E-knjiga

Napotki

za samograditelje

KOLOFON
Odgovorni urednik: Botjan eleznik Oblikovanje: Toma Mui Vir: Arhiv Stotinka Slike: Stotinka, Chemoform in Istock Izdaja: Stotinka d.o.o. Kolodvorska 25a 2310 Slovenska Bistrica Datum izdaje: marec 2011

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Kazalo Uvod ........................................................................ 6 1 Izbira lokacije, umeanje v prostor in tehnine zahteve .................................................. 7
1.1 1.1.1 1.1.2 1.1.3 1.1.4 1.1.5 1.1.6 1.2 1.2.1 Pomembne toke, ki jih je treba upotevati pri doloitvi mesta za bazen ................................................................ 7 Statika tal.............................................................................................. 7 Dostopnost ........................................................................................... 7 Oddaljenost od hie ............................................................................. 7 Varnost ................................................................................................. 7 Smer vetra, osonenost, .................................................................. 8 Monost prikljuitve na kanalizacijski odtok ......................................... 8 Prostor za filtrirno napravo strojnica .................................................. 9 Izbira mesta za strojnico....................................................................... 9

2 Dodatna oprema bazena ...................................... 9

2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.5.1 2.5.2 2.6 2.7 2.8 2.9 Razlika med osnovno, dodatno ter ostalo opremo bazena .................. 9 Osvetlitev ........................................................................................... 10 Protitone plavalne naprave .............................................................. 10 Masane naprave ................................................................................11 Avtomatska dezinfekcija ..................................................................... 12 Avtomatska dezinfekcija s tekoim klorom ali aktivnim kisikom ......... 12 Elektroliza ........................................................................................... 12 Avtomatsko pranje filtra ...................................................................... 13 Avtomatsko dopolnjevanje vode......................................................... 13 Slapovi................................................................................................ 13 Solarni tui.......................................................................................... 14

3 Izkop, bazenska ploa, postavitev sten, ....... 14

3.1 3.2 3.3 3.4 Priprava izkopa................................................................................... 14 Priprava bazenske ploe .................................................................. 14 Zidanje sten z zidaki iz stiropora ........................................................ 15 Betoniranje sten ali zidanje z betonskimi zidaki ................................. 16

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

3.5 3.6 3.7 3.8

Vgradnja vgradnih elementov bazenske tehnike ............................... 16 Priprava temeljev za bazensko nadkritje ............................................ 18 Cevna povezava vgradnih elementov do strojnice ............................. 19 Obdelava zunanje in notranje strani bazenskih sten ter zasutje ....... 19

4 Strojnica bazena .................................................. 21

4.1 4.1.1 4.1.2 4.1.3 4.1.4 4.2 Velikost, odvene vode, prezraevanje, opremljenost, .................. 21 Velikost strojnice................................................................................. 21 Odvajanje odvenih vod iz strojnice ................................................... 21 Prezraevanje .................................................................................... 21 Dovod potrebnih instalacij v strojnico in ob bazen ............................. 22 Cevne povezave med elementi bazenske instalacije ter filtrirno napravo................................................................................... 22

5 Montaa folije, prirobnic ter polnjenje bazena .... 24

5.1 5.1.1 5.1.2 5.1.3 5.2 5.3 Montaa folije ..................................................................................... 24 Profili .................................................................................................. 24 Filc in tesnila....................................................................................... 24 Folija ................................................................................................... 24 Montaa prirobnic ............................................................................... 25 Polnjenje bazena ................................................................................ 25

6 Zakljuek bazenskega roba ................................ 26 7 Bazenska pokrivala ............................................. 27

7.1 7.2 7.2.1 7.2.2 7.2.3 7.3 Solarna pokrivala................................................................................ 27 Zaitna pokrivala .............................................................................. 27 Bazenska nadkritja ............................................................................ 27 Roletna pokrivala................................................................................ 28 Pokrivalo Stotinka Family safe ........................................................... 28 Zimska ceradna pokrivala .................................................................. 29

8 Vzdrevanje vode v bazenu ................................ 29

8.1 8.2 Uravnavanje pH vrednosti .................................................................. 29 Dezinfekcija ........................................................................................ 30

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

9 Priprava bazena na prezimovanje ....................... 30

9.1 9.2 9.3 9.4 9.5 ienje bazena ................................................................................. 30 Priprava vode ..................................................................................... 31 Kompenzatorski plovci ....................................................................... 31 Pokrivanje bazena .............................................................................. 31 Priprava strojnice................................................................................ 31

10 Priprava bazena na sezono ............................... 32

10.1 ienje.............................................................................................. 32 10.2 Priprava strojnice, polnjenje in zagon ................................................ 33

11 Priloge-tehnine skice........................................ 34
Armaturni nart (zidak) popolnoma vgrajen bazen ......................... 34 Armaturni nart (stene in ploa) popolnoma vgrajen bazen .......... 35 Primer tlorisa za bazen 8x4 m ............................................................ 36 Prerez bazenske stene....................................................................... 37 Detajl temelja za tranice nadkritja..................................................... 38 Vgradnja reflektorja ............................................................................ 39 Vgradnja elementov bazenske instalacije (skimer, povratna oba, talni odtok) ................................................... 40 11.8 Shematski prikaz bazenskih instalacij ................................................ 41 11.1 11.2 11.3 11.4 11.5 11.6 11.7

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Uvod
Gradnja bazena marsikomu predstavlja velik izziv, pa naj gre za gradnjo v lastni reiji, ali za gradnjo s pomojo strokovnjakov bazenskega in gradbenega podroja. Bazen moramo nartovati in umestiti v okolico tako, da nam bo dolga leta sluil s svojo funcionalnostjo, kot tudi s svojim izgledom. Pravilno nartovan in v skladu z okoljem, je lahko tudi zelo lep okras na vrtu, terasi, Gradnja bazena v lastni reiji dobiva vedno ve privrencev tudi v Sloveniji. V prodajnem programu podjetja Stotinka imamo v ta namen na voljo dva tako imenovana KIT kompleta imenovana Easypool in Easypool plus. V KIT kompletu je vkljuena vsa bazenska tehnika ter potrebni zidaki iz stiropora za pozidavo bazenske koljke. Za zidavo sten stiroporni zidaki niso nujno potrebni. Stene lahko tudi betoniramo ali pozidamo z navadnimi zidaki. Popolnoma prilagojen samograditeljem je KIT komplet Easypool. Folija, ki slui kot hidroizolacija, je pri tem kompletu tovarniko zvarjena (montana), zaradi esar se jo v bazen s pomojo priloenih navodil namesti dokaj preprosto. Pri kompletu Easypool plus je folija (DLW) dobavljiva v rolah in jo je potrebno v bazen skrojiti in zvariti na licu mesta. Ta nain hidroizolacije ponavadi zahteva pomo usposobljenih tehnikov z opravljenim teajem varjenja DLW folije. Prednosti tega sistema so dalja ivljenjska doba folije, ter izbira razlinih barv. V teh napotkih se bomo osredotoili samo na bazene z montano folijo EASYPOOL. Izraz LINER bazen, ki se pogosto uporablja, je v bistvu izraz za vse bazene, ki kot hidroizolacijo uporabljajo bazensko folijo. Hidroizolacija s folijo je namre cenovno najugodneja, relativno enostavna za montao, ter zelo trpena. Zaradi tega je hidroizolacija s folijo tudi najprimerneja za samograditelje. V kolikor se odloite za drug sistem hidroizolacije (keramini mozaik, barva, ploice, ), gradnja sten iz zidakov iz stiropora ne pride v potev. V tem primeru je treba vodotesnost bazena oziroma bazenske koljke zagotoviti z betonom. Skozi naslednja poglavja bomo poskuali z besedami in slikami im bolj nazorno prikazati potek gradnje vgradnega bazena EASYPOOL od nartovanja in umestitve, do same izvedbe in zagona bazena. Na kratko bo opisan tudi postopek vzdrevanja bazenske vode. Kot priloga temu vodniku so na koncu dodane tehnine skice z detajli vgradnje posameznih elementov bazenske instalacije, ter statini izraun, ki velja v primeru zidanja sten z zidaki iz stiropora in za popolnoma vgrajen bazen. Vsi napotki so informativne narave. Predvsem v poglavjih, kjer govorimo o gradbenih delih, se pred zaetkom del posvetujte z gradbenikom.

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

1 Izbira lokacije, umeanje v prostor in tehnine zahteve

1.1 Pomembne toke, ki jih je treba upotevati pri doloitvi mesta za bazen
1.1.1 Statika tal
Pred zaetkom gradnje se je potrebno pozanimati o primernosti izbranega terena za izgradnjo bazena. Teren na katerega postavimo bazen mora biti dobro utrjen. Bazen napolnjen z vodo namre predstavlja veliko teo. Bazena v nobenem primeru ne postavljamo na plazovit ali nasipan teren. V teh napotkih obravnavamo bazen, ki je popolnoma vgrajen v teren. Osnovni statini podatki so navedeni v prilogah na koncu tega vodnika. Najbolje je, da primernost terena oceni za to usposobljen strokovnjak.

