DIMENZIONIRANJE ELEKTRINIH

VODOV NIZKONAPETOSTNEGA
ZUNANJEGA PRIKLJUKA

Diplomsko delo

tudent:

Rok Jake

tudijski program:

Visokoolski strokovni tudijski program 1. stopnje Energetika

Mentor:

izr. prof. dr. Miralem Hadiselimovi

Somentor:

asist. Marko Habjani

Lektorica:

Tanja Muhvi

Krko, september 2014

I

II

ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Miralemu Hadiselimoviu in somentorju Marku
Habjaniu za strokovne nasvete, ki so mi bili v pomo pri izdelavi diplomskega dela. e
posebej se zahvaljujem moji druini, ki mi je v asu tudija stala ob strani in me
spodbujala, prijatelju Davidu Kralju za pomo pri uenju matematike ter sodelavcem in
podjetju Elektro Ljubljana d.d.

III

DIMENZIONIRANJE ELEKTRINIH VODOV NIZKONAPETOSTNEGA

ZUNANJEGA PRIKLJUKA

Kljune besede: Elektroenergetika, elektrini vodniki, dimenzioniranje, meritve

UDK: 621.315.027.2(043.2)

Povzetek
Diplomska naloga opisuje dimenzioniranje elektrinih vodov nizkonapetostnega zunanjega
prikljuka. V njej so opisani tipizirani vodniki ter vrste dimenzioniranja vodnikov, ki se
uporabljajo za izgradnjo nizkonapetostnih omreij, ki so zgrajena za potrebe distribucije
elektrine energije, in sicer od transformatorske postaje do konnih odjemalcev.

IV

DIMENSIONING OF EXTERNAL CONNECTION LOW-VOLTAGE POWER

LINES

Key words: Electricity, electric conductors, sizing, measurements

UDK: 621.315.027.2(043.2)

Abstract

Thesis describes dimensioning of the external low-voltage power lines. It describes the
standardized cables, and types of dimensioning of cables that are used to build low-voltage
networks, wich are built for the purpose of distribution of electricity, from transformating
station to final customers.

KAZALO VSEBINE
1

UVOD ............................................................................................................................................... 1

VODNIK ........................................................................................................................................... 2

2.1

MATERIAL ZA VODNIKE ............................................................................................................... 2

2.2

ZGRADBA IN OBLIKA VODNIKOV .............................................................................................. 3

2.3

PRESEKI VODNIKOV ...................................................................................................................... 3

2.4

IZOLACIJA VODNIKOV .................................................................................................................. 4

2.5

ILA ................................................................................................................................................... 4

DIMENZIONIRANJE VODNIKOV ............................................................................................... 5

3.1

TERMINO DIMENZIONIRANJE ................................................................................................... 5

3.2

ELEKTRINO DIMENZIONIRANJE ............................................................................................. 11

3.3

MEHANSKO DIMENZIONIRANJE ............................................................................................... 13

3.4

DIMENZIONIRANJE GLEDE NA GOSPODARNOST ................................................................. 15

KABLI ZA IZGRADNJO NIZKONAPETOSTNEGA OMREJA ............................................. 16

4.1

STANDARDIZACIJA IN TIPSKI PRESEKI VODNIKOV ............................................................. 16

4.2

SAMONOSILNI KABELSKI SNOP (SKS) ..................................................................................... 17

4.3

ZEMELJSKI KABLI ........................................................................................................................ 19

DIMENZIONIRANJE KABLOVODA ZA NIZKONAPETOSTNI ZUNANJI PRIKLJUEK . 22

5.1

5.1.1

Osnovni podatki izvoda ........................................................................................................... 23

5.1.2

Podatki o porabnikih ............................................................................................................... 23

5.2

NIZKONAPETOSTNI IZVOD ........................................................................................................ 22

IZRAUN NIZKONAPETOSTNEGA IZVODA ............................................................................ 23

5.2.1

Konina mo ............................................................................................................................ 23

5.2.2

Kontrola trajno dovoljenih tokov ............................................................................................. 24

5.2.3

Izbira velikosti talilnih vlokov ................................................................................................ 24

5.2.4

Kontrola padca napetosti ........................................................................................................ 25

5.2.5

Kontrola ustreznosti preseka izbranega kabla ........................................................................ 25

5.2.6

Kontrola zaite pred preobremenitvijo kabla ........................................................................ 25

5.2.7

Kontrola pregoretja varovalk .................................................................................................. 27

5.2.8

Zaita kablov pred kratkostinim tokom ................................................................................ 28

PROGRAM ZA POMO PRI PROJEKTIRANJU NIZKONAPETOSTNIH KABLOVODOV 29

6.1

NASTAVITVE PROGRAMA .......................................................................................................... 30

6.2

PRIKAZ IZRAUNOV PROGRAMA ............................................................................................. 32

VI

PREIZKUS VGRAJENIH NN KABLOVODOV IN OMREJA V OBRATOVANJU .............. 35

7.1

MERITVE KABELSKE IZOLACIJE IN PLAA Z ENOSMERNO NAPETOSTJO.................... 35

7.2

MERITVE IMPEDANCE OKVARNE ZANKE IN KAKOVOSTI ELEKTRINE ENERGIJE ..... 35

SKLEP ............................................................................................................................................ 36

VIRI IN LITERATURA.......................................................................................................................... 37
PRILOGE ................................................................................................................................................ 38
PRILOGA A: IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUNEGA
DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV ............................................................... 38
PRILOGA B : IZJAVA O AVTORSTVU ZAKLJUNEGA DELA.......................................................... 39

VII

KAZALO SLIK

Slika 2.1 Zgradba in oblika sektorskega vodnika (SM) [3] ................................................... 3

Slika 2.2 Zgradba in oblika okroglega vodnika (RM) [3] ..................................................... 3
Slika 2.3 Oblika sektorske ile [4]......................................................................................... 4
Slika 4.1 Zgradba SKS kablov [4] ....................................................................................... 18
Slika 4.2 Zgradba zemeljskega kabla [15]........................................................................... 20
Slika 6.1 Osnovni izgled programa Raznnow [16] ............................................................. 30
Slika 6.2 Prikaz vgrajenega transformatorja, velikost napetosti in obremenitev ter izgub
[16] ...................................................................................................................................... 30
Slika 6.3 Nastavitve parametrov omreja [16] .................................................................... 31
Slika 6.4 Nastavitev veje [16] ............................................................................................. 31
Slika 6.5 Nastavitev podatkov o odjemu [16] ..................................................................... 31
Slika 6.6 Prikaz prekoraene obremenitve transformatorja [16] ......................................... 32
Slika 6.7 Prikaz prekoraene obremenitve kablovoda [16] ................................................. 32
Slika 6.8 Prikaz prevelikega padca napetosti in premajhnega faktorja, ki povzroi
pravoasno pregoretje talilnih vlokov [16] ........................................................................ 32
Slika 6.9 Primer izvoda z uporabljenim zemeljskim kablom preseka 4x35+1,5 mm2 [16] 33
Slika 6.10 Primer izvoda z uporabljenim zemeljskim kablom preseka 4x70+1,5 mm 2 [16]
............................................................................................................................................. 33
Slika 6.11 Primer obremenitve kablovoda 4x35+1,5 mm2 s 30 kW odjemne moi [16] .... 34
Slika 6.12 Primer obremenitve kablovoda 4x70+1,5 mm2 s 30 kW odjemne moi [16] .... 34

