Čebelarski Priročnik

PRIRONIK
http://www2.arnes.si/~zkolen/cebelePRIROcNIK.htm
PRIRONIK ZA EBELARSKE ZAETNIKE

Martin Mencej, Franc Kolenc Zveza ebelarskih drutev Slovenije Ljubljana 1989
BESEDA ZALONIKA Zveza ebelarskih drutev za Slovenijo izdaja ta prironik za ebelarske zaetnike in vse tiste, ki elijo dobiti osnovno znanje o ebelah in ebelarstvu; predvsem pa za uence-lane ebelarskih krokov. Izdajo prironika je narekovalo vse veje zanimanje mladine za ebelarstvo, ebele in njihove pridelke, saj tevilo ebelarskih krokov nenehno naraa. Prironik bo e posebno dobrodoel vsem zaetnikom in mentorjem v ebelarskih krokih, ki jim pri njihovem portvovalnem mentorskem delu sicer ne manjka strokovnega znanja in ljubezni do bodoih ebelarjev, so pa pogosto v zadregi glede pravilnega doziranja snovi in naina podajanja, kar zahteva doloeno pedagoko in psiholoko znanje. Ker pa prironik upoteva naela odbire obsega in naina podajanja snovi, bo s tega zornega kota e posebno dobrodoel mentorjem. Pri tem sta avtorja upotevala nae domae izkunje in pa dolgoletne ekoslovake izkunje, zajete v knjigi Karla Pinca Uimo se
1 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
velafit. Snov je razdeljena na dva dela: prvi nudi najosnovneje znanje zaetnikom v prvem letu spoznavanja ebel in ebelarjenja, zlasti tistim ebelarskim krokom, ki delajo na nije organiziranih olah; drugi pa je zahtevneji, saj je snov grajena na e pridobljenem znanju v prvem letu. tevilna ponazorila, slike, risbe in druga pomagala bodo v veliko pomo pri tolmaenju in dojemanju tekstov. Razumljivo je, da vsa navedena ponazorila ne bodo vedno na razpolago. Posluevali se bomo pa tistih, ki so pri nas dosegljiva, in teh je e kar precej. Posebej moramo poudariti, da v prironiku niso zajeta vsa znanja in dosedanja spoznanja o ebelah, ebelarstvu in ebelnih pridelkih, nudi pa solidne temelje za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje, ki ga nudi dananja domaa in tuja literatura. Del te navajamo v zaglavju tekstov. S tem prironikom zapolnjuje Zveza ebelarskih drutev Slovenije vrzel v nai ebelarski literaturi in se zahvaljuje obema avtorjema in recenzentoma. Zveza ebelarskih drutev za Slovenijo
SPREMNA BESEDA K TRETJI IZDAJI Z veseljem in ponosom izdajamo tretjo dopolnjeno izdajo Prironika za ebelarske zaetnike. Prvi dve izdaji sta bili razmeroma hitro razprodani, kar nam kae potrebo po tretji izdaji. V primerjavi z drugo izdajo v tej ni bistvenih popravkov in sprememb, saj nam dosedanja uporaba teh knjiic govori o njihovi dovolj visoki strokovnosti, saj so v sicer skromnem obsegu v poljubni in vsakomur razumljivi obliki prikazale najbolj bistvene prvine ebelarjenja. Vendar pa ne mislimo, da je tretja izdaja e popolna in z zadovoljstvom bomo sprejemali vse pripombe in dopolnila, ki jih bomo pri nadaljnjih izdajah radi upotevali. Ugotavljamo, da so se od prve izdaje knjiice do danes pogoji ebelarjenja e poslabali. Spremenili so se ali pa se e spreminjajo okolje, nain kmetovanja in bolezni ebel (varooza). Nae okolje se je v zadnjem obdobju zelo poslabalo. Po spremembah oziroma po onesnaenju okolja so znani zlasti Zasavje in Mislinjska dolina, kjer so zaradi veplovega dioksida in drugih dimnih plinov v zraku odmrla cela obmoja, ter Celje, kjer je po zadnjih laboratorijskih preiskavah v rastlinah toliko tekih kovin, da za nekajkrat presegajo najvejo dopustno koncentracijo in uivanje teh rastlin ni dovoljeno. Za ebelarstvo pa je e bolj alosten podatek, da v Sloveniji umira nad polovico iglastih gozdov. e se bo pojav nadaljeval, se utegne zgoditi, da bodo slovenski ebelarji brez najboljega in ponekod naj obilnejega pridelka, to je gozdnega medu. Moderni nain kmetovanja prinaa sicer veji donos, vendar pa uporaba kemijskih sredstev zmanjuje ebelarske pridelke. Vasih pa pride celo do pomora celih druin in ebelnjakov. Pri tem jim pomagajo tudi ljubiteljski vrtikarji in sadjarji, ki zaradi neznanja kropijo svoje rastline in drevesa ob nepravem asu in v nepravilnih dozah, zaradi esar umre tudi mnogo ebel. Najhuje pa je v zadnjem asu slovensko ebelarstvo prizadela varooza in z njo povezane druge bolezni. Prav zaradi nje so mnogi ebelnjaki prazni. Zaradi vsega tega in e marsiesa drugega, kar danes oteuje ebelarjenje, ebelarji ugotavljamo, da potrebujemo za ebelarjenje mnogo ve znanja kot neko, ko je imela vsaka druga kmeka hia svoj ulnjak. Samo z znanjem, natannim delom in doslednim upotevanjem doloenih spoznanj, e npr. neki ebelar zdravi ebele proti varoozi, sosed pa ne, so tri tedne po zdravljenju ebele izenaene oz. okuene v obeh ebelnjakih, se lahko uspeno upiramo boleznim in s ebelami dobro gospodarimo. Z veseljem ugotavljamo, da se tevilo ebelarjev kljub teavam ne zmanjuje. Vedno ve je med njimi zdravnikov, inenirjev, profesorjev in drugih s srednjo, vijo ali visoko izobrazbo, ki jih ne odlikuje visoko strokovno ebelarsko znanje, ampak iroko splono znanje in ljubezen do narave. Obenem pa ljubijo ebele, ki so z naravo izredno povezane. Z marljivim delom in vztrajnostjo smo Slovenci dosegli visoko raven ebelarskega znanja, in to kljub temu da e lep as nimamo nobene strokovne ebelarske olske institurije. Pomagamo si z literaturo, diapozitivi, filmi, kasetami, ki jih izdajajo ZDS, Kmeki glas, Medex in drugi. Med to strokovno literaturo pa sodi tudi priujoa knjiica. V njej bodo mladi ebelarji dobili osnovno znanje o biologiji ebel in o nainih ebelarjenja, vse to pa je osnova za kasneje ebelarjenje. Upamo, da bodo kasneje postali tudi nai aktivni lani. Drugim pa elimo, da bi s pomojo ebelarskega znanja spoznali del narave, katere lani smo vsi in s katero moramo vsi utiti in jo varovati zase in za nae zanamce ter uivati njene sadove. V tem smislu naj vam bo knjiica v veselje in poduk. Ljubljana, 15. maja 1989 PREDSEDNIK ZDS Marjan SKOK
VSEBINA Namen in pomen ebelarskega kroka............ 7 Kako si bomo najlaje zapomnili naa opravila......... 8 Zaetek in razvoj ebele................. 8 Cebelna druina..................... 9 Bivalie ebel nekdaj.................. 11 Dananje bivalie ebel................. 12 Kam bomo postavili panj................. 14 Razvoj ebele v panju.................. 15 Ogledali si bomo telo medonosne ebele............ 17 Notranji organi ebeljega telesa............... 18 Prezimovanje in ogrevanje ebel.............. 20 Kaj delajo ebele pozimi in kakna opravila imamo pri njih ... Medsebojna prilagojenost rastlin in ebel........... 22 Med in njegova uporaba................. 22
21
2 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
ebelja hrana...................... 24 Pelod ebelji kruh in meso................ 26 ebelja gria in zapeka so nevarna obolenja ebel........ 26 Sovraniki ebel..................... 27 ivljenje, nagon in prirojene lastnosti ebel.......... 30 Kako se ebele sporazumevajo............... 32 Kaj potrebujejo ebele za uspeen razvoj........... 33 Vosek stavbno gradivo ebel............... 34 Pripomoki in oprema pri ebelarjenju............ 36 V panju se je zaelo novo ivljenje............. 36 Zre j ali bomo samo mone druine.............. 37 Zakaj in kako drailno krmimo ebele............ 38 ebela je udo narave.................. 40 ebelja paa...................... 41 Kako lahko pomagamo izboljati eb,eljo pao......... 42 Zakon razvoja in ivljenja ebele.............. 43 Koliko ebeljih druin je lahko na doloenem obmoju...... 44 Kako prestavimo prepeljemo ebele............ 45 ebele rojijo...................... 47 Kako ukrepamo z najdenim rojem.............. 49 Kako strokovno pripravimo umetni roj............ 50 Prienja se glavna paa.................. 51 Toenje medu...................... 52 Priprava ebelnih druin za zimo.............. 54 Kako ugotavljamo mo druine; zimsko paenje ebel...... 56
SEPTEMBER Prvi sestanek Tema: Namen in pomen ebelarskega kroka Ponazorila: 1. diapozitivi, ki prikazujejo, kako ebele obletavajo cvetove, nabirajo medino in cvetni prah 2. film: ivljenje ebel Smo na prvem sestanku ebelarskega kroka. Za svojo interesno dejavnost ste si izbrali spoznanje ebel, njihovega ivljenja in ebelarjenja. Kdor pa hoe biti dober ebelar in uspeno ebela-riti, se mora dosti uiti. Na to sta opozarjala e pred ve kot dvesto leti naa znana ebelarska strokovnjaka in preroditelja Anton Jana in Peter Pavel Glavar. Kaj pa nam nudijo ebele? Moti se tisti, ki misli samo na sladki med in vosek. Danes uporabljamo njihove pridelke vsestransko: poleg medu in voska e cvetni prah, pravimo mu tudi obnoina ali pelod, ki je odlino zdravilo in poivilo, zadela vino ali zamao, imenovano tudi propolis, ki je e splono uveljavljeno in nepogreljivo zdravilno sredstvo, matini mleek in strup. Kako pridobiti in imbolj uinkovito uporabljati ebelje pridelke, se bomo uili na naih sestankih. Na prvem sestanku poglejmo e, kako in kje ebele nabirajo glavne snovi za svoje pridelke! (Prikaz diapozitivov in filmov.)
3 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Sprejem v ebelarski kroek Drugi sestanek Tema: Kako si bomo najlaje zapomnili naa opravila Ponazorila: trije zvezki Ne bomo si mogli zapomniti vsega, kar bomo sliali, videli in delali, zato si bomo na kratko zapisovali: 1. v delovodnik, 2. v be-lenico o cvetenju rastlin v nai okolici in 3. v belenico o vremenu. Najpomembneji bo delovodnik. Vodil ga bo uenec, ki ima itljivo pisavo. Delovodnik je videti kot koledar ebelarjevih opravil v teku leta. Primer: 15. sestanek, 15. decembra 1978: Nabava (izdelava) satnikov, ki morajo imeti za A-panje 41 X 26 cm, za LR-panje pa 45 X 23 cm. 16. sestanek, 21. decembra 1978: Odmera razdalj za luknje pri ien ju 17. sestanek, 28. decembra 1978: ienje Ti zapiski bodo podlaga za kroniko kroka, ki jo vodijo krokarji na drugi stopnji. Beleke o cvetenju rastlin v nai okolici bodo pomembna podlaga za primerjavo in orientacijo pri razmnoevanju medovitega rastlinja. Pomen belek o toplotnih razmerah dneva bomo videli pozneje, beleimo pa jih ob 8., 12. in 16. uri. Vsi zapiski morajo biti toni, ker le na ta nain bodo imeli pravo vrednost. Tretji sestanek Tema: Zaetek in razvoj ebele Ponazorila: globus Uili ste se e, da naa zemlja ni bila zmeraj takna, kot je danes, da je bila najprej v plinastem stanju in da se je ta gmota vse bolj zgoevala na svojem povrju. Razvoj pa je trajal najmanj tri milijarde let. Ostanki so vidni tudi danes (plini, ki bruhajo iz notranjosti zemlje, topla voda, lava itn.). Ko se je dovolj ohladila, so se pojavile v vodi prve enostavne rastline ki so v morskih globinah e danes vidne. Bile so brez cvetne in so se razmnoevale s trosi. Z nadaljnjim ohlajanjem povrine so se pojavile rastline tudi na suhi zemlji; pojavili so se prvi enostavni cveti z mnogo cvetnega prahu, ki ga je raznaal veter. Proti koncu tretje milijarde let zemeljskega razvoja se pa e pojavijo rastline z barvnimi cvetovi in svojevrstnimi vonjavami. V tem obdobju se pojavi tudi ebela, strokovno ji pravimo APIS. To je bilo nekako pred petdesetimi milijoni let. ebela je letala s cveta na cvet, nabirala mediino ali nektar, na povrino njenega telesa pa se je osipal cvetni prah. Brez njenega obletavanja cvetov se rastline ne bi razvijale in mnoile tako, kot so se. To prvo ebelo imenujemo praebelo; iz nje se je razvila ebela samotarka, ki ivi e danes razlinih velikosti in barv; ivi pa v rovkih v zemlji, v posekanem lesu, ali pa kar v praznih poljih lupinah, kjer si na udovit nain priskrbi zarod. Konno se je razvila navadna ebela, ki ji pravimo tudi medonosna ebela. Po obliki, barvi in dejavnosti razlikujemo danes ve pasem oziroma plemen: temno srednjeevropsko (zahodna ebela), kranjsko, italijansko, kavkako, ciprsko, afriko itn. Medonosna ebela se je pojavila nekako pred petnajstimi milijoni let. etrti sestanek Tema: ebelna druina Ponazorila: barvni diapozitivi in opazovalni panj
4 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
ebele ivijo nagonsko v ivljenjskih zdrubah, ki jim pravimo druina; v njej niso vse enake in ne opravljajo enakega dela. V druini so delavke, troti in matica. Matica je samica. Vse svoje ivljenje poklada v satne celice jajka, ki jih spua iz svojega zadka. V vsako celico po eno. Jajka polaga na dno celice. So podolgovata, bele barve in malce pripognje-na. Najve se jih razvije v ebele delavke, ki jim v zaetku pravimo mladice. Manji del neoplojenih jajk se razvije v trote, le nekaj oplojenih pa v mlade matice. Mlada ebela se ne razvije neposredno iz jajka. Najprej se iz njega razvije erka (larva), ki je podobna majhnemu rviku. Po petem ali estem dnevu ta spua iz ust neko snov, ki se na zraku strdi v dolge niti. S takimi nitmi si ovije vse telo. Pravimo, da se zabubi, zapredku pa buba; v njej se razvije mlada ebela. Jajka, erka in buba so razvojne stopnje ebeljega plodu. Matica je vitka in najdalja v ebelji druini. Pri nenehnem zaleganju jajec nima asa, da bi se hranila sama. Zato je stalno ob njej est do deset mladic, ki jo krmijo s posebno snovjo, pravimo ji matini mleek. Delavke so manje in slabe od matic. So najmanje v vsej druini, opravljajo pa vsa dela v panju (razen zaleganja jajec) in izven njega. Mlaje ebele se zadrujejo v panju, stareje pa letajo iz njega in jih zato imenujemo letalke. Troti so samci v druini. So zavaljeni in se po svoji velikosti razlikujejo od matic in delavk. Delavke jih konec poletja izrinejo iz panja pred ebelnjak, kjer poginejo. Spomladi pa zredijo nove. Poleti, ko je druina najtevilneja, je v njej od 40.000 do 60.000 delavk, 600 do 800 trotov, vendar pa samo ena matica. Letno potrebuje druina 40 do 60 kg medu in od 30 do 40 kg obnoine.
Matica OKTOBER
ebela delavka
Trot
Prvi sestanek Tema: Bivalie ebel nekdaj Ponazorilo: vzorci njihovega bivalia nekdaj (makete, risbe, diapozitivi) Pred davnimi asi so bile samo divje ebele, ki so ivele v naravnih bivaliih. Njihovo najpogosteje bivalie je bilo v drevesnih duplinah. ebele so si oistile dupline v starih drevesnih deblih, iznesle strohnelo snov, potem pa v oienem prostoru gradile satje. Drevesne votline so bile prostorne in ebelna druina se je lahko irila od zgoraj navzdol, kajti ebele gradijo satje vedno v tej smeri. Prvotni lovek je priel y stik s ebelami priblino tako, kot pridejo ivali, ki rade jedo ebelje pridelke. Potrgal je gnezdo in hlastno pojedel vse, kar je nael v duplini. To delajo e danes nekatera zaostala ljudstva v Afriki in drugod. Pri nas so e do nedavnega iskali ebele v duplih in jim jemali satje; to so delali na razline naine. Sasoma so pa odrezali del debla z duplino in ebelami vred ter klado prenesli v bliino svojega domovanja. Tako so iz nje lahko pobrali satje. Roje so lovili po drevju in jih vsajali v doma izdolbena bruna. Poasi je postajal lovek ebelji prijatelj in varuh. Zaelo se je preprosto ebelarjenje: najprej v izsekanih koritih, pozneje v podolgovatih trugah, ki so jih zbili iz desk, ali pa v koih, spletenih iz slame ali praprot ja, zunaj
5 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
V izdolbenih brunih je doma ebelaril
zamazanih z ilovico ali kravjakom. Takne panje lahko danes vidimo v muzejih in na ebelarskih razstavah. Truge in koe so zaeli zlagati v za to pripravljena bivalia ebelnjake, da bi panje in ebele obvarovali pred ujmami in mrazom. Danes imamo seveda razline vrste panjev. Drugi sestanek Tema: Dananje prebivalie ebel Ponazorila: vzorci sodobnega panja (A in nakladnega), risbe, diapozitivi ebelarji so e davno opustili ebelarjenje v kladah in koritih. Pri nas danes ebelarimo v glavnem v dveh vrstah panjev: Alberti-Znidarievem listovnem panju (A-panj) in v Langstrothovem (LR) nakladnem panju. Deli A panja: spodnji del se imenuje plodie, tam ivi matica z ostalimi ebelami. Tu se rode matice, mladice in troti. V plodie odlagajo ebele med in obnoino za tekoe lastne potrebe. Nad plodiem je drugi del, ki se imenuje medie. Med plodi-em in mediem je vmesna stena z reetko; skoznjo gredo lahko samo ebele delavke. Sem odlagajo med. Plodie in medie imata zadaj mreasto okence, ki se da odpirati in zapirati. Plodie ima na sprednji steni spodaj relo; skozenj letajo ebele, se pa lahko tudi zapira in odpira s ploevinastimi zapornicami. Pred relom je izletna deica ali brada; z njo lahko zavarujemo relo pred hudim vetrom. Tudi medie ima majhno odprtino. Za ta panj so doloene stalne mere, ki so plod dolgoletnih preizkuanj in dognanj. Deli nakladnega ali LR panja Nakladni panj se precej razlikuje od A-panja. Ni v ebelnjaku, ampak stoji zase na prostem. Njegovi deli so: 1. podnica, ki je dno panja in zaradi brade nekoliko dalja od naklad. Na podnici je pritrjen odvir z relom na katerega se postavi prva naklada, 2. naklade, ki jih je lahko ve. Prva in druga sluita za plodie, tretje in vse naslednje pa predstavljajo medie. Standartni nakladni ali LR panj ima tri naklade, e elimo pa po potrebi panj poveamo e za ve naklad, 3. nakladni okvir z mreo za pokrivanje pitalnika, 4. pokrov, ki je prekrit s ploevino. Po standartu med plodiem in mediem ni matine reetke, nekateri ebelarji pa jo dodatno vstavljajo. Tudi pri LR panju so predpisane mere za izdelavo. Ko nakladne panje postavljamo na prosto moramo pripraviti podstavke, ki itijo podnico pred zemeljsko vlago in zamakanjem ob deju.
6 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Nakladni panj
Stojie nakladnih panjev
Tretji sestanek Tema: Kam bomo postavili panj Ponazorila: makete panjev v ebelnjaku in na stojiih; risbe diapozitivi Razen v Sloveniji in e nekaterih deelah ebelarijo danes vsepovsod v panjih, ki jih opravljajo od zgoraj in ne od zadaj. To so tako imenovani nakladni panji, ki se uvajajo tudi e v Sloveniji Zaradi takega naina opravljanja jih ne more zlagati v skladanice Postavljajo jih kar na samem posami ali pa le po tri ali tiri skupaj. Taksne osamljene panje vidimo ob robovih gozdov, na posekah ali na vrtovih. Zrela panjev so obrnjena proti jugovzhodu, in e je le mogoe, so panji zavarovani proti severnim vetrovom; moraio pa biti nekoliko dvignjeni od tal. Prostostojei panji na stojiih imajo dobre in slabe strani Zahtevajo svojevrstno opravljanje, ni pa treba postavljati dragih ebelnjakov. Predno izberemo stojie, moramo dobro preuiti pane in ostale razmere, ki so v zvezi z ivljenjem ebel. Vedeti moramo da lete ebele vsaj 3 km na vse strani, da ne sme biti v neposredni bliini drugo stojie.
7 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Panje, ki jih opravljamo od zadaj, postavljamo v ebelnjak Imamo pa razline tipe ebelnjakov: od najbolj preprostih do zelo razkonih. Vsi morajo biti dvignjeni od tal in postavljeni tako da gledajo rela panjev proti jugovzhodu. Na ta nain so panji zavarovani proti severnim vetrovom, rela pa izpostavljena jutranjim in dnevnim sonnim arkom. Tudi ebelarjenje v panjih, ki so zloeni v ebelnjaku, ima svoje dobre in slabe strani. Ker pa veina pri nas ebelari v ebelnjakih, moramo dodobra spoznati oboje, predno zanemo ebelariti. O tem boste ve sliali v prihodnjem letu.