1.1.2 Dostopnost
Dostopnost do mesta, kjer bo stal bazen, je pomembna predvsem med samo gradnjo bazena. Raunati je treba na potreben odvoz izkopanega materiala ter dovoz potrebnega materiala na gradbie. V asu gradnje je zato smiselno zagotoviti nemoten dostop do gradbia, saj boste s tem pospeili gradnjo in tudi zmanjali stroke gradbenih del.

1.1.3 Oddaljenost od hie

Smiselno je, da je bazen postavljen v bliini stanovanjskega objekta. S tem zmanjamo dolino potrebnih razvodov elektrine napeljave, bazenske cevne instalacije, ogrevanja, Posledino dobimo s krajimi razvodi bolj uporaben in bolj uinkovit bazen. Kletni prostori stanovanjskega objekta se lahko uporabijo tudi kot prostor za strojnico bazena, s imer se izognemo zidavi posebnega prostora ob bazenu. V kolikor je bazen postavljen v bliini hie, imamo tudi veji nadzor nad dogajanjem ob bazenu (igra otrok, ).

1.1.4 Varnost
Vrtni bazen je namenjen predvsem rekreaciji in sprostitvi, vendar lahko ob neprimerni skrbi za varnost predstavlja tudi potencialno nevarnost za majhne otroke in hine ljubljenke. Posebej moramo paziti na varnost med igro otrok v in ob bazenu. Nezaiten bazen je lahko nevaren tako poln kot www.stotinka.si

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

prazen, zato je zelo pomembno, da e ob zaetku gradnje razmiljamo o zaitnem pokrivalu. Obstaja ve vrst zaitnih pokrival ki se razlikujejo tako po svoji funkcionalnosti, kot po stopnji zaite. Vrste pokrival bodo opisane v nadaljevanju. Izbira pokrivala ponavadi vpliva tudi na zakljuek bazenskega roba. Na to temo se bomo osredotoili pri enem od naslednjih poglavij. Bazen je mono tudi ograditi, oziroma ga opremiti s posebnim alarmom. Zavedati se je potrebno, da nobeno pokrivalo ali alarm ne nudi 100 % zaite. Zaradi tega je potrebno otroke pouiti o nevarnostih in jih imprej nauiti plavati.

1.1.5 Smer vetra, osonenost,

Pri izbiri lokacije za bazen je potrebno izbrati im bolj osoneno mesto. S tem bomo prihranili pri potrebnem asu za ogrevanje vode ter tudi pri denarju, v kolikor bomo vodo dodatno ogrevali. Tudi pogled na bazen obarjen s soncem je prijetneji. Pri skimerskih bazenih je smiselno, v kolikor je to mono, bazen postaviti tako, da nam veter pomaga pri ienju povrinske umazanije. Smer, kamor veter najpogosteje piha, naj bo torej proti skimerjem.

1.1.6 Monost prikljuitve na kanalizacijski odtok

Umazanija, ki jo prestree bazenska filtracija, ostaja v zgornji plasti peska filtrirne naprave. Pesek je zato potrebno tedensko ali najkasneje vsakih 14 dni (odvisno od velikosti bazena in filtra) povratno izpirati. Za izpiranje se uporablja bazenska voda, ki jo je potrebno speljati iz strojnice bazena. Prav tako je vodo potrebno izpeljati iz strojnice ob praznjenju bazena. Najbolj elegantna reitev je prikljuek na obstojeo kanalizacijsko instalacijo (v kolikor je to seveda mono). V tem primeru se reimo vsakokratnega napeljevanja cevi iz strojnice ob pranju peska ali praznjenju bazena. Za ta namen je potrebno na dnu strojnice izdelati jaek velikosti vsaj 40x40 cm in globine vsaj 25 cm. Iz jaka je potrebno izpeljati cev fi 100 mm na prosti pad. V kolikor ni monega odtoka na prosti pad, v jaek namestimo potopno rpalko z loenim prikljukom.

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

1.2 Prostor za filtrirno napravo strojnica

1.2.1 Izbira mesta za strojnico
Optimalno mesto za strojnico je na kraji stranici tik ob bazenu na strani skimerjev. S tem poloajem doseemo najbolje delovanje filtrirne naprave, saj ni dolgih razvodov bazenske cevne instalacije (z daljanjem cevnih instalacij se namre mo filtrirne naprave manja nastajajo izgube zaradi manjega pretoka. Pri dolgih cevnih razvodih so potrebni veji premeri cevi in posledino tudi moneje rpalke). V kolikor to ni mono, najsibo zaradi pomanjkanja prostora ali kaknega drugega vzroka, je priporoljiva maksimalna oddaljenost strojnice 10 m od bazena. Strojnica se ponavadi kod podaljek bazena pozida iz betonskih zidakov. Druga opcija je postavitev bazenske strojnice v kletne prostore blinjega objekta. V tem primeru je iz tega prostora potrebno zagotoviti ustrezne odtoke za potrebe delovanja filtrirne naprave. Strojnica mora biti suha in zaitena pred vdorom meteornih voda ali podtalnice. V kolikor obstaja nevarnost vdora podtalnice, je potrebno strojnico hidroizolirati. rpalka filtracije proizvaja doloeno mero hrupa, na katerega moramo pomisliti ob postavitvi strojnice v kletne prostore hie.

2 Dodatna oprema bazena

2.1 Razlika med osnovno, dodatno ter ostalo opremo bazena
Med osnovno opremo bazenske tehnike tejemo opremo, ki je potrebna za normalno delovanje bazenskega filtrirnega sistema. Med to opremo spadajo skimerji, povratne obe ter talni odtok. S pravilno povezavo teh elementov na filtrirni sistem dobimo popolnoma funkcionalen bazen v katerem lahko ohranjamo isto vodo skozi celotno kopalno sezono. Vsa dodatna oprema, ki jo je mono vgraditi v bazen, za nemoteno delovanje bazena ni nujno potrebna, vsekakor pa si lahko z njo olajamo vzdrevanje bazena, olepamo njegov izgled ali pa naredimo bazen e bolj funkcionalen. Pod ostalo opremo lahko tejemo opremo kot so pokrivala, mreice, sesalci, lestve,

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

V nadaljevanju bomo na kratko opisali najbolj pogosto dodatno opremo, ki je v uporabi pri privatnih bazenih.

2.2 Osvetlitev
Osvetlitev bazena postaja skoraj e obvezna oprema vsakega bazena. Podvodna osvetlitev bazena ne le olepa v veernih urah, ampak tudi poskrbi za dodatno varnost v vodi pri nonem kopanju. tevilo potrebnih reflektorjev je odvisno od velikosti bazena. Klasina osvetlitev bazena je izvedena s halogensko arnico (300W) v plastinem ohiju. Halogenske reflektorje pa vedno pogosteje izpodrivajo reflektorji z LED arnicami. LED arnica nam prinaa veliko prednosti v primerjavi s halogenskimi: ~ majhna poraba energije (15 W) ob primerljivi svetilnosti ~ dolga ivljenjska doba arnice (do 15.000 ur) ~ enostavno upravljanje arnice z daljinskim upravljalcem ~ poljubna izbira barve osvetlitve Vgradni element za halogensko ali LED arnico je popolnoma enak, kar omogoa enostaven in hiter prehod iz enega sistema na drugega. Vgradne elemente za razsvetljavo je potrebno vgraditi e ob zidavi bazenske koljke. Kasneja vgradnja je sicer mona, ampak v veini primerov povezana z obsenimi deli in stroki. Mono je vgraditi samo vgradni element in potreben kabel do strojnice, tako da lahko arnico montiramo kadarkoli pozneje.

2.3 Protitone plavalne naprave

Vgradnjo protitone plavalne naprave priporoamo za vse manje bazene. Napravo se seveda lahko vgradi v vsak tudi veji bazen. Naprava z monim curkom ustvarja vodni tok, proti kateremu lahko nemoteno poljuben as plavate. Naprave se med seboj razlikujejo predvsem po moi curka, za katerega skrbi rpalka v strojnici. Za uinkovito delovanje protitoka potrebujemo moneje rpalke s trifaznimi motorji, na kar moramo biti pozorni pri dovodu elektrine energije v strojnico. Napravo lahko ob ustrezni opremi uporabljamo tudi za masao. rpalka naprave mora biti montirana neposredno za vgradnim elementom. Zaradi tega vgradni element naprave obiajno montiramo na strani bazenske strojnice. V kolikor to ni mono, oziroma strojnica ni ob bazenu, je potrebno izdelati poseben jaek kamor montiramo rpalko naprave in potrebno elektronika.

10

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Vklop in izklop naprave se vrita preko pnevmatskega stikala iz bazena. Mona je nastavitev moi in smeri curka, ter nastavitev koliine zraka v curku. Vgradni element za protitok je smiselno vgraditi e ob zidavi bazenske koljke. Kasneja vgradnja je sicer mona, ampak v veini primerov povezana z obsenimi deli in stroki. Mono je vgraditi samo vgradni element. rpalko in potrebno elektroniko lahko montiramo naknadno.