VIII

KAZALO TABEL

Tabela 2.1 Osnovne lastnosti AI, AIMg in AIMgSi vodnikov [4] ........................................ 2
Tabela 3.1 Korekcijski faktorji za izraun maksimalnih tokovnih obremenitev v kablih
poloenih v zraku za temperature, razline od 30 C [4] ...................................................... 8
Tabela 3.2 Korekcijski faktorji za izraun maksimalnih tokovnih obremenitev v kablih
poloenih v zemljo za temperature razline od 20 C [4] ..................................................... 9
Tabela 3.3 Faktorji za preraunavanje tokovne obremenitve kabla glede na specifino
upornost tal [4] ...................................................................................................................... 9
Tabela 3.4 Faktorji za preraunavanje tokovne obremenitve kabla v trifaznem sistemu
glede na tevilo kablov ali sistemov v istem jarku [4] .......................................................... 9
Tabela 3.5 Dopustni kratkostini tokovi za 1kV kable s PVC izolacijo [4] ........................ 10
Tabela 3.6 Dopustni kratkostini tokovi za 1kV kable z XLPE izolacijo [4] ..................... 10
Tabela 3.7 Dopustni kratkostini tokovi za SKS kabelske vodnike [4] .............................. 10
Tabela 4.1 Opis SKS kabla [4] ............................................................................................ 18
Tabela 4.2 Osnovne znailnosti faznih in nielnih vodnikov SKS kablov [4] .................... 18
Tabela 4.3 Konstrukcijski podatki za SKS kable [4]........................................................... 19
Tabela 4.4 Specifikacija zemeljskega kabla [15] ................................................................ 20
Tabela 4.5 Konstrukcijski podatki zemeljskega kabla [4] ................................................... 21
Tabela 4.6 Tehnini podatki zemeljskega kabla [4] ............................................................ 21

IX

UPORABLJENI SIMBOLI
A (mm2)

presek vodnika

I (A)

elektrini tok

U (V)

medfazna napetost

U0 (V)

fazna napetost

P (W)

delovna mo

R ()

omska upornost

T (C)

temperatura

cos

faktor delavnosti

F (N)

sila

(S/m)

specifina elektrina prevodnost

UPORABLJENE KRATICE

NN

nizka napetost

SIST

slovenski standard

PVC

polivinil klorid

XLPE

mreasti polietilen

PE

polietilen

TP

transformatorska postaja

TR

transformator

SKS

samonosni kabelski snop

SM

veini sektorski vodnik

RM

veini okrogli vodnik

IEC

mednarodna komisija za elektrotehniko

AI

aluminij

PMO

prikljuno merilna omara

XI

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

UVOD

Pri distribuciji elektrine energije so kljunega pomena pravilno dimenzionirani vodniki,

saj le tako lahko zagotovimo optimalni prenos energije z najmanjimi monimi izgubami
in ustrezno kvaliteto napajalne napetosti. V elektrinih omrejih vodnike dimenzioniramo
predvsem na dopustno tokovno obremenitev ter na dovoljen padec napetosti od izvora do
porabnika, dimenzioniramo pa jih tudi na mehanske obremenitve. Pri dimenzioniranju
popolna zagotovitev izgub al ni mogoa, jih pa lahko z dobro optimizacijo in pravilno
izbiro vodnikov zelo zmanjamo. Da bi bila izbira vodnikov pravilna, moramo njihove
karakteristike zelo dobro poznati. V diplomski nalogi se bomo osredotoili predvsem na
dimenzioniranje vodnikov, ki se uporabljajo na napetostnem nivoju 0,6/1 kV ali
nizkonapetostnem (NN) nivoju. Za gradnjo NN omreji se uporabljajo vodniki, ki so
izolirani in zdrueni v t. i. energetske kable. Kabli so namenjeni vgradnji v zemljo in
prostozrani vgradnji po opornih tokah (lesenih drogovih) in raznih pritrdilnih konzolah
na objektih, ki jim elimo dovajati elektrino energijo. Kabli so grajeni po predpisanih
standardih in tipizirani za namen gradnje NN omreij in pripadajoih zunanjih hinih
prikljukov. Izbira kablov pred vgradnjo je odvisna predvsem od izvedbe NN omreja in v
naprej predvidenih elektrinih obremenitev.

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

VODNIK

Vodnik je eden osnovnih elementov elektroenergetskega distribucijskega omreja in je

namenjen prenosu elektrine energije od mesta izvora (elektrarne) do konnih porabnikov.
Ker je namenjen prenosu elektrine energije, mora biti dobro elektrino prevoden in dovolj
mehansko trden, saj je poleg elektrine obremenitve obremenjen tudi z mehanskimi
obremenitvami, ki jih povzroajo lastna tea vodnika, veter, sneg in led.

2.1

MATERIAL ZA VODNIKE

Osnovna kovina za izdelavo nizkonapetostnih (NN) vodnikov je aluminij, predvsem za

podzemne vode, pri katerih ni priakovati vejih mehanskih obremenitev. Pri nadzemnih
vodih, kjer je prisotna veja mehanska obremenitev, pa so vodniki izdelani iz zlitin
aluminija (Al), magnezija (Mg) in silicija (Si), saj kombinacija le-teh vodniku doda
poveano mehansko trdnost [1]. Osnovne lastnosti vodnikov so razvidne iz tabele 2.1.

Tabela 2.1 Osnovne lastnosti AI, AIMg in AIMgSi vodnikov [4]

Znailnost

Enota

AI

AIMg

AIMgSi

Gostota

kg/m

2,7

2,7

2,7

Natezna jakost pred montao

Mpa

127-206

252

294

Linearni termini koeficient raztezanja

K-1

2,3*10-5

2,3*10-5

2,3*10-5

Modul elastinosti

Gpa

69

68,2

68,9

Specifina elektrina prevodnost pri 20 C

S/m

35,38*106

31,03*106

30,5*106

Temperaturni koeficient elektrine upornosti

K-1

0,00403

0,000353

0,00360

Minimalna lomna natezna sila konnega

kN

15,2

17,0

nielnega vodnika

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

Glavne prednosti aluminija v elektroindustriji [2]:

2.2

lahek material;

odpornost na korozijo;

visoka prevodnost;

monost recikliranja.

ZGRADBA IN OBLIKA VODNIKOV

Vodniki so veilne zgradbe ter dveh razlinih oblik (sektorske in okrogle). Izdelani so v
skladu s konstrukcijsko zasnovo glede na standard SIST EN 60228:20051 [1]. Oblika
vodnika je razvidna iz slik 2.1 in 2.2.

Slika 2.1 Zgradba in oblika sektorskega vodnika (SM) [3]

Slika 2.2 Zgradba in oblika okroglega vodnika (RM) [3]

2.3

PRESEKI VODNIKOV

Vodniki so izdelani v normiranih presekih, izbira doloenega preseka pa odvisna od

priakovane tokovne obremenitve in dovoljenega padca napetosti.

Standard, ki predpisuje zgradbo vodnikov izoliranih kablov.

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

2.4

IZOLACIJA VODNIKOV

Izolacija je izdelana iz plasti PVC ali XLPE mase, v standardni kakovosti. V tabeli 2.2 so
podane osnovne znailnosti standardnih izolacijskih materialov na osnovi PVC in XLPE
[4].
Tabela 2.2 Osnovne znailnosti PVC in XLPE izolacije [4]
Znailnosti

Enota

PVC

XLPE

Obratovalna temperatura vodnika, (maksimalno)

70

90

Temperatura kratkotrajne preobremenitve

85

130

Temperatura pri kratkem stiku

160

250

11

1013

Specifina izolacijska upornost pri 20 C

Dielektrina konstanta r
Dielektrina trdnost, (minimalna)

2.5

kV/mm

10

4-5

2,3-2,7

12

18

ILA

ila je izoliran vodnik in predstavlja sestavni del kabla. Oblika sektorske ile je prikazana
na sliki 2.3.
Sektorska ila z veinim (SM) vodnikom [4], kjer je:
h

viina sektorja;

irina sektorja;

polmer krivine;

debelina izolacije;

sektorski kot;

polmer sektorja.