Sodobni srednje velik ebelnjak z A panji
etrti sestanek Tema: Razvoj ebele v panju Ponazorila: sat s ebeljo zalego, slika razvoja ebel, diapozitivi V ebelni druini so tri vrste ebel, kakor e vemo. Tudi vemo, da matica vzdruje ebelni rod, odloilne pa so v druini delavke. Ko se v februarju ozraje e toliko segreje, da ebele lahko zapustijo svoja bivalia, se v panju dogaja nekaj pomembnega: matica je izlegla prva jajeca. Stopica od celice do celice, okrog nje pa eta mladic. Iz jajk se razvijejo mali rviki erke jim pravimo. Te krmijo mladice dojilje. ez nekaj dni se erka zavije v omot bubo, v kateri mlada ebela dokona svoj razvoj. V asu najvejega razvoja polee matica dnevno 2500 in ve jajk, tako da je njihova tea veja od same matice. Ko mlada ebela v bubi dozori, se v celici vrti in grize poklopec celic delek za delkom. Prr tem napornem delu se zelo utrudi, zato so njeni prvi koraki negotovi. Najprej se usmeri k hrani. Mlade novorojene ebele pravimo jim mladice imajo svoje telo pokrito z gostimi svetlimi dlaicami. Komaj se nekoliko osuijo, e zanejo z delom, ki se postopoma menjava, ne da bi jim kdo zapovedal, kaj morajo delati. ebele imajo nenehno mnogo dela, tako v panjih kakor izven njih. Da bi bilo vse delo opravljeno, si ga medsebojno delijo. Delajo podnevi in ponoi; pri delu se menjavajo, ko ena poiva, druga dela. Ko se mlada ebela izlee, mora poistiti celico, odstraniti ostanke v celici in oistiti okolico, da bi matica lahko zlegla jajek. V naslednjih 46 dneh tlaijo z glavico pelod v celice; to njihovo opravilo pa poasi plahni. Z razvojem svojih goltnih lez (mlenih lez v glavi) zanejo esti dan izdelovati krmilni mleek in krmiti erke. Tem mladicam pravimo dojilje. Z dvanajstim dnem prenehajo krmiti, ker krmilne leze prenehajo delovati. Matica je odvisna od mladic. Ko se sprehaja po satju in pregleduje celice, e so iste, jo vedno spremlja est do osem mladic, ki jo krmijo z matinim mlekom.
Matica polega jaeca
8 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
NOVEMBER Prvi sestanek Tema: Ogledali si bomo telo medonosne ebele Ponazorila: risbe, diapozitivi Kmetovalec mora poznati zemljo, posebno e rastline, ki jih goji, in ivali, ki jih redi ter ie od njih koristi. Kako naj dela rokodelec brez poznavanja orodja in strojnik brez poznavanja strojev? e prav posebno velja to za ebelarja. Zanj ni dovolj, da pozna razne pripomoke in naprave umnega ebelarjenja, poznati mora tudi ebelo: kako je zgrajena, kako delujejo zunanji in notranji deli njenega telesa. ele potem bo doumel njene ivljenjske potrebe, razmere in posebnosti. Cim bolje bo njegovo poznavanje, tem laje in uspeneje bo ebelaril praktino. ebelje telo je z dvema globokima zarezama razdeljeno v tri dele: v glavo, oprsje in zadek. Zadek je sestavljen iz ve gibljivih hitinastih obrokov, ki se vrivajo drug v drugega, da je telo imbolj gibljivo. Vse telo pa je pokrito z dlaicami. Glava je ploata, skoraj trikotne oblike, gledano od spredaj. V oglu, ki je obrnjen navzdol, je ustna odprtina s eljustmi in je-
9 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
zikom, rilkom, v zgornjih oglih so velike mreaste oi. Na elu so v obliki enakostraninega trikotnika razvrena pikasta oesca. Pri trotu so oi najbolj razvite, tako da se na temenu stikajo. e pogledamo pod mikroskopom, vidimo, da so oi sestavljene iz tiso majhnih oesc, ki pa niso gibljiva. Vsako od njih meri na doloeno mesto. Zato vidi ebela pred seboj mozaino podobo. S sestavljenimi omi vidi v daljavo, zlasti barve cvetov razlinih rastlin. S tremi oki na elu razpoznava ebela belo, modre, rumeno, rno in vijoliasto barvo. Zato barvamo v teh barvah sprednje stene panja. Pod elom sta pritrjeni kolenasto upognjeni tipalnici anteni, katerih vsaka ima dva dela. Prvi del se dri glave, drugi del pa je sestavljen: pri ebelah iz 10, pri trotih iz 11 kratkih lenkov. Usta so sestavljena iz petih delov, ki jih uporablja po potrebi. Z enim obdeluje cvetni prah, z drugim srka nektar na cvetu, s tretjim lie. Oprsje z dvema paroma kril in tremi pari nog je sestavljeno iz treh obrokov. Na prvem prsnem obroku je prednji par nog. Drugi obroek nosi srednji par nog. Ob straneh ima ta srednji par kril. Na tretjem obroku je priraen tretji par nog. Ob straneh ima tretji obroek zadnji par kril. Vsi prsni obroki so med seboj trdno zraeni. Zadek je jajast in proti koncu zailjen. Sestavljen je dejansko iz devetih obrokov, vidnih pa je le est. Pri matici in ebeli so zadnji trije obroki zakrneli in deloma preoblikovani v elo, medtem ko so se pri trotu skoraj popolnoma ohranili. Z elom se brani pred sovranikom. Drugi sestanek Tema: Notranji organi ebeljega telesa Ponazorila: risba in diapozitivi Sliali smo e, da mladice krmijo ebeljo zalego. V ta namen morajo pripraviti ustrezno krmo, ta pa je krmilni mleek, ki ga pripravijo v svojem telesnem ustroju. Taken ustroj ima ebela v prednjem delu glave. Razvija se poasi, dosee med estim in dvanajstim dnevom starosti viek, nato pa polagoma usiha, dokler pri starejih ebelah (panih) popolnoma ne zakrne. Za mleek rabijo dosti peloda. Stareje mladice pripravijo v svojem telesu vosek, gradivo za izdelavo satja. Ko zane pri starejih mladicah usihati sposobnost za pripravljanje krmilnega mleka, se razvije sposobnost za izloanje voska, ki dosee svoj viek med dvanajstim in osemnajstim dnevom ivljenja. Na obeh straneh zadka imajo zareze, skozi katere prihajajo voene luskinice, ki so podobne drobnim koljkam. V zarezah tie kakor pisma v nabiralniku. Od tu jih izvleejo z zadnjimi nogami in prenesejo v eljusti, kjer jih zgnetejo in porabijo kot stavbno gradivo. Da pa lahko mladice izdelujejo vosek, morajo imeti dovolj hrane. ebela se brani z elom. ebelji pik pa mnoge odvraa od ebelarjenja. Za svojo obrambo ima elo, ki ga skriva v zadnjem zadkovem obroku. Kadar se pripravi, da pii, nekoliko postane in pomoli iz zadka tanko iglo. Ta je sestavljena iz treh delov: iz lebia in dveh bodal, od katerih je vsako opremljeno z desetimi nazaj zakrivljenimi kaveljci. Ko ebela zasadi bodalce, pritee ebelji strup v zabodeno mesto. Ko hoe odleteti, ne more zaradi kavelj cev ela ve izdreti. Oprosti se lahko samo e s silo, pri tem pa izruje iz sebe elo z vsemi pripadajoimi deli in odmre. Zelo je treba z nohti izdreti, strup v rani omehati, rano pa natreti s kakim hladeim sredstvom (amoniakom). ebele so bolj napadalne v bliini panja, pri vlanem junem vremenu, ali e smo prepoteni. Zavarujemo se s posebnim pokrivalom in rokavicami. Koljivi so piki v jezik, grlo in goltanec. V tem primeru moramo k zdravniku. Sasoma se pa telo na strup navadi in postanemo imuni. Proti oteklinam uporabljamo obkladke, namoene v kisu ali alkoholu, krompirjeve rezine, ebulni sok, mrzlo prst itn. Nad elom imajo ebele posebno napravo, ki izloa vonj. Po njem se spoznavajo med seboj. e prileti tuja ebela na deico pred panjskim relom, straarke takoj spoznajo, da ni iz njihovega panja, in jo zanejo napadati. Z vonjem uravnavajo polete: mlade, neoplojene matice pri orientacijskih in snubitvenih poletih; mladice pri oievalnih in v prvih spomladanskih poletih.
10 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Tretji sestanek Tema: Prezimovanje in ogrevanje ebel Ponazorila: asopisni papir, klobuevina, valovita lepenka, penasta guma ipd. e primerjamo prezimovanje drugih druinsko iveih uelk (mrljev, os in srenov) s prezimovanjem ebelje druine, vidimo velike razlike. Pri navedenih uelkah poginejo vsi lani druine e v pozni jeseni, samo nekaj samic (matic) ostane ivih. Te nosilke bodoih pokolenj se zarijejo pred zimo v zidno razpoko, v kako zemeljsko luknjo, kjer otrpnejo in akajo pomladi, da se svet ogreje. Spomladi oive, zaenjajo graditi novo gnezdo, nesejo jajeca, zbirajo hrano in gojijo zalego. Ko se pojavi mladi zarod, pomaga materi in tevilo lanov se naglo mnoi. Pri ebelah pa je zadeva isto drugana. Tu je matica v dolgih tisoletjih zgubila del materinskih lastnosti svojih pradavnih prednic. Ni ve sposobna nabirati hrane in skrbeti za zalego. Zato ne more sama prezimovati in ustanoviti spomladi novo druino. Zategadelj prezimi pri ebelah vsa druina. Ko postaja vreme vse bolj megleno in temperatura nenehno pada, se zanejo tudi ebele pripravljati na zimo. Vse bolj morajo ogrevati svoj panj. Poiejo si v njem najprimerneje mesto, kjer bodo prezimile v grui. Pri tem jim pa moramo tudi mi pomagati. Najprej moramo ugotoviti, e imajo dovolj hrane za zimo. e je ni dovolj, jo moramo mi dodati. Svojo zimsko gruo si uredijo tako, da je matica v srediu, saj je tam najtopleje, okoli nje so pa zbrane najmlaje ebele, ki e niso utrjene. Njihova kri je najtopleja, dlaice mehke in neoguljene, zato so ive peice. Obdaja in varuje jih plast starejih ebel. Zunanjo plast grue pa sestavljajo dosluene tovariice, ki poasi odmirajo. Seveda pa ebele ne morejo same proizvajati zadostne temperature, posebno e, e pritisne hud mraz. Zato moramo panje zapaziti. V ta namen se posluujemo asopisnega papirja, valovite lepenke in penaste gume. Dokler ne pritisne huji mraz, zadostuje plast asopisnega papirja. V januarju in februarju pa ogrevanje pojaamo s penasto gumo. Damo jim tako imenovani kouh.
11 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
DECEMBER Prvi sestanek Tema: Kaj delajo ebele pozimi in kakna opravila imamo pri njih Ponazorila: risba grue, zimska slika Veina ljudi misli, da ebele pozimi spijo. Mi pa se lahko prepriamo, da ni tako. e pritisnemo gumijasto cevko do rela panja in posluamo, sliimo bolj ali manj glasno umenje. e pa ni nobenega glasu, je znak, da v panju ni ivljenja. Na ta nain lahko zvemo, kakno je ivljenje ebelje druine pozimi. Osamljena ebela ne more vzdrevati potrebne toplote v zimskem asu, zato prezimujejo v grui. Le tako so sposobne ob zadostni preskrbi hrane obdrati toploto v panju in akati na topleje dni. Seveda pa je zimsko ivljenje ebel nekoliko drugano kot poleti. ivijo v grui, ki ima obliko elipsaste krogle. Na sredini grue je najtopleje, tam je matica, ki jo pokrivajo delavke. im bolj oddaljene so od sredia, tem hladneje je in na povrju bomo namerili (pri hudem mrazu) samo e 10C. Povrinske ebele se menjavajo, da se ogrejejo. im manji je prostor, tem topleje je. V tem asu pa potrebujejo ebele mir in sovraijo vznemirjanje. Zato ne bomo arili okoli panjev. Nekateri posluajo umenje v panju z gumijasto cevko in si zapisujejo. Na ta nain lahko zaznajo sumljive druine. Drugi sestanek Tema: Medsebojna prilagojenost rastlin in ebel Ponazorila: cvetovi razlinih ukocvetnih rastlin (naravni, risbe, diapozitivi, film) ebele letajo iz panja na rastlinsko cvetje in se vraajo. Na cvetovih iejo sladko mediino ali nektar, kakor pravimo. Hkrati se na njihovem povrju nabira cvetni prah. Sladko mediino predelajo v med, iz cvetnega prahu in nektarja oziroma njegove snovi pa pripravijo mleno krmo, s katero krmijo mladi zarod. Poglejmo na risbo: cvet s praniki, pestiem, na diapozitivu pa opraevanje! e ebele letajo od cveta do cveta, prenaajo pelodova zrnca pravimo, da ebele opraujejo rastlinsko cvetje. Brez opraitve pa ni ne plodu in ne semena, iz katerega zrastejo nove rastline. Pomen opraevanja je mnogostranski. Ko opraijo cvetje sadnega drevja in grmievja, se po opraitvi razvijejo jabolka, hruke, enje, maline itn. Brez ebel ne bi bilo teh sadov in ne rastlin. Od desetih plodov je le eden delo drugih uelk, vsi drugi so delo ebel. Ti sadei nam dajejo prepotrebne vitamine za nae zdravje. Prav tako ebele opraujejo poljine, npr. lan, iz katerega pridobivamo platno in sonnice, iz katerih dobivamo olje. Brez ebel bi rastline shirale in ne bi bilo njihovih proizvodov. Na ta nain nam ebele ne dajejo samo med, vosek, pelod in zadelavino, ki so velikega pomena v prehrani in zdravstvu, ampak tudi skrbijo, da imamo rastlinske sadee. e pa hoemo imeti v ebelarstvu uspeh, moramo o njem dosti znati in znanje dopolnjevati. Tretji sestanek Tema: med in njegova uporaba Ponazorila: vzorci medu razlinih barv, tekoi in kristaliziran; kruh, no, lika, med v satju pokrit in nepokrit Med izdelujejo ebele iz nektarja ali mediine, ki jo prinaajo v panj. Mediina je zelo vodena in bi se kmalu pokvarila, e bi je ebele ne predelale v svojih elodkih in e ne bi izparile iz nje odvene vode. Pane ebele porazdele nabrano mediino najvekrat med mladice, ki jo po predelavi prenaajo iz celice v celico. Seveda primeajo mediini doloene snovi, ki pretvarjajo navadni (trsni) sladkor v grozdnega in sadnega. ele nato dobi med svoj posebni okus in vonj. V celicah med e naprej dozoreva. Ko pa se dovolj zgosti, ga ebele pokrijejo s tankimi pokrovci iz voska. Posamezne vrste medu imajo razlino gostoto. Ce je poreklo medu s cvetja, je navadno redkeji in svetleje barve. Gozdni med je temneji in gosteji. Teh razlik pa ne povzroa razlina mnoina vode v medu, ampak veja ali manja koliina sadnega ali grozdnega sladkorja. Danes vemo, koliko napora je potrebno, da prinesejo ebele 1 kg nektarja in da iz njega napravijo zrel, gost med.
12 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Obiskati morajo okoli sedem in pol milijona cvetov. Nekateri cvetovi imajo malo mediine. e ima mediina nad 10 % sladkorja, ga jemljejo in odnaajo. Mediina v cvetovih nekaterih rastlin.
Medonosno drevo epla Jablana Akacija enja Uitni kostanj
Sladkorni del 13 20 30-40 45 68.8
Voda 87 80 70-60 55 31,2
Predober je, da bi el ves naenkrat v usta, zato pa e okoli ust e cveti hkrati ve rastlin, obletavajo ebele tiste rastline, ki imajo najslaji nektar. V asu sue se zadovoljijo z manjo koliino sladkorja. Med svetlih barv je bolj prebaven. esto e po okusu spoznamo, s katerih rastlin so ga nabrale. Sve med je teko; im stareji je, tem bolj je trd, ker kristalizira. Trd med ali strd lahko omehamo z ogrevanjem. Smemo ga ogrevati samo do temperature 45C. Z vejo temperaturo uniimo najbolj dragocene lastnosti. Pregret med ne kristalizira. Med hranimo v razlinih posodah, ki pa morajo biti iste in brez duha. Lahko so lesene, steklene, elezne, iz ploevine ali lonene. elezne morajo biti poloene (emajlirane), ploevinaste pa pocinjene. Pokositranih (pocinjenih) ne smemo uporabljati, ker se med v njih zastrupi. Hranimo ga na suhem in hladnem prostoru, posode pa morajo biti dobro zaprte; v nasprotnem primeru se lahko skisa, zlasti e stoji v vlani shrambi. Med je izdatna hrana in zdravilo. Od nekdaj je pomagal ohranjevati zdravje in vzdrljivost ljudi. Prvi lovek, ki je stopil na vrh Mount Everesta (Angle), je bil ebelar in je znal ceniti med. Nepogreljiv je med za otroke, oslabele in rekonvalescente. Vzemite vsako jutro na tee ajno liko medu, drugo pa pred spanjem, da boste sladko spali! Na alost pa smo v pogledu porabe medu med zadnjimi v Evropi, saj ne pride niti pol kilograma na leto na prebivalca. Nekdaj so prodajali in uivali med le v satju, saj ga e niso toili. Tudi danes je med v satju cenjen v Ameriki in nekaterih drugih prekomorskih dravah. Iz medu izdelujejo medico, medeno ganje, medeno potico, kekse in mnoga poivila. etrti sestanek Tema: ebelja hrana Ponazorila: vzorci medu, peloda, medenosladkornega in sladkornega testa ebele so vse svoje ivljenje odvisne od cvetov, na katerih iejo mediino-nektar. Rabijo ga za svoj ivljenjski obstoj in delo. im bolj je oddaljena paa, tem ve ga porabijo in tem manj ga prinaajo v panj. Poglejmo, kako ivi divja ebelna druina in kako je odvisna od okolja. Pogoj za obstanek take druine je popolnoma odvisen od zadostne vsakoletne pae, ki ji omogoa potrebno zimsko zalogo. V boju za zimsko zalogo je izpostavljena mnogim preizkunjam, ki imajo svoj izvor v okolici, v kateri ivi. Poleg lege gnezda, velikosti prostora, v katerem je gnezdo, varnosti kraja pred sovraniki je zelo pomembna pravilna izbira prostora. Vse to so podedovane lastnosti, katerih nosilka je matica. To narekuje, da pribliujemo ebele vrtovom, poljem in gozdovom, kjer lahko nabirajo potrebno hrano. Razen nektarja potrebujejo ebele cvetni prah-pelod in vodo. Oboje je neobhodno potrebno za ivljenje ebel. Vemo pa, da niti nektarja niti peloda niti vode ni vedno v izobilju v naravi (sue, de, ujme itn.). Zato jim moramo poskrbeti za nadomestilo. V ta namen uporabljamo razline pripravke. Najenostavneje nadomestilo je sladkor v prahu; bolja je medenosladkorna raztopina in medenosladkorno testo, ki ga pripravimo v razmerju: 30 delov medu in 70 delov sladkorja v prahu. Temu dodajamo e pelod ali nadomestila. Takne hlebke dajemo spomladi. Denemo jih na satnike in tako ebelam dodajamo krmo
13 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
in pa pospeujemo zaleganje matic. JANUAR Prvi sestanek Tema: Pelod, ebelji kruh in meso Ponazorilo: vzorci peloda razlinih barv, poveevalno steklo in mikroskop e opazujemo cvetje in na njem pane ebele, se lahko samo udimo njihovi neutrudnosti. Kaj opazimo? V oli ste se uili, da ima cvet ve delov: cvetni pecelj, asne liste, venne liste, pranike in pesti. Na pestiu razlikujemo od spodaj navzgor plodnico, vrat in brazdo. Plodnica skriva semenske zasnove. V vsaki semenski zasnovi je enska spolna celica jajece. Po oploditvi se iz jajeca razvije kalek, ki je bistveni del semena. Cvetni prah ali pelod nastaja v pranikih cvetic. Tu je na tisoe zrn cvetnega prahu. e opazujemo ebelo na cvetu, vidimo, kako se preriva med praniki in kako nastaja njeno telesce zapraeno od cvetnega prahu. Kaj kmalu pa se dvigne v zrak in hitro giblje z noicami. Z njimi si isti dlakavo povrino, nato se v kokih na zadnjih noicah pojavijo grudice obnoine. Sasoma se nabere toliko obnoinskih grudic, da se komaj premika. Kako to napravi? Pelodova zrnca poee s sprednjimi nogami, jih prenese na srednji par potem jih pa dene v koarice na kolenih zadnjih nog; zato pravimo pelodu tudi obnoina. Ko ima ebela koka napolnjena, leti z dragocenim zakladom domov. V panju poie celico blizu zalege, vtakne vanjo zadnji noici, s sprednjima pa osmuka iz kokov prineseni cvetni prah. Ob celici pa e aka mlaja ebela, ki obnoino zrahlja in jo ovlai z medom, da jo zavaruje pred kvarjenjem. Nato tlai z glavico pelod v celico. Ker pa prihajajo ebele z razlinih cvetov, ima pelod v celicah razline barve (belo, rumeno, rdeo, oranno itn.), saj je prinesen z razlinih rastlin. Mnogo pelodovih zrnc je tudi v medu, kar mu daje e posebno vrednost. Iz peloda pripravljajo zdravila. Je pa zelo hidroskopien, saj hitro vsrkava vlago in hitro plesni; plesniv je pa neuporaben. Zato pelodna zrnca suimo v temnem vetrovnem prostoru, ga zavijamo v papir in ga hranimo na suhem.