2.4 Masane naprave

Masane naprave v bazenu poskrbijo za prijetno sprostitev. Masaa je obiajno vodno-zrana, kar e posebej dobro vpliva na telo. Masane obe vgradimo poljubno v stene ali tla bazena. Velikokrat je v bazenu izvedena posebna klop ali masano gnezdo, ki vsebuje kombinacijo stenskih in talnih masa. Potrebna mo rpalke, ki ustvarja masani curek, je odvisna od tevila masanih ob. Moneje naprave potrebujejo za delovanje trifazni tok, na kar moramo biti pozorni pri dovodu elektrine energije v strojnico. Vklop in izklop masae se preko pnevmatskega stikala izvajata iz bazena. rpalka naprave je obiajno nameena v strojnici bazena. V kolikor strojnice ni ob bazenu, priporoamo izgradnjo posebnega jaka za rpalko masae, da doseemo ustrezen uinek. Vgradne elemente za masao je potrebno vgraditi e ob zidavi bazenske koljke. Kasneja vgradnja je sicer mona ampak v veini primerov povezana z obsenimi deli in stroki. Mono je vgraditi samo vgradne elemente. rpalko in potrebno elektroniko lahko montiramo naknadno. V kolikor so predvidene talne masae, je potrebno vgradne elemente vgraditi in povezati s cevmi pred zalivanjem z betonom.

11

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

2.5 Avtomatska dezinfekcija

Naprave za avtomatsko dezinfekcijo samodejno skrbijo za isto bazensko vodo. Poznamo ve vrst avtomatske dezinfekcije. Najpogosteje so: dezinfekcija s klorom, aktivnim kisikom ali s pomojo elektrolize (posredna dezinfekcija s podklorovo kislino v elektrolitski celici poteka loevanje NaCl). Za popolno avtomatizacijo ima veina naprav vgrajeno tudi samodejno uravnavanje pH vrednosti bazenske vode.

2.5.1 Avtomatska dezinfekcija s tekoim klorom ali aktivnim kisikom

V ponudbi imamo dve napravi za avtomatsko dezinfekcijo, in sicer enostavno in zanesljivo Pool Charly, ali bolj izpopolnjeno Poolcontrol. Prehod med enim in drugim nainom dezinfekcije je enostaven. Naprava konstantno meri koliino potrebnega dezinfekcijskega sredstva in ga po potrebi dodaja. Dezinfekcijsko sredstvo je v tekoem stanju in se dozira direktno iz transportne embalae. Prav tako avtomatsko se meri pH vrednost in dozira regulator pH. Napravo lahko zmontiramo v strojnici kadarkoli, z manjimi posegi v cevno instalacijo. Za montao naprave je potrebna suha in zrana strojnica.

2.5.2 Elektroliza
Dezinfekcija z elektrolizo je alternativa klasini dezinfekciji s klorom in aktivnim kisikom. Sol je naravna snov, ki je na voljo v velikih koliinah. S svojo sestavo (NaCl) se dobesedno ponuja za uporabo pri dezinfekciji bazenske vode. Sol dodajamo v bazensko vodo neposredno, kjer se v kratkem asu popolnoma raztopi. Za elektrolizo moramo uporabljati tabletirano sol, katere istoa znaa 99,9 %. Vsebnost soli 0,3 % popolnoma zadoa (za primerjavo: morska voda 3,5 %, solzna tekoina 0,9 %). Pri elektroliznem postopku se v vodi ratopljena sol razgradi in tako tvori podklorovo kislino HOCl, ki ima dezinfekcijsko sposobnost, uniuje alge, klice in bakterije in Pri tem ponovno tvori sol. Tako s soljo nastane idealni in naravni krog dezinfekcije, sol pa se zaradi dodajanja svee vode v bazen porablja poasi. Ko je soli v vodi premalo, nas na to opozori naprava. Napravo lahko zmontiramo v strojnici naknadno s posegom v cevno instalacijo. Za montao naprave potrebujemo suho in zrano strojnico.

12

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

2.6 Avtomatsko pranje filtra

Filter, oziroma pesek v filtrirni posodi moramo v doloenem asovnem intervalu povratno izprati, da odstranimo umazanijo, ki jo je prestregel. Obiajno to izvajamo rono s pomojo 6potnega ventila, ki je nameen na filtrirni posodi. Roni 6potni ventil je mono zamenjati s popolnoma avtomatiziranim ventilom, ki opravlja pranje filtra namesto nas. Ventil je mono zmontirati tudi naknadno, vendar je v tem primeru potrebno e na zaetku izbrati primerno filtrirno posodo. Pri avtomatskem pranju filtra je zelo priporoljivo vgraditi e avtomatsko dopolnjevanje vode.

2.7 Avtomatsko dopolnjevanje vode

Pri povratnem pranju peska v filtrirni posodi uporabljamo vodo iz bazena. Ker voda iz bazena izhlapeva, se ez doloen as nivo vode v bazenu znia in takrat je potrebno bazen dopolniti. Obiajno to storimo rono z vrtno cevjo. Tudi ta postopek je mono avtomatizirati s pomojo nivojskih stikal, ki jih namestimo v skimer in krmilne elektronike ter elektromagnetnega ventila v strojnici. V kolikor se odloite za avtomatsko dopolnjevanje je v strojnico potrebno pripeljati dovod vode. Naknadna vgradnja je zahtevna, predvsem zaradi montae nivojskih tipal v skimer. V kolikor razmiljate o avtomatskem dopolnjevanju, je e na zaetku (pred zasutjem bazena) smiselno v skimer vgraditi nivojske sonde. Prav tako je e takrat potrebno pripeljati dovod vode v strojnico. Elektormagnetne ventile in krmilno elektroniko lahko brez teav vgradimo naknadno.

2.8 Slapovi
Slapovi spadajo med tako imenovane bazenske atrakcije. Zraven vrhunskega izgleda in zapeljivih linij vam lahko slap ponudi tudi neno masao med kopanjem. Slapovi iz nae ponudbe so izdelani iz visokokakovostnega nerjaveega jekla (VA4, AISI 316). V kolikor se odloite za vgradnjo slapa, je potrebno iz strojnice do mesta za slap pripeljati cev, na koncu katere je montiran prikljuek za slap. Slap potrebuje za delovanje svojo rpalko. Odvzem vode za rpalko slapa lahko izvedemo preko talnega odtoka ali loeno. Vklop slapa se ponavadi vri iz bazena preko pnevmatskega stikala. Pri izbiri mesta za slap moramo paziti, da le-ta ne bo oviral montae morebitnega nadkritja ali pokrivala. www.stotinka.si

13

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

2.9 Solarni tui

Obiajno se pred vstopom v bazen in po izstopu iz njega stuiramo. V veini primerov ob bazenu ni instalacije s toplo vodo, na katero bi lahko prikljuili obiajen tu. Reitev za to predstavljajo solarni tui. Solarni tui se obiajno priklopijo na vrtno cev preko gardena priklopa, mona pa je tudi fiksna prikljuitev na vodovodni prikljuek. Prednost solarnih tuev je v tem, da imajo posebno obdelan rezervoar z vodo, ki zagotavlja gretje vode za tuiranje s pomojo sonne energije. Nekateri modeli imajo rezervoar dodatno obdelan s prozornim obodom, kar e dodatno povea izkoristek gretja s pomojo sonne energije. Priporoamo, da solarni tu namestite tako, da ga lahko preko zime enostavno odstranite.

3 Izkop, bazenska ploa, postavitev sten,

3.1 Priprava izkopa
Pri izkopu za bazen je najpomembneja globina. Upoevati je namre treba konno viino bazenskega roba. Konna viina bazenskega roba je obiajno 150 cm in je ponavadi v enakem nivoju s konno viino okolice bazena (tlakovci, kamen, les, zelenica, ). Temu primerno moramo prilagoditi tudi globino izkopa. Grafini primer izkopa je priloen na koncu teh napotkov. Velikost izkopa je odvisna od velikosti bazena in strojnice, v kolikor je ta ob bazenu. Smiselno je, da je globina izkopa za strojnico globlja, saj s tem kasneje pridobimo stojno viino. Priporoamo, da je velikost izkopa v vse smeri vsaj 0,5 m veja od zunanje mere bazena. Viek pri izkopu nam zagotavlja dovolj prostora pri izvajanju cevnih instalacij okoli bazena.

3.2 Priprava bazenske ploe

Bazenska ploa je temelj bazena in zelo je pomembno, da je pravilno izvedena. Statini izrauni in skice, ki so priloeni na koncu teh napotkov sluijo le kot smernice za pravilno izvedbo ploe bazena. V normalnem terenu in ob popolnoma vgrajenem bazenu je ploa zgrajena na 20 cm utrjenega gramoznega tampona. Debelina ploe je 20 cm. Gramozni tampon in debelino ploe je potrebno upotevati pri globini izkopa za bazen! Velikost ploe je odvisna od velikosti bazena in strojnice, v kolikor je ta ob bazenu. Smiselno je ploo strojnice nartovati nije od ploe bazena. V tem primeru pridobimo stojno viino v strojnici.