Slika 2.3 Oblika sektorske ile [4]

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

DIMENZIONIRANJE VODNIKOV

Ob prevajanju elektrinega toka se vodnik segreva, pojavljajo pa se tudi sile, ki ga

mehansko obremenjujejo, dimenzioniranje pa pomeni predvsem izbiro zadovoljivega
preseka vodnika glede na predviden najveji tok ob upotevanju [5]:

zaite pred elektrinim udarom;

toplotnih uinkov;

preobremenitve in kvarnega toka;

padca napetosti;

mehanske odpornosti.

Vodnike dimenzioniramo glede na [5]:

predviden najveji trajni tok (termino dimenzioniranje);

dopusten padec napetosti na vodniku (elektrino dimenzioniranje);

dopusten

najmanji

prerez

glede

na

mehanske

obremenitve

(mehansko

dimenzioniranje);

3.1

gospodarnost (izgube v vodniku).

TERMINO DIMENZIONIRANJE

Da se zagotovi potrebna trajnost izoliranih vodnikov in kablov v sistemih elektrinih

omreij, je treba pri njihovem dimenzioniranju upotevati standarda SIST HD 603 S1/A3

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

3G-28 tabela 142 in SIST HD 603 S1/A3 3G-28 tabela 153 [6] s poudarkom upotevanja

izpostavljenosti izolacije terminim uinkom trajno dovoljenega toka in zunanjih vplivov v

asu obratovanja [7]. Termino dimenzioniranje pomeni izbor ustreznega vodnika ali
kabla, katerega dopustna tokovna obremenitev je veja od priakovanega najvejega
trajnega toka [5]. Dopustna nazivna tokovna obremenitev kabla je nazivni tok, ki lahko
trajno tee v vodniku kabla doloenega tipa v normalnih pogojih, ne da bi se kabel
prekomerno segrel [8]. Na najvejo dopustno trajno obremenitev pa vplivajo razni
dejavniki, kot so: vrsta materiala in prerez vodnikov, vrsta izolacije, tevilo vzporednih
vodnikov, temperatura okolice in nain vgradnje. Najvejo dopustno tokovno obremenitev
izberemo tako, da najvija obratovalna temperatura vodnika ne presee temperature, ki bi
lahko povzroila pokodbe izolacije [5].

Za polaganje kablov v zemljo so podane tokovne obremenitve za normalno obratovanje ob

izpolnjenih referennih pogojih za polaganje v zemljo. Med njimi je posebno pomembna
referenna temperatura, ki je pogojena s klimatskim pasom drave proizvajalca oz.
uporabnika kabla, zato se vrednosti referennih temperatur v posameznih sekcijah med
seboj razlikujejo, esar se ne sme spregledati. e elimo podatke o tokovni obremenitvi
kablov, ki so izdelani z razlinimi sekcijami standarda, med seboj primerjati, je potrebno
njihove vrednosti preraunati na referenno temperaturo zemlje, v kateri bo kablovod
obratoval [6].

Pri nadzemnem polaganju kablov velja ustrezna nazivna tokovna obremenitev za normalno
obratovanje ob izpolnjenih referennih pogojih za nadzemno polaganje. Pri tem se razume,
da je omogoeno hlajenje kablov s konvekcijo in sevanjem, da ni porasta temperature
okolice in prav tako ne tujih toplotnih izvorov [6].
Nazivno tokovno obremenitev doloa dopustni trajni obremenilni tok za posamino
poloene kable odnosno kabelske sisteme po tako imenovanem dnevnem diagramu
obremenitve. Dnevna obremenitev kablov je obratovalno stanje, pri katerem se dnevna

Standard, ki predpisuje tokovno obremenitev kablov iz aluminija za polaganje v zemljo.

Standard, ki predpisuje tokovno obremenitev kablov iz aluminija za nadzemno polaganje.

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

obremenitev spreminja od polne ali maksimalne obremenitve do najmanje minimalne

obremenitve. Razmerje med obremenitvijo in maksimalno polno dnevno obremenitvijo se
imenuje stopnja dnevne obremenitve. Stopnja dnevne obremenitve se izrauna kot kolinik
povrine pod diagramom dnevne obremenitve in skupne povrine pravokotnika, ki ga
doloa maksimum obremenitve skozi 24 ur [6].

Pri dimenzioniranju kablovoda je potrebno zagotoviti ustrezno rezervo glede na mejno

termino obremenitev. Pri mejni termini obremenitvi so izgube zelo velike, zato je ta
dovoljena le v stanjih rezervnega napajanja, kjer je vpliv izgub, zaradi kratkega asa
trajanja obremenitve, zanemarljiv. Seveda pri tem padec napetosti ne sme presei vrednosti
12,5 %, ki je predpisana za rezervna stanja napajanja. Dopustna obremenitev kablovodov v
normalnih obratovalnih stanjih je odvisna od vrste omreja. V radialnih omrejih se v
normalnih obratovalnih stanjih dopua obremenjevanje kablovodov do 50 % termine
moi zaradi zagotavljanja rezervnega napajanja [6].
Tokovno obremenitev kabla je treba omejiti tako, da je mogoe vso toploto, ki se pojavlja
v kabelskih vodnikih, speljati v okolico. Odvajanje toplote je odvisno od zunanje toplotne
upornosti med vodnikom in zunanjo povrino kabla ter toplotne upornosti okolice
(prostora, kjer je kabel vgrajen). Notranja toplotna upornost je doloena z zasnovo kabla in
lastnostmi vgrajenega materiala ter se za doloen tip kabla praktino ne spreminja. Pri
doloanju toplotne upornosti okolice je treba upotevati [4]:

specifino upornost tal;

temperaturo okolice;

izpostavljenost sonni svetlobi (pri polaganju po zraku);

nain polaganja in zaite kablov;

tevilo vzporedno poloenih kablov;

vpliv drugih instalacij.

Izraun tokovne obremenitve iz tabel 4.2 in 4.6 je narejen za 100 % obremenitev kabla ter
na podlagi slednjih predpostavk [4]:

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

globina polaganja v zemljo: 70 cm;

specifina toplotna upornost tal: 1 K m/W;

specifina toplotna upornost PVC izolacije in plaa: 6 K m/W;

specifina toplotna upornost XLPE izolacije: 3,5 K m/W;

temperatura tal: 20 C;

temperatura okolice (pri polaganju kabla po zraku): 30 C.

e kabel obratuje pri druganih pogojih, kot so navedeni v zgornjih predpostavkah, je

treba vrednosti tokovnih obremenitev iz tabel 4.2 in 4.6 pomnoiti s korekcijskimi faktorji
podanimi v tabelah 3.1; 3.2; 3.3 in 3.4. Za natanno doloanje navedenih pogojev je treba
vzdol celotne kabelske trase opraviti vrsto meritev temperature okolice (tal ali zraka) ter
specifine toplotne upornosti tal, in sicer najmanj enkrat letno [4].
Tabela 3.1 Korekcijski faktorji za izraun maksimalnih tokovnih obremenitev v kablih poloenih v zraku za
temperature, razline od 30 C [4]