Iz cveta na cvet in koek je poln obnoine, potem pa hitro z njim v panj Drugi sestanek Tema: ebelja gria in zapeka so nevarna obolenja ebel Ponazorila: mikroskop, poveevalno steklo ebele napadajo razline bolezni. Ene so nalezljive, druge pa ne. V glavnem razlikujemo bolezni zalege in bolezni ebel. Ena od obolelosti ebel je gria, ki ni nalezljiva. Dobijo jo zaradi neustrezne prehrane, npr. zaradi skisanega medu ali pa gozdnega medu, ki smo jim ga pustili ez zimo. ebele se v tem primeru trebijo na pod, na satnike in v celice satov, na brado in sprednjo panjsko konnico. e tako ebelo le malo pritisnemo na zadek, brizgne iz njega blato z neprijetnim vonjem. V taknem primeru razkuimo (izperemo) satje s 4/o raztopino formalina, potem pa vse lepo osuimo. ele nato lahko satje vstavimo
Formalinovo raztopino kupimo v drogeriji. Prepreevanje in zdravljenje bolezni: Ob pojavu bolezni moramo ugotoviti vzroke, ki so povzroili, da je bolezen izbruhnila. Zatem jih moramo najprej odstraniti. e je griavost posledica neustrezne zimske zaloge hrane, jo moramo odstraniti in jo nadomestiti z drugo, ustrezno. ebelam moramo zagotoviti mir. Gnezdo moramo dobro ogreti. Vse odmrle ebele zagemo, satje, satnike, panje in orodje pa dobro razkuimo. Za prepreevanje bolezni so pomembni zaitni ukrepi: - ebelam moramo pravoasno dopolniti zimsko zalogo hrane s sladkorno raztopino, - zazimimo le zdrave mone druine z mladimi maticami,- pozimi ebel ne vznemirjamo, le zunaj opazujemo izlete in aktivnost ebeljih druin. ebele imajo lahko tudi zapeko ali majsko bolezen; to je pravzaprav zaep revesja mladih ebel, ki skrbijo za zalego. Bolezen se najvekrat pojavi v mesecu maju. Vzrok za nastanek bolezni je pomanjkanje tekoine v asu najburnejega razvoja ebelje druine. Mlade ebele rabijo za proizvodnjo mleka velike koliine vode, beljakovin, ogljikovih hidratov in masti. e je dotok potrebnih snovi v panj uravnoveen, se bolezen ne pojavlja. e pa se iz kakrnegakoli razloga to ravnovesje porui, se pojavljajo znamenja bolezni. Tako na primer, e se zaradi pomanjkanja iz-letnih ebel ali zaradi slabega vremena zmanja dotok vode v panj. Bolezen se navadno naglo razvije, znailno pa je, da obolevajo samo mlade ebele. Na stotine mladih ebel zapua panje, kaejo znamenja nemira, ne morejo poleteti, zbirajo se na bradah panjev in v krih odmirajo. Bolezen prepreujemo tako, da poskrbimo, da je spomladi v panju dovolj tekoine. To doseemo tako, da zatremo vse kronine kune in zajeda vse bolezni ebel, uredimo higienske napajalnike za ebele, v primeru slabega vremena pa dodajamo ebelam redko sladkorno
14 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
raztopino. Ob pojavu bolezni dodamo vsaki ebelji druini dva litra redke sladkorne raztopine, ki ji dodamo 1 gram kuhinjske soli na 1 liter raztopine. Tako prepreimo nadaljne irjenje bolezni v ebelji druini. Za obolele ebele pa ni zdravila. Tretji sestanek Tema: Sovraniki ebel Ponazorila: fotografije in risbe kodljivcev Tudi ebele imajo svoje sovranike in pred njimi jih mora ebelar braniti. Med njimi moramo na prvem mestu navesti neizkuenega in
nepripravljenega ebelarja. Kdor hoe ebelariti, mora dobro poznati ebelje ivljenje. Ogromno kodo napravijo nepoueni ljudje, ki kropijo rastlinsko cvetje s kodljivimi kropivi, na katerih nabirajo ebele nektar in cvetni prah. Med najveje kodljivce pa tejemo voskovega mola. Ta se preivlja z voskom. Samice zaleejo v satje jajeca in satje prevleejo s pajevino, da zavarujejo rvike, ki se izleejo iz jajec. Ti uniijo cela satovja, predno se zabubijo. Proti njim je najmoneje sredstvo veplanje (seveda ne v panju). Mravlje vseh vrst in oblik opravljajo v naih gozdovih zelo hvaleno sanitarno slubo, ebelam in ebelarjem so pa velika nadloga, ker skoraj ni tako popolnega panja, da ne bi nale poti do ebel. V tem primeru morajo ebelne druine zaposliti veliko tevilo delavk za odganjanje nasilneev. S tem odvzemajo monost njihove koristne zaposlitve pri donosu mediine in ostalih pridelkov. Ko si mravlje utrejo pot do panja, silijo pri relu ali pa od zadaj pri vratcih. Pri tem pa ne vznemirjajo le ebel, ampak kradejo sladki pridelek, napadajo ebeljo zalego in se nazadnje tudi vselijo v panj. e je druina mona, jih odenejo e straarke; potem si utrejo pot v panje slabiev in narejencev. e nismo dovolj pozorni, si napravijo zadaj za mreastim oknom ali pa med panji kar ela gnezda. Zato najprej poiemo arie, se pravi mravljie z njihovo zalego, saj s samim ometanjem mravelj ne pridemo nikamor. Za prepreevanje dostopa mravljam v panj e od nekdaj uporabljamo razlina sredstva, ki pa so se najvekrat pokazala za neuinkovita. Kakor poroajo ebelarji praktiki, se je poskus z naftalinom e najbolj obnesel. Popolnoma zgreeno bi bilo seveda, e bi ga dajali v panje ali na brado panjev, saj bi se v tem primeru ebele lahko zaduile v hlapih naftalina, med bi se pa pokvaril. e kupimo naftalin v polivinilastih vrekah, te najprej vekrat prebodemo, da so podobne situ, nato jih pa poloimo okoli ebelnjaka ali panja na stojiu. V novejem asu je naftalin v trgovinah v posebnih luknjiastih valovitih pripravah za obeanje. Polivinilasto pokrivalo odstranimo in nato valjasto pripravo obesimo ali poloimo na ustrezno mesto. Mravljie v ebelnjaku ali v bliini ebelnjaka je treba pokonati; najlae na ta nain, da ga polijemo s petrolejem ali z 20 /o kreolinom. Osa napada ebele na vhodu panja in jemlje ebelam zalogo medu, prav tako silijo v notranjost panja in jih vznemirjajo. e veji kodljivec je sren. Ose in srene uniujemo na ta nain, da jih lovimo v steklenice.
Metulj voena vea z zalego v satju v razvojnih oblikah
15 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Voena vea je uniila sat
Vanje nalijemo nekoliko rnega piva ali vina. Tam se napijejo in izhoda ve ne najdejo. Steklenico obesimo pred panj. Veliko kodo delajo mii. Predvsem v zimskih mesecih silijo v panj. Tam si napravijo iz razkosanih delkov papirja ali podobnega materiala udobno gnezdee. ebelam porejo vso zalogo cvetnega prahu in s svojo navzonostjo vznemirjajo zimsko ebeljo gruo, ki se ne more braniti. Prav tedaj pa ebele potrebujejo popoln mir. Da onemogoimo miim dostop v panj, zoujemo rela. e bolj kodljive kot mii so rovke. Te prav tako kot mii pozimi zlezejo v panj, sklestijo satje in uniijo ebelno druino. Nevarne so e zategadelj, ker ima samica obilen zarod, ki pa mu je najbolja mati. Kakor hitro se priblia gnezdu samec, ga brezobzirno naene, ker ve, da bi ji neusmiljeno porl nene mladie. Ko ti nekoliko odrastejo, so materi neprestano za petami. Drijo se drug drugemu za rep in tako procesija v gosjem redu potuje po gozdu. Prav tako delajo veliko kodo sinice. Priletavajo na deico pri relu in s kljunkom trkajo na panj; s tem ruijo mir v njem. Vsako ebelo, ki se prikae iz panja, pozobljejo. Zato napnemo ico, da sinica ne more do rela. Nekoliko stran od panjev postavimo krmilno hiico, v kateri krmimo ptice. Nevarni sovraniki so srakoperji, ki lahko napravijo veliko kodo. olne se obeajo na panje, trkajo z dletastimi kljuni na konnice in s svojim lepljivim jezikom love ebele, ki se prikaejo iz njih. Poznamo e kodljivce kot so medved, sren, ebelji volk, smrtoglavec, ebelja u itd.
FEBRUAR Prvi sestanek Tema: ivljenje, nagon in prirojene lastnosti ebel Ponazorila: risbe in diapozitivi Velikokrat sliimo in beremo, da se ebela v svojem nainu ivljenja vede tako, kot da ima razum, podoben loveku. Dajemo jih za zgled glede delavnosti, organiziranosti, skrbnosti, reda in istoe, bojevitosti, ljubezni v svoji druini itn. ebela nima razuma. Dela najve po nagonu. Vse mojstrovine njenega dela so nagonske prirojene. Brez vsake mere izredno natanno izdela velikost celic v satu. Ima pa ebela spomin, ki ga oblikuje v povezavi dveh ali ve predmetov ali barv. Na ta nain si zapomni kraj bivalia in smer nabiranja hrane. Ko po 10 dneh ebela mladica prvi izleti iz panja, se prine navajati na prepoznavanje doloenih predmetov, ki si jih mora zapomniti. Navadi se tako, da prepozna nekaj predmetov ali barv v bliini svojega panja, sosednjega panja oziroma panjev, e jih je ve skupaj. Iz tega razloga ebelar pobarva panje z razlinimi barvami. ebela e ni spremenila svojega naina ivljenja in v tem je razlika med ebelo in lovekom. lovek menja nain ivljenja, ivljenski standard, pridobiva vedno nove proizvode, itd. ebele pa e od nekdaj delajo na isti nain: uporabljajo iste surovine, sesajo mediino, mano, pobirajo cvetni prah in brez vednosti opraujejo cvetove. Vedno dajejo loveku iste pridelke: med, vosek, cvetni prah, strup, in to v istem letnem asu. Zimo preivi ebelja druina v zmanjanem tevilu. Ko se prine pomlad, se hitro razmnoi in panji so hitro polni ebel. Izhod iz utesnjenosti v panju je e tisoletja rojenje po nagonu, ki ga lovek pozna. Po nagonu gradi ebelja druina satje, goji in neguje zalego, se brani pred vsiljivci, skrbi za red in istoo. Tako dela vse v prid svoje druine: Od nekdaj skrbijo mladice za prehrano zalege, ogrevanje, ienje celic v satu po poleganju in pripravo za ponovno zaleganje. Nobena se tega ni uila kot nae mamice, vse delajo v temnem panju nagonsko. Kroni tok ivljenja in dela ebele je vedno enak, le lovek se je prilagodil njenim nagonskim in prirojenim lastnostim, ji izdelal panj dom, v katerem lahko nadzoruje njeno delo in odvzema pridelke ter jih uporablja sebi v prid, kot uporablja celotno naravno bogastvo zemeljske oble.
16 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Med vzorci razlinih pravilnih likov je esterokotna celica najidealneja in najracionalneja oblika za satje
e zdruimo nagonske in prirojene lastnosti ebele, so le-te naslednje: 1. razmnoevanje; 2. skrb za zalego; 3. skrb za prehrano matice, trotov in mladic; 4. skrb za istoo in red; 5. gradnja vedno enakega satja celic za ebele delavke, trote in matico; 6. uvanje in obramba svojega doma; 7. ivljenje v zdrubi druini; 8. nabiranje hrane za zalego in druino; 9. nabiranje hrane medu za ve kot pol leta vnaprej; 10. manjanje in veanje tevila lanov druine po razlinih letnih asih; 11. odstranjevanje trotov iz druine pred zimo. Drugi sestanek Tema: Kako se ebele sporazumevajo Ponazorilo: risba plesa na satju Kljub temu, da ebele ne znajo govoriti, se med seboj prav lepo sporazumevajo. Kako? e ebela najde v naravi sladek sok, leti takoj domov, odloi nabrani sok in zane kriliti ter begati po satju.
Sporazumevanje ebel: 1. sonce, 2. nektar je oddaljen ez sto metrov proti soncu, 3. oddaljenost na nasprotni strani Ostale ebele jo opazujejo. Vsaka okusi z jezikom prineseni sok in vedno ve jih je, ki zanejo plesati z njo. Bega po nevidni kronici, postane, kjer je zaela, in e spet nadaljuje po isti poti. Za njo potem hitijo k relu in nato na kraj, kjer je nala sladki sok. Tiste ebele, ki so zasledile sok v bliini panja, pri plesu kroijo, one z oddaljenega mesta krmia pa osmiijo korakajo v obliki osmice po satovju: polkrog na levo, naravnost nazaj, polkrog na desno, naravnost nazaj itn. Oba plesa pomenita ebeljo govorico za obveanje o blinjem ali oddaljenem viru hrane. S plesom pokaejo tudi smer kraja, pri emer se posluujejo lege sonca. Tudi nabiralke cvetnega prahu pleejo v panju. Je pa med njihovimi plesi in plesi nabiralk mediine nekaj razlike. Tretji sestanek Tema: Kaj potrebujejo ebele za uspeen razvoj Ponazorila: risbe, diapozitivi, vzorci napajalnika
17 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Za svoj razvoj potrebujejo ebele: ustrezno toploto v panju, zalogo peloda in medu, vodo in prostor. Na koncu zime je potrebna predvsem ustrezna toplota, saj v tem asu matica e zane zalegati. Zato skrbimo, da bodo panji primerno odeti. V notranjosti panja morajo ebele dvigniti temperaturo na 35 C. Nujno je tudi potrebna voda, ki jo morajo dobiti v bliini panja. Zaradi oddaljenosti in spremenljivega vremena bi v tem asu ebele med izletavanjem otrpnile. Zato jim postavimo na ugodnem mestu napajala, da sonce vodo, ki jo ebele nosijo v panj, ogreje. Napajal pa je ve vrst. Oglejmo si nekatere! Brez zadostne koliine medu in peloda, ki ga matice potrebujejo za krmilni mleek vedno ve, se zalega ne bo irila. e pa hoemo imeti mono druino do glavne pae, moramo e sedaj poskrbeti, da se zalega iri. Tudi pri irjenju plodia moramo druini pomagati. Ko opazimo, da ebele pokrivajo okence v plodiu (kar pomeni, da nimajo ve prostora na satju), odvzamemo skrajni nezaleeni in z medom napolnjeni sat, na njegovo mesto pa denemo sve prazen sat. ez nekaj asa dodamo v predzadnji sat satnico, da mladice lahko gradijo
Priporoljiv napajalnik
sat z voskom, ki ga potijo iz voskovnih lez. Tako postopamo, e hoemo imeti mono druino pri prvem razcvetu rastlin. e imamo v tem asu slabo druino, jo zdruimo z mono. Nikakor pa ne slabo s slabo! Kako zdruujemo, se bomo pa e uili. etrti sestanek Tema: Vosek stavbno gradivo ebel Ponazorila: vzorci voska razlinih barv; risbe in diapozitivi Na sestanku smo e govorili o notranjih organih ebeljega telesa in smo med drugim povedali, kako mladice pripravljajo v svojem telesu vosek. e pogledamo svee zgrajeno satje, vidimo, da je svee rumeno. Vse to so zgradile stareje mladice. Pri gradnji celic se kaejo ne samo kot mojstrice v gradnji, ampak tudi kot pravi arhitekti, zakaj celice imajo racionalno najbolj izkorien prostor. Vse to pa stane veliko truda. Za 1 kg voska morajo izpotiti ebele popreno milijon voskovnih ploic skozi svoje ree. Bili so asi, ko so gojili ebele predvsem zaradi satja. Ko e ni bilo ne petroleja in ne elektrike, so svetili s sveami, ki so jih vlivali iz voska. Tudi danes vlivajo svee iz voska. Ga pa ne uporabljajo samo za svee, ampak tudi za industrijske namene. Kar za 35 razlinih industrijskih potreb ga rabijo. Da olajamo ebelam gradnjo satja, izdelujemo danes satnice z osnovami celic na obeh straneh. ebele pa napravijo celice razlinih velikosti. 1. Majhne esterokotne celice so namenjene za zaleganje delavk. Vanje poklada matica oplojena jajka, iz katerih se razvijejo mladice. 2. Doloeno tevilo esterokotnih celic je pripravljeno za trote. Vanje pokladajo matice neoplojena jajeca, iz katerih se razvijejo troti. 3. Nekaj celic hrukaste oblike pa zgradijo navadno na robovih satov. Te so najprej normalne velikosti, potem pa jih ebele podaljajo pravimo jim matiniki. V njih se razvijejo mlade matice. Deviko svee rumeno satje v panju sasoma porjavi in porni. To povzroa predvsem stareja zalega s svojimi odpadki, izloki in srajkami, v katere so bile zapredene v celicah. K potemnitvi satja pripomorejo tudi ebele, saj prevleejo robove celic z zadelavino (propolisom). Temno satje izloimo iz panja in ga skuhamo. To storimo sami ali pa ga damo v predelavo.
18 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Sat s potegnjenimi matiniki Na mnoino satja v panju vplivamo z dodajanjem satnic. Kdaj in kako dajemo satnice v panj, bomo pa e sliali.
MAREC Prvi sestanek Tema: Pripomoki in oprema pri ebelarjenju Ponazorila: vzorci pripomokov in slike Za uspeno ebelarjenje potrebujemo ustrezen pribor. Za zaetek: 1 do 3 panje s ebelami, ebelarski klobuk, priprava za dimlje-nje ebel (teh je ve vrst), osueno bukovo gobo, koke ote, akljevino, ebelarske klee, grebljico, par ebelarskih rokavic in veplo. Pozneje pa: osipalnik, pitalnike, stojalce za satje, ve asopisov, penasto gumo za ogrevanje panjev, omaro za satje, ilo, kladivce in ve kotaev za ienje satnic. Drugi sestanek Tema: V panju se je zaelo novo ivljenje Ponazorila: ebelarski klobuk, omelce, grebljica Cim bolj se bliamo pomladi, tem bolj smo radovedni, kako so ebele prezimile. Na prvi topleji dan se pokaejo na bradi panja in zanejo se prvi spomladanski izleti pravimo jim istilni izleti. Pri tem moramo biti navzoi, da bomo lahko toneje ocenili stanje druine v panju. e prej pa bomo odstranili sneg izpred panjev, ali ga vsaj potresli s senenim zdrobom ali agovino. Lahko ga tudi prekrijemo s papirjem, da ebele ne sedajo na mrzli sneg ali zamrznjeno zemljo, kjer zaradi mraza otrpnejo. e opazimo, da izletavajo, se vraajo in lazijo po konnici panja, da se na bradi dotikajo s tipalkami in rilki, kot da bi se nekaj pomenkovale, je to znak, da v panju ni matice. Zaznamujemo si panj in ob prvi prilonosti jim damo matico. Najbolje je seveda, da jim damo matico s prailkom. Kmalu si postanejo prijateljice. e ebele ne letijo, ampak samo lazijo po bradi panja in vleejo za seboj zadek, je e sum, da so obolele za nosemo. V tem primeru odberemo nekaj ebel in jih poljemo na pregled veterinarski postaji. e pa ebele ne vzleti jo, imajo spuena krila in z njimi mirujejo, potem je to znak, da z njimi nekaj ni v redu. ebele so priave. Lahko pa tudi opazimo, da kaejo vso potrebno ivahnost pred relom, pa ne vzlete. e si jih poblie ogledamo, zapazimo, da imajo okrnela krila ali okvarjene nekatere druge dele telesa. Te so v asu svojega razvoja pretrpele v celicah hlad in so brez vrednosti za ebelarja, saj tudi kmalu odmrjejo. Iz vsega tega sledi, da je treba resno vzeti opazovanje ebel v prvih izletnih dneh. Tretji sestanek Tema: Zre j ali bomo samo mone druine Ponazorila: slike monih, srednjih in slabih druin Katere druine pa so mone? To so druine, ki spomladi pokrivajo osem in ve satov, kaejo mono voljo do ivljenja in dela. Zakaj je treba zrejati mone druine? Ugotovili so: 1. te druine dajejo dosti pridelkov in opraijo mnogo cvetja: 2. uspeno se borijo proti boleznim in kodljivcem. Pogosto si z lastnimi silami pomagajo zaduiti nekatere bolezni; 3. imajo vejo ivljenjsko sposobnost in zaradi tega ne potrebujejo tolikne ebelarjeve nege; 4. laje prezimijo in laje vzdrujejo v panju potrebno toploto. Zalego pokrivajo na gosto; 5. laje se ubranijo sovranikov v panju in izven njega, predvsem v zgodnji pomladi in jeseni, ko ni straark pred relom in je nevarnost ropanja. Mo ebelne druine lahko ugotovimo takoj, ko smo v plodiu odvzeli okence. e je na eni strani dobro zasedenega sata v AZ. panju priblino 2500 ebel, na obeh straneh pa 5000, potem je na 67 satih priblino 30.000 do 35.000 ebel, kar lahko smatramo v jeseni za dobro druino.
19 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
etrti sestanek Tema: Zakaj in kako drailno krmimo ebele Ponazorila: primerna krmila za drailno krmljenje in pripravki Drailno krmimo ebele zato, da bi pospeili razvoj ebelne druine, je tevilno pomnoili in pripravili do glavne pae. Velja naelo, da nobena ebelna druina ni tako mona, da ne bi mogla biti e moneja pred prietkom pae, za katero jo pripravljamo. Drailno krmimo druine zgodaj spomladi in tudi poleti, e v naravi zmanjka pae. Drailno krmljenje zgodaj spomladi pa uporabljamo le takrat, e tega ne nudi narava. e imamo ob lepem in ugodnem vremenu v okolici, oddaljeni od ebelnjaka oziroma ebel do 3 km, zgodnjo cvetoo spomladansko floro (teloh, troben-tice, zvonke, spomladansko reso, repico, sadno drevje in e kaj), je ta bolja od vsakega drailnega krmljenja. e pa so vremenske razmere (deevje, sneg itn.) neugodne, nam tudi zgodnje pomladansko cvetje ni ne pomaga in si tudi takrat pomagamo z drailnim krmljenjem. Za drailno krmljenje uporabljamo z vodo razreden med, medenosladkorno testo in v skrajnem primeru sladkorno raztopino v razmerju 1 :1. e v naravi ni cvetnega prahu, kar se pri nas le redko pripeti, krmimo ebele tako, da razredeni sladkorni ali medeni raztopini dodamo cvetni prah, ki smo ga prejnje leto odvzeli ebelam ter ga pravilno hranili do pomladi. Med letom lahko nekajkrat uporabimo za drailno krmljenje tudi suh kristalni sladkor, ki ga lahno navlaimo, da ostane v svoji prvotni obliki. Prvo takno obdobje za krmljenje s suhim in rahlo navlaenim sladkorjem nastopi tedaj, ko odcvete sadno drevje in nekatero zgodaj cvetoe grmievje, drugo cvetje, ki pomeni pano sezono (travnika paa, akacija) pa se e ni razcvetelo. Na zgodaj cvetoih rastlinah so nabrale skromne zaloge mediine, oplodile sadne cvetove in potem v kratki brezpani dobi pojedle vse, kar so nabrale. Ker pa v tem asu ni dotoka mediine, matica zmanjuje zaleganje jajec in tako se lahko zgodi, da ebelna druina oslabi pred bliajoo se glavno pao. Tako nima zadosti panih ebel nabiralk, ki so stare nad 21 dni. Zato bomo v brezpanem obdobju mediino nadomestili z rahlo navlaenim suhim sladkorjem. ebele ga poasi z dotokom lezne tekoine topijo in obdrijo delovni nagon. Kar dobijo iz sladkorja, pa lahko sproti porabijo za hrano. Tako imajo obutek, da se paa nadaljuje. Matica zato z nezmanjano prizadevnostjo zalega naprej in ebelna druina postane dovolj ivalna za glavno pao. Pri drailnem krmljenju igrajo veliko vlogo vremenske razmere. e je kolikor toliko lepo vreme in ebele lahko izletavajo po vodo, ki jo veliko porabijo za spomladansko zrejo erk - zalege, je drailno krmljenje s suhim sladkorjem ali pogaami odlino. e pa so vremenske razmere neugodne in ebele nabiralke ne morejo donaati prepotrebne koliine vode, pa drailno krmimo s sladkorno raztopino z enakim delom vode in sladkorja. S tem dobi ebelja druina e vodo in ebelam nabiralkam ni treba izletavati. Z rahlo navlaenim suhim sladkorjem in medeno vodo krmimo slednjo. Skozi vsa taka nepana obdobja moramo nadaljevati z drailnim krmljenjem, da obdrimo ebeljo druino tevilno mono in vedno pripravljeno izkoristiti naslednjo priakovano pao, za katero pa mora vedeti vsak ebelar. e drailno krmimo s sladkorno raztopino, moramo le-to dolivati od 1/4 do 1/2 litra dnevno. S takim dolivanjem ima ebelar ve dela, medtem ko lahko navlaeni sladkor doda naenkrat za ve dni.