14

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Mere bazenske ploe naj bodo na vse strani vsaj 15 cm veje od zunanjih mer bazena. Viek ploe nam slui kot zelo dobra podlaga za napeljavo cevi bazenske instalacije in prepreuje pokodbe cevi zaradi posedanja terena. Nasvet: e nartujemo vgradnjo talnega odtoka v tla bazena, je priporoljivo, da se le-ta namesti pred konnim betoniranjem. Talni odtok je pred zalivanjem ploe potrebno obteiti da ne splava na povrje. Talni odtok mora biti nameen natanno! Kasneja namestitev je mogoa, vendar je povezana z veliko dela. V ploo je potrebno vgraditi tudi vgradne elemente za morebitne masane obe. Elemente je treba ustrezno cevno povezati do strojnice bazena. Kondenziranje vlage pod folijo: Za morebiten kondenz, ki se nabira pod folijo, je potrebno zagotoviti odvod. Temu sluijo izvrtane luknje v ploi bazena. Na 3m se izvrta po najmanj ena luknja fi- 25 mm. Mona je tudi vgradnja posebnega talnega odtoka (pod folijo), ki skrbi za odvod kondenza. Okoli ploe moramo namestiti ozemljitveni valjanec, katerega krak naj sega v strojnico. Smiselna je tudi poloitev drenanih cevi, ki skrbijo za odvajanje odvene vode okoli bazenske ploe.

3.3 Zidanje sten z zidaki iz stiropora

Zidaki iz stiropora so bili razviti in se uporabljajo izkljuno za zidanje sten pri plavalnih LINER (folijskih) bazenih. Gradnja z zidaki poteka hitro in ekonomino, za m2 stene porabite le 113 l betona. S posebnimi utori in peresi zidake enostavno in natanno spajamo med seboj. Obdelava je preprosta in jo lahko izvajamo z noi ali preprostimi vbodnimi agicami. Poenostavljena je tudi vgradnja vseh vgradnih elementov bazenske instalacije (lui, obe, skimerji, ). Zidaki iz stiropora hkrati nudijo odlino toplotno izolacijo. Mere zidaka so 100 cm x 30 cm x 25 cm (D x V x ). Zidaki se polagajo z utorom usmerjenim na tla. Glede na mero bazena postavimo na zaetku prvi dve vrsti zidakov. Vsako naslednjo vrsto zanemo polagati z zamikom. Po postavitvi dveh vrst preverimo vse mere in diagonale bazena in z nekaj malte nato postavitev fiksiramo. Potrebne prene armature v stenah poveemo z navpino armirano konstrukcijo. Ne zidak in ne beton, ampak pravilno izvedeno armiranje sten zagotavlja bazenu statino stabilnost. Pomisliti je treba, da je pri klasinem bazenu doline 8 m, irine 4 m ter globine 1,5m, bazen napolnjen z priblino 44 tonami vode!

15

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Potrebna je podlaga, ki zadostuje statinim zahtevam. Za bazen zgrajen na nasipu ali tam, kjer je prisotna podtalnica, se glede statinih zahtev posvetujte z gradbenikom. Le pravilno armirana betonska ploa in kasneje v stene poloena armirna garnitura zagotovita stabilno statiko bazena (proti pritisku zemlje pri praznjenju bazena). V vsakem primeru pa je bazen priporoljivo graditi pod nadzorom gradbenika. Kot smernica za armiranje in betoniranje ploe ter sten (samo ob dobro utrjeni podlagi) vam bodo pomagale priloene skice na koncu teh napotkov. Po postavitvi in fiksiranju prvih dveh vrst se le-te zalijejo z betonom. Zalivanje z betonom zanemo v vogalih in ga vedno izvajamo rono. V primeru strojnega zalivanja lahko namre pride do prevelikih pritiskov na stiroporne zidake in do pokodbe le-teh. V prvih dveh vrstah vgradnja nobenega vgradnega elementa bazenske instalacije ni predvidena. Ko se beton utrdi, zanemo z nadaljnim zidanjem. Pri postavitvi naslednji vrst zidakov in polaganju ustrezne armature sproti vgrajujemo vse predvidene elemente bazenske instalacije. Ko so elementi vgrajeni in fiksirani, lahko zalijemo preostale tri vrste z betonom. Stene se morajo naeloma suiti 28 dni preden bazen zasujemo z zunanje strani. Ta as je seveda odvisen tudi od vlanosti zraka in temperature. Najbolje se je posvetovati z gradbenikom. V kolikor bo bazen barvan ali obloen s keramiko, zidava sten iz stiropornih zidakov ni primerna.

3.4 Betoniranje sten ali zidanje z betonskimi zidaki

Zidaki iz stiropora za postavitev bazenske koljke niso nujno potrebni. Bazensko koljko je mono pozidati tudi z betonskimi zidaki ali opaiti in zaliti z betonom. Vgradnja vgradnih elementov je v tem primeru bolj zahtevna. Priporoamo tudi termoizolacijo (debeline 3- 5 cm) z zunanje in notranje strani. V kolikor se takno koljko kasneje vstavi tovarniko varjena montana folija (sistem EASYPOOL), je potrebna natannost pri izdelava bazenske koljke.

3.5 Vgradnja vgradnih elementov bazenske tehnike

Pomembno je, da vgradimo vse vgradne elemente pred konnim zalitjem zidakov z betonom. S tem zagotovimo brezhibno namestitev vgradnih elementov. Kasneja vgradnja elementov je mona, vendar je povezana s stroki in dodatnimi gradbenimi deli. Izjema so elementi vgrajeni v dno bazena (talni izpust, talna masaa...), ki jih vgradimo ob betoniranju ploe. Odprtine za vgradne elemente izreemo preprosto v stiroporno steno bazena s pomojo noa ali rone vbodne agice po merah na priloenih skicah. Vgradne elemente fiksiramo v izrezane odprtine s hitrosueo montano www.stotinka.si

16

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

peno. Skoznike in vgradne elemente ponavadi namestimo tako, da so zunanji robovi poravnani s konno obdelano steno bazena (upotevamo: izravnalna masa + filc in morebitna termoizolacija pri betoniranih ali zidanih bazenih). POMEMBNO: vse vgrajene vgradne elemente (e posebej navoje) je potrebno pred izravnavo sten in tal zaititi s folijo ali izolirnim trakom! NASVET: priporoamo, da navoje vgradnih elementov pred zaito s folijo ali izolirnim trakom obdelate e s protikorozivnim in razmaevalnim sredstvom (WD-40 ali podobnim). S tem olajamo kasnejo montao prirobnic. Talni odtok: Mere za vgradnjo odtoka so potrebne e pri izdelavi ploe. Skice za vgradnjo vseh elementov dobite ob nakupu bazena oziroma kompleta bazenske tehnike. Za lajo izvedbo ploe je najbolje, da se proti odtoku ne dela padcev, ampaka da izdelamo popolnoma ravno ploo. Pri vgradnji talnega odtoka se drimo navodil za vgradnjo (poglobitev, ...). Pred betoniranjem ploe moramo odtok prelepiti z zaitno folijo ali izolirnim trakom. Skozniki: Skozniki so elementi, ki jih vstavimo v zidake, preden le-te zalijemo z betonom. Sluijo nam za konno montao povratnih ob, sesalnih ob, pnevmatskih tipk za vklop protitoka, masae, slapa,... V zidak izreemo odprtine po priloenih skicah, ter vanje vstavimo skoznike. Fiksiramo jih z montano peno in pri tem pazimo, da so vsi skozniki vgrajeni po merah podanih na skici. Skoznike ponavadi namestimo tako, da so zunanji robovi poravnani s konno obdelano steno bazena (upotevamo: izravnalna masa + filc in morebitna termoizolacija pri betoniranih ali zidanih bazenih). Paziti moramo, da pri vgradnji ne pokodujemo navojev! Skimer: Drimo se mer napisanih na skicah za vgradnjo. Skimer moramo dodatno podpreti, da ga pri polnjenju sten tea betona ne premakne. Po namestitvi odprtino skimerja zaitimo s folijo ali izolirnim trakom. V kolikor imamo dva ali ve skimerjev, posebej pazimo, da jih vgradimo na enaki viini in vodoravno. Reflektor: Praviloma potrebujemo za vgradnjo reflektorja v steno bazena najprej samo ohije (vgradni element) ter cev s kablom za potek elektrine napeljave. Tudi pri

17

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

tem elementu se drimo skic za vgradnjo. Reflektor v bazen vedno umestimo tako, da nas njegova svetloba ne ovira pri vstopanju v bazen ali pri plavanju. NASVET: Vgradni element pred polnitvijo stene z betonom podpremo. Ne smemo pozabiti na elektrino napeljavo (namestitev cevi s kablom do spojne doze). Kabel reflektorja namerno pustimo daljega in ga ne smemo krajati. Dalji kabel pride v upotev pri menjavi arnice tudi pri polnem bazenu. Protitona naprava: Pomembno je, da se v prvi fazi v steno bazena vstavi vgradni element. Napravo lahko montiramo kadarkoli pozneje, ko je bazen e v funkciji. Mona je tudi naknadna vgradnja, vendar je povezana z obirnimi in dragimi posegi. Praviloma protitono napravo namestimo med skimerja (v kolikor so skimerji na strani strojnice), saj Lahko na tak nain izkoristimo bazensko strojnico za montao protitone naprave. V kolikor strojnice ni ob bazenu, je za protitono napravo potrebna izgradnja lastnega jaka (skice priloene ob nakupu bazena ali kompleta opreme). rpalka naprave mora namre za optimalen uinek biti takoj za vgradnim elementom. Z daljanjem in vijuganjem cevnih povezav se uinek naprave bistveno manja. Pri vgradnji elementa se drimo priloenih skic. Masana naprava: Prav tako kot pri protitoni napravi je pomembno, da v prvi fazi v steno bazena vstavimo vgradne elemente. Napravo lahko montiramo kadarkoli pozneje, ko je bazen e v funkciji. V kolikor je predvidena tudi talna masana oba, je potrebno vgradni element za talno masao vgraditi e pred zalivanjem ploe. Poloaji masanih ob se doloijo glede na eleni uinek masae (npr. za spodnji del hrbtenice, ramenski del, noge, ...). Z veseljem vam bomo pomagali z naimi nasveti. Pri vgradnji elementa se drimo priloenih skic.