Temperatura okolice C

Izolacija
PVC

XLPE

10

1,22

1,15

15

1,17

1,12

20

1,12

1,08

25

1,06

1,04

30

1,00

1,00

35

0,94

0,96

40

0,87

0,91

45

0,79

0,87

50

0,71

0,82

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

Tabela 3.2 Korekcijski faktorji za izraun maksimalnih tokovnih obremenitev v kablih poloenih v zemljo za
temperature razline od 20 C [4]
Temperatura okolice C

Izolacija
PVC

XLPE

10

1,10

1,07

15

1,05

1,04

20

1,00

1,00

25

0,95

0,96

30

0,89

0,93

35

0,84

0,89

40

0,77

0,85

45

0,71

0,80

50

0,63

0,76

Tabela 3.3 Faktorji za preraunavanje tokovne obremenitve kabla glede na specifino upornost tal [4]

Nazivni

Specifina toplotna upornost tal K m/W

presek
vodnika mm2

0,70

1,00

1,20

1,50

2,0

2,5

3,0

35 do 95

1,13

1,00

0,93

0,86

0,76

0,70

0,64

120 do 240

1,14

1,00

0,93

0,85

0,76

0,69

0,63

Tabela 3.4 Faktorji za preraunavanje tokovne obremenitve kabla v trifaznem sistemu glede na tevilo kablov
ali sistemov v istem jarku [4]

tevilo kablov (sistemov) v istem jarku

10

Razmik med kabli

Dotik

0,79

0,69

0,63

0,58

0,55

0,50

0,46

(sistemi)

7 cm

0,85

0,75

0,68

0,64

0,60

0,56

0,53

15 cm

0,86

0,77

0,72

0,68

0,64

0,61

0,58

25 cm

0,87

0,78

0,74

0,71

0,67

0,64

0,62

Pri terminem dimenzioniranju je potrebno upotevati tudi velik toplotni vpliv

kratkostinega toka, ki se pojavlja v omreju, tega nam doloa mejna temperatura vodnika,
za katero ga je treba dimenzionirati; pri tem se vodniki ne smejo segreti nad dovoljeno
temperaturo razvidno iz tabel 4.1 in 4.4. Dopusten kratkostini tok faznega vodnika kabla
dodatno pogojuje tudi temperatura na zaetku pojava kratkega stika. Za privzeto
temperaturo vodnika 70 C in as trajanja pa od 0,15 sekund so kratkostini tokovi podani

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

v tabeli 3.5, za privzeto temperaturo vodnika 90 C in as trajanja od 0,15 sekund pa so

kratkostini tokovi podani v tabeli 3.6 [4].
Tabela 3.5 Dopustni kratkostini tokovi za 1kV kable s PVC izolacijo [4]

Presek

as trajanja kratkega stika (sekund)

vodnika

0,1

0,2

0,5

mm

Kratkostini tok za aluminijaste vodnika (kA)

35

8,41

5,95

3,76

2,66

1,88

1,19

70

16,8

11,9

7,52

5,32

3,76

2,38

150

36,1

25,2

16,1

11,4

8,06

5,10

240

57,6

40,7

25,7

18,2

12,9

8,14

Tabela 3.6 Dopustni kratkostini tokovi za 1kV kable z XLPE izolacijo [4]

Presek

as trajanja kratkega stika (sekund)

vodnika

0,1

0,2

0,5

mm

Kratkostini tok za aluminijaste vodnika (kA)

35

10,5

7,4

4,68

3,31

2,34

1,481

70

20,8

14,7

9,31

6,58

4,65

2,941

150

44,6

31,5

20,0

14,1

9,90

6,311

240

71,5

50,5

32,0

22,6

16,0

10,111

Tabela 3.7 Dopustni kratkostini tokovi za SKS kabelske vodnike [4]

Presek

as trajanja kratkega stika (sekund)

vodnika

0,1

mm2

Kratkostini tok (kA)

35

10,2

70
71,5

0,2

0,5

7,22

4,57

3,23

2,28

1,45

13,8

9,73

6,15

4,35*

3,08

1,95

13,8

9,73

6,15

4,35

3,08

1,95

*Dejanski kratkostini tok za vodnik 70 mm2 je 6,8 kA, omejen pa je na 4,35 kA zaradi
najvejega dopustnega toka pri kratkem stiku za nielni vodnik 71,5 mm2. V asu trajanja
kratkega stika, ki ni enak trajanju, navedenem v tabelah 3.5, 3.6 in 3.7, je treba vrednost
kratkostinega toka pomnoiti s faktorjem

, kjer t pomeni as trajanja kratkega stika v

sekundah [4].

10

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

3.2

ELEKTRINO DIMENZIONIRANJE

Elektrino dimenzioniranje vodnikov oziroma kablov pomeni dimenzioniranje glede na

padec napetosti, ki ga podamo v odstotkih. Z elektrinim dimenzioniranjem prepreimo, da
bi bila napetost na porabniku izven dovoljenega obsega. Najveji dovoljen padec napetosti
ostalih porabnikov je 8 %, e raunamo od transformatorske postaje. Ko dimenzioniramo
vodnike, iemo ustrezen prerez, da bo padec napetosti v dovoljenih mejah [5]:
Padec napetosti je definiran kot razlika napetosti na zaetku in na koncu voda, zapisano v
enabi 3.1, [5]:

(3.1)
kjer so;
U

sprememba napetosti;

U1

napetost na zaetku voda;

U2

napetost na koncu voda.

Za izraun padca napetosti v trifaznem tokokrogu velja enaba 3.2, za odstotek padca
napetosti pa enaba 3.3, [9].

(3.2)

(3.3)

Enabe izrazimo e s specifino upornostjo in mojo, kot je razvidno iz enab 3.4 in 3.5,
[9]:
(3.4)
(3.5)

Najmanji dovoljen presek A dobimo z enabami 3.6 in 3.7, [9]:

11

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

(3.6)

(3.7)

V odsekovno obremenjenih trifaznih sistemih upotevamo zopet vsoto vseh tokov v

posameznem odseku, izraun dobimo z uporabo enab 3.8 in 3.9, [9]:

(3.8)

(3.9)

Najmanji dovoljen presek A vodnikov po odsekih, izraun dobimo z uporabo enab 3.10
in 3.11, [9]:

(3.10)

(3.11)
kjer pomenijo:
U (%)

odstotek padca napetosti;

P (W)

prikljuna mo tokokroga;

U (V)

medfazna napetost;

I (A)

tok v amperih;

l (m)

dolina vodnika;

(/m)

specifina upornost;

A (mm2) -

presek vodnika;

r (/km) -

omska upornost vodnika na kilometer.

12

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

Napetost na razlinih tokah v omreju mora biti konstantna oziroma znotraj doloenih
tolerannih pasov. Toleranna obmoja za na sistem so zapisana v standardu SIST EN
501604. Kakovost elektrine energije je neposredno povezana s kakovostjo napetosti.
Padce napetosti, ki nastanejo kot posledica toka, ki tee prek impedanc omreja, moramo
ustrezno omejiti. Elektrine naprave povezane v omreja so nartovane za obratovanje pri
doloeni, nazivni napetosti. Zagotavljanje tono te napetosti vsem porabnikom na
posameznem vodu pa je praktino nemogoe. Teava je namre v padcih napetosti, ki se
pojavljajo na elementih elektroenergetskega sistema na vseh napetostnih nivojih [10].

Znotraj normalnih obratovalnih stanj, razen med napakami, odstopanje napetosti ne sme
biti vije od 10 % nazivne napetosti. V najslabih razmerah, pri oddaljenih uporabnikih in
med otonim obratovanjem mora biti napetost znotraj +10 % in 15 % nazivne napetosti
[5].