Sodobna posoda za drailno krmljenje je kozarec za vlaganje pokrit s polivinilom v katerega napravimo nekaj luknjic in obrnjenega postavimo nad gruo
APRIL Prvi sestanek
20 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Tema: ebela je udo narave Ponazorila: grafikon, papir za raunanje tevila primerov Zakaj so ebele tako koristne nai skupnosti in tolikokrat opevane? Zimo preivi druina, ki teje od osem do dvajset tiso ebel. Ko se nekako v februarju pojavi zalega, ebelja druina hitro naraa in e v juniju dosee okoli petdeset do estdeset tiso lanov. Matica polee na viku svojega razvoja do 2500 jajec dnevno, kar znaa trikratno njeno teo. Takne plodnosti ne pozna ivalski svet. ebela delavka poleti iz panja v svoji ivljenjski dobi okoli stotridesetkrat ali estnajstkrat dnevno. V enem dnevu nabere kakih 900 miligramov mediine ali mane. Donos medu na posamezno ebelo mono variira in je odvisen od izdatnosti pae in od njene oddaljenosti od panja. Za kg akacijevega medu morajo ebele obiskati tiri milijone cvetov in napraviti kakih 120.000 poletov. e pomislimo, da porabi srednje mona druina samo za svoj razvoj letno 40-60 kg medu, 40 kg cvetnega prahu in okoli 80 litrov vode, vidimo, kako velike napore mora obvladati mala ebela. Preraunano je, da ena ebela oprai na enem poletu 250 cvetov. e poleti dnevno estnajstkrat (16 x 250 = 4000 pomnoili smo dnevne polete ebel s tevilom opra-itev), vidimo, da je ebela v stanju opraiti (oploditi) 4000 cvetov. e raunamo, da se je iz desetih cvetov jablane razvil in dozorel kg jabolk, spoznamo, da je ena ebela v enem dnevu oplodila 400 kg jabolk. e raunamo, da stane kg jabolk 15.000 din, je opravila ena ebela v enem dnevu za poljedelca koristno delo v vrednosti 6.000.000 din. e pritejemo, da ebele oplojujejo celo vrsto drugih ukocvetnih rastlin (razne detelje, zelenjavo, roe), je njen prispevek k donosnosti kmetijstva neprimerno veji, kot ga ima ebelar od ebeljih pridelkov. Popreni donos medu na panj je v Sloveniji okoli 11 do 12 kg. Tako znaa donos medu enega panja, e ga raunamo po Medexovi odkupni ceni 20.000 din za kg, skupno 220.000 do 240.000 din. Vidimo, da ima naa skupnost mnogo vejo korist od ebel kot pa ebelar. Veina ebelarjev pri nas ebelari na med in le deloma na vosek. To je dodatni pridelek in ebelar ga po veini porabi za izdelavo novih satnic. S pridelovanjem matinega mleka, cvetnega prahu, propolisa in strupa se bavijo le veji ebelarski obrati, vtem ko se ljubitelji
ebel v glavnem ne bavijo s pridelovanjem navedenih pridelkov. Po poprenem raunu je ebela nenadomestljiva pri napredku ebelarstva in kmetijstva. e ne bi bilo ebel, bi izumrlo ogromno tevilo rastlin, ki so odvisne od opraevanja po uelkah in e posebej po ebelah. Drugi sestanek Tema: ebelja paa Ponazorila: primerki rastlin, ki vabijo ebele, naravni in posueni cvetovi, diapozitivi ebela je najvaneja zvrst uelk, ki potrebuje veliko rastlin. Najde jih v gozdu, na polju, na travnikih, v sadovnjakih, skratka povsod, kjer rastejo in dajejo mediino, cvetni prah ter mano. Rastline in ebele sestavljajo nedeljivo celoto in so med seboj odvisne. V nobenem primeru ni mogoe loiti enih in drugih, ne da bi bila ogroena njihovo ivljenje in obstoj. Rastline, ki dajejo ebelam hrano, pri nabiranju cvetnega prahu in mediine opraijo, da je moen razvoj plodu ali semena. Tako pomagajo ebele, ki preivijo zimo v vejem ali manjem tevilu in se spomladi hitro razmnoijo, vzdrevati veje kroenje rastlin. Med rastline, ki vabijo ebele, spadajo: a) zelia; b) grmovnice grmovje; c) gozdna, sadna in druga drevesa. Poznamo celo vrsto rastlin, med njimi tudi zdravilne. Zapomnimo si nekatere od njih. Te so: melisa, mrtva kopriva, regrat, kamilice, vretenasta kadulja, trpotec, esparzeta, baldrijan, rdea detelja inkarnatka, majaron, bela medena detelja, meta, travnika kozja brada. Nekatere od njih so plevel, druge kulture. Najdemo jih v gozdovih, na posekah, v vrtovih in sadovnjakih, v parkih, na poljih, travnikih, panikih, v alejah ob cestah in poteh, ob potokih in rekah, ob elezniki progi, na otiih, igriih, pokopaliih, ob ivih mejah itd. Vsako podroje ima svoje rastlinske posebnosti. Nekatere od navedenih rastlin ne dajejo vedno enakih koristi, kar je odvisno od razlinih podnebnih razmer. To velja tako za rastline kot za ebele. Odlino ebeljo pao dajejo zdravilne rastline. Gotovo jih poznate veliko, saj jih nabirate in suite za potrebe zdravilne industrije. Nateli smo le nekatere od znanih, so pa seveda razline v razlinih podnebnih razmerah. Tretji sestanek Tema: Kako lahko pomagamo izboljati ebeljo pao Ponazorila: pravilno pripravljeni potaknjenci rastlin in semena drugih rastlin, ki vabijo ebele Gotovo boste nali na olskem vrtu, v njeni okolici, ob progi, na nasipih in neizkorienem zemljiu primeren prostor, kjer je mogoe posaditi drevesa ali grmovnice, ki vabijo ebele. S tem boste polepali svoj kraj in koristili ebelam. Imamo ole, katerih uenci so posadili vrbe, drevorede ob poteh, nasad ribeza v domaem vrtu ali na njivi, lipe sredi vasi, okrog igria, kopalia in drugod. To je lep spomin, ki ostane za nami in se ga spominjamo e kasneje, ko odrastemo. V naravi je vedno manj ebelje pae. Ljudje sekajo stara drevesa in trebijo gozdove ter izsekavajo drevesa, ki so jih ocenili kot gozdni plevel, eprav so ebelam koristna. Ta so med drugimi vrba, iva, leska, akacija in e cela vrsta drugih. Uporabljajo neprimerna kropiva proti plevelu in kodljivemu mresu; rtve pa so vsako leto ebele in druge koristne uelke, ki se borijo za obstanek in opravljajo svojo dolnost opraevanja rastlin. Vsem takim izgubam bi se lahko izognili, e bi slono sodelovali
21 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
ebelarji, kmetje, kmetijska industrija in gozdarji. Da obvarujemo rastline, ki koristijo ebelam, in ebele, moramo pritegniti mladino in ne samo ebelarje. Varovati moramo drevesa, da jih ne bomo brez potrebe lomili in podirali; ne smemo unievati narave in trgati cvetove po travnikih, gozdovih in povsod, kjer rastejo. Narava je najlepa, e jo pustimo takno, kot je, e je ob njenem cvetenju ne skrunimo. Lahko varujemo vse, kar je raslo stoletja in desetletja, kar krasi nao lepo domovino in ustvarja ugodne razmere za ienje zraka, obnovo kisika, pravilno vlago in padavine. Mladi ebelarji in mladina naj opozarja kmete, stare in gozdarje na samovoljno unievanje narave, saj tako prepreujemo odgovorne ljudi, kako kodljivo je nenartno unievanje rastlinstva, ki je dar narave in slui lovekovi blaginji. Poznamo stare lipe, ki so jih sadili nai predniki ob cerkvah, sejmiih in v centrih vasi ob posameznih sveanostih. Ohranile so se do danes in so stare ve kot 500 let. Nekatere od njih so zaitene kot spomeniki (Urh pri Ljubljani, Limbarska gora, Zasavska gora itd.). Zamislite si, esa vsega se spominjajo ta drevesa! Na njihovih deblih so vrezani znaki turke vladavine, prestreljena so od krogel in spominjajo na padle borce in talce, ki so jih osvajalci pred ustrelitvijo vezali obnje itd. etrti sestanek Tema: Zakon razvoja in ivljenja ebele Ponazorila: tabelarni pregled razvoja ebele od jajeca do njene smrti, diapozitivi o biologiji ebele Vsako ivo bitje ima svojo razvojno pot, ki pelje od zarodka do vstopa v ivljenje in nato od rojstva do smrti. Pri ebeli (ebeli delavki) vekrat govorimo o 60-dnevnem zakonu, kar pomeni, da od dneva, ko je matica poloila jajece v celico, pa do njene smrti v letnem asu obiajno mine 60 dni. Izjema so le v jeseni izleene ebele, ki so kot liinke krmljene tako, da so sposobne preiveti zimo. Ko se izleejo, ne opravljajo enakega dela kot njene vrstnice, ki se polegajo med letom. Tako ne krmijo liink, ali samo minimalno, ne gradijo satja, ne donaajo vode in cvetnega prahu, ampak jih vse to delo aka ele spomladi, ko nekako v februarju matica polee prvo jajece. 60-dnevno ivljenje ebele delavke razdelimo v tri obdobja. Prvo obsega 21 dni in zajema razvoj od polaganja jajeca v ebeljo celico do izleganja mladice, mlade ebele delavke; drugo obdobje zajema as, ki ga mora opravljati mlada ebela v panju, ko mora istiti celice, krmiti s krmilnim sokom ali mlekom erke v celicah, ko mora graditi satje, opravljati straarsko delo in ko se konno pripravlja, da po ogledu izleti na pao, ki traja 21 dni; tretje obdobje pa obsega delo ebele delavke zunaj panja. Doba zunanjega dela ebel traja nekako od 18 do 21 dni, odvisno od vremenskih okoliin, panih razmer itn. Poznamo e zakon 40-dnevnega drailnega krmljenja, to je as od zarodka (poloitve jajeca v celico) do prietka dela zunaj panja, ko postane ebela nabiralka in donaalka mediine, mane, cvetnega prahu, vode in propolisa. ebelar mora vedeti za as prietka me-denja in glavne pae. Ce vemo, da je glavna paa na cvetoi akaciji okoli 1. junija in elimo imeti zadostno tevilo panih delovnih ebel v tem asu, moramo prieti drailno krmiti najmanj 40 dni prej. Oplojena jajeca, ki so poloena v celice 40 dni pred nastopajoo pao, ebelarju in kmetijstvu najve koristijo. MAJ Prvi sestanek Tema: Koliko ebeljih druin je lahko na doloenem obmoju Ponazorila: zemljevid-specialka, risba s povrinskimi izmerami ali izdelan pani kataster na karti ebela in narava se med seboj dopolnjujeta in vedno drita doloeno ravnovesje. Ravnovesje med tevilom ebeljih druin in naravo sedaj povsem obvlada lovek. Divja ebela se v naravi v votlih drevesih, zemeljskih votlinah ve ne pojavlja in podnebne ter druge razmere so se v tisoletjih toliko spremenile, da bi se danes le teko obdrale. ebelar in gospodarstvo pa morata vedeti, koliko ebelnih druin je nujno potrebnih na doloenem obmoju ali v katastrski obini in na doloeni hektarski povrini, da opraujejo v zadovoljivi meri ukocvetne rastline in da so za ebelarja e vsaj delno koristne pri donosu ebeljih pridelkov. Vedeti moramo, koliko ebeljih druin se lahko preivi na hektarski povrini Na ta vpraanja mora biti ebelar pripravljen in jih mora poznati. Ugotovljeno je, da na 10 ha naravne nekulturne vegetacije lahko ivi ena ebelja druina, ki nudi ebelarju do 10 kg medu. To seveda ne velja za plantane nasade ali posevke kulturnih rastlin, npr. plantano posejano repico, sadovnjak, isti gozd smrek, jelk, pravega kostanja itd. Po teh izkunjah lahko ugotovimo, koliko ebeljih druin moramo imeti enakomerno porazdeljenih na izmerjeni povrini kake krajevne skupnosti, obine in republike. To ugotovimo tako, da tevilo hektarske povrine delimo z 10 (deset) in dobimo potrebno tevilo ebeljih druin. ebelar mora poznati pane razmere in celotno rastlinstvo v doloenem kraju, kjer ebelari, vedeti mora, kako izdatno medi v njegovi okolici rastoa vegetacija, kakno mnoino mediine, cvetnega prahu ali mane lahko izloi tamkajnje rastlinstvo, e so v kraju, kjer namerava postaviti ebelnjak, e ebele drugih ebelarjev in koliko jih je; ele takrat lahko izrauna, koliko ebeljih druin se mu izplaa gojiti v nekem kraju brez prevoza na posebna pasia planta, gozda, akacije, epka itd. V naih krajih raunamo, da je lahko eno ebelarstvo s 40 A-panji na 5 km2. Po panem katastru je treba ugotoviti potrebno tevilo ebel v doloenem kraju in po taki ugotovitvi postaviti ebele na pasia. Ugotovljeno je, da naa podroja niso pravilno naseljena s ebelami. V okolici mesta ali vejih naselij je ebel preve, v oddaljenih in teko dostopnih krajih ebel sploh ni ali pa jih je izredno malo. ebelarji, ki so organizirani v drutvu ebelarjev, morajo med seboj urediti pravilno razmestitev ebel. Prav tako je dolnost ebelarske organizacije, da ob vejem gozdnem medenju, ki prenese veje tevilo panjev na hektar povrine, pravilno razmesti ebele prevaevalcev, ki jih prepeljejo iz oddaljenih krajev, da izkoristijo trenutno obilno pao, ki traja le nekaj dni ali tednov.
22 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Veliko vlogo opravljajo opazovalne postaje, ki ugotavljajo dnevni donos mediine ali mane in tako obveajo ebelarje o pojavu pae, da hitro organizirajo prevoz svojih ebel na taka pasia. Drugi sestanek Tema: Kako prestavimo prepeljemo ebelno druino Ponazorilo: premeanje ebel'na razline razdalje, slike posebnih prevoznih sredstev ebele imajo odlien spomin za svoj ivljenjski prostor in si zato zapomnijo pot do doma. Taken spomin imajo: pes, konj, govedo, lastovke in e cela vrsta drugih. Golob pismonoa se vrne iz oddaljenih krajev. ebela si dobro zapomni smer leta in stojie panja (ebelnjaka), njegovo okolico in predmete okoli njega, zapomni si prostor, kjer je nala mediino, mano ali cvetni prah, in se ponovno vraa po ta dar narave. Vse, kar si ebele zapomnijo, je statino in vsaka sprememba poloaja moti. Zato ni lahko brez kode za ebele prestaviti panj na manje razdalje. e prestavimo panj s ebelami zaradi ienja, barvanja ali drugih vzrokov, ga moramo postaviti vedno nazaj na isto mesto. e ga postavimo le nekaj metrov vstran, je to e velika izguba panih ebel, starih nad 20 dni. e imamo namen prestaviti panj za meter ali 1/2 m, storimo to tako, da ga prestavljamo postopoma le po nekaj centimetrov dnevno. e elimo prestaviti ebelji panj za krajo razdaljo, izvedemo to ponoi ali pozno zveer. Pred relo naloimo slamo, seno ali debeleji pesek, skozi katerega se morajo preriti naslednji dan in se tako na novo orientirati. Pa tudi tak nain ni povsem zanesljiv. Stareje ebele nabiralke se bodo e vraale na staro mesto, e le-to ni oddaljeno ve kot 3 km zrane poti. Prestavitev ebel v razdalji do 3 km od prejnjega mesta se obnese brez izgub le tedaj, e jih najprej za 14 dni prestavimo na razdaljo ve kot 6 km. Po preteku 14 dni jih ponovno prestavimo na zaeleno mesto v bliino prvotnega stojia. Na veje razdalje od treh km lahko prestavljamo ebele ob vsakem letnem asu, vendar vedno v nonem asu ali pozno zveer. ebele prevaamo obiajno tako, da zapremo rela in odpremo v panju zranike ali zrana vratca na vratih A-panja, e jih ima; ali pa snamemo vratca in ebele dobivajo zrak skozi ino mreo okenc, ki drijo sate. Ko tako pripravljene ebele pripeljemo v doloen kraj in jih postavimo na doloeno mesto, poakamo kako uro, da se pomirijo, in nato brez hrupa odpremo rela. ebelarji, ki imajo ebele vedno na stalnem prevoznem sredstvu, prirejenem tako, da so v enakem poloaju tudi na drugem pasiu in da se panji med vonjo ali pred njo v niemer ne premikajo, lahko vozijo ebele ponoi z odprtimi reli. Saj ponoi ebele mirujejo, ko je vozilo v teku. Vozilo, s katerim prevaamo ebele, mora imeti dobre vzmeti, da se pri monih tresljajih satje ne trga (lomi). Na pod tovornjaka poloimo obiajno pred nalaganjem ebel kakih 15 cm na debelo tlaene slame, sena, papirja, ali kak drug za udarce umirjajoi material.
Prevoz ebel na pao nekdaj, danes pa prevaamo z motornimi vozili: avtomobilska prikolica, kamion, kombi ali celo avtobus Tretji sestanek Tema: ebele rojijo Ponazorila: maketa ali slika panja, slika roja in diapozitivi Roj je nova ebelna druina, v kateri so zastopani trije lani: matica, trotje in ebele. ebelja druina roji po nagonu ob letnem asu, ki je najprimerneji za novo druino roj. Z njim si ustvari nov dom, zgradi novo satje in do zime pripravi vse potrebno za prezimovanje. Rojimo razpoloenje se v ebelji druini razvija postopoma po tem, kako se iri obseg zalege. Rojilni nagon nastopi v panju navadno takrat, ko mlade ebele (dojilje) ne najdejo celic z mladimi erkami, ki bi jim oddale krmilni sok. Ker krmilnega soka nimajo kam odloiti, ga uporabijo zase kot hrano. V njihovih telescih se kopii edalje ve mleka in drugih rezervnih snovi. ebelam zano nabrekati jajniki, ki so bili do sedaj nerazviti. Pojavi se rojilni nagon. Vasih so si ebelarji eleli veliko rojev. Veselili so se jih, saj so z njimi veali tevilo ebelnih druin. Danes je rojenje nezaeleno, saj si lahko razmnoimo ebelne druine brez rojenja in delitve moi v ebelji druini oziroma panju.
23 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Izdaten roj ebel Z rojenjem se ebelja druina deli na roj in izrojenca. Druina, ki je rojila, v tistem letu nabere manj medu in drugih ebeljih pridelkov. Njen razvoj je zavrt in v slabih letih se le obdri pri ivljenju in se do zime pripravi za prezimovanje. S tem ima ebelar pri ebelah izgubo in zato je v dananjih vejih panjih rojenje nezaeleno. To e posebno velja za pozne roje. Vsak ebelar mora poznati vzrok za rojenje ebel. Rojenje mora prepreevati, e hoe pripraviti ebelno druino do tega, da mu nabere imve koristnih pridelkov.