3.6 Priprava temeljev za bazensko nadkritje

V kolikor razmiljate o morebitni naknadni postavitvi bazenskega nadkritja, je smiselno, da postavite temelje za nadkritje e med gradnjo bazena. Segmentna nadkritja, ki so najbolja reitev za zaito bazena se namre pomikajo po posebnih tirnicah, ki potrebujejo betonske temelje. irina temelja je pogojena s tevilom segmentov nadkritja, tevilo segmentov pa je odvisno od doline nadkritja. PRIMER: Nadkritje doline npr. 10 m rabi tranice irine cca. 26 cm, ki zadostujejo za 4-segmentno nadkritje. (dolina enega segmenta je cca 2,5m).

18

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

V kolikor je dolina strehe veja, zaradi vejega tevila segmentov rabimo ire tranice. Ponavadi so tranice postavljene takoj za bazensko obrobo (cca. 35 cm od notranjega roba bazena). V tem primeru je temelj tranice najlaje vkomponirati v zadnjo vrsto zidakov (skica je dodana na koncu teh napotkov). Tako se izognemo posedanju temeljev pri morebitnem posedanju terena. Tranice so, v kolikor nam to dopua prostor, obiajno podaljane, kar omogoa popolno odprtje bazena. Tudi na podaljanje tranic je potrebno raunati pri izdelavi temelja. Na voljo so posebni vgradni profili s katerimi brez teav vgradimo tranice na nivo bazenske okolice.

3.7 Cevna povezava vgradnih elementov do strojnice

Ko imamo vgrajene vse elemente in stene zalite z betonom, se lotimo povezovanja posameznih elementov bazenske instalacije ter napeljave cevnih povezav do strojnice bazena. Cevne povezave naeloma izvajamo z debelostenskimi PVC cevmi (10 bar) premera 50mm (razen za masae in protitone naprave, kjer je premer cevi 63 oziroma 75 mm). Prav tako so iz PVC materiala narejeni vsi spojni elementi (kolena, holandci, spojke,..). Posamezne elemente med seboj spajamo s pomojo posebnega lepila za PVC TANGIT, spojna mesta pa je potrebno oistiti s posebnim istilom TANGIT, kakor pred lepljenjem oistimo vsak spojni element. Lepilo obvezno nanaamo na oba lepljena dela. Pri temperaturah nijih od 10 C uporabe lepila ne priporoamo. Funkcionalna shema cevnih povezav je priloena na koncu teh napotkov. Cevi povratnih ob, skimerjev in morebitnih ostalih elementov s pomojo spojnega materiala pripeljemo do bazenske ploe (15 cm nadmere) in po ploi do strojnice bazena. Na cevi v debelini cca. 20 cm nato nasujemo fini material (pesek majhne granulacije ali mivka), s katerim zaitimo cevi pri zasutju bazena. Pred zasutjem s peskom vse zlepljene spoje e enkrat preverimo.

3.8 Obdelava zunanje in notranje strani bazenskih sten ter zasutje

Ko imamo pripravljene cevne povezave do strojnice, se lotimo notranje in zunanje obdelave bazenskih sten. Notranje stene obdelamo z fasadno mreico in lepilom, ter jim tako zagotovimo dodatno trdoto bazenskih sten. Pri izravnavanju sten moramo paziti na okvirje in navoje vgradnih elementov v stenah bazena, in v kolikor le-ti e niso zaiteni, je to potrebno storiti. Po konani obdelavi sten zbrusimo vse nastale nepravilnosti. Notranje stene

19

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

bazena in dno morajo biti popolnoma gladke. Paziti je treba na vgradne elemente talnega odtoka in morebitne masane obe. O tem, kateri materiali so za izravnavo sten in tal najprimerneji, se pozanimajte pri gradbeniku. Z zunanje strani priporoamo zaito stiropornih zidakov s pomojo epaste folije. Druge obdelave sten z zunanje strani ni potrebno izvajati, razen v primeru, e stene niso pozidane z zidaki iz stiropora. V tem primeru je pred namestitvijo epaste folijo smiselno poloiti e termoizolativni material (npr. Stirodur) debeline vsaj 4 cm. Pri vseh zidanih ali betoniranih bazenih je termoizolativni material smiselno poloiti tudi na notranje stene bazena. Pri tem pazimo, da so elementi bazenske instalacije poravnani s konnim slojem (stirodur+mreica+lepilo)! Pred zasutjem bazena z zunanje strani je potrebno preveriti ali je beton e dosegel svojo nazivno trdnost. as, ki je za to potreben, je naveden na vreah cementa ali pa se o njem pozanimajte pri gradbeniku. Zasutje bazena je najbolj smiselno izvesti z gramozom oziroma s podobnim drenanim materialom. Drenani material, kot je npr. gramoz, se zelo malo poseda, zaradi esar je z urejanjem okolice mono zaeti hitro po zasutju. Pred zasutjem z gramozom pazite, da so cevi bazenske instalacije zaitene s finim materialom. POMEMBNO: nasutega materiala nikoli ne utrjujte strojno, saj lahko zaradi tresljajev pride do pokodb cevi, ki so speljane okoli bazena! Prav tako lahko pride ob praznem bazenu do premika bazenskih sten v kolikor te e niso popolnoma suhe. V kolikor za zasutje niste uporabljali drenanega materiala, se mora teren posesti sam. Ko je bazen zasut, priporoamo izvedbo tlanega preizkusa vseh bazenskih instalacij: povratne obe, talnega odtoka, instalacije slapa,... Izvedemo tudi preizkus elektrinih povezav razsvetljave, da pravoasno ugotovimo morebitne pokodbe na instalaciji, ki bi lahko nastale med zasutjem. V kolikor se pojavijo nepravilnosti, jih je potrebno takoj odpraviti.

20

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

4 Strojnica bazena
4.1 Velikost, odvene vode, prezraevanje, opremljenost,
4.1.1 Velikost strojnice
Velikost strojnice doloimo glede na izbrano opremo, ki bo tam vgrajena. V kolikor bo v strojnici vgrajena samo filtrirna naprava in pripadajoa elektrina oprema, priporoamo, da je velikost strojnice vsaj 1,5 x 2 m (svetle mere). Strojnica bazena je obiajno zgrajena na podaljku bazenske ploe. Zaradi tega je konna notranja viina strojnice (pri globini bazena 150 cm) cca. 140 cm. Ploa strojnice je obiajno zgrajena na istem nivoju kot bazenski rob. V kolikor bi eleli v strojnici stojno viino, je potrebno ploo strojnice zgraditi nije od ploe bazena. Ker v strojnico pogosto vstopamo, je stojna viina zelo dobrodola. Najbolj primeren je vstop v strojnico iz strani, v kolikor je to mogoe. V kolikor je prostor za strojnico predviden v kletnih prostorih blinjega objekta poskrbite, da bodo vse naprave dostopne.

4.1.2 Odvajanje odvenih vod iz strojnice

V strojnici je potrebno poskrbeti za odvajanje odvene vode pri pranju filtra, praznjenju bazena in morebitnem zalitju strojnice zaradi podtalnice ali meteornih voda. Na dnu strojnice je v ta namen potrebno izdelati jaek velikosti vsaj 40x40 cm in globine vsaj 25 cm. V jaek je speljan talni odtok iz bazena, preko katerega bazen tudi praznimo. e je mono, naj bo iz jaka izpeljana cev (fi 100) na prosti pad, ki slui za praznjenje bazena in za nemoten odtok odvenih voda. V kolikor to ni mono, jaek uporabimo za potopno rpalko, s pomojo katere lahko iz strojnice rpamo vso odveno vodo. Potopna rpalka naj ima loen prikljuek. Poskrbeti je treba tudi za odvod vode pri pranju filtra, obiajno jo speljemo v jaek, v kolikor je iz jaka odtok na prosti pad. V kolikor ni te monosti, je potrebno v strojnico speljati dodatno cev (min. fi 50), na katero direktno prikljuimo odtok vode pri pranju filtra. Odvajanje odvene vode je prav tako potrebno zagotoviti v primeru, ko je prostor za strojnico v blinjem objektu.

4.1.3 Prezraevanje
Poskrbeti moramo tudi za zraenje. Vlaga in kondenz namre kodujeta elektrinim napravam in elektronskim sklopom. Najbolj obiajno je prisilno

21

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

zraenje, kjer v strojnico pripeljemo dve cevi premera 100 ali 110 mm in eno cev vgradimo na dnu strojnice, drugo pa pod stropom. Na cev pod stropom je smiselno namestiti ventilator, ki pripomore k boljem kroenju zraka.