3.3

MEHANSKO DIMENZIONIRANJE

Varnost el. naprav je odvisna tudi od mehanske trdnosti vodnikov. Mehanske obremenitve
vodnikov so odvisne od [7]:

naina polaganja vodnikov;

montae vodnikov;

velikosti sil ob kratkih stikih;

okoljskih razmer.

Pri polaganju zemeljskih kablov v zemljo boljo mehansko trdnost doseemo s polaganjem
v zaitne cevi [5]. Maksimalna vlena sila pri vleenju kabla se mora doloiti po enabi
3.12:

(N)

(3.12)

Standard, ki predpisuje znailnosti napetosti v javnih razdelilnih omrejih.

13

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

kjer pomeni:
F

vlena sila v N;

dopustna natezna napetost, ki znaa za AL vodnike 30 N/mm2;

presek vodnika mm2.

Pri polaganju kablov direktno v zemljo moramo biti posebej pazljivi, da kabla ne
zasipavamo z ostrim peskom, ker lahko pride do pokodbe izolacije in s asom do preboja
kabla in daljega izpada dobave elektrine energije odjemalcem. Posebno pozornost je ob
polaganju kablovodov v zemljo potrebno nameniti terenom, kjer lahko pride do plazenja
tal, saj lahko v tem primeru pride do natega in mehanskega pretrga kabla. Obiajno se
projektanti takih terenov izogibajo, vendar se vsega vedno ne da predvideti. Pri polaganju
zemeljskih vodnikov ob prehodu iz zemlje na drog je potrebno paziti, da je zasip vodnika
opravljen pred montao na drog, saj lahko kasneje ob posedanju zasipnega materiala
prihaja do mehanskih sil, ki pripet kabel vleejo navzdol in zaradi teh sil lahko pride do
pokodbe. Pri navpinem polaganju je opora kabla na vsakih 5 m, saj skupna obremenitev
na kabel ne sme znaati ve kot 1000 N. Do kritinih sil pri zemeljskih kablih pa lahko
prihaja tudi v transformatorskih NN razdelilnikih, kakor tudi v prikljunih omarah, kadar
so na tokokrogih prikljueni veji porabniki. V teh primerih izvajamo tudi mehanske
izraune [11].
Ko kabel pritrdimo med dvema podpornima ali zateznima tokama (prostozrano), se bo
zaradi lastne tee in dodatne obremenitve v zimskem asu (led, sneg) bolj ali manj povesil.
Lego kabla med dvema opornima ali zateznima tokama imenujemo verinica ali povesna
krivulja, poves pa je vertikalna razdalja med namiljeno rto, ki povezuje dve sosednji
obealii in toko na vodniku. e sta obealii na istih viinah, je maksimalni poves na
sredini razpetine. Poleg lastne tee vodnika in dodatne obremenitve pa je poves odvisen
tudi od kvadrata razdalje med dvema sosednjima stebroma razpetine, od natezne sile in
temperature okolice [12].
Kabli vgrajeni v NN omreju morajo biti konstruirani in montirani tako, da lahko vzdrijo
vse dinamine in druge mehanske obremenitve, ki se pojavljajo pri kratkih stikih ter
dodatnih obremenitvah (led, veter in led). Zaito pred mehanskimi in dinaminimi

14

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

obremenitvami nizkonapetostnih vodov je treba izvesti v skladu z veljavnimi predpisi in

standardi [13].

Ko smo izbrali presek vodnika, smo s tem izbrali tudi dovoljeni (predvideni) trajni tok. V
kolikor je tok v vodniku veji od tega dovoljenega trajnega toka, govorimo o tokovni
preobremenitvi [11].

3.4

DIMENZIONIRANJE GLEDE NA GOSPODARNOST

Izgube v NN omrejih so lahko precejnje (tudi preko 10 %). Izgubo lahko zmanjamo s
poveanjem prereza vodnika, kar pa tudi predstavlja viji stroek pri nabavi vodnika. To
vrsto dimenzioniranj uporabljamo v omrejih z visokimi obratovalnimi urami [7].
Nizkonapetostna omreja so po dolini, tevilu in raznovrstnosti elementov najobseneja
omreja. Po ocenah znaajo vlaganja v NN omreja priblino tretjino vseh vlaganj v
distributivni sistem, zato morajo biti posamezni posegi ekonomsko in tehnino
najugodneji, saj e majhni prihranki predstavljajo ogromne denarne zneske [14].

15

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

KABLI ZA IZGRADNJO NIZKONAPETOSTNEGA OMREJA

V tem poglavju bomo veino pozornosti namenili energetskim NN kablom, ki so tipizirani

za izgradnjo NN omreja in hinih prikljukov. NN kabli so zgrajeni iz tirih vodnikov, ki
so prekriti z izolacijo ter ve zaitnimi plastmi in so namenjeni za polaganje v zemljo,
cevi, vodo ter zrak [7].

4.1

STANDARDIZACIJA IN TIPSKI PRESEKI VODNIKOV

Pri izgradnji

nadzemnih

NN omreij za potrebe distribucije elektrine energije se

uporabljajo samonosilni kabelski snopi (SKS) z aluminijastimi vodniki, ki so

standardizirani s standardom SIST HD 6265 in imajo tipske preseke [15]:

3x35+70 mm2 ali 3x35+71,5 mm2;

3x70+70 mm2 ali 3x70+71,5 mm2.

Pri izgradnji podzemnih NN omreij se uporabljajo energetski kabli z aluminijastimi

vodniki in dodatnim bakrenim vodnikom, ki slui kot signalni vodnik in je preseka najmanj
1,5 mm2, ki so standardizirani s standardom SIST HD 6036 in tipskih presekov[15]:

4x35+1,5 mm2;

4x70+1,5 mm2;

4x150+1,5 mm2;

4x240+1,5 mm2.

Standard za nadzemne razvodne kable za naznaeno napetost 0,6 /1 kV

Standard za distribucijske kablovode za naznaeno napetost 0,6/1 kV

16

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

4.2

SAMONOSILNI KABELSKI SNOP (SKS)

SKS kabel je namenjen za izgradnjo distribucijskih NN nadzemnih omreij v mestih,

primestnih in podeelskih obmojih. Za napajanje oddaljenih objektov in naselij za
zaasno in trajno rabo, za nadzemne hine prikljuke. Pri njem so ile rne barve, fazni
vodniki so oznaeni s tevilkami 1, 2 in 3, ila nielnega vodnika ni oznaena s tevilno
oznako, ima pa po vsej dolini na izolaciji izdelano trikotno izboklino, ki jo je mogoe
zlahka opaziti tako s pogledom kot z otipom. Oznaevanje kablov je standardizirano s
standardom SIST HD 308 S27. Nielni vodnik ima tudi funkcijo nosilnega vodnika, saj se
le-ta vpenja v obesno opremo na opornih in konnih tokah. Zgradbo vodnika prikazuje
slika 4.1, opis SKS kabla, osnovne znailnosti ter konstrukcijski podatki pa so razvidni iz
tabel 4.1, 4.2 in 4.3 [15].
Oznake kabla sestavlja skupina rk in tevilk [13]:

oznaen v skladu z EN- ter SIST-normami;

nazivna napetost U0/U 0,6/1 kV;

izolacija iz XLPE;

D9

tiriilni kabel z nosilno nevtralno ilo;

vodnik iz aluminija;

veilni okrogli vodnik.

Zasnova kabla pa je sledea [13].