Ogrebanje roja Kako prepreujemo rojenje in kako posegamo v naravni razvoj in nagon druine? To napravimo takole: 1. stareje, slabo rodne matice nartno zamenjamo z mladimi, ki smo jih vzredili strokovno. e jo pravoasno ne zamenja ebelar sam, jo zamenja ebelja druina s preleganjem ali rojenjem; 2. e ugotovimo, da kakna ebelna druina pogosto roji, pravimo, da je rojiva in da ima prirojeno lastnost velike rojivosti. Tako matico v ebelji druini zamenjamo s strokovno vzrejeno nerojivo mlado matico; 3. skrbimo za polno zaploslitev ebelje druine, da v pani spomladanski dobi ne lenarijo in ne mislijo na rojenje. Polna zaposlitev druine prepreuje rojenje; 4. ko se ebelja druina tevilno tako razmnoi, da ji primanjkuje prostora, ji tega razirimo in druini odvzamemo del ebel brez matice in jih dodamo tevilno slabim druinam; 5. pred prietkom rojilnega nagona ebeljo druino zaposlujemo z gradnjo novega satja, ji vstavljamo satnice ali vlagamo gradilni satnik;
24 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
6. pravoasno moramo iztoiti med in media. Ce nimajo prostora za odlaganje prinesene mediine in predelave v med, silijo na rojenje in lenarijo v panju; 7. skrbimo za ravnovesje pokrite in odkrite zalege v druini. im se pojavi v plodiu ve pokrite kot odkrite zalege, takoj odvzamemo pokrito zalego in jo dodamo slabi druini ali pa jo damo pri A-panju v medie, da se tam izlee. Na izpraznjeno mesto v plodiu damo lep prazen sat za ponovno zaleganje. JUNIJ Prvi sestanek Tema: Kako ukrepamo z najdenim rojem? Ponazorila: slika roja, ogrebalnika ter pripomokov za ogrebanje Govorili smo e, da se ebele razmnoujejo z rojenjem. Roj predstavlja novo ebelno druino. Vasih se zgodi, da prileti v obdobju rojenja roj ebel iz sosednjih ebelnjakov ali pa tak roj najdemo dale od svojega ebelnjaka. e lahko ugotovimo, igav je roj, lastnika takoj obvestimo, da ga ogrebe in spravi v pripravljeni prazni panj. Tako ga rei pred gotovim propadom. Teje je, e ne poznamo lastnika; takrat je treba roju pomagati. Nepoteni ljudje vasih ne elijo obvestiti lastnika in se roja polastijo. Kar naenkrat postanejo ebelarji. Ne zanimajo se, e so ebele v roju zdrave in e s polastitvijo ne bodo pomagali pri razirjanju ebeljih bolezni v svojem okoliu. Pravilo je, da ga ogrebemo in postavimo panj na osamljeno mesto. Ko zane matica zalegati in se druina razvijati, damo ebele zdravstveno pregledati pristojnemu veterinarskemu zavodu. Ko ugotovimo, da so zdrave, jih lahko damo v ebelnjak k drugim ebelam. Takna pazljivost je potrebna zato, ker se pojavlja vedno ve ebeljih bolezni, ki se hitro irijo po svetu. Mi pa smo poklicani, da zatiramo vsak pojav bolezni pri ljudeh in ivalih. ebelarji in veterinarski strokovnjaki so ugotovili, da se bolne ebele pogosto odloijo za rojenje. Taki roji letijo dale od svojega doma. e se v panju pojavi bolezen (gniloba ebelje zalege, poapnenje zalege, mona priavost, varrooza itn.), se ebele odloijo, da izrojijo. ebele, ki letijo dale od svojega doma, so pogosti razirjevalci ebeljih bolezni. S takim rojenjem si zagotovijo obstoj svojega rodu. e rojev po osamitvi zdravstveno ne pregledamo, smo odgovorni za kodo, ki nastane v ebelarstvu, in e vejo kodo, ki nastane na kmetijskih kulturah zaradi bolezenskega izumiranja ebeljih druin. Zatiranje kunih bolezni ebel je pri nas urejeno z zakonom o zatiranju kunih bolezni. Zdravljenje takih bolezni je po zakonu obvezno. Kaznovan je tisti, ki pojava ebeljih kunih bolezni ne prijavi ali ga prikriva. Roji, ki izrojijo zaradi bolezni, so malotevilni, majhni in ebele v njih so izredno bojevite. Resnica je, da najdemo tudi zdrave roje, takne, ki jih ebelar ni pravoasno odkril v bliini svojega ebelnjaka, kjer so ga akale prvi ali e drugi dan na primernem prostoru. e jih ni odkril, si same poiejo ustrezen prostor, sedejo na ugodno mesto zunaj okolia prejnjega domovanja. Najvaneja navodila za najdeni roj so: 1. roju pomagamo tako, da ga zaitimo pred propadom; 2. lastnika, e vemo zanj, obvestimo o kraju nahajalia; 3. e ne vemo za lastnika, obvestimo o njem najblijega ebelarja; 4. e domnevamo, da je roj bolan, ga uniimo ali pa ogrebemo in izoliramo od drugih ebel (dokler veterinarski strokovnjak ne ugotovi, da je zdrav); 5. roj vedno vsadimo v ist in razkuen panj; 6. ko vsadimo roj v ist panj poakamo toliko asa, da se pojavi pokrita zalega, takrat jo damo na pregled strokovnjaku, e po izgledu sumimo, da je druina okuena; 7. ko smo roj spravili v panj, ga krmimo, e je potrebno; 8. e kasneje ugotovimo lastnika, mu ebele proti odkodnini za delo in satnice vrnemo Drugi sestanek Tema: Kako strokovno pripravimo umetni roj Ponazorilo: ebelarjev nart za poveanje ebelnih druin, slike ali ponazorilo tirisatarjev ali vesatarjev za pripravo umetne druine Zaetnik ali ebelar, ki eli poveati svoj ebelarski obrat in pomnoiti tevilo ebelnih druin, pa tega ne eli z naravnimi roji, si lahko pomaga z umetnimi roji ali narejenci. Tako si izbere druino, ki ima najbolje lastnosti (je mirna, nenapadalna, ima vedno najveji donos medu, je po tevilu najmoneja) in jo uporabi za poveanje tevila ebelnih druin. Z naravnim rojem se namre zmanja pridelek medu, saj ta lahko odleti in je izgubljen. Zamenjava za rojenje je strokovno razmnoevanje obstojeih druin. Nartno lahko poveamo tevilo druin na ve nainov. Najenostavneji nain je, da mono ebelno druino po glavni pai razdelimo na dva samostojna dela. V A-panju lahko napravimo tako, da pokrijemo matino reetko in prekinemo prehod iz plodia v medie, da odvzamemo iz plodia polovico satov, jih vloimo v medie, sate iz media pa prestavimo v plodie. Paziti moramo, da so v obeh delih razdeljenega panja jajeca in mlada zalega. Nato v mediu odpremo relo in pazimo na tisti del razdeljene druine, ki nima matice; to si bo vzgojil sam in ez 15 dni bo e izleena. Ko se bo oplodila in priela zalegati, bomo imeli dve samostojni druini. Eno od njih prestavimo v drug panj, jo za 14 dni prestavimo na najmanj 6 km oddaljeno stojie, da ebele pozabijo prejnji dom, in jo nato vrnemo v ebelnjak na poljubno mesto. Sestavljenca pripravimo tako, da v dopoldanskem asu zdruimo na koici od 4 do 7 zaleenih satov s ebelami vred, ki smo jih odvzeli monim druinam, seveda brez matice. Po potrebi jim dodamo e kak prazen sat ali satnico. Vse skupaj damo v prazen panj. Stareje ebele se bodo do veera vrnile v svoje domove. Narejencu dodamo spraeno matico, ki smo jo vzgojili ali kupili pri vzrejevalcu matic v matinici, zaprti s sladkornim testom. ebele matico kmalu osvobodijo in tako imamo novo
25 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
druino sestavljenca. Poznamo ve nainov nartnega veanja tevila ebeljih druin z rojevimi matiniki in doma vzrejenimi maticami. To delamo v posebnih manjih panjih, ki jim pravimo prailki. Tretji sestanek Tema: Prienja se glavna paa Ponazorila: ogled matine reetke, media in prehoda; lahko tudi s slikami e smo vzimili mone ebelje druine z mladimi in rodnimi maticami ter zadostno zalogo hrane, e smo spomladi z drailnim krmljenjem ali krmljenjem na zalego druine pripravili za glavno pao, potem bodo ebele v juniju na viku svoje moi in sposobne izrabiti vsako pao, ki se bo pojavila ali jim jo bomo nudili s prevozom na doloeno pasie. ebele zasedajo celotno plodie in medie. ebelarjeva naloga je, da jim iri prostor, da jim nudi v gradnjo satnice, vlaga gradilni satnik, izravnava mo druin in skrbi za prepreevanje rojilnega nagona. Temperatura se zviuje. Narava je v cvetju, cela vrsta rastlin po naravnem zaporedju odpira cvetove, nekatere prej druge kasneje. Noi se toplijo in slana preneha ohlajati noi, medovniki prinejo oddajati mediino in vabijo ebele na opraitev oploditev. e ugotovimo, da ebele zasedajo in podsedajo satje v plodiu, da je to nabito polno, poveamo ebelam prostor. Pri A-panju odpremo pokrovka na matini reetki, oistimo medie in nastavimo vanj oieno staro satje. ebele kaj hitro zasedejo medie in ogrejejo sate. Pri nakladnem panju razirimo prostor ebelji druini tako, da ji odstranimo pokrov in pitalnik, nastavimo na plodie drugo ali tretjo naklado s sati in tako poveamo prostor. Ko se satje ez dan ali dva ogreje, prine ebelar s strokovnimi posegi v plodie ebelne druine. Pri A-panju prestavimo iz plodia v medie sate s povsem pokrito zalego in ostali prostor popolnimo s sati, ki so bili e prej v mediu. Ostale sate media pa dodamo plodiu, ko uredimo gnezdo tako, da postavimo sat z matico in zalego v sredino plodia in ob njem na obeh straneh razmestimo sate z odkrito zalego, kolikor jih seveda imamo. Nato ostala mesta popolnimo z lepimi mladimi sati, ki so bili e dan ali dva v mediu. Vloimo lahko e eno ali dve novi satnici v gradnjo. Satnico obiajno dodamo kot predzadnji sat v plodiu. Obiajno ne prestavimo iz plodia v medie naenkrat ve kot tiri sate pokrite zalege. Podobno napravimo v nakladnem panju. Tu lahko delamo s celimi nakladami ali pa sat z matico in nekaj sati odkrite zalege vloimo v zaeleno naklado, ki jo namestimo v odgovarjajoi red naklad. Pred prestavitvijo zalege v medie A - panja dobro oistimo matino reetko in jo popravimo, e je nakljuno zvita, odtrgana ali ni dovolj pritisnjena na predelno deico. Pri naselitvi media pazimo na to, da preve ne hladimo ebelje zalege. e druina e ni tako mona, da bi lahko naenkrat razirili prostornino za celotno medie, ga bomo razirili le za toliko satov, kolikor jih druina lahko zasede. Nato bomo vloili slepi sat (desko) in prazni prostor za slepim satom napolnili s primernim materialom. etrti sestanek Tema: Toenje medu Ponazorila: ve vrst vzorcev zrelega medu, slika orodja ali orodje za toenje medu, sat zrelega medu ebele delavke, stare nad 21 dni, donaajo v panj mediino in gozdno mano, zato jim pravimo donaalke. Mediino in mano mlaje ebele predelajo v med. e je med v celicah dovolj zgoen in zrel, ga iztoimo. Med iz satja iztoimo s toilom. Navadno odvzemamo le iz media. To je navadno takrat, ko je gornja tretjina sata pokrita z voskom. Gozdni med, ki je gosteji in pripravljen iz mane, ne iz mediine, toimo tudi, e ebele satja e niso priele pokrivati. Da je med v resnici zrel in goden za toenje, ugotovimo tako, da udarimo z roko ob satnik in pogledamo, e se med iz celic ne izceja. To je znamenje, da je med zrel. Kako se pripravimo za toenje medu? Pred toenjem si pripravimo potrebno orodje in druga pomagala ter postavimo oieno toilo. Zatem oistimo in pripravimo: vilice ali no za odkrivanje satja, stojalo za naslanjanje sata pred odkrivanjem celic, dvojno sito, skozi katero se bo cedil med, oieno posodo, ki jo podstavimo pod veho toila, potrebno tevilo posod za shranjevanje iztoenega medu. Potrebni sta e lopatica ali lica za meanje medu v cedilu in posoda za odlaganje voenih pokrovcev, ki jih odstranjujemo z medenih satov.
26 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Toilo s posodo Ko je vse pripravljeno v prostoru, kamor ebele nimajo dostopa, si obleemo bel pla, pripravimo vlano krpo za brisanje pocejajoega se medu in umivalnik s isto vodo za umivanje rok in orodja. Pripraviti je treba e prostor, kamor bomo postavljali medene in iztoene sate. Ko je vse pripravljeno, lahko zanemo z delom. Pri nas je najve v uporabi toilo na 4 sate. Z njim iztoimo med. Najprej poloimo vanj potrebno tevilo satov (tiri), ki so na obeh straneh odkriti, to se pravi, da so odstranjeni pokrovci celic. Nato poasi zavrtimo toilo, da se z ene strani izloi ve kot 1/3 medu. Toilo ustavimo, obrnemo sate in zopet zavrtimo, da na drugi strani iztoimo ves med. Zopet ustavimo toilo in ponovno obrnemo sate, tako dokonno z vrtenjem iztoimo med iz prve strani. Teko satje se rado lomi in zato moramo nekoliko poasneje vrteti toilo, ko toimo iz prve strani; iz druge strani namre pritiska med ob ko toila. S prehitrim vrtenjem lahko polomimo satje. Ko je med iztoen, vraamo iztoene sate ebelarju. Ta jih vraa ebelam v medie in jemlje polne sate za nadaljnje toenje. Osnovna navodila za toenje medu so naslednja: 1. prostor za toenje medu mora biti ist; 2. orodje in pribor morata biti svee oiena in umita; 3. ebelam moramo prepreiti dostop v prostor za toenje medu; 4. glede na vrsto medu vrtimo toilo previdno, da ne lomimo satja; 5. ko toila pred uporabo dobro pregledamo in upotevamo, e ni mrea upognjena navzven, kar povzroa lomljenje satov; tako mreo popravimo; 6. toimo le goden in zrel med. 7. toila in posode morajo biti iz nerjavee ploevine ali aluminija. JULIJ Prvi sestanek Tema: Priprava ebeljih druin za zimo Ponazorila: slika notranjosti panja, slike in diapozitivi Zima je najteji letni as za ivljenje ebel. ebela je uelka, ki ljubi sonce in toploto. Brez pomoi ljudi bi v zimskem asu le s teavo vzdrala, posebno v naih krajih. e v avgustu, ko mine pano obdobje, se ebele pripravljajo za zimo. V istem asu mora prieti s pripravami tudi ebelar. Zanj se ebelarsko leto kona takoj po zadnji pai, ki je lahko julija, avgusta ali septembra. Za prezimovanje ebel si mora izdelati nart. Vedeti mora, s koliknim tevilom ebeljih druin bo prezimoval, kje in kako bo pripravil ebele za zimo, katere druine bo pridruil monejim, koliko bo prezimil rezervnih druin. Ko mu je vse to znano, doloi panje, ki jih bo pripravil za prezimovanje. Ostale druine bo pridruil odbranim panjem za prezimovanje in jih tako ojaal. Ko smo si napravili nart, odbrali druine za prezimovanje in doloili rezervne druine, se lotimo temeljitega pregleda vseh
27 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
ebeljih druin v ebelnjaku ali na stojiu. Pripraviti je treba zimsko gnezdo, ki naj ima lepo satje. Pri pregledu izloimo slabo, staro in nedodelano satje iz plodia, oistimo podaljke na satih in na stenah, ocenimo koliino zalege in matico ter nato izoblikujemo gnezdo, ki ga do spomladi naslednjega leta ne bomo ve spreminjali. Ko mine zadnja paa in ebele ne donaajo ve mediine, zmanja matica zaleganje in ebelje druine nazadujejo. ebelar ima rad, da matica zalega imve, da bo imela druina v zimskem gnezdu veliko tevilo mladih zimskih ebel. To dosee z drailnim krmljenjem. Drailno krmi vse do sredine septembra, navadno s suhim, malo navlaenim sladkorjem. Stare ebele liejo sladkor, ga predelujejo in ustvarjajo v panju vzduje srednje dobre pae. Matica enakomerno lee jajeca in druina bo pred zimo imela ve zalege in ve zimskih mladic. Nikakor ne smemo dopustiti, da matica prekine ali zmanja zaleganje v brezpani dobi. To se nam temeljito mauje spomladi, ko le peica ebel preivi zimo. Drailno krmljenje in priprava zimskega gnezda je eno najvanejih del za uspeno ebelarjenje v naslednjem letu. Po zadnji pai je e as, da zamenjamo slabe matice, e so se nekatere pri drailnem krmljenju slabo izkazale v zaleganju. e mladih matic nimamo, jih lahko e kupimo pri vzrejevalcu. Kolikor pri zadnjem pregledu opazimo pohabljeno matico, jo zamenjamo, pa eprav je mlada. V zaetku septembra ali koncem avgusta prenehamo z drailnim krmljenjem za kakih 10 dni in nato ponovno pregledamo ebeljo druino. Ugotovimo zalogo hrane in si koliino za vsako posebej zabeleimo. Po desetih dneh prinemo krmiti za zimsko zalogo. Te mora imeti vsaka ebelja druina v A-panju od 10 do 14 kg, v nakladnem panju pa od 15 do 20 kg. Drugi sestanek Tema: Kako ugotavljamo mo druine; zimsko paenje ebel Ponazorila: odmerjen okvir (1 dm2), sat in vzorci panega materiala Pri pripravi ebel za zimo ugotavljamo mo ebelje druine po povrinskih ploskvah zaleenih satov v mesecu avgustu in septembru. Iz zaloge, ki je v tem asu v satju, se bodo izlegle zimske ebele, ki bodo preivele zimo. Zato moramo v avgustu in septembru po zalegi izraunati, kako mona bo ebelna druina v zimskem asu. Izkuen ebelar povrino zalege prosto oceni, si podatke zabelei in izrauna mo zimskih ebel v tevilkah. e hoemo natanneje ugotoviti zimsko mo ebelje druine, izmerimo povrino zalege na satju. Kot merilo uporabljamo prozoren moneji polivinil ali pleksi steklo, na katerega nariemo merske enote v kvadratnih decimetrih. To mero polagamo na ploskve zaleenih satov in zapisujemo tevilo izmerjene zalege v dm2. Ko zberemo skupno tevilo dm2 zalege, vemo, kako mona bo ebelja druina v zimskem asu. To ocenjujemo takole: e ima ebelja druina koncem avgusta do 30 dm2 zalege, je zelo slaba; e ima ebelja druina koncem avgusta 40 dm2 zalege, je srednje mona; e ima ebelja druina koncem avgusta 5060 dm2 zalege, je zelo mona. Po takih meritvah izloimo slabe ebelje druine in jih zdruimo ali pa pridruimo srednje monim ebeljim druinam. Tako so v ebelnjaku vse ebelje druine srednje mone ali zelo mone. Na enak nain merimo ebeljo zalego preko leta in to na vsakih 21 dni, kolikor asa traja razvojna doba od jajeca do izlege ebele mladice. Da ugotovimo zimsko mo ebelje druine, merimo zalego: prvi 20. julija; drugi 10. avgusta; tretji 31. avgusta. Setevek izmerjenih povrin zalege v dm2 daje mo ebelje druine ez zimo. Podobno lahko merimo koliino zimske zaloge hrane. Pri tem pride na dm2 pokritega medu 250 g zimske hrane. Hkrati izraunamo, e je satje prazno, koliko hrane moramo ebelji druini e dodati, da bo imela zaeleno koliino hrane za zimsko obdobje. Po krmljenju ebel za zimsko zalogo v sredini septembra pustimo ebele pri miru. Kolikor elimo ebeljo druino v A-panju prezimiti z odprtimi medii, vrnemo ob prenehanju krmljenja sate mediu. Po ohladitvi v mesecu novembru ebelje druine zapazimo ali topleje odenemo. Kot material za paanje so najbolji asopisni papir, valovita lepenka, penasta guma, lesonit, kombiniran s papirjem, ali kak drug podoben material. Nikdar pa ne uporabljamo slame, sena ali plev, kar so delali nai predniki in delajo nekateri ebelarji e danes. ebelne druine zapazimo tako, da stisnemo panje tesno drug k drugemu, da zamaimo ree med njimi in da okoli gnezda naloimo asopisni papir ali kak drug material od omenjenih. To napravimo tako, da v A-panju, e prezimujemo ebeljo druino samo v plodiu, z deico pokrijemo matino reetko. Nato na loilno desko s pokrito matino reetko poloimo plast asopisnega papirja in nanj pritisnemo valovito lepenko, stiropor ali lesonit. Enako tesno pokrijemo plodino okence za vrati panja. e prezimujemo ebelje druine z odprtimi medii, pa napolnimo prazni prostor za okenci s papirjem ali kakim drugim navedenim materialom. Nakladne panje zapaimo tako, da napolnimo prostor med pitalnikom in pokrovom s papirjem ali kakim drugim izolirnim materialom. Priporoljivo je, da nakladne panje, ki so med letom stali vsak zase z manjo medsebojno razdaljo, stisnemo po tiri skupaj in jih skupaj zapaimo s streno lepenko ali polivinilom.
28 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
lani ebelarskega kroka pred svojim ebelnjakom
2. DEL VIJA STOPNJA

VSEBINA Osnovna pravila higiene pri ebelnjaku........... 61 ebelarjeve beleke................... 62 Zimljenje ebel..................... 63 Razvoj plodu do rojstva ebele.............. 63 Anatomija in fiziologija ebelinega telesa........... 65 Zleze ebelinega telesa in njegove funkcije.......... 67 Kaj uivajo ebele................... 63 Zgodovina panja.................... 69 Dananje bivalie ebel v Sloveniji............. 71 Kam bomo postavili panj................. 72 ebelarstvo v Sloveniji in Jugoslaviji............ 73 Pomen ebel za razvoj rastlin, plodov in semen........ 74 Poivimo nae ebelarstvo................. 77 Zimsko ivljenje ebel.................. 78 Kako je s toploto v ebelni druini............. 80 Bolezni in okube ebel................. 80
29 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Najbolj znani sovraniki ebel.............. 86 Kako se ebele sporazumevajo............... 89 Celoletni plan ebelarjeve dejavnosti............ 91 ebelarjevo orodje in najnujneje ebelarjeve potrebine .... 93 Zadelavina in ebelji strup................ 93 ivljenje ebel in njihovo bioloko ravnovesje v druini..... 94 Prvi nagli pregled panja................. 96 Obnoina in njen pomen za ivljenje ebel.......... 97 Razvoj zalege, dejavnost ebele.............. 98 ebelja paa...................... 93 Kako lahko pomagamo izboljati ebeljo pao......... 102 V panju vzrejamo samo mone druine........... 104 Drailno krmljenje ebel s suhim sladkorjem......... 104 Razvojni cikel ebele v 40 dneh je podoben ciklu zakonitosti v naravi Matini mleek..................... 10S ebele rojijo...................... 107 Umetni roji ometanec.................. 110 Prva glavna paa in delo ebelarja............. 112 Premestitev ebel in prevaanje na pao........... 113 Zorenje, sestava medu in toenje.............. 116 Manin ali gozdni med.................. 117 Izlet kroka v ebelarski muzej in ogled vejega ebelarstva 119 Kako vzredimo mlado matico............... 120 Koledar vzreje matic.................. 123 Dodajanje matic brezmatinim druinam........... 123 Dodajanje zimske zaloge hrane............... 125 Nai vidni ebelarji in strokovni pisatelji........... 12
106
SEPTEMBER Prvi sestanek Tema: Osnovna pravila higiene pri ebelnjaku Ponazorila: higienska pravila, napisana na tablo ali na trd papir istoa v panju, ebelnjaku in njegovi okolici je polovica zdravja ebelne druine. Drimo se osnovnih higienskih pravil pri vzreji. Oglejmo si nekatere! 1. Predno kupi ebele, se prepriaj o njihovem zdravstvenem stanju! 2. Predno jih da v panj, ga dobro oisti in ga dezinficiraj s 4/o raztopino formalina! 3. Skrbno odberi vzorec ebel in jih daj v preiskavo veterinarskemu zavodu, e kolikaj sumi, da z njimi nekaj ni v redu! 4. Pri vsajanju tujih rojev bodi previden in jih ne dajaj v svoj ebelnjak, e ne ve, da so zdrave! 5. Ne prodajaj voska obolelih ebel; predvsem pa ne, e sumi, da imajo hudo gnilobo! 6. Ne prevaaj obolelih ebel v bliino zdravih! 7. Vsako obolelost javi takoj svoji organizaciji in veterinarskemu zavodu! 8. V ebelnjaku in njegovi okolici naj bo vedno istoa! 9. Napajalniki morajo biti isti! 10. Bodimo pozorni na poljine in sadno drevje ter poglejmo, e niso morda kropljeni s strupenimi kropivi! 11. Po vsakem pregledu dobro oisti orodje, ki si ga uporabljal: po monosti s formalinovo raztopino! 12. Tudi halja naj bo vedno ista!