4.1.4 Dovod potrebnih instalacij v strojnico in ob bazen

Dovod potrebnih strojnih in elektrinih instalacij v strojnico je zelo odvisen od opreme, ki bo vgrajena v in ob bazenu. Za nemoteno delovanje osnovne bazenske opreme (filtrirna naprava) potrebujemo dovod elektrine energije (presek vodnika in zaita se doloita glede na mo izbrane naprave). Vodovodne instalacije v strojnico naeloma ni potrebno dovesti. Potrebna je le v primeru, e je predvideno avtomatsko dopolnjevanje bazenske vode. V kolikor bo ob bazenu postavljen solarni tu, je potrebno zagotoviti dovod vode, ki je po navadi prikljuek vode na gardena priklop in vrtno cev. e elite tu s fiksnim prikljukom, potrebujete dovod cevi do mesta za tu. V primeru ogrevanja bazenske vode preko toplotnega izmenjevalca je v strojnico potrebno dovesti tudi ustrezne cevi iz primarnega vira (zalogovnik tople vode).

4.2 Cevne povezave med elementi bazenske instalacije ter filtrirno napravo
Srce vsake bazenske strojnice je filtrirna naprava, ki je sestavjena iz obtone rpalke, posode za pesek in 6 - potnega ventila. Filtrirno napravo po navadi dobite v kompletu s potrebnimi elementi za povezavo rpalke, posode in 6 potnega ventila, priloena pa so tudi potrebna navodila. Potrebna je e izvedba cevnih povezav z elementi bazenske instalacije (skimerji, talni odtok, povratne obe). Pomembno je, da bazensko filtrirno napravo postavimo na mesto, kjer nas bo najmanj ovirala pri gibanju v strojnici in pri tem pazimo, da sta filtrirna posoda in rpalka dobro dostopni. V kolikor je filtrirna naprava dobro postavljena, je tudi izvedba potrebnih cevnih povezav preprosteja. Pesek v posodo filtrirne naprave nasujemo ele, ko imamo doloeno tono mesto postavitve. V kolikor je nevarnost vdora meteornih voda ali podtalnice, je priporoljivo, da obtono rpalko ali celotna filtrirna naprava postavimo na vije mesto v strojnici. POMEMBNO: obtona rpalka mora biti vedno nameena pod nivojem bazenske vode.

22

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Cevno povezavo v strojnici bazena izvajamo na enak nain kot cevno povezavo od elementov bazenske instalacije do strojnice. Funkcionalna shema pravilne povezave filtrirne naprave na elemente bazenske instalacije je dodana na koncu teh napotkov. V kolikor imamo vgrajena dva ali ve skimerjev, pazimo, da jih poveemo simetrino, saj le tako zagotovimo enakomerno delovanje vseh skimerjev in s tem optimalno ienje povrine bazenske vode. Dovod iz talnega odtoka razdelimo s T-kosom na dva dela. En del speljemo na sesalni del obtone rpalke, drug del pa uporabimo za praznjenje bazena. Povezava talnega odtoka z obtono rpalko pripomore k bolji cirkulaciji vode, hkrati pa nam ta povezava omogoa praznjenje bazena preko obtone rpalke, v kolikor nimamo zagotovljenega prostega odtoka iz jaka. Filtrirna naprava je dimenzionirana tako, da omogoa filtracijo celotne koliine vode v 4-6 urah. To pomeni, da mora obtona rpalka v sezoni na dan obratovati 8 12 ur (v segmentih po 2 ali 3 ure). Za krmiljenje rpalke zato najvekrat uporabljamo mehanske ali elektronske dnevne programske ure. Za krmiljenje filtra je mono dokupiti elektro omarico v kateri so e vgrajeni vsi potrebni elementi.

23

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

5 Montaa folije, prirobnic ter polnjenje bazena

5.1 Montaa folije
Ko so notranje stene bazena ter tla ustrezno obdelana sledi namestitev bazenske folije. Osredotoili se bomo na namestitev tovarniko varjene (montane) folije EASYPOOL.

5.1.1 Profili
Na notranji rob bazena moramo namestiti posebne aluminijaste profile, kamor kasneje pritrdimo folijo. Pri pritrjevanju obesnih profilov pazimo, da se zakljuijo natanno z robom bazena. Posebej moramo paziti na notranjih vogalih bazena. Profile pritrjujemo s posebnimi aluminijastimi zakovicami za beton.

5.1.2 Filc in tesnila

Obstajajo razline vrste in kvalitete filc materiala, pomembno je predvsem, da so odporni proti plesni. Pri neodpornem filcu po konanem polaganju izvedemo zaito proti plesni. Bazen pred polaganjem filca temeljito oistimo. Polaganje folije in filca se morata praviloma opraviti v enem dnevu, da prepreimo navlaenje. Filc na tla in stene poloimo popolnoma izravnano in brez prelaganja. Za lepljenje filca uporabljamo posebej za to razvito lepilo. Filca nikoli ne polagamo tako, da se prekriva, saj bi nastali robovi povzroili neestetske obrise na foliji ob polnem bazenu. Okoli vgradnih elementov filc previdno po obliki vgradnega elementa izreemo. Na vse vgradne elemente namestimo priloena tesnila.

5.1.3 Folija
Folija za bazene Easypool je tovarniko zvarjena na mere bazena (montana), zato je dobavljiva v enem kosu. Potem, ko je filc poloen in vgradni elementi pripravljeni (nameena potrebna tesnila), celoten bazen posesamo z globinskim sesalcem, da odstranimo vso morebitno umazanijo oziroma delce, ki bi lahko pokodovali folijo. Folijo nato poloimo na dno bazena v sredino in jo imbolj enakomerno povleemo proti robovom bazena, za kar sta potrebni vsaj dve osebi. Folijo namestimo tako, da je oddaljenost od robov na vseh stranicah priblino enaka. Ko je folija tako pripravljena, lahko zanemo z

24

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

obeanjem. Folijo obesimo v profil na sredino vseh tirih stranic bazena, na vsaki stranici naj bo obeen priblino en meter. Za tem zanemo folijo obeati iz vseh strani proti vogalom. Na vsaki stranici pred vogalom pustimo priblino 30 cm neobeene folije. Pritrjevanje folije v vogale bazena izvedemo komaj na koncu polaganja in poravnavanja folije. Upotevati moramo, da je folija manja od formata bazena. Folija je rahlo prona in jo polagamo pri 18 C do max. 25 C, pri vijih temperaturah (poleti) folijo polagamo zjutraj ali popoldan. Po konanem polaganju moramo na foliji zgladiti vse neravnine. Gladimo od sredine proti stenam bazena, da zagotovimo popolnoma ravna tla. V kolikor se pojavijo gube na stenah bazena, se te lahko popravijo s prestavljanjem obesnega roba folije v pritrditvenem profilu. Ko je folija poravnana, se lahko v vogalih fiksno montira tako, da odveni del obesnega roba odreemo in ga obdelamo s silikonom odpornim na klor. Za tem zanemo bazen polniti In ga polnimo tako dolgo, dokler ni celotno dno prekrito z vodo (med 1-3 cm vode). Pritisk, ki nastane, na tleh prikae e vse ostale gube in neravnine na foliji bazena, ki jih s pomojo rok in nog zgladimo v smeri od sredine proti stenam bazena. Nasvet: Nikar ne napolnite bazena preve (ve kod 3 cm), saj pritisk, ki pri tem deluje, onemogoi izravnavo folije na dnu!

5.2 Montaa prirobnic

Prirobnice namestimo ele, ko voda dosee doloen nivo, za montao prirobnice talnega odtoka mora voda dosei nivo vsaj 10 cm. Ko namestimo prirobnico hkrati namestimo tudi masko talnega odtoka. Pri ostalih vgradnih elementih naj nivo vode dosee vsaj 50 cm (da se folija popolnoma napne). Rezanje folije za vgradne elemente izvedemo ELE po pritrditvi prirobnic. Prirobnice pritrdimo tako, da najdemo na vgradnem elementu (ki je zdaj pod folijo) dve nasproti leei si odprtini z navojem. V ti odprtini naredimo luknjice skozi folijo, ter vanje z vijaki pritrdimo prirobnico. Enako naredimo nato e za vse ostale odprtine na vgradnem elementu in ko je prirobnica pritrjena z vsemi vijaki izreemo odveno folijo. POMEMBNO: pri nameanju prirobnic moramo paziti, da so vsa tesnila na vgradnih elementih na svojem mestu!

5.3 Polnjenje bazena

Ko so prirobnice nameene in je folija izrezana e moramo imeti v bazenu cca. 50 cm vode. Maske vseh vgradnih elementov lahko nameamo sproti

25

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

s prirobnicami. Praviloma to velja predvsem za reeto talnega odtoka, ostale maske lahko namestimo tudi pred dokonnim polnjenjem. Bazen napolnimo malo ez polovico skimerjev (do viine 2/3 odprtine skimerja), da globina vode znaa cca. 140 cm, kar je tudi konna globina vode v bazenu. Pazljivi moramo biti na to, da nivo vode nikoli ne sme pasti pod 1/3 skimerja, saj bi s tem v filtrirni sistem priel zrak.