1. Fazni vodnik: kompaktirana aluminijasta okrogla vrv preseka 35 in 70 mm2.
2. Nielni vodnik: kompaktirana okrogla vrv, izdelana iz aluminijske zlitine AIMg
1, (1 % magnezija) nazivnega preseka 71,5 mm2 ali aluminijske zlitine AIMgSi
nazivnega preseka 70 mm2.
3. Izolacija: masa iz XLPE rne barve.

Standard, ki opisuje identifikacijo (razpoznavo) il v kablih in zijavih vrvicah

17

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

Slika 4.1 Zgradba SKS kablov [4]

Tabela 4.1 Opis SKS kabla [4]

Tip

N1XD9-AR

Standard

SIST HD 626

Nazivna napetost

1 kv

Preizkusna napetost

4 kV

Minimalna temperatura pri vgradnji

5 C

Delovna temperatura

30 C - +90 C

Maksimalna obratovalna temperatura

+90 C

Temperatura kratkega stika

250 C/5 s

Barva izolacije

rna

Vrsta izolacije vodnikov

XLPE

Tabela 4.2 Osnovne znailnosti faznih in nielnih vodnikov SKS kablov [4]

Nazivni

Zunanji

Upornost

Debelina

Premer preko

Tokovna

presek

premer vrvi

vodnika pri

izolacije

izolacije

obremenitev

20C

vodnikov

I (zdrni)

mm

/km

mm

mm

35

7,2

0,876

1,6

10,6

138

70

10,3

0,452

1,8

14,0

213

71,5 AIMg1

10,6

0,47

1,8

14,6

70 AIMgSi

10,2

0,50

1,5

13,6

mm2
Fazni vodniki

Nielni vodniki

18

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

Tabela 4.3 Konstrukcijski podatki za SKS kable [4]

Konstrukcija snopa
2

(3x35+70) mm ali

Korak navitja

Premer Snopa

Tea snopa

Pakiranje

mm

mm

kg/km

dolina

760

29,8

780

1000

980

38,6

1160

1000

(3x35+71,5) mm2
(3x70+71,5) mm2 ali
(3x70+71,5) mm2

4.3

ZEMELJSKI KABLI

NN zemeljski kabli so namenjeni za izgradnjo nizko napetostnih omreij, in sicer za

polaganje v zemljo, zunanje polaganje v vodo, beton, v zaprte prostore, kabelske kanale v
elektrarnah in v industriji, v mestnih omrejih, povsod kjer se ne priakujejo veje
mehanske obremenitve [15]. ile so sektorske oblike, razlinih barv, fazni vodniki so rne,
rjave in modre (ali sive), nevtralni pa rumeno/zeleni (ali modri). Zgradba kabla je razvidna
iz slike 4.2. Osnovne znailnosti, konstrukcijski podatki ter tehnini podatki pa so opisani
v tabelah 4.4, 4.5 in 4.6 [4].
Oznako kabla sestavlja skupina rk in tevilk, ki po vrsti oznaujejo konstrukcijo kabla od
sredine kabla (vodnik) navzven (pla) [6].

Oznake kabla [13]:

energetski kabel;

vodnik iz aluminija;

izolacija iz (PVC);

2Y

pla iz (PE);

-J

kabel z rumeno-zeleno ilo.

19

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

Zasnova kabla pa je sledea.

1. Vodnik: Sektorsko oblikovan aluminijast vodnik preseka 35, 70 , 150 ali 240
mm2.
2. Izolacija: PVC ali XLPE.
3. Polnitev: EPDM.
4. Pla: PE.
5. Signalna ica.

Slika 4.2 Zgradba zemeljskega kabla [15]

Tabela 4.4 Specifikacija zemeljskega kabla [15]

Tip

E-AY2YJ

Standard

SIST HD 603

Nazivna napetost

0,6/1 kV

Preizkusna napetost

4 kV

Minimalna temperatura pri vgradnji

5 C

Delovna temperatura

od 30 C do 70 C

Maksimalna obratovalna temperatura

70 C

Temperatura kratkega stika

160 C/5s

Barva izolacije

HD 308. S2

Ognje odporni test

EN 50265-2-1 IEC 60332-1

Maksimalni radij ukrivljanja

12x kabla

Barva plaa

rna

Izolacija vodnika je PVC termoplastina umetna snov, katere osnovna surovina je etin in
HCl (klorovodikova kislina). Odporna proti bencinu, bazam, kislinam, olju in vodi. Ni pa
odporna proti vijim temperaturam. Polnilo je material, s katerim se izpolnjuje prostor med
ilami veilnega kabla, da doseemo eleno okroglo obliko prereza, obiajno je to
brizgana elastomerna ali plastomerna masa ali pa naviti termoplastini trakovi. Pla kabla
je iz PE, rne barve, odlikuje se po dobri kemini obstojnosti in odlinih elektroizolacijskih

20

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

lastnostih. PE gori z modrikastim plamenom, pri gorenju aree kaplja. Ima znailen vonj
po parafinu. Je obstojen v razredenih kislinah, bazah, raztopinah soli; vodi, alkoholih,
oljih in trdi PE tudi v bencinu. Neobstojen v monih oksidacijskih sredstvih [16].

Tabela 4.5 Konstrukcijski podatki zemeljskega kabla [4]

Nazivni

Debelina

Debelina

Celoten

Koliina

Neto tea

Pakiranje

presek kabla

izolacije

plaa

premer kabla

aluminija

mm2

mm

mm

mm

kg/km

kg/km

35

1,2

1,9

26,5

406

805

500

70

1,4

2,1

33,4

812

1418

500

150

1,8

2,4

45,1

1740

2745

500

240

2,2

2,8

55,7

2784

4250

500

Tabela 4.6 Tehnini podatki zemeljskega kabla [4]

tevilo

Oblika

Maksimalna

Najveja tokovna

Najveja tokovna

vodnikov in

vodnika

upornost pri 20

obremenitev na zraku

obremenitev v zemlji

presek

I (zdrni)

I (zdrni)

mm2

/km

4x35+1,5

SM

0,870

99

123

4x70+1,5

SM

0,611

152

179

4x150+1,5

SM

0,215

246

275

4x240+1,5

SM

0,125

338

364

21

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

DIMENZIONIRANJE KABLOVODA ZA NIZKONAPETOSTNI ZUNANJI

PRIKLJUEK

Za pravilno doloevanje novega kablovoda moramo poznati vrsto obremenitve, mo

obremenitve in material vodnikov. Pod pojmom intalirana mo doloenega objekta si
predstavljamo elektrino mo, ki bi nastopila, e bi bili istoasno v objektu prikljueni vsi
elektrini potroniki in bi bili ti potroniki tudi vsi nazivno obremenjeni. Ker v praksi
taknega naina obremenitev ne sreujemo, je potrebno za dimenzioniranje novega
napajalnega voda ugotoviti velikost konine moi, ki pa je manja od intalirane moi.
Konino mo pa izraunamo z uporabo faktorja istoasnosti. Za doloanje faktorja
istoasnosti je ve pristopov, predvsem pa je bistveno, za katero vrsto objekta gre.
Obiajno projektanti izbirajo velikost faktorja istoasnosti na osnovi izkuenj oziroma
danih podatkov iz prironikov oziroma druge literature. Nepravilna izbira faktorja
istoasnosti ima lahko velike posledice, predvsem e je njegova velikost prenizko izbrana.
Posledica tega je, da je napajalni kablovod preibko dimenzioniran. Zaradi tega lahko
nastopijo visoki stroki predelave [17].