30 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Drugi sestanek Tema: ebelar je ve beleke Ponazorila: belenica in panjski listki Za smotrno ebelarjenje potrebuje ebelar: 1. delovodnik; 2. dnevnik za fenoloke zapiske in grafikone toplote; 3. panjske listke. V delovodnik na kratko zapisujemo pravila, ki sluijo za osnovo kroniki. Primerjamo jih z opravili zaetne stopnje. Fenoloki zapiski so nekaken koledar narave zapiski opazovanj vetra in toplote. Najpomembneji so panjski listki, ki so pritrjeni na vratca vsakega panja. Lahko pa uporabljamo poseben notes s tevilkami panjev. Iz zapiskov spoznamo, kaj je bilo opravljeno in kako je treba ukrepati. Pri zapisovanju se posluujemo okrajav: M = matica, m = neoplojena matica, mt = matinik, t = trot, tm = trotovina, r = roj. Vzorec listka za vsako leto
tevilka panja Matica 4 Rojena: Dodana: Rod: as zapisa 1979 1979 10. 7. kranjica -------1980 15. 5. kranjica Opomba
-----2 kg suhega sladkorja lkg testa
Stimuliranje
--------27. 9.
Jesenski pregled tev. satja: Zalega v dm2: Zaloga:

Zimovanje Zgodnja pomlad
Datum: Dodano 10 6
29. 9.
29. 9.
11
48 49 45 10 kg______8kg_______10 kg
Posluanje: Prvi izlet: Pregled: Hrana: Zalega: Zasedajo: normalno 18. 2. 19. 3. 5 kg v redu 6 satov sumljivo 20. 2. 10. 3. 7kg normalno 7 satov mrtev 10. 3. 19. 3. 3 kg
Pomlad Medu: Pregled:

Poletje
Dodano: 10. 5.
Donos medu: Gradnja novih satov:
0,5 kg testa 18. 5.

8 kg 5
lkg testa 20. 5

12 kg 5
6 kg 2
Mo druine
mona
mona
mrtve erke matice ni
Tretji sestanek Tema: Zazimljenje ebel Ponazorila: plast asopisnega papirja, valovita lepenka, penasta guma Konec septembra je v panju zadnja zalega. e vedno je v njem 35 C. V panju si druina poie najugodneje mesto za oblikovanje zimske grue (krogle). Svoje zimsko prebivalie si izbere tam, kjer je dovolj sveega zraka, to je v bliini rela. Da pa bo v mrzlih zimskih dneh v panju dovolj toplote, druino zazimimo e v jeseni in panje delno zapazimo. Za paenje uporabimo asopisni papir, ki dobro vsrkava odvene vodne hlape, ki jih razvijajo ebele. Pozimi mora biti v panju suho in dovolj toplo. Ko je godna zadnja zalega, se zane v panju znievati temperatura, ki pade do 20 C. S prvimi toplejimi dnevi v februarju grua oivi, v panju se zane novo ivljenje. Matica zane zalegati in potrebna je zopet temperatura 35 C. Grua se stisne ob zalego, da jo zavaruje pred prehladom. Zato porabi ve hrane in moramo ji pomagati! Panj dobro odenemo: za asopisni papir denemo penasto gumo ali polisterol; nikakor pa ne vre, napolnjenih z ovsenimi ali peninimi plevami ali senom, ker vse to plesni in ohlaja panj. Nekateri ebelarji zazimijo ebele v mediu. V tem primeru slui plodie za nekakno klet, ki pomaga pri kroenju istega in pokvarjenega zraka (kisik ogljikov dvokis). etrti sestanek Tema: Razvoj plodu do rojstva ebele Ponazorila: sat v opazovalnem panju, diapozitivi in risbe Niti delavke niti matica in ne troti ne morejo iveti vsak zase. e manjka samo en lan od navedenih, druina kmalu odmre. Njihovo
31 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
ivljenje je zagotovljeno samo v skupnosti, kjer vsak opravlja svojo vlogo. Pravimo, da sestavlja ebelna druina bioloko celoto.
Matica polaga jajeca v celice. Jajeca pritekajo po matinem jajcevodu mimo semenske vreke, kjer se oplodijo s semeni, ki jih matica dobi pri opraitvi spolnem aktu s troti. Iz neoplojenih jajec se razvijejo samo troti. Jajece se tretji dan razvije v erko, ki plava v tekoi snovi in zelo hitro raste. esti dan se pa zabubi. Jajeca, erke in buba sestavljajo ebelni plod. Ko nastane buba, zaprejo ebele celico s poklopcem. Temu pravimo razvojne spremembe. ebele delavke pridejo iz celice kot mladice potem, ko pregrizejo poklopec. Kmalu mladice istijo celice, panj, krmijo liinke, prejemajo nektar, ga pokladajo v pripravljene celice, tlaijo obnoino v celice, krmijo matico, delajo vosek, iz prinesenega nektarja odstranujejo vodo, zapirajo med in plod v celicah ter straijo pred relom. Vse to opravljajo mladice, predno dozore v letalke. Letalke pa iejo nektar, pelod, vodo in drevesno smolo zadelavino. ebele delavke imajo mnogo dela, zato se hitro starajo in zgodaj umirajo. Tiste ebele pa, ki prezimijo, imajo dalje ivljenje, ker mirujejo. Troti so samci v ebelni druini. Oplodijo mlade matice in pomagajo mladicam s svojo telesno toploto ogrevati ebelji plod. Na ta nain poveujejo dejavnost ebel delavk. ebele se med seboj spoznavajo po vonju. Vsaka ima svoj druinski vonj, na ta nain spoznavajo svojo druino v panju. e prileti k relu tuja ebela, osa ali sren, jih straarke ne puste v panj.
OKTOBER Prvi sestanek Tema: Anatomija in fiziologija ebelinega telesa Ponazorila: risba: prerez ebelinega telesa; diapozitivi ebelino telo je sestavljeno kot vsa iva bitja iz celic. Celice s svojimi funkcijami sestavljajo splet vlaken, vrste vlaken pa ustroj organizma. ebelino telo je sestavljeno iz konega, miinega, prebavnega, oiljnega, dihalnega, utnega, izloevalnega in spolnega dela. 1. Koni ustroj ebelino telo pokriva hitinasta plast, ki je na oprsju trdneja, na zadku pa slaba in mehkeja. Hitinasta plast uva notranje organe, ne greje pa telo. Barva ebel je razlina. e bi potovali iz severne Evrope proti juni in e naprej po Afriki, bi lahko spotoma opazovali, kako se spreminja barva ebel, barva nemke ebele na severu je temna, kranjska in kavkaka pasma v srednem delu Evrope sta sivi, juno-evropska ebela (italijanska, grka in ciprska) so rumenkaste, egiptovska pa je e izrazito rumena. 2. Ustroj miic Da lahko ebela giblje z nogami in krili ter premika zadek, so ji potrebne miice. Najve jih ima na oprsju, saj so na njem privrene noee in krila. 3. Prehrambeni ustroj ebele sprejemajo hrano z ustnim ustrojem, kot imenujemo odprtine na spodnji strani glave, kjer so razvreni ustni organi. Z njimi ebela grize, lie in srka. Organi, ki sprejeto hrano drobijo, mehajo, predvsem pa kemino spreminjajo in vsrkavajo, se imenujejo prebavila. To so dalje prebavne cevi in leze, ki vanje izcejajo sokove. Hrana pride do medne vreke, odtod do elodca in nato do tankega revesja. Prebavljene snovi gredo po kratki zvezni cevki v blatnik. Tu se kopiijo, dokler jih kot blato ne iztisnejo skozi odprtino v zadku. ebela hrani v blatniku iztrebek vse do prvega izleta v zgodnji pomladi. 4. Ustroj oilja ebelja kri je brezbarvna tekoina, njena toplota je spremenljiva. Srce je cevasto in se vlee vzdol vsega hrbta pod hitinastim oklepom. Cevica je na petih mestih razirjena; raziritve nadomeajo funkcijo srca; miice v teh prostorih poganjajo kri.
32 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
ebela v prerezu: s = aorta, sp srni prekati, = trebunjaa z ivnimi vozli (rno), puice kaejo smer krvnega obtoka 5. ivni ustroj ebela obuti bolezen, hlad, toploto in zunanje spremembe. ivna vlakna se razprostirajo po telesu; dvoje velikih vozlov v glavi sestavlja mogane. 6. Dihala in dihanje e opazimo ebelo, kako se vsede po letenju, da se odpoije, vidimo, kako z vso silo giblje z obroki (lenki) na zadku. Z njimi vsrkava ist zrak, da s kisikom obogati kri, in izdihava pokvarjen zrak (duinate snovi). Izdihavanje opravlja s tremi pari duninih odprtin na oprsju. V prvem paru, tetem od glave, ki ima najvejo odprtino, se pogosto naselijo ebelji kodljivci price. 7. utila ebela ima pet utov kot lovek. Vid ima v dveh zloenih in treh enostavnih oeh na glavi, pikastih in mreastih. Sluh ima na pregibu prvega para nog, voh in tip v elnih tipalkah, okus pa v ustnem ustroju. 8. Blatnik Raziskave so pokazale, da ima ebela v zadku tenko cevico, povezano z elodkom in revesjem, ki opravlja funkcijo ledvic. 9. Spol Matica ima v zadku par velikih, hruki podobnih jajnikov, ki so sestavljeni iz 160 do 180 cevic. V njih so jajeca nanizana kakor biserne kroglice na ogrlici. Iz obeh jajnikov je speljan cevovod, ki vodi mimo semenske monjice (vreke). Pri oplojeni matici so v monjici trotove sperme. Ko se pomika jajece po nonici, spusti matica iz semenske monjice nekoliko semenic, od katerih navadno eno prodre vanj in ga oplodi. e pa zdrsne jajece mimo semenske monjice, se iz njega izlee sicer ivo bitje, toda le mokega spola (troti). Iz oplojenih jajec se razvijejo v celicah ebele, v viseih in prostornih matinikih pa matice; iz neoplojenih jajec se v irokih celicah vedno razvijejo samo troti. Ko matica izrpa vso trotovo spermo, lahko poklada samo e neoplojena jajeca. Trot je do konca svojega ivljenja samek in njegova glavna naloga je oplojevanje matice. Delavke so zakrnele samike, saj njihovi jajniki niso razviti. Imajo pa v njih 8 do 10 cevic. Ker ne morejo biti oplojene, polagajo lahko samo neoplojena jajeca, iz katerih se razvijejo samo troti. e je druina brez matice, zane delavka lei neoplojena jajeca in tako dobimo trotovsko druino. Drugi sestanek Tema: leze ebelinega telesa in njihove funkcije Ponazorila: risbe, diapozitivi V telesu medonosnih ebel je cela vrsta notranjih lez, ki so pomembne za ebele in ebelarstvo. Poglejmo najpomembneje! Krmilne ali goltne leze so v prednjem delu glave. Ko ebele pouijejo nabrani cvetni prah, ga goltne leze predelajo in zmeajo z nektarjem ter napravijo krmilni mleek. Zato jim pravimo tudi mlene leze. Vemo e, da krmijo z mlekom mladice erke. Brez peloda mlene leze ne delujejo. Imajo jih samo delavke in e pri teh se razvijajo postopoma. Med 6. in 12. dnevom starosti doseejo viek razvoja,
33 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Prebavila odrasle ebele: u usta, g = grlo, p = poiralnik, go = gola, z = zaklopnica, = elodec, t = tanko revo, b = blatnik, za = zadnjica, s = senica nato pa polagoma usihajo, dokler pri starih ebelah popolnoma ne zakrne. Mladice zapleteno izloajo krmilni mleek. Posebej ga proizvajajo za erke mladih delavk, posebej za erke trotov, posebej za erke bodoih matic in posebej za zalego razlinih starosti. Pri tem je mleek vedno drugaen. Voskovne leze so parne leze, nameene na trebuni strani med etrtim in sedmim lenom zadka ebel delavk. ebelarji jim pravimo voskovno zrcalo. V njih mladice predelujejo snov v starosti od 12 do 18 dni. ebele potijo pripravljeno snov kot tekoino, ki se na zraku strdi in ima obliko luskinic, podobnih mali koljki. Iz delov gradijo mlado satje. Tam pa, kjer ebele nimajo monosti graditve, z noicami spraskajo ploice na dno panja, da jih potem snailke zberejo in odnesejo iz panja. Vosek je izgubljen. Vonjalne leze uporabljajo ebele le tedaj, kadar hoejo opozoriti tovariice na prostor, kjer se zadrujejo ob prvem spomladanskem preletu, ob praen ju matice itn. leza strupnica je vreka, napolnjena s strupeno tekoino. Iz vreke je speljan kanalek do ela. Na koncu ima elo kljukice. Zaradi teh ne more izvlei ela iz pienega mesta. Oprosti se lahko edino s silo. Pri tem si izruje elo z vsemi pripadajoimi deli in umrje. ebelji strup je za nekatere ljudi nevaren; se pa da ranjeno mesto zdraviti. Tretji sestanek Tema: Kaj uivajo ebele Una sredstva: nektar, pelod, sladkor, voda, medenosladkorne pogae Po naravi so ebele vse svoje ivljenje navezane na sladki sok nektar, ki ga liejo s svojim ustnim ustrojem. im bolj oddaljen je, tem ve ga porabijo za svojo energijo in tem manj ga prinesejo v svoje bivalie. Prav tako neobhodno potrebujejo pelod. Brez njega ne bi bilo razvoja ebel. Poleg tega pa e vodo. Nektar, pelod in voda so ebelja hrana. Za lastni obstoj in razvoj porabi srednje razvita ebelna druina na leto 4060 kg medu. V dobi zaleganja porabi najve. V mrzli zimi zopet ve kot pa v topli. Za prezimovanje je primerneji cvetlini med kot manin, saj ima cvetlini malo neprebavnih snovi. Uivanje maninega medu prehitro napolni blatnik, ki ga ebele pozimi ne morejo iztrebiti, kar povzroi velike nevenosti. Zato pred zimo iztoimo gozdni med in jim damo zimsko zalogo v obliki sladkorne raztopine. Priporoljivo je, da ji dodamo nekoliko cvetlinega medu. V ta namen uporabljamo trsni in pesni sladkor, ki ga raztopimo v razmerju 1:1; na 1 kg sladkorja damo 1 liter vode. Krmljenje za zimsko zalogo mora biti pri nas opravljeno najkasneje do konca septembra. im v viji legi imamo ebele, tem prej moramo dokrmiti za zimo. Kakor je sladkor nadomestek za nektar, tako imamo tudi nadomestke za pelod (npr. sojino moko, kvas). Nadomestilo za med je tudi medenosladkorno ali samo sladkorno testo. To je zmes treh delov medu in sedmih delov sladkorja v prahu. Za boljo prehrano primeamo nekoliko kvasa. Neobhodno potrebna je tudi voda. ebele jo potrebujejo skozi vse leto, najve seveda v dobi zalege. Zato napravimo v bliini ebelnjaka oziroma stojia napajalie, da ebele ne iejo vode po gnojiih in neistih, za zdravje kodljivih vodah. etrti sestanek Tema: Zgodovina panja Ponazorila: makete razlinih panjev, risbe, diapozitivi, obisk ebelarskega muzeja in razstav Dejavnost ebelarjev lahko razdelimo v tiri obdobja. Lovsko ebelarstvo pozna lov ebel, duenje in jemanje medu. Pastirsko ebelarstvo obsega uvanje ebel v drevesnih duplih. lovek jih je varoval pred ljudmi in ivalmi. Ni jih unieval, ampak je samo izrezoval satje. Domsko ali vrtno ebelarstvo pozna gojenje ebel ob domovih in na vrtovih. Kulturno ebelarstvo pa se ukvarja z izdelovanjem razlinih panjev iz desk, slame in protja (truge in koi). Nekaj stoletij je pri nas prevladoval kranjski panj ali kranji. Konnice so mu poslikali, kar je posebnost in redkost v zgodovini panjev. Pred slabimi sto leti ga je pri nas zael spodrivati Alberti-nidariev ali A-panj. V njih so zaeli uporabljati satnike in prisili ebele, da so opustile prirojeno gradnjo satja in se prilagodile loveki volji. Namesto tople stavbe smo dobili hladno, ki jo danes uporabljamo v vseh panjih. Prednosti listovnega panja so danes oitne. Standardna panja na Slovenskem sta danes Albert-Znidariev panj in nakladni Langstroth-Rootov panj, imenovan tudi
34 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
ameriki panj.
Pleten ko predhodnik kranjia
Poslikana panjska konnica na kranjiu. NOVEMBER Prvi sestanek Tema: Dananje bivalie ebel v Sloveniji Ponazorila: vzorci risanih panjev, diapozitivi; ekskurzije do vejega ebelarstva in trgovine s panji Vse do zaetka tega stoletja so v Sloveniji prevladovali panji, imenovani kranjii, v katerih so ebelarili nai predniki nekaj stoletij. Danes jih najdemo tu pa tam v ebelnjakih le e zaradi rojev. Kranjie je izpodrinil panj s preminim satjem, ki ga je skonstruiral Anton Znidari na podlagi Albertijevega panja; zato se imenuje A-panj. Danes ebelari s temi panji ve kot 90 /o naih ebelarjev. AZ-panj so pa v zadnjem asu posamezni ebelarji preurejali in izpopolnjevali, ker jim prostornina ni ustrezala ali pa so zautili potrebo po vejem pridobivanju nekaterih ebeljih pridelkov. Med temi je najbolj znan po Kirarju imenovani Kirarjev panj, A-panj pa vedno bolj izpodriva nakladni panj, imenovan tudi ameriki panj. Ta ni ve v skladanci v ebelnjaku, ampak je postavljen posebej na prostem. Tudi teh je nekaj vrst, se pa bistveno ne razlikujejo med seboj. Vsak ebelar stremi za tem, da bi imel dober in rentabilen panj, ki naj bi ustrezal naslednjim zahtevam: 1. za opravljanje ebel naj se porabi immanj asa, prostora in orodja; 2. njegova konstrukcija naj bo imbolj preprosta; 3. panj naj bo trden, hkrati pa dovolj lahek zaradi prevoza na pao; 4. ima naj dovolj prostora za odlaganje mediine; 5. omogoa naj ustrezno zavarovanje pred mrazom; 6. panj naj ne bo predrag. Seveda pa do taknega panja e dolgo ne bomo prili. Za katerega od dananjih panjev pa naj se odloimo? Najprej moramo vedeti, da je posebna komisija pri Zvezi ebelarskih organizacij Jugoslavije odbrala za Slovenijo kot standardna panja Alberti-nidariev in nakladni Langstroth-Rootov panj. Tako je prepueno vsakemu posamezniku, za katerega od navedenih se bo odloil. Oba imata svoje dobre in pomanjkljive strani. ebelarju zaetniku, ki od ebel ne priakuje veji dobiek, bi kazalo ebelariti v A-panjih, zloenih v linem ebelnjaku; kdor pa misli ebelariti v vejem obsegu, pa naj ebelari v nakladnem panju. Vsi dosedanji panji so leseni, grajeni iz desk. V zadnjem asu priporoajo panje iz plastinih mas, ker bojda nudijo ebelam
35 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
boljo zaito pred vlago, mrazom in pregrevanjem, ebelno druino pa ohranjajo na ta nain vitalnejo in sposobnejo za veji donos. Tudi laji so za prenaanje in prevaanje (1016 kg). Pri nas pa e niso preizkueni.
Nakladni panj na stojiu Drugi sestanek Tema: Kam bomo postavili panj Una sredstva: slike in narti razline razporeditve panjev na stojiih in v ebelnjakih, diapozitivi Izkunje so pokazale, da je najustrezneje mesto za panje in ebelnjake pod drevjem. Zakaj? V zgodnji spomladi potrebujejo panji sonno toploto, tedaj pa drevje e ni ozelenelo in veje nimajo listov. Tako lahko sonni arki nemoteno prodirajo do panjev. Poleti listi uvajo panje pred pripeko, sonni arki pa padajo poevno pod kronami dreves. Kje bomo postavili panj ali ebelnjak, je v veliki meri odvisno od panih razmer in okolice. ebela ne prinese ni od nabranega nektarja, e je morala ponj nad 3 km dale. Zato naj ne bo oddaljeno njeno bivalie ve kot 23 km od pae. Panj oziroma ebelnjak mora biti od zemlje nekoliko dvignjen in to iz ve razlogov. Ne bomo pa postavljali ne enega ne drugega ob cesti ali elezniki progi. Glede tega moramo biti previdni. Tresljaji na cesti ali elezniki progi ebele samo razburjajo, na drugi strani pa so zaradi pikov v nevarnosti ljudje, ki hodijo po cesti. Kam naj bo obrnjeno proelje panja oziroma ebelnjaka? Nikakor ne proti severu, od koder piha mrzel zrak; prav tako ne proti jugu, od koder vdirata veter in de neposredno v relo. Najustrezneje je, e gleda proelje proti jugovzhodu, od koder prihajajo sonni arki v zgodnjih jutranjih urah in ogrevajo ebele ves dopoldan. Jugovzhodna stran pa ima to slabost, da jutranji arki ne dajejo dovolj ogrevanja. Tretji sestanek Tema: ebelarstvo v Sloveniji in Jugoslaviji Ponazorila: statistini podatki, shema organizacije ebelarstvo ima v Sloveniji staro tradicijo. Do druge svetovne vojne so se z njim ukvarjali predvsem kmetje, ki so jim sredstva od ebelarstva pomenila dodaten vir dohodka. Po vojni je ebelarstvo nazadovalo, saj je bilo po nepopolnih podatkih leta 1934 pri nas ez 100 000 panjev, 1974. leta pa le e 51 475, ko se je tevilo panjev zaelo zopet dvigati. ebelarstva so danes pri nas v zasebni lasti. V glavnem ebelarijo ljubitelji ebel in le malo je poklicnih ebelarjev. Tudi struktura ebelarjev se je bistveno spremenila. Med ebelarji ne prevladuje ve kmeko prebivalstvo, ampak razni poklicni, roni in umski delavci. Da bi vrnili ebelarstvu pomen in vrednost, ki mu v dananjem svetu gresta, moramo marsikaj spremeniti. Najprej moramo pritegniti mladino. V ta namen smo organizirali ebelarske kroke, katerih tevilo se razveseljivo vea. V primerjavi z drugimi socialistinimi deelami pa je to e vedno premalo. Za primerjavo vzemimo ehoslovako, kjer je bilo 1968. leta pri olah organiziranih 913 krokov in vanje vkljuenih 7864 krokarjev. Pomemben dejavnik je tudi ebelarska organizacija, ki nepretrgano obstaja in razvija svojo dejavnost e od leta 1898. Dananji ebelarji so organizirani v Zvezi ebelarskih drutev Slovenije, ki ima v vseh obinah svoje osnovne organizacije obinske zveze ebelarskih drutev (druin). Naloge ZDS so predvsem: pomo osnovnim organizacijam, zastopanje interesov ebelarjev in ebelarstva v republikem merilu, organiziranje predavanj, teajev in razstav ter izdajanje strokovne literature. Na zveznem nivoju je ZDS povezana s Savezom pelarskih organizacija Jugoslavije, ta pa je vkljuena v mednarodno organizacijo Apimondia. Pozabiti ne smemo strokovne domae in tuje ebelarske literature, s katero razpolaga ZDS; med njimi je v prvi vrsti mesenik Slovenski ebelar, ki nepretrgoma izhaja e od leta 1898 in ima posebno rubriko, namenjeno ebelarskim zaetnikom. ebelarji se zdruujejo tudi v delovnih organizacijah, ki odkupujejo in prodajajo ebelje pridelke in ebelarske pripomoke. V mono odkupno, prodajno, proizvodno in predelovalno gospodarsko organizacijo se je razvila OZD HP Medex v Ljubljani, ki ima poleg odkupa in prodaje ebeljih pridelkov ter proizvodov na podlagi matinega mleka, cvetnega prahu, propolisa in pija tudi lasten biotini center. V svojo gospodarsko organizacijo ima vkljuene ebelarje kot kooperante. Podobno se s ebelarstvom ukvarja tudi Hmezad - DO Mlekarna, Arja vas pri alcu in ve kmetijskih zadrug. DECEMBER Prvi sestanek Tema: Pomen ebel za razvoj rastlin, plodov in semen Una sredstva: risbe in diapozitivi Dosti ste e sliali o medsebojni odvisnosti rastlin in ebel, o opraevanju ukocvetnih rastlin, ki ga opravljajo ebele. Na
36 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
zemlji je priblino milijon rastlinskih vrst, od teh opraujejo ebele kar sedmino, to je 150 000 vrst. Uili ste se e tudi, da so deli cveta: cvetni pecelj, asni listi, venni listi, praniki in pesti.