6 Zakljuek bazenskega roba

Zakljuek bazenskega roba je velikokrat odvisen od okolice bazena. Najlepi izgled dobimo, e sta okolica bazena in bazenski rob barvno in stilsko usklajena. Obiajno bazenski rob zakljuujemo na naslednje naine: ~ od okolice nekoliko vija stena bazena z obrobo (izstopajo bazenski rob) ~ z okolico poravnana stena in obroba (izstopajo bazenski rob) ~ z okolico popolnoma poravnani rob bazena (obiajno pri okolici iz lesa, tudi keramiki bazenski rob poravnan z okolico). Izstopajo bazenski rob je najpogosteji in najbolj praktien. Uporabimo lahko katerikoli naravni kamen, ki mora biti protizdrsno obdelan. Velikokrat za obrobo uporabimo tropski les. Bolj praktine so tovarniko izdelane bazenske obrobe, ki imajo e v osnovi protizdrsno povrino. Dobavljive so v veliko razlinih barvnih odtenkih in oblikah, tako da ni teko najti obrobe, ki se popolnoma prilega okolici. Ta nain izvedbe ima kar nekaj prednosti: ~ umazanija na tleh ne more v bazen ~ rob bazena lahko uporabimo za sedenje ~ povezava med bazenom in zakljunim nivojem je enostavneja ~ uelke ne padejo hitro v vodo

26

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Bazenski rob v enaki ravnini z okolico je manj pogost in se ponavadi izvaja zaradi naknadne montae nadkritij, pokrival, ali pa zaradi arhitekturnih reitev. V kolikor se odloite za tak nain zakljuka bazenskega roba, izberite obrobo oziroma kamen, ki je enostaven za ienje. NASVET: ne glede na izbiro obrobe ali zakljuka bazenskega roba, je priporoljivo obrobo poloiti tako, da imamo minimalno 1-2 cm odkapa (del obrobe, ki sega preko bazenskega roba v bazen). Odkap namre prepreuje pljuskanje vode ez rob bazena. Bazenske obrobe, ki so tovarniko izdelane, imajo ta odkap po navadi e izdelan.

7 Bazenska pokrivala
7.1 Solarna pokrivala
Solarna pokrivala so osnovna bazenska pokrivala, ki se uporabljajo izkljuno za pokrivanje bazena v sezoni in na vodi plavajo. So cenovno ugodna in odlino zadrujejo akomulirano toploto ter so tako nepogreljiva povsod, kjer bazensko vodo tudi dodatno ogrevamo, saj se 70 % toplote namre izgubi na povrini vode. Pokrivala so sestavljena iz zranih mehurkov , ki so obrnejeni navzdol v vodo. Obiajno so temno modre barve in debeline 400 mikrometrov. Dobavljiva so tudi v zlati ali srebrni barvi, njihova ivljenjska doba pa je ob pravilni uporabi 2-3 sezone. Visoke koncentracije klora v vodi lahko ivljenjsko dobo pokrivala skrajajo. Solarna pokrivala uporabljamo v kombinaciji s solarnimi navijali, ki so lahko mobilna ali fiksna. Navijala so izdelana iz aluminija in imajo irino nastavljivo po bazenu .

7.2 Zaitna pokrivala

7.2.1 Bazenska nadkritja
Najbolja in najbolj efektivna reitev za pokrivanje bazena je segmentno bazensko nadkritje na tranicah. Bazensko nadkritje je univerzalna reitev, ki nam prinaa veliko prednosti pred klasinimi pokrivali. Podaljanje kopalne sezone je eden izmed pomembnih vzrokov za odloitev o nakupu

27

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

bazenskega nadkritja, saj je le-ta zaradi izrazitega menjavanja letnih asov v Sloveniji relativno kratka. S postavitvijo nadkritja lahko to sezono bistveno podaljamo. Bazensko nadkritje deluje na principu tople grede, kar pomeni, da se toplota zadruje pod kupolo ter ogreva bazensko vodo. V prehodnih obdobjih (pomlad, jesen), ko so dnevi topli noi pa veinoma hladne, nadkritje ohranja akumulirano toploto v vodi, s imer pripomore k podaljanju sezone. Brez dodatnega ogrevanja bazenske vode sezono tako podaljamo za okoli dva meseca, v primeru dodatnega dogrevanja bazenske vode pa tudi do 3 mesece in ve na sezono. Bazenska streha pa nam nudi tudi dobro varnost, saj jo je mono popolnoma zapreti in zakleniti (opcijsko). Z uporabo strehe zmanjamo porabo sredstev za nego vode, ter as, ki ga potrebujemo za ienje bazena.

7.2.2 Roletna pokrivala

Bazenska roleta je sistem za pokrivanje bazena s plavajoimi letvicami, ki so votle in zaprte, tako da voda vanje ne prodre. Osnovni namen plavajoe rolete je zadrevanje toplote bazenske vode, pri bazenu, pokritem s plavajoo roleto, so toplotne izgube manje za 65 do 80 %. Poleg tega zaprta in na bazensko steno pripeta roleta iti pred nesrenimi padci otrok ali domaih ivali v bazen, deloma pa roleta bazen iti tudi pred umazanijo, predvsem pred listi dreves. Poznamo dva osnovna tipa bazenskih rolet. Pri nadvodnih roletah imamo na stebrikih ob bazenu postavljeno navijalo, ki ga praviloma poganja elektromotor. Ta tip rolete je najbolj primeren za naknadno vgradnjo. Podvodnih izvedb bazenskih rolet poznamo ve vrst. Najpogosteji je nain vgradnje v jaek ob bazenu. V primeru vgradnje podvodne rolete je potrebno jaek za roleto izdelati e med samo gradnjo bazenske koljke, obstajajo pa tudi naini naknadne vgradnje podvodne rolete, vendar so ti po navadi draji in zahtevneji za izvedbo.

7.2.3 Pokrivalo Stotinka Family safe

Pokrivalo Stotinka Family safe je pokrivalo z zelo dobrim razmerjem med kvaliteto in ceno. Izdelano je iz monega dvoslojnega PVC materiala (Sattler) s tkanino med obeme slojema. Pokrivalo se lahko uporablja skozi celo leto,. iti pa tako pred neelenimi padci v vodo, kod tudi pred umazanijo. Za dodatno varnost poskrbijo aluminijaste palice integrirane v pokrivalo. Dobavljivo je v modri

28

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

barvi (spodaj be) z reduktorjem za navijanje pokrivala, napenjalci in vrvicami (slednji sluijo za popolno pritrditev pokrivala in zagotavljajo varnost ter dodatno ojaitev pozimi).

7.3 Zimska ceradna pokrivala

Ko bazen jeseni prenehamo uporabljati, ga je potrebno pripraviti na prezimovanje. S pravilno pripravo bazena na prezimovanje si mono olajamo tudi spomladnsko ienje. Kot pomemben del priprave bazena na prezimovanje je pokritje z zimskim zaitnim pokrivalom, med katerimi so ceradna pokrivala cenovno najugodneja reitev in prinaajo veliko prednosti. Prepreujejo namre padanje listja in ostale umazanije v bazen, bazen, ko je pokrit, pa itijo tidi pred UV arki, kar podaljuje ivljenjsko dobo bazenske folije. Pod pokritim bazenom voda ostane dalj asa topla in ne zmrzuje tako hitro. V kolikor je bazen jeseni pravilno pripravljen za prezimovanje ter dobro pokrit, lahko voda ostane do pomladi bistra in ista in je ni potrebno v celoti menjati, kar je e posebej pomembno tam, kjer vode ni v izobilju. Ceradna pokrivala ponavadi plavajo na vodi in so neprosojna, kar prepreuje rast alg. Pokrivala obiajno obteimo z vodnimi tulci ali obteilnimi vreami napolnjenimi s peskom, ter pritrdimo na bazenski rob s posebnimi sidri in elastikami.

8 Vzdrevanje vode v bazenu

V tej e-knjigi bomo le omenili dva najbolj pomembna segmenta pri vzdrevanju bazenske vode, in sicer pH regulacijo ter dezinfekcijo. Ve o dezinfekcijskih metodah in vzdrevanju bazenske vode boste nali v nai e-knjigi o vzdrevanju bazenske vode. E-knjigo si lahko prenesete iz nae internetne strani www.stotinka.si

8.1 Uravnavanje pH vrednosti

pH vrednost vode je zelo pomemben parameter pri vzdrevanju itoe vode v plavalnih bazenih. Pred dodajanjem kakrnega koli sredstva za nego vode (dezinfekcija, zatiranje alg, flokulacija), je potrebno pH vrednost uravnati v idealno obmoje. Za meritev pH vrednosti v bazenski vodi lahko uporabljamo razline testerje, obstajajo tako elektronski kot roni. Za domao uporabo so najbolj primerni roni testerji z reagentnimi tabletkami in merilno posodico z barvno lestvico. Z reagentnimi tabletkami Phenol red merimo pH vrednost bazenske vode. V primeru prevelike kislosti (pH pod 7,0) ali bazinosti (pH nad 7,4) vode, se mo dezinfekcijskih sredstev in ostalih preparatov za

29

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

vzdrevanje iste vode bistveno zmanja (dodajati je potrebno veje koliine). Prav tako prevelika kislost ali bazinost negativno vplivata na loveko koo in elemente bazenske tehnike. Idealna vrednost pH je med 7,0 in 7,4. pH vrednost lahko uravnavamo rono ali pa za to skrbi avtomatika. Za rono uravnavanje je najbolj primeren granulat pH-minus oziroma pH-plus. Tekoe sredstvo za uravnavanje pH vrednosti je bolj primerno za avtomatske sisteme. Pri nakupu sredstev dosledno upotevajte navodila za doziranje. Izdelkom, ki ne vsebujejo deklaracij v Slovenskem jeziku in ustreznih navodil za uporabo, se izogibajte.