5.1

NIZKONAPETOSTNI IZVOD

Za priklop novega objekta na elektrino omreje je potrebno zgraditi nov NN izvod, ki

poteka od obstojee TP do nove PMO, ki bo locirana na fasadi novozgrajenega objekta.
Nov kabel tipa: E-AY2Y-J 4x150+1,5 se uvlee v obstojeo in novo zgrajeno kabelsko
kanalizacijo od TP do PMO [18].

22

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

5.1.1 Osnovni podatki izvoda

Naziv izvoda v TP:

4. OLA

Nazivna napetost:

400/230 V, 50 Hz

Vrsta gradnje:

Zemeljsko

Dolina kablovoda:

60 m

5.1.2 Podatki o porabnikih

Sistem

3-N-PE 400/230 V

Intalirana mo

110 kW

faktor istoasnosti [7]

fi = 0,8

faktor delavnosti

cos = 0,95

5.2

IZRAUN NIZKONAPETOSTNEGA IZVODA

5.2.1 Konina mo
Konina mo je izraunana po enabi 5.1:

(5.1)

kjer so:
-

konina mo objekta;

intalirana mo objekta;

faktor istoasnosti.

Izraun konine moi;

23

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

5.2.2 Kontrola trajno dovoljenih tokov

Dejanski tok je izraunan po enabi 5.2:

(5.2)

kjer so:
-

konini tok objekta;

nazivna napetost;

faktor delavnosti.

Izraun koninega toka za objekt:

Trajno dovoljeni tok kabla E-AY2Y-J 4x150+1,5 je razviden iz tabele 4.6 in znaa 275 A
Zdrni tok mora biti veji od koninega toka:

Pogoj za predviden kablovod dri.

5.2.3 Izbira velikosti talilnih vlokov

Za izraun velikosti talilnih vlokov, ki varujejo predvideni izvod v TP uporabimo enabo
5.3 [18]:

(5.3)

kjer je:
-

nazivni tok zaitne naprave

24

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

Izraun velikosti talilnih vlokov:

Izberemo talilni vloek, ki je za stopnjo viji od izrauna, in sicer 160 A.

Kontrola s pogojem:

5.2.4 Kontrola padca napetosti

Kontrolo padca napetosti izvedemo po enabi 3.3, ki velja za trifazni tokokrog.

5.2.5 Kontrola ustreznosti preseka izbranega kabla

Kontrolo ustreznosti preseka izbranega kabla izvedemo po enabi 3.6:

Izbrani kabel je ustrezen.

5.2.6 Kontrola zaite pred preobremenitvijo kabla

Delovna karakteristika naprave, ki iti elektrini vod pred preobremenitvijo mora izpolniti
dva pogoja [18]:

25

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

1.
2.

kjer so:
Ib

tok, za katerega je tokokrog predviden;

Iz

trajni zdrni tok vodnika ali kabla (tabela);

In

nazivni tok zaitne naprave;

I2

tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaitne naprave.

Za izraun toka, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaitne naprave uporabimo enabo 5.4
[18]:

(5.4)

Faktor

velja za zaitno napravo:

1,6 za varovalke 16 A in ve.

Za predvideni kablovod:

Pogoja sta izpolnjena.

26

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

5.2.7 Kontrola pregoretja varovalk

Izraun imedance voda opravimo po enabi 5.5:
(5.5)

Izraun impedance TR opravimo po enabi 5.6:

(5.6)

Izraun skupne kratkostine impedance zanke opravimo po enabi 5.7:

(5.7)

kjer pomeni:
-

dolina voda

60 m

presek faznega vodnika

150 mm2

presek nevtralnega vodnika

150 mm2

specifina elektrina prevodnost

36 S/m

kratkostina napetost transformatorja

4%

nazivna napetost sekundarja transformatorja

420 V

nazivna navidezna mo transformatorja

630 kVA

izraunana impedanca voda

0,022

izraunana impedanca transformatorja

0,011

celotna impedanca okvarne zanke

0,033

Kratkostino kontrolo okvarne zanke opravimo po enabi 5.8:

(5.8)

kjer sta:
-

fazna napetost

230 V

kratkostini tok okvarne zanke

6,97 kA

27

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

Pogoj za hiter avtomatski odklop v primeru napake na izvodu je:

Za na primer:
=160 A

Pogoj je izpolnjen.

5.2.8 Zaita kablov pred kratkostinim tokom

Kable prereza nad 10 mm2 kontroliramo e z oziroma na tok kratkega stika (Tehnina
smernica TSG-N-002:2011) po enabi 5.9 [18]:

(5.9)

kjer so:
-

koeficient za Al vodnike

74

kratkostini tok okvarne zanke

6,96 kA

odklopni as zaitne naprave trajnega kratkega stika

0,1 s

minimalni presek zaitnega vodnika

28

29,78 mm2

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

PROGRAM ZA POMO PRI PROJEKTIRANJU NIZKONAPETOSTNIH

KABLOVODOV

V podjetju, kjer sem zaposlen, projektanti kot pomo pri projektiranju NN kablovodov
uporabljajo tudi raunalniki program Raznnow, ki so ga razvili na Elektrointitutu Milan
Vidmar, natanneje na Oddelku za nartovanje elektroenergetskih sistemov [16].
Program Raznnow je napisan za MS Windows okolje in omogoa v grafinem nainu
gradnjo, analizo (pretoki moi, napetostni padci, energetske izgube, enopolni kratki stiki)
in ojaevanje nizkonapetostnega omreja. Iz slike 6.1 je razvidna osnovna stran programa
[19].

Program nudi uporabniku [16]:

monost istoasnega analiziranja ve omreij in primerjavo variant;

zapis rezultatov v datoteko ter tiskanje rezultatov v tekstovni in grafini obliki;

veanje in manjanje prikazane sheme, velikosti in oblike rk;

enostavno doloitev in spreminjanje parametrov za posamezno omreje;

izbiro prikazanih rezultatov in parametrov omreja;

prikaz baze elementov omreja, dodajanje novih in popravljanje starih vrednosti.

S programom Raznnow lahko analiziramo NN omreja radialne oblike z neomejenim

tevilom izvodov, vej in nanje prikljuenih odjemalcev.
Program omogoa naslednje izraune:

izraun obremenjenosti vej in transformatorja;

izraun napetostnih padcev;

izraun (ocena) izgub moi in energije;

29

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

izraun parametrov enopolnih kratkih stikov;

izbiro primernih varovalk;

indentifikacijo ozkih grl;

ojaevanje omreja (ojaanje vej in transformacije, vstavitev nove TP v omreje);

analizo omreja ob poveani odjemni moi bremen.

Slika 6.1 Osnovni izgled programa Raznnow [16]

6.1

NASTAVITVE PROGRAMA

V programu lahko nastavimo razline moi TR, izbiramo lahko med razlinimi kabli,
nastavimo lahko razline velikosti odjema, praktino lahko v programu nastavimo vse
parametre, ki ponazarjajo NN omreje. Opisi in nastavitve so vidi iz slik 6.2, 6.3, 6.4 in
6.5.

Slika 6.2 Prikaz vgrajenega transformatorja, velikost napetosti in obremenitev ter izgub [16]

30

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

Slika 6.3 Nastavitve parametrov omreja [16]

Slika 6.4 Nastavitev veje [16]

Slika 6.5 Nastavitev podatkov o odjemu [16]

31

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

6.2

PRIKAZ IZRAUNOV PROGRAMA

Ko pa nek transformator ali kablovod preve obremenimo ali povzroimo padec napetosti,
ki ni v dovoljenih mejah, pa se mesto v grafinem prikazu, ki je preobremenjeno ali ima
kak parameter izven dovoljenih meja obarva z rdeo barvo in nas opozori na nepravilnost,
kar pa prikazujejo slike 6.6, 6.7 in 6.8.