Oplojeni cvet
Levo: sad po oploditvi po ebelah Desno: enostransko razvit plod zaradi neustrezne oploditve
Opraevanje je prenaanje cvetnega prahu s pranika ene rastline v bliino brazde pestia istovrstne rastline: z jablane na jablano, akacije na akacijo itn. Zrnca cvetnega prahu oplodijo cvete, iz katerega se ponekod razvije plod, drugod seme, iz semena pa nova rastlina. Poznamo tiri vrste opraevanj: 1. samostojno opraevanje; tu pride do opraitve samo v tistih dvospolnih cvetih, kjer so praniki in pestii drug poleg drugega. eprav je dvospolnih cvetov v naravi najve, je pri njih samolastno opraevanje redko. Samolastno se opraujejo: penica, fiol, jemen in druge cvetice, e izostanejo opraevalci. Semena, nastala po samolastni opraitvi, so navadno slaba. Rastline, katerih seme se je oprailo po samolastni opraitvi, so redko sposobne za ivljenje. Razvoj cvetnic je el v smer medsebojne opraitve, ki daje najve dobrega in zdravega semena;
2. medsebojno opraevanje; medsebojno se opraujejo vse cvet-nice z enospolnimi cvetovi. Mnogi dvospolni cveti pa
kaejo v svoji zgradbi nekatere posebnosti, ki prepreujejo samolastno oprasevanje (nekatere metulj nie, lilije, zvonnice, koarnice, kobuljnice);
3. opraevanje z vetrom pri vetrocvetkah. V primerjavi z ukocvetnimi so v manjini. To so iglavci in veina gozdnih
listavcev (hrast, bukev, breza, leska, oreh, jela; poleg njih konoplja, hmelj in trave, h katerim spadajo tudi ita);
4. opraevanje po uelkah, ki obsega ukocvetne rastline. Pomen teh pa je ogromen: repica na primer daje olje, lan
platno, detelja krmo govedi, brez nje ni mleka. im blie so ebele in im ve jih je, tem bolj gotovo se izvede opraitev, zviuje hektarski donos sadja, zelenjave in olja. ebele pa opravljajo glavno vlogo pri opraevanju. Ko
37 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
nabirajo izloeni nektar in cvetni prah s cvetov, opravljajo krino opraevanje rastlin. S tem prispevajo k samo-sejanju kvalitetnega semena in k samooplojevanju gozdnega drevja, grmievja in ostalih ukocvetnih rastlin.
Samoopraevanje Drugi sestanek: Tema: Poivimo nae ebelarstvo! Ponazorila: nart panega katastra ebelarstvo ali gojenje ebel je ena najvanejih kmetijskih panog. Daje nam visoko kalorine prehrambene pridelke. Oprauje celo vrsto rastlin (od sadja do krmilnih in gozdnih rastlin), ki jih uporablja lovek za prehrano in v industrijske namene. S ebelami ne pokrivamo celotnega obmoja Slovenije ter Jugoslavije in zaradi tega ostane v naravi ogromno mediine in drugih naravnih dobrin, ki jih ebele ne poberejo in predelajo v uitne in zdravilne proizvode. Posebno so neizkoriene ogromne povrine gozdnih pa. Naa naloga je, da pospeujemo ebelarstvo, da se strokovno usposobimo za nartno in rentabilno gojenje ebel. O rentabilnosti ebelarstva so mnenja razlina. Nekateri zatrjujejo, da muha ne da kruha in da ima od ebelarstva vejo korist kmetijstvo kot pa ebelarji sami. Vsak, ki se odloi za ebelarjenje z vejim tevilom panjev, mora vedeti, kako bo ebelaril, da bo gospodarsko rentabilen, in si napraviti nart. Vedeti mora katere ebelje proizvode bo prideloval, ali bo prevaal in izkorial ve pa letno in katero vrsto panjev bo izbral za svoj ebelarski obrat. Vzdrevanje in opravljanje ebel doloata ebelarju letni izdatek in dohodek. Tak je priblino izraun dohodkov in izdatkov v srednje dobrem panem okoliu na A-panj. Ugotovljeno je svetovno popreje fizinega in drugega dela na en gospodarski panj, ki znaa est delovnih ur. e ovrednotimo delovno uro s 30,00 din, je 180,00 din skupaj Popreno porabimo letno na panj za krmljenje 10 kg sladkorja; to znaa po grosistini ceni 12,00 din za kg 120,00 Stroki treh novih satnic in okvirjev po 10,00 din znaajo skupaj Skupni stroki za A-panj znaajo letno V stroke niso vteti: amortizacija, prevoz, embalaa itn Dohodki A-panja znaajo popreno letno: 10 kg medu po odkupni ceni 30,00 din da skupno 300,00 din 1 kg cvetnega prahu po 120,00 din da 30,00 din 330,00 din
120,00 din Skupni letni dohodki na A-panj znaajo 420,00 din e odtejemo izdatke od dohodkov, dobimo letni dohodek v viini 90,00 din Ker se navedene cene spreminjajo, je treba temu ustrezno prilagoditi tudi denarno vrednotenje. Pomembna so razmerja. Tretji sestanek Tema: Zimsko ivljenje ebel Ponazorila: risba: ebelna grua (krogla) na satju Zimsko ivljenje ebel je zelo upoasnjeno. Posamezne ebele ivijo dlje, ker poivajo. Zato porabijo majhno koliino hrane. Zbrane v klopi si zagotovijo ustrezno toploto v bivaliu. Kakni pa sta ivljenje in razpoloenje, lahko ugotovimo s prislukovanjem. Dobro in zdravo poutje kaejo z neprekinjenim in enakomernim umenjem. Vsako vznemirjanje povzroi zrahljanje zimske grue in znianje topline v njej. Posamezne ebele se loijo od toplega gnezda, zaidejo v mrzli pas, kjer naglo odrevene in popadajo na tla. Kaj lahko povzroi slabo prezimovanje? Pomanjkanje sveega zraka je usodno. Zrelo je sapnik, skozi katerega prihaja sve zrak v panj. Na dnu se nekoliko ogreje, se polagoma dviga ter izpodriva izrabljeni zrak vodne hlape in ogljikovo kislino, dokler ne pride v obmoje ebelne grue. Izdihani, s kodljivo ogljikovo kislino in vodnimi hlapi nasieni zrak mora iz panja. Za menjavo skrbi svei zrak, ki pritiska nanj, da se mora umakniti ter razkrajati. Pomembno je, da se to zgodi pravoasno. relo mora biti zadosti razirjeno. e ebele spuajo cvilee zvoke in joejo, pomeni, da so zgubile matico. V tem primeru jim lahko pomagamo samo spomladi.
38 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
e ebele dajejo zvoke, podobne elestenju suhega listja, pomeni, da jim je hladno. e elest pojema v naslednjih dneh, pomeni, da ebele umirajo zavoljo mraza. Zato moramo panje pravoasno zapaziti. Mono umenje pomeni pomanjkanje vode ebele so ejne. e dopua vreme, nalijemo v prazen sat tople vode in ga potisnemo ob grui v panj. Lahko pa napolnimo pollitrsko posodo za vlaganje sadja s toplo medeno razstopino in jo dobro zapremo s polivinilasto folijo, v katero smo napravili nekoliko luknjic. Posodo z raztopino obrnemo in jo poloimo nad gruo v medie. Zgrizene ebele in voine pred relom pomenijo, da je v panju mi ali pa rovka. Zato postavimo pred relo past za mii; e pa opazimo okoli rela in na bradi kapljice ebeljega blata, pomeni, da je druina griava, e ne celo nosemava. Kaj delajo ebele v zimski grui? Sprejemajo zalogo hrane in skrbe za primerno toploto. Seveda porabijo mnogo manj hrane kot pa poleti. Medtem ko porabijo v mesecu septembru 2 kg, v oktobru 1,80 kg, v januarju pa le 0,50 kg, pojedo v februarju e 1,50 kg, v marcu pa 2,50 kg, saj se pri poveani zalegi povea tudi poraba medu in peloda.
Nakladni panji pod snegom etrti sestanek Tema: Kako je s toploto v ebelni druini Ponazorila: vzorci zazimljenja in risbe ebelna druina mora imeti v panju ustrezno temperaturo. Do doloene meje se druina sama zavaruje pred mrazom in pred prehudo vroino. To pa le do doloene meje. e primerjamo dananje bivalie v panju z bivaliem v drevesnem deblu, kjer so ivele, potem vidimo, da so se njene ivljenjske razmere poslabale, saj je bila debela duplina v toplotnem pogledu idealna. Lubje in les sta bila slaba prevodnika toplote. Prazen panj je poleti topel, pozimi pa hladen. Zniana temperatura zahteva vejo porabo hrane. e temperatura le preve pade, se druina zgrui, in e je satje z medom oddaljeno od grue, ebele ne morejo do njega ter tako pri polni skledi odmrejo. e pa je temperatura v panju preve visoka, ebele zapuajo panj, da s svojo navzonostjo ne bi viale temperature; tedaj posedajo pred relom, letajo po vodo in jo razprujejo po panju, da bi ga shladile. V tem primeru nastane nevarnost, da zalega ne bo dokrmljena v asu razvoja. Posledica je, da pridejo mladice na dan z zakrnelimi krili ali pokvarjenimi nogami, tipalnicami in drugimi deli telesa. Za ebelarja takne ebele nimajo nobene cene. Zato moramo poskrbeti za ustrezno temperaturo v panju in primerno toplotno izolacijo. V ta namen se posluujemo asopisnega papirja, valovite lepenke, penaste gume in podobnega materiala, ki vsrkava odveno vlago. JANUAR Prvi sestanek Tema: Bolezni in okube ebel Ponazorilo: mikroskop, poveevalno steklo, folbeks, fumagilin, fenotiazin, naftalin in testni papir (pomaen bel papir). Na razvojni poti (15 milijonov let) so ebele ogroale znane bolezni. Mone in ivahne druine so jih preivele, slabe pa odmrle. To je zakon naravne selekcije in osnovno pravilo, ki ga mora imeti sleherni ebelar pred omi, ko govorimo o okubah in boleznih ebel. Teh pa je kar precej. Ene so huje in bolj uniujoe, druge pa manj in ozdravljive. Za vse pa velja staro in
39 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
preizkueno pravilo, da je bolje bolezni prepreevati kot zdraviti. Pri tem se moramo zavedati, da bolezni in okube uspevajo predvsem v ibkih druinah, mone pa se upirajo napadu povzroitelja in se ga tudi v posameznih primerih reijo. Varooza je v najnovejem asu pri nas najbolj nevarna obolelost ebel, saj napade zajedavec (Varroa jacobsoni) vse ivo v panju: zalego, ebele delavke, trote in matico. Izhodie tega nevarnega zajedalca je v jugovzhodni Aziji, od koder se je iril v vzhodno Evropo, tako da je bila bolezen v Sloveniji odkrita e 1980. leta.
Varoa na pokodovanih izleenih ebelah
Zajedalec varoa ima obliko klopa in je viden s prostim oesom; ima ovalno telo, ki je 1,1 mm dolgo, iroko pa 1,6 mm. Telo je temne barve, pokrito je z dlaicami in ima tiri pare nog. Ustni aparat je iljast in sesa z dvema ostrima bodalcema, s katerima se lahko prerije med lenaste prepone spodnjega dela ebel, liink in bub. Hrani se s ebeljno krvjo (hemolimfo); sesa jo iz ebel, trotov in matic. Varoa je dobro gibljiva, giblje se v razlinih smereh in tako lahko preide z ene na drugo ebelo v panju ali pa na cvetju. Samica varoe vekrat zalee 2 do 5 jajec, poloi jih v svee pokrite ebelje celice. Iz jajce se v 2 do 3 dneh razvijejo liinke (zarodek, rviek). Ko se liinka zabubi, pride iz bube v 3 do 5 dneh zrel zajedalec, razvoj samik varoe traja 7-8 dni. Razvoj parazita (zajedalca) je na ta nain dvainpolkrat hitreji kot razvoj ebele, se pravi, da se razvijeta e dve generaciji in pol varooze v asu, ko naj dozori prva ebela. Pod pokrov-cem celice jih unii od sedaj znanih in uporabljenih zdravilnih sredstev samo mravljina kislina. Komaj se samice in samci zajedalca izleejo, se e parijo v ebeljih oziroma trotovskih celicah. Samci po parjenju poginejo, samice pa po rojstvu ebel in trotov nadaljujejo ivljenje na odraslih ebelah; tam sesajo njihovo hemolimfo.
Samica varroe (tiri pare nog)
Za ebelarja je pomembna ugotovitev, da je okuba v trotovskih celicah desetkrat moneja kot v ebeljih. Zanimivo pa je tudi, da se jajeca varoe v ebeljih celicah pogosto ne razvijajo in da odmrejo. Tako si lahko razlagamo, da v nekaterih druinah okuba redko presega stopnjo 10% in da se takna druina razvija normalno. Tudi pridelek je normalen. Plodnost varoe je namre odvisna od koliine juvenilnega hormona v hemolimfi ebel. Kako odkrivamo napadene ebele? Imamo ve nainov, nekateri menijo, da je odkrivanje enostavno, drugi pa vidijo zadevo bolj zapleteno. Ker je zajedalec dobro viden tudi brez pripomokov, ga ugotovimo pri dobrem opazovanju e na bradi panja ali med drobirjem. Dobre rezultate daje tudi pregled pokrite zalege. Smotrno je najprej opazovati trotovsko zalego. Najprej odkrijemo pokrovke zaleenih celic in izvleemo trotovsko ali pa ebeljo bubo ter jo pregledamo.
40 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Najpreprosteji nain pa je, da naberemo na panjski bradi priblino 50 ebel in jih damo v steklenico z dolgim grlom (npr. buteljko). Vanjo nalijemo vodo in jo segrejemo do vrelia, da se zane iz steklenice kaditi para. Vodo iz steklenice s ebelami vred vlijemo na svetel ploat kronik ali v iroko ao in ebele sproti pobiramo. Med segrevanjem so se zajedalci loili od ebele, zato jih lahko vidimo mrtve v vodi. Kaj in kako ukrepamo, e najdemo zajedavca? Sredstva za ozdravljenje do sedaj ni. Okubo lahko samo omilimo. im pa opazimo najmanji sum, se moramo drati obveznih strokovnih navodil, ki jih je izdala Republika veterinarska uprava zaradi izvajanja zdravljenja in ukrepov za zatiranje varrooze pri ebeljih druinah. (Glej Slov. ebelarja t. 7-8/81!) Najvaneje pa je, da ouvamo ebele pred propadom. To se pravi, da se moramo posluevati naravnih (biolokih) tehninih ukrepov. ebelni druini je treba pomagati in jo obravnavati tako, da do okube ne pride. e pa jo e imamo, jo moramo zatirati in zmanjati na takno stopnjo, da ne povzroa gospodarske kode in da lahko uspeno ebelarimo. Pri tem se moramo zavedati, da ta bolezen hitreje napreduje v druinah, ki so mone in imajo veliko zalege. Varoozo zatiramo s bioloko metodo in tudi z uporabo keminih sredstev. Bioloka borba z varoo temelji na odstranjevanju vejega tevila zajedavcev iz ebelje druine z izrezovanjem pokrite trotovske zalege. Ker se ob zaetku leta varoa razmnouje predvsem na trotovski zalegi, bomo e ob cvetenju eenj vstavili ob zalego gradilni sat. ebele bodo takoj zgradile sat s trotovskimi celicami in matica ga bo zalegla. Ko je trotovska zalega pokrita jo izreemo, prekuhamo gradilni izrezani satnik v vosek in tako uniimo nadaljni razvoj varoe. Tako izrezujemo trotovino iz gradilnika vse do avgusta, ko ebele prenehajo s gradnjo satja. tevilo zajedavcev zmanjujemo tudi z uporabo keminih sredstev. To opravimo zgodaj spomladi in kasno jeseni, ko v panju ni dosti zalege. Pri izbiri keminih sredstev moramo biti previdni, ker so nekatera za ljudi, ki z njimi delajo, strupena, druga pa se kopiijo v medu. Kemina sredstva so v prometu in v uporabi v razlinih oblikah: - v obliki papirnatih listiev, ki so natopljena s kemoterapevtikom (folbex VA, varamit), - v obliki tekoine oziroma spreja za kropljenje, - sredstva, ki jih dodajamo ebelam v hrani, tako imenovani sistemiki, - lahko hlapljiva sredstva (mravljina kislina, oksalna kislina, timol in druga). Zelo pomembno je, da ebelar tono pozna as in nain uporabe preparata in da se tono dri navodil o uporabi zdravil. Zato mora vsak ebelar pred uporabo zdravila natanno prebrati navodilo o uporabi in jih tudi natanno upotevati. Bolezni ebelje zalege Med njimi je najnevarneja huda gniloba ebelje zalege (pravijo ji tudi amerikanska gniloba). Je zelo nevarna in nalezljiva. Bakterije napadajo najmlaji plod (erke); ta postane rumenkaste barve in se spremeni v kanato snov, ki oblei na spodnji steni celice. V njej je obilo bakterij, in ko najmlaje ebele istijo celice, se okuijo. Ko po nekaj dneh postanejo dojilje, krmijo zdravi plod in prenaajo bakterije. Bakterije napadajo stareje erke, ki so tako velike, da napolnijo celice. ebele pokrijejo celice z voenim poklopcem, plod pa se v njih spremeni v kanato snov in pogine. Poklopci celic niso ve vzboeni, ampak udrti in luknjiavi. im to opazimo, moramo spodrezati 1 dm2 okuenega satja in ga poslati veterinarski inpekciji, ki potem odredi vse ostalo: doloi karanteno (zaporo) za okoli, v katerem je potem prepovedan promet s ebelami, in druge preventivne mere, e je laboratorijski izvid pozitiven. Ker je to poleg varrooze najbolj nevarna kuna bolezen, se je treba strogo drati zakonskih predpisov; v nasprotnem primeru so doloene visoke kazni. Nekoliko bolj mila, pa ni manj zahrbtna in nevarna je lahka ali evropska gniloba ebelje zalege (pravijo ji tudi pohlevna gniloba). Bolezen povzroajo bakterije razlinih vrst, ki ivijo v revesju liink in preidejo kaj rade v njene miice. To pa je le takrat, kadar so liinke slabo oskrbovane in zaradi tega oslabele (slabo ogrevanje, slabi mleek itn.). Bolezen spoznamo po povrini zalege, ki ni strnjena, ampak presledkasta, in po spremenjenem poloaju uvitih liink. Te leijo na dnu celic na boku ali na trebuhu ter postajajo mlahave in rumenkaste barve. Sasoma zgnijejo in se spremenijo v gmoto temnorjave barve, ki se vlee in dii kislo. e to opazimo, poljemo koek sata s spremenjenimi liinkami veterinarski inpekciji na preiskavo, ki doloi zdravljenje. Zdravijo jo veterinarji s pokladanjem sladkorne raztopine z dodatkom antibiotikov. Plodia zoimo na toliko satov, kolikor jih ebele lahko na gosto pokrijejo; sate z velikim tevilom obolelih liink pa odstranimo in segemo. Zalego prestavimo v medie, sate v plodiu pa zamenjamo. Najbolje pa je prepreevati bolezen in ebelno druino pravilno oskrbovati.