8.2 Dezinfekcija
Dezinfekcijo v bazenih lahko izvajamo na ve razlinih nainov. Najbolj zanesljiva in uinkovita je dezinfekcija s klorovimi preparati, druga dva najbolj pogosta naina dezinfekcije pa sta dezinfekcija z bromom ali dezinfekcija z aktivnim kisikom. Vsi trije naini so primerni tako za rono kot za avtomatsko doziranje. Elektroliza kod dezinfekcijska metoda je na voljo samo za avtomatsko dezinfekcijo. Pri nakupu kateregakoli preparata morate dosledno upotevati navodila za doziranje. Izdelkov, ki ne vsebujejo deklaracij v Slovenskem jeziku in ustreznih navodil za uporabo se izogibajte. V nadaljevanju bomo na kratko opisali dezinfekcijo s posameznimi metodami.

9 Priprava bazena na prezimovanje

Priporoamo, da pripravo bazena na prezimovanje opravite ele, ko temperatura vode v bazenu pade na 12 14 C, saj se pri tej temperaturi e upoasni rast alg, razen tega bi se pri vijih temperaturah sredstvo za prezimovanje zaelo prehitro razgrajevati.

9.1 ienje bazena

Temeljito oistite stene bazena in bazensko dno posesajte z bazenskim sesalcem, e posebej se posvetite ienju roba, ki nastane med sezono na nivoju vode. Dobro operite pesek v filtru (pranje filtra backwasch). Filter temeljito operete (10 15 minut) in ga nato preklopite na praznjnje, ter nivo vode spustite za cca. 10 20 cm pod novo povratnih ob.

30

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

9.2 Priprava vode

Zniajte pH vrednost vode najmanj na vrednost 7,0 in nivo vode v bazenu za vsaj 10 20 cm pod nivo povratnih ob oz. pod nivo odprtine za protitono napravo. V kolikor imate povratne obe tudi v spodnjem delu bazena, jih zaprite s pokrovki (obiajno so povratne obe narejene tako, da je mono usmernik odviti iz ohija in namesto tega v ohije priviti pokrovek s tesnilom). Da si olajate spomladansko ienje bazena, priporoamo uporabo sredstva za prezimovanje (priporoamo sredstvo Calzelos proizvajalca Chemoform), ki zavira nastajanje alg in prepreuje nastajanje oblog vodnega kamna. Calzelos pa ni sredstvo proti zmrzovanju! Pri srednji trdoti vode je poraba sredstva 1 liter na 20 25 m3 vode. Pri trdi vodi je potrebno ve sredstva, za mehko vodo zadoa manja koliina.

9.3 Kompenzatorski plovci

Za kompenzacijo pritiska ledu imamo v naem programu posebne plovce, ki se povezani v verigo poloijo v bazen, in tako prepreujejo, da bi led premono pritiskal na stene bazena. Plovec lebdi v void in ko nastane led, se pritisk usmeri na plovce, in ne na bazenske stene. Pri bazenih daljih od 8 metrov priporoamo poloitev plovcev krino po diagonalah bazena, pri manjih bazenih pa plovce praviloma poloimo po diagonali bazena.

9.4 Pokrivanje bazena

Med pomembne dejavnike dobre priprave bazena na zimo spada tudi pokrivanje bazena. Poleg tega, da pokrivalo zadruje umazanijo, je pokrit bazen zaiten tudi pred UV arki, kar podaljuje ivljenjsko dobo bazenske folije. Pod pokritim bazenom pa tudi voda ostane dalj asa topla in ne zmrzuje tako hitro. Zimska pokrivala so naeloma neprosojna, kar prepreuje fotosintezo in s tem zavira rast alg. Pri pokrivalih, ki ne plavajo na vodi, moramo biti previdni tudi pri tei snega. Po potrebi moramo le-tega s pokrivala oisti.

9.5 Priprava strojnice

rpalko filtra moramo demontirati, izprazniti, oistiti predfilter in jo shraniti na suhem, pred zmrzaljo zaitenim mestom. Prav tako demontiramo, oistimo in shranimo rpalko za protitok, masao, slap itd., v kolikor imate bazen opremljen s katero od teh naprav. Vso cevno intalacijo bazena je treba izprazniti, vsi ventili, razen talnega odtoka, naj bodo odprti. Pri tem bodite

31

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

pozorni na monost odtekanja vode iz strojnice. V kolikor iz strojnice nimate izpeljanega odtoka vode, je potrebno prepreiti, da bi v strojnico tekla voda v primeru, ko se nivo vode v bazenu ez zimo preve dvigne. ez zimo je obiajno iz bazena potrebno dodatno spuati odveno vodo (de, sneg), tako da je nivo vode vedno vsaj 10 cm pod najnijo odprtino (povratna oba, protitok ).

10 Priprava bazena na sezono

as priprave bazena na novo sezono je v veliki meri odvisen od vremenskih razmer, pomembeno pa je tudi ali je bazen pokrit z bazenskim nadkritjem in ali je ogrevan. Naeloma se pri bazenih, pokritih z bazenskim nadkritjem priprava na sezono izvede mesec in pol prej, kot pri bazenih brez nadkritja. Seveda je tudi v tem primeru veliko odvisno od vremenskih razmer.

10.1 ienje
V kolikor je bil bazen med zimo pokrit s pokrivalom, je le-tega potrebno najprej odstraniti. Na pokrivalu se lahko med zimo nabere dosti umazanije, zato poskrbite za to, da bo pokrivalo, e preden ga shranite, suho in isto. Z vodo, ki je ostala v bazenu skozi zimo se najprej lotimo ienja dela bazenskih sten, ki so bile skozi zimo na suhem, saj se po navadi na te dele sten nabere najve umazanije, e posebej, e je bil bazen med zimo nepokrit. Oistimo tudi skimerje in maske vseh ostalih vgrajenih elementov. Pri ienju ne uporabljajte detergentov za pomivanje posode ali raznih drugih sredstev za ienje v gospodinjstvu, saj ta niso namenjena ienju bazenske folije in lahko negativno vplivajo na njeno strukturo in izgled. Obstaja irok spekter istil, ki so namenjena ienju bazenske folije in z njimi se brez teav odstrani tako organska kot anorganska umazanija. V kolikor ste v bazensko vodo pred zimo dodali sredstvo za prezimovanje, je dele bazena, ki so bili med zimo pod vodo relativno enostavno oistiti. Ponavadi je dovolj e brisanje z mokro krpo ali gobico za ienje bazena. Umazano vodo po ienju spustite iz bazena skozi talni odtok in pri tem pazite, da bo voda pri odtekanju imela prost pretok in da ne bo prilo do zalitja strojnice.

32

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

10.2 Priprava strojnice, polnjenje in zagon

Ko je bazen oien, se lotimo priprave strojnice. Strojnico najprej oistimo in preverimo elektrino instalacijo. Sledi namestitev rpalke in vse opreme, ki smo jo demontirali med pripravo bazena na prezimovanje. Ko konamo z delom, preverimo, e so vsi holandci na ventilih dovolj pritrjeni in vse ventile nastavimo v pravilne poloaje, kot so pri normalnem delovanju bazena. Pazimo, da sta ventila skimerjev in povratnih ob odprta. Ko imamo v strojnici zmontirane vse naprave, zanemo bazen polniti z vodo in ga napolnimo na normalen nivo (malo ez polovico skimerjev). Sledi zagon bazenske rpalke. Ventil nastavimo najprej na pranje peska in ga po 3 minutah pranja (oz. dokler voda ni ista) prestavimo na normalen poloaj filtracije. Preverimo delovanje vse ostala vgrajene opreme. Po zagonu bazena izmerimo parametre vode in dodamo potrebne koliine sredstev za nego vode.

33

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

11 Priloge-tehnine skice
11.1 Armaturni nart (zidak) popolnoma vgrajen bazen

34

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

11.2 Armaturni nart (stene in ploa) popolnoma vgrajen bazen

35

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

11.3 Primer tlorisa za bazen 8x4 m

36

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

11.4 Prerez bazenske stene

37

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

11.5 Detajl temelja za tranice nadkritja

38

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

11.6 Vgradnja reflektorja

39

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

11.7 Vgradnja elementov bazenske instalacije (skimer, povratna oba, talni odtok)

40

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

11.8 Shematski prikaz bazenskih instalacij

41

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Stotinka d.o.o. Kolodvorska ulica 25a, 2310 Slovenska Bistrica

tel.: 00386 2 80 50 430 | fax: 00386 2 80 50 436 info@stotinka.si | www.stotinka.si