Slika 6.6 Prikaz prekoraene obremenitve transformatorja [16]

Slika 6.7 Prikaz prekoraene obremenitve kablovoda [16]

Slika 6.8 Prikaz prevelikega padca napetosti in premajhnega faktorja, ki povzroi pravoasno pregoretje
talilnih vlokov [16]

32

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

V pogovoru s projektantom v naem podjetju sem izvedel, da se najraje posluuje e

preizkuenih variant, ker je v tem primeru riziko za napake manji. Vedno pa so omreja,
ki se projektirajo nekoliko predimenzionirana in to predvsem z namenom kvalitetnega
obratovanja. Predimenzionirana v smislu vgrajevanje kablov z vejim presekom, tudi e bi
za nek izvod zadostoval kabel preseka 4x35+1,5 mm2, se raje vgradi 4x70+1,5 mm2 in s
tem omogoi nekaj rezerve pri tokovnih obremenitvah ter padcih napetosti, izgube omreja
pa ostanejo enake, kar se vidi iz priloenih slik 6.9 in 6.10.

Slika 6.9 Primer izvoda z uporabljenim zemeljskim kablom preseka 4x35+1,5 mm2 [16]

Slika 6.10 Primer izvoda z uporabljenim zemeljskim kablom preseka 4x70+1,5 mm2 [16]

Ko izvod s kablom 4x35+1,5 mm2 nekoliko bolj obremenimo, pa pride do prevelikih

padcev napetosti in premajhnega faktorja pregoretja talilnih vlokov, kljub temu da je
kabel obremenjen le 39 %. V primeru enake obremenitve omreja, vendar s kablom
4x70+1,5 mm2, pa je padec napetosti in vsi ostali parametri v dovoljenih mejah.
Obremenitev kabla pa je 26,7 % , izgube omreja pa so v prvem primeru cca 70 % vije
kot v drugem. Vsi podatki so razvidni iz slik 6.11 in 6.12.

33

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

Slika 6.11 Primer obremenitve kablovoda 4x35+1,5 mm2 s 30 kW odjemne moi [16]

Slika 6.12 Primer obremenitve kablovoda 4x70+1,5 mm2 s 30 kW odjemne moi [16]

34

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

PREIZKUS VGRAJENIH NN KABLOVODOV IN OMREJA V

OBRATOVANJU

7.1

MERITVE KABELSKE IZOLACIJE IN PLAA Z ENOSMERNO

NAPETOSTJO

Namen merjenja izolacije energetskih kablov je odkrivanje napak pokodb, ki lahko

nastanejo med transportom, pri polaganju (zaradi dotika s kamni, skale ) ali napane
izdelave kabelskega pribora. Vedno bolj pogosta je praksa merjenja na novo poloenih
kablih oz. pred zaetkom obratovanja [20]. Iz prakse pa vemo, da se najvekrat meritve na
NN kablih izvajajo predvsem takrat, ko se ie okvara.

7.2

MERITVE IMPEDANCE OKVARNE ZANKE IN KAKOVOSTI ELEKTRINE

ENERGIJE

Ko novo omreje obratuje in je obremenjeno se na njem opravijo kontrolne meritve

kakovosti elektrine energije in meritve impedance okvarne zanke, ki nam pokaejo, ali so
bili upotevani ustrezni parametri pri projektiranju. Meritve se opravljajo tudi z namenom
kontrole vgrajenih kablovodov s periodiko vsakih pet let ter po vejih poveavah odjemnih
moi ali ob sumu na neustrezno kakovost elektrine energije.

35

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

SKLEP

V diplomski nalogi smo prili do ugotovitev, kako zelo je pomembno za kvalitetno

obratovanje omreja, kakne karakteristike ima nek kabel, glede na to, kje se bo uporabljal
in kako bo vgrajen. V praksi na alost opaamo vse preve poudarka na ceni nekega
materiala in edalje manj na kvaliteti, kar pa se v elektrodistribuciji kae s pogostimi
okvarami kablovodov, saj prihaja do deformacij izolacije in do neelenih medfaznih ali
enopolnih kratkih stikov. Glavni problem je uporaba kablov s PVC izolacijo in
izpostavljenost izolacije vremenskim vplivom. Kabli s PVC izolacijo so obutljivi na
vremenske vplive in so vsekakor primerneji za vgradnjo v notranje prostore, na primer
razvode med TP-ji in razdelilnimi ali prikljunimi omaricami. Kabli z XLPE izolacijo pa
so primerneji za vgradnjo ob prehodih iz zemlje na drogove, saj so v tem primeru izolirani
vodniki izpostavljeni vsem vremenskim vplivom, na katere pa je XLPE izolacija odporna.
Ker pa so kabli s PVC izolacijo v primerjavi z XLPE izolacijo ceneji, je posluevanje
prvih v tem primeru veje. V NN distribucijskem omreju, e izpostavimo omreja po
raznih zaselkih ali drugih bivalnih podrojih, kjer prevladuje gospodinjski odjem,
dimenzioniranje na tokovne obremenitve ravno ne predstavljajo teav, saj so kablovodi
redko obremenjeni z ve kot 50 % dovoljene obremenitve, veji problem so zaradi dolin
izvodov, padci napetosti in prevelike impedance zank. Na impedance zank sicer lahko
vplivamo z vgradnjo vmesnih varovanj, padcev napetosti pa na koncu dolgih izvodov al
ne moremo korigirati. Obstaja sicer monost dviga napajalne napetosti na transformatorju,
ki pa lahko pri odjemalcih na zaetku izvoda povzroi neeleno prekoraitev zakonsko
predpisani velikosti napetosti.

36

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

VIRI IN LITERATURA

[1] Dokument Nadzemna _omreja_Konenik.doc

[2] www.impol.si/aluminij/uporaba-aluminija/ [17.6.2014]
[3] www.kabeltrade.si/images/06_oblike_vodnikov.si [17.6.2014]
4 Katalog kablov Elka; www.eltima.si [25.6.2014]
5 Irf.fe.uni-lj.si_ennei03i.pdf ; prof.dr.Grega Bizjak, u.d.i.e.
[6] EIMV,t.2090,september 2011
7 Ravnikar I. Knjiga Elektrine intalacije
[8] Tehnina smernica za distribucijske NN kable 0,6-1kV.pdf
[9] Implentum_246Mehanotronika_osnove_Kokalj.pdf
10 Padci napetosti.pdf; Mitja Antoni, Seminar
11 Tehnina smernica TSG-N-002:2011; Nizkonapetostne elektrine intalacije
[12] El-energ_sistemi-vodniki (1).pdf
[13] Dokument TS70 VB2-tipizacija NN omreij s SKS.doc
[14] Dokumentacija Elektra Ljubljana d.d.
15 Katalog kablov Kapis; www.kapis-cables.com [20.7.2014]
[16] Raunalniki program raznnow
[17] Knjiga Nizkonapetostne elektroenergetske instalacije, Peter unko
[18] www.ilirska-bistrica.si_mma_bin.pdf [25.7.2014]
[19] http://books.google.si/ [25.7.2014]
[20] http://www.elektroservisi.si/meritve-in-diagnostika-energetskih-kablov/ [15.8.2014]

37

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

PRILOGE

PRILOGA A: IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE

ZAKLJUNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

38

Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko

PRILOGA B : IZJAVA O AVTORSTVU ZAKLJUNEGA DELA

39