koeficient sile cp,net za kot 45 ........................................................................... 60
Tabela 5: Vrednost koeficienta izpostavljenosti................................................................. 72
Tabela 6: Vrednosti k, L, Z ................................................................................................. 72
Tabela 7: Linearne kombinacije ......................................................................................... 82
8.3 Dokumentacija
Dokumentacija 1. modela heliostata, kot nagiba ogledal 0.
Stran 136
Stran 137
Stran 138
Stran 139
Stran 140
Stran 141
Stran 142
Stran 143
Stran 144
Stran 145
Grafi merodajnih NSK
Slika 8.1: Maksimalni pomiki [mm], 0, kombinacija obteb 56
Slika 8.2: Maksimalne osne sile [kN], 0, kombinacija obteb 6
Stran 146
Slika 8.3: Maksimalne prene sile Vy [kN], 0, kombinacija obteb 30
Slika 8.4: Maksimalne prene sile Vz [kN], 0, kombinacija obteb 6
Stran 147
Slika 8.5: Maksimalna torzija [kNm], 0, kombinacija obteb 1
Slika 8.6: Maksimalna torzija [kNm], 0, kombinacija obteb 3
Stran 148
Slika 8.7: Maksimalni moment My [kNm], 0, kombinacija obteb 6
Slika 8.8: Maksimalni moment Mz [kNm], 0, kombinacija obteb 30
Stran 149
Stran 150
Stran 151
Stran 152
Stran 153
Stran 154
Stran 155
Stran 156
Stran 157
Stran 158
Slika 8.10: Maksimalna osna sila N [kN], 45, kombinacija obteb 2
Stran 159
Stran 160
Stran 161
Slika 8.15: Maksimalna torzija T [kN], 45, kombinacija obteb 5
Stran 162
Stran 163
Stran 164
Stran 165
Stran 166
Stran 167
Stran 168
Stran 169
Stran 170
Slika 8.17: Maksimalne osne sile N [kN], 90, kombinacija obteb 1
Stran 171
Stran 172
Stran 173
Slika 8.22: Maksimalna torzija T [kNm], 90, kombinacija obteb 5
Stran 174
Dokumentacija spojev
Stran 175
Stran 176
Stran 177
Stran 178
Stran 179
Stran 180
Stran 181
Stran 182
8.4 Informacije o modelu in tea konstrukcije
Slika 8.23: Tea konstrukcije
Stran 183

Diplomska Naloga

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Diplomska Naloga

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

Maribor, januar 2014

Diplomsko delo univerzitetnega tudijskega programa

ZASNOVA IN DIMENZIONIRANJE HELIOSTATA SONNE ELEKTRARNE

red. prof. dr. Stojan KRAVANJA, univ. dipl. in. grad.

doc. dr. Toma ULA, univ. dipl. in. grad.

Maribor, januar 2014

sonna elektrarna, heliostat, jeklene konstrukcije, analiza konstrukcij

dimenzioniranje heliostata sonne elektrarne. Heliostat je raunalniko vodena

naprava, ki je sestavljena iz jeklene konstrukcije in ogledal, ki sledi soncu in odseva

THE DESIGN AND DIMENSIONING OF THE HELIOSTAT FOR

5 PRIMER SONNEGA STOLPA ................................................................................. 38

5.14 Dodatni strojni elementi ........................................................................................ 121

osnovna hitrost vetra

faktor letnega asa

faktor terena, odvisen od z0

Z0 za kategorijo terena II=0,05

standardna deviacija turbolentne komponente vetra

tlak pri najveji hitrosti ob sunkih vetra na viini z

koeficient sile za konstrukcijo oz. konstrukcijski element

referenna povrina konstrukcije oz. konstrukcijskega elementa

karakteristina obteba snega na tleh

oblikovni koeficient obtebe snega

koeficient toplotnega raztezka

napetost teenja jekla

natezna napetost jekla

parcialni varnostni faktor za projektno nosilnost prenih prerezov

parcialni varnostni faktor za projektno stabilnost elementov

parcialni varnostni faktor za projektno nosilnost prenih prerezov v nategu

projektna vrednost osne sile

upogibni vztrajnostni moment

upogibni odpornostni moment

mejna napetost v betonu

projektna vrednost tlane vrednosti betona

projektna dopustna napetost v vijaku

karakteristina natezna napetost vijaka

karakteristina napetost betona po 28 dneh

karakteristina napetost ploevine

odpornost proti preboju ploevine

odpornost proti iztrgu ploevine

odpornost proti preboju ploevine

projektna vrednost prene sile

projektna vrednost momenta

Koncentrirana sonna energija

Direktno sonno sevanje

Energetska donosnost nalobe

Sistem fiksnih zagotovljenih cen

Regija Blinjega vzhoda in Severne Afrike

Mejno stanje nosilnosti

Mejno stanje uporabnosti

Notranje statine koliine

Obnovljivi viri energije

Solarni termalni sistemi

Zasnova in dimenzioniranje heliostata sonne elektrarne

Zasnova in dimenzioniranje heliostata sonne elektrarne

energija in tretji del koncentrirana sonna energija, ki je na slovenskem triu dokaj

Zasnova in dimenzioniranje heliostata sonne elektrarne

Slika 2.1: Brez Sonca ni ivljenja

Zasnova in dimenzioniranje heliostata sonne elektrarne

2.1 Delovanje sonca

Slika 2.2: Sonna oala

Zasnova in dimenzioniranje heliostata sonne elektrarne

prigal termonuklearni ogenj in nastala je protozvezda, nae Protosonce, ki e ni povsem

Slika 2.3: Meglica, globula in protodisk