41 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Priavost je bolezen, ki prizadene vso ebeljo druino. Povzroa jo prica (zajedalec), ki se naseli na takih mestih ebelinega telesa, da lahko pride do krvi; to pa so dihala in okolica krilnega sklepa. Krila napadenih ebel postanejo hroma. Okuba je nevarna, dokler so ebele stisnjene v zimski grui. Zato jo najlaje opazimo pri istilnih izletih. ebele lazijo po bradi s poveenimi krili in ne morejo vzleteti. e pa poskuajo, padajo na tla, se zbirajo tam v grue in odmirajo. Druina zane propadati. Priavost se da zdraviti, je pa pri vsakem sumljivem primeru treba odbrati skupino mrtvic in jo poslati v pregled veterinarski inpekciji Zdravimo pa z dimom folbeksa, ki je v obliki listiev. Nevena bolezen je tudi nosemavost. Ta je kuna bolezen revesja, povzroa pa jo praivalca Nosema. Je zelo odporna proti temperaturi in proti raznim razkuilom. Ker obolele ebele slabo prebavljajo, se jim blatnik hitro napolni z ostanki slabo prebavljene hrane. ebele prihajajo na brado z napetim zadkom in se okorno premikajo; ker ne morejo dolgo leteti, padajo na tla ali pa na dno panja in v gruah odmirajo. Posebno nevarna v druini sta okuena matica in okueno satje. Matica se trebi v panju, njen trebe je sladek. Mlade ebele ga liejo in se s tem okuujejo. Bolezen se da zdraviti z razkuevanjem satja (100 % ocetna kislina, fumagilin ali fumidil B). Poznamo e druge bolezni ebel in bolezni ebelje zalege kot so: ameboza, salmonela paratifus, septikemija, okamenela zalega, meikasta zalega in poapnela zalega. Natete bolezni niso tako pogoste. Njihov natanni opis je v knjiici Zdravstveno varstvo ebel, Prironik za ebelarje, ki je bil izdan leta 1987 in brezplano razdeljen vsem ebelarjem, nahaja pa se tudi v prodaji. Tudi bolezni ebel in zalege, ki jih obravnava ta Prironik za ebelarske zaetnike, so ire opisane v knjiici
42 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Zdravstveno varstvo ebel. Drugi sestanek Tema: Najbolj znani sovraniki ebel Una sredstva: naravni primeri kodljivcev, risbe, preparati, diapozitivi Spoznali ste e nekatere sovranike ebel, danes pa nekoliko ve o njih. kodljivci iz ivalskega sveta Na prvem mestu moramo omeniti medveda, ki napravi dosti kode, kjerkoli se pojavi. Premetava in razbija panje ter uniuje vse, da pride do sladkega satja. Vse dosedanje obrambne naprave razen elektrine napeljave okoli ebelnjaka se niso obnesle. O miih, gozdnih rovkah in voenem molu ste e sliali. Tudi jea tejejo med sovranike, pa ne zato, ker bi unieval ebele. Razburja in kali mir s svojim torklanjem. Ker se zadovolji samo z mrtvicami, ga ne bomo unievali, ampak samo odnesli od panja. Nadlena in kodljiva postane krastaa, e se naseli v bliini panja. e le more, se skobaca prav do rela in hlasta po ebelah. Za ebelje pike se ne meni. Med pticami ste e spoznali sinice, srakoperje in olne. Izkljuno s ebelami se hrani legat, ki mu pravijo tudi ebelar; je pa v naih krajih redek? Zato je pa laka penica (konoplar) pogosteja; ta pita mladie najraje s ebelami. Dokaj majhno in po barvi neznatno ptico teko opazimo, ko se spretno smuka okoli panjev. Med uelkami naj poleg ose in srena omenimo e nevarnega kodljivca ebeljega volka, ki lahko resno ogroa ebelnjake. To po velikosti in barvi osi podobno uelko ne bomo opazili pred panji, ker napada ebele izven panja. Samica prei na kaki rastlinski bilki in aka, da se priblia rtev. Potem se nalahko dvigne v zrak in zasleduje rtev v primerni razdalji. Ko ebela sede na cvet, se bliskovito vre nanjo, ji zasadi ostro relo v oprsje in jo ohromi s strupom. Po ohromitvi jo obrne na hrbet, ji vtakne v usta rilek in izsesa iz njenega elodka nabrano mediino. Nato jo pograbi in odnese v svoje gnezdie. Na ta nain unii ogromno ebel. Seznaniti se moramo e s smrtoglavcem, ki vdira v panje. Ime je metulj dobil po svoji mrtvaki glavi podobni lisi na oprsju. Je noni metulj, ki se kaj rad posladka z medom. Panje obiskuje od avgusta do oktobra. Je silno predrzen in za napade ebel se prav ni ne zmeni. Bega po satih, srka med in vznemirja ebele; marsikatera pa pade pod zamahi njegovih monih kril. Od vseh je najbolj nevaren voeni molj, ki uniuje satje. Metulji letajo od maja do septembra; ez dan se skrivajo v raznih zakloniih, pod no pa obletavajo, zlasti njihove samice, panje in se skuajo vtihotapiti vanje. e najdejo v panju nezasedeno satje, odloe v celice jajeca, iz katerih se v nekaj dneh izvalijo rviki, ki hitro rastejo. e ni druina dovolj mona, se ga ne more ubraniti. rvi rijejo po satju, ga razjedajo in polagoma uniujejo. e je druina mona, rve sproti sama unii. Najhuje pa je, e se vgnezdi v omari za rezervno satje. V nekaj tednih ga popolnoma unii. Za zavarovanje pred tem kodljivcem je najbolj preprosto sredstvo veplo, ki ga v primerni posodi zagemo in postavimo v omaro s satjem.
Smrtoglavec Med pajki je najbolj nevaren navadni krievec. e njegove mree, ki jih naprede ponoi, podremo, jih ez prihodnjo no zopet naprede. ebela, ki se zaplete v pajkovo mreo, je izgubljena celo tedaj, e se iz nje izmota, saj ji mone pajevinaste niti zveejo noge in krila. S podiranjem pajevine ne opravimo dosti, pajka je treba izbrskati iz njegovega skrivalia in ga uniiti. kodljive rastline Tudi med rastlinami je nekaj takih, ki so ebelam kodljive. Najbolj je ebelam kodljiva emerika. Spada med lilije in ji ugaja vlana ilovnata zemlja. Cvete v prvi polovici junija, ko je ivljenje ebel najbolj bujno. e duh zelenkastega cveta povzroa hud glavobol. Rastlina je strupena od korenin do cveta. Dobro medi, med pa je strupen. Pod cvetovi najdemo mrtve ebele. Reitev je edino v tem, da prepeljemo ebele na drug kraj. Najveji kodljivec pa je lovek s svojim kropljenjem in zapraevanjem cvetov. ebele se zastrupijo; e pa prinaajo s cvetov mediino ali pelod, pogine tudi zalega. Posledica je mnoino odmiranje ebel in izmetavanje zalege.
43 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
emerika Tretji sestanek Tema: Kako se ebele sporazumevajo Ponazorila: risbe ebeljega plesa Vemo e, da se ebele sporazumevajo s plesi, ki so vasih kraji drugi pa zopet dalji in bolj zapleteni. Za orientacijo jim sluijo sonni arki, tudi e so skriti za oblaki. Za razliko od loveka zelo dobro zaznavajo infra rdee in ultra vijoliaste arke. Najbolj zanimiv in tudi najbolj zapleten ples je ples v osmici. Z njim nakazujejo, v kateri smeri sonca je nektar, kolikna je oddaljenost in kakna mnoina mediine je. 1. ebela bega po satju naravnost navzgor, potem napravi krog najprej na desno in potem na levo. Pri tem napravi pravzaprav osmico in hkrati miga z zadkom zdaj na eno, zdaj na drugo stran. S tem je povedala, da je mediina oddaljena ez 100 m v smeri sonca. Oddaljenost nakazuje z miganjem zadka. e migne desetkrat v 15 sekundah, je zaloga mediine oddaljena 100 m, e tirikrat hkrati, je mediina oddaljena 1000 m. 2. ebela hiti navzgor in navzdol in ponavlja v nasprotni smeri osmiko s slabimi vzgibi zadka. Mediina je v smeri od sonca. Oddaljenost pa nakazuje z zadkom. Z razlinimi plesi oznanja ebela tudi cvet druge vrste. Vsak drugaen ples pa se kona z okuanjem prinesene mediine.
44 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Ples ebele, ki nakazuje smer (sonce) in oddaljenost nektarja
FEBRUAR Prvi sestanek Tema: Celoletni plan ebelar j eve dejavnosti Ponazorilo: koledar Celotni plan je treba prilagoditi viinskim in podnebnim razmeram, zato bomo navedli samo primer splonega koledarja. Opravila: od 15. avgusta dalje: ugotavljamo koliino medu in peloda v mediu in plodiu; zaetek stimulativnega pitanja 1/2 litra na dan; do 30. avgusta: pregled druine, izpraznitev media, zamenjava matic, zdruevanje druin, zoevanje plodia in nadaljevanje stimulativnega pitanja; do 10. septembra: zaetek krmljenja za zimo, pokrivanje medinih okenc s asopisnim papirjem; do 1. oktobra: nadaljevanje krmljenja za zimo, pripiranje rel; oktober: urejanje satja (zdravo satje shranimo in zavarujemo pred voskovnim molom, staro pretopimo); ureditev ebelnjaka znotraj in zunaj; november in december: priprava in ienje satnikov, tudij strokovne literature, zimsko odevanje panjev; januar: tedenski ogled panjev pred relom in notranjosti ebelnjaka (pozor pred mimi in rovkami!); prislukovanje notranjemu ivljenju in razpoloenju ebelne grue; februar: opazovanje ebel pri relu ob prvem trebljenju, odstranjevanje snega in posipanje pred panji oziroma ebelnjakom; marec: neposreden in hiter pregled vsake druine, ugotavljanje zalege, medu in peloda; pitanje z mono raztopino (voda) z
45 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
dodatkom zdravil ter nadomestki peloda; ponovno odevanje panjev; april: dodajanje satov z zalego slabim druinam, zasilno pitanje pod veer in prepreevanje ropanja; maj: irjenje plodia in rela; vstavljanje satovja v medie, nadziranje rojenja, odpiranje medinih okenc; junij: as ebelarjeve etve; toenje; avgust: za ebele dopust, e ni gozdnega medenja: stimulativno pitanje; nevarnost ropanja.
Drugi sestanek Tema: ebelarjevo orodje in najnujneje ebelarjeve potrebine Ponazorila: vzorci ebelar j evih potrebin Za samostojno ebelarjenje je potrebno poleg e znanega orodja e naslednje: 1. ne pretemna in ne pretopla obleka, da se ne potimo in ne draimo ebel;
46 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
2. grebljica in podrezalnik; 3. koica, sipalnik in pitalniki; 4. matinica; 5. stojalce za odkrivanje satja, lopatica in vilice za odkrivanje satja ali ustrezen no, toilo; 6. posode za med, ki morajo biti iste in brez duha; elezne morajo biti poloene (emajlirane), ploevinaste pa pocinkane, najbolje so iz nerjavee ploevine. Tretji sestanek Tema: Zadelavina in ebelji strup Tu pa tam lahko opazujemo, kako ebele letajo na popke (poganjke) nekaterih dreves. e pogledamo malo blije, vidimo, kako nabirajo smolo in jo odnaajo v panj. Tam jo gnetejo, veijo in dodajajo slino. Na ta nain nastane zmes, ki zadri smolni vonj. Pravimo ji zadelavina, zamaz ali propolis. S to snovjo ebele premaejo notranje stene novih panjev, razpoke in mreo zadnjega okenca. Zamaejo vse pranje, e niso preiroke (najve 12 mm), da obvarujejo druino pred prepihom. Tudi razne kodljivce, ki se prikradejo v panj, po usmrtitvi premaejo (mi, rovko, smrtoglavca), da s svojim smradom ne vznemirjajo druine. Pravimo, da jih mumificirajo. Kakor je zadelavina za ebele varovalna snov, tako je za loveka neprecenljiva zdravilna surovina. Iz nje danes izdelujejo razne zdravilne tinkture in mae, ki jih uporabljajo e na vseh klinikah. Prednost pa je v tem, da si ta zdravila lahko sami napravimo. S sodobnimi tehnolokimi postopki si lahko poveamo koliino zadelavine. To niti ni komplicirano. O ebeljih strupnih lezah smo e govorili. Vemo, da so na koncu ebeljega zadka in da delujejo samo pri delavkah. Tudi ta strup je dragoceno zdravilno sredstvo, predvsem proti revmatizmu. Kakor se je mono razirilo pridobivanje matinega mleka in zadelavine, se je v novejem asu tudi povealo zanimanje za pridobivanje ebeljega strupa pri nas. Pridobiva se s pomojo drailne naelektrene priprave, ki jo postavimo pred relo panja. Pridobivanje te dragocene snovi je za ebelarja e posebno zanimivo iz ve razlogov: 1. pridobivanje je preprosto in brez vejega truda, 2. ni odvisno od vremenskih razmer in ga lahko pridobivamo predvsem v brezpani dobi, ko ni donosa medu in cvetnega prahu, 3. tevilo ebel in mo druine se ne zmanja, saj ostanejo ebele po piku nepokodovane. (Zbiralnik ebel, strupa, Slov. ebelar, t. 9/79-296)
MAREC Prvi sestanek Tema: ivljenje ebel in njihovo bioloko ravnovesje v druini Ponazorila: risba, grafikon ali diapozitivi Delo ebele, ki ga obudujemo, je nagonsko. Po nagonu skrbno urejajo svoj dom, skrbe za zarod, hrano, grade satje, kot bi imele bolji razum od loveka. Nagon in instinkt se preko leta menjavata glede na razvoj ebelne druine in na letni as. Tako s prirojenim nagonom vodijo in urejajo svoje druinsko ivljenje, kot lovek, ki ima razum. Vemo, da tudi loveku razum vasih napano deluje, da hoe uveljaviti svojo voljo v lastni druini, nad drugimi narodi itn. ebele sovratva in nadvlade ne poznajo. Pri borbi za obstanek se le redko posluujejo ropanja, pa e tega povzroi ebelar. Naj navedemo nekaj prirojenih lastnosti ebel: 1. Razmnoevanje V zimskem asu ebelna druina miruje, zdrui se v gruo in tako vzdruje toploto. im manjo prostornino mora ogrevati, tem manja je izguba toplote. V februarju, v toplejih krajih malo prej, v hladnejih malo kasneje, prine matica lei jajeca. Ko v aprilu in maju zacveti narava, je ebelja druina e pripravljena na delo, na opraevanje in donos mediine, cvetnega prahu ter vode. Zaleganje matica nagonsko vea in tea njenih jajec na viku njene moi dosee celo njeno trikratno teo. ebela se do junija odloi za rojenje, prelee po potrebi matico, si pripravi zadostno koliino hrane ter zgradi satje. 2. Skrb za zalego Mladice, nad est dni stare ebele, tvorijo s pomojo krmilnih lez mleek (matini mleek), ki ga polagajo liinkam ali erkam, pripravljajo razlino hrano za liinke bodoih ebel, trotov in matic. V organiziranem krogu krmijo matico z mlekom, jo pitajo, tako da ona samo zalega in se ji ni treba boriti za hrano ali jo iskati. Skrbijo za zalego v vseh treh razvojnih dobah. 3. Nagon za vzdrevanje snage in reda Takoj, ko se ebela izlee, e mora po nagonu oititi celico, iz katere se je izlegla, saj so v njej ostali izloki, ki jih mora odstraniti in pripraviti celico za ponovno poloitev jajeca. Matica ne zalee celice, e ta ni oiena. Vsako najmanjo smet ali umrlo ebelo takoj odnesejo iz panja,. Red drijo tudi pri donaanju mediine, cvetnega prahu in pri zaleganju. Zalega je vedno strnjena in se iri iz sredine sata navzven. Okoli skrajnega roba zalege bo vedno cvetni prah, ki je hrana za mlade polegajoe se ebele in za liinke erke. Nad zalego in cvetnim prahom je vedno med, ki se iri do skrajnega roba sata, in e na okvir ga pritrdijo, e ga je dovolj. 4. Gradnja satja Nagonsko gradijo mlade ebele, stare od 12 do 18 dni, spomladi in poleti in s tem irijo svoj dom. Vse pokvarjeno satje popravijo. Gradijo tri vrste celic: ebelje celice, celice trotov, ki so nekoliko veje, in matinike, ki so podolgovate jaaste oblike. Dolnost ebelarja je, da v pomladanskem asu odstranjuje staro in rno satje, ki ima e zoene celice od vekratnega
47 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
poleganja ebel, in ga nadomea z osnovo, ki ji pravimo satnica. Satnice ebele takoj dogradijo. S tem smo obnovili satje v svoji ebelni druini. Letno obnavljamo obiajno tri do tiri sate. 5. Obrambni in napadalni nagon Ta se pojavlja pri starejih panjskih ebelah, ki uvajo vse odprtine v panju, najbolj pa vhod relo. Napadejo vsakogar, ki se pojavi pred njihovim vhodom. e po vedenju ocenijo, e jim je kdo nevaren in e jim kdo ni. Branijo se z elom, ki je njihovo naravno oroje. Najbolj sovraijo vonj po potu ivali ali loveka. Mlade ebele ne napadajo ali pa napadajo in se branijo bolj poredko. S pikom ebela kmalu umre in zato so glavni uvarji stare panjske ebele, mladice pa e aka delo po prirojenem vrstnem redu opravil. 6. Druinski in nabiralni nagon ebela si je v svoji razvojni dobi izbrala obliko druinskega ivljenja. Nagon za druinsko ivljenje je tako moan, da vsak posamezni lan ebelne druine (ebela, trot in matica) e po nekaj urah ali dnevih umre in ni sposoben iveti samostojno. Nabiralni nagon in skrb za hrano, mediino, cvetni prah in vodo sta ebeli potrebna za obstoj. Vemo, da je ebela najbolj delavna uelka in da jo imamo za zgled. Pravimo, da je kdo priden kot ebela, ebela venomer dela, razen v zimskem asu, pa tudi takrat, ko ustvarja toploto svojega doma. e je v naravi dovolj mediine ali mane, jo nabira do enomoglosti. V panj nanese toliko medu, da bi se v njem zaduila, ali pa irila gnezdo v nedogled, e bi le imela prostor. To dela zato, ker po nagonu ve, da narava ne nudi vedno dovolj mediine in da so letni asi, ki je ne dajejo. Zato si napolni skladia za dalje obdobje vnaprej. Cvetni prah nabira v glavnem po potrebi. Rabi ga najve za hrano liink in mladih ebel, pa ga zato nabira med letom z manjo zalogo. Cvetni prah daje narava od zgodnje pomladi do jeseni in zato nagonsko ve, da ji zadoa manja zaloga za as slabih vremenskih razmer. ebela ima izredne orientacijske zmonosti in izvrstno reagira na tresljaje. Ima odlino razvit voh in si zapomni kraj, kjer se je pojavila paa, svoj dom, doloene predmete itn. Drugi sestanek Tema: Prvi nagli pregled panja Ponazorila: diafilm, slike V panju se poraja novo ivljenje. Matica zane zalegati, ebele pa izkoristijo prvi topli dan za izleta vanje in trebi j en je. e nam dovoljuje toplo vreme, na hitro pregledamo notranjost tistih panjev, na katere nas je opozorilo prislukovanje pozimi in opazovanje pri prvem izletu. Delo moramo opraviti zelo previdno, da ne prehladimo zalege: hitro odstranimo ogrevalna sredstva pri okencu, odpremo zadnje okence, izvleemo nezasedene sate, ugotovimo zalogo medu in peloda, ugotovimo koliko je zalege; nato vrnemo vse lepo na svoje mesto in si napravimo beleke. Pri ugotavljanju zalog mora biti-najmanj 3 kg nenaetega medu, da bodo ebele lahko oskrbovale zarod in da bo matica lahko zalegala brez pomanjkanja toplote. e ga ni dovolj v bliini ebel, jim dodamo satje z medom, ki smo ga prihranili v ta namen prejnjo jesen, seveda v neposredno bliino. V primeru, da nimamo dovolj satja v zalogi, damo na gornji del satov ali na reetko medeno ali vsaj medeno-sladkorno pogao. Tretji sestanek Tema: Obnoina in njen pomen za ivljenje ebel Ponazorila: pelod razlinih barv, osmukanec in izkopanec, mikroskop in poveevalno steklo Pelod vsebuje vse maobne in beljakovinske snovi, encime in njihove spojine, zato pravimo, da je ebelji kruh. Na leto potrebuje srednje mona druina 3040 kg peloda. Zaradi pomanjkanja peloda se upoasni ali pa sploh preneha razvoj zaroda, ki je v zgodnji in pozni pomladi nujno potreben. Pelod potrebujejo predvsem mladice, da se jim zbudi razvoj goltnih lez, ki zagotavljajo razvijanje potrebnih snovi za krmljenje zaroda. Tudi matica mora dobiti s hrano zadostno koliino beljakovin, da lahko nenehno zalega jajke. Pelod razlinih cvetov ima razlino vrednost. Med najboljimi je cvetni prah ive, saj vsebuje najve tol in beljakovin. Njegove vrednosti ne moremo z niemer nadomestiti. Posebno vrednost ima e zavoljo tega, ker iva in leska cvetita e v zgodnji pomladi, ko e ni drugega cvetja.
48 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Prvo hrano v naravi dobijo ebele na vrbi e tega ni v bliini, prinesemo domov nekoliko vej iz oddaljenih krajev. V teku dneva se cvetovi na toplem razvijejo. Cvetni prah stresemo na papir in ga vsujemo v steklenico. Zalijemo ga z liko toplega in redkega medu in vse trdno zavijemo v celofan. e uporabljenim pelodnim satom potisnemo pelod v celice in na tak nain napravimo nekakno konzervo. Med namre konzervira vso snov. Pelod v takni konzervi bo dragocena hrana ebelam. Seveda pa pomankanju peloda odpomoremo e na ve nainov. Najpomembneja in najbolj priporoljiva je sojina moka, ki jo polagamo ebelam v zgodnji pomladi, ko peloda e ni v naravi. Pri tem pa moramo paziti, da ne bi bila sojina moke ovlaena, ker bi jo ebele ne jemale. etrti sestanek Tema: Razvoj zalege, dejavnost ebele Ponazorila: sat s ebeljo zalego, slike razvoja plodu, diapozitivi Vemo, da so v ebelni druini tri vrste ebel: matica, delavke in troti. Vsak posameznik je sestavni del druine in izpolnjuje svojo nalogo po naravni zakonitosti. Matica vzdruje ebelni rod, polaga jajeca v satne celice po potrebi druine, ki jih narekujejo delavke. V asu najvejega zagona vsadi matica 2500 in ve jajk dnevno. Njihova tea je veja kot tea matice. e opazujemo prihod mlade ebele, ko dozori, vidimo, kako poasi zgrize poklopec celice. Pri tem napornem delu se zelo utrudi, zato so njeni prvi koraki negotovi. Najprej se usmeri k hrani. Mlade novorojene, pravimo jim mladice, imajo svoje telo pokrito z gostimi svetlimi dlaicami. Ko se nekoliko osuijo in okrepajo, zanejo z delom, ki se postopoma menjava, ne da bi jim kdo zapovedoval, kaj morajo delati. Tudi lenuhinj ni med njimi! Ko se ebela izlee, mora poistiti celico, da bo lahko matica pokladala jajke. V naslednjih 46 dneh tlai z glavico pelod v celice satja, ki je tudi del njene prehrane. Z razvojem njenih goltnih lez v glavi ta sposobnost poasi plahni. Nekako esti dan e pripravlja krmilni sok. Z matinim mlekom krmijo erke tako postane dojilja. Ko se matica sprehaja po satovju in ogleduje celice, e so oiene, jo spremlja 6-8 mladic, da jo krmijo. Ko pa zalega jajke v celice, jo spremlja 6-8 mladic, ki jo nenehno hranijo. Ko je mladica stara 10 do 12 dni, se ji prebudijo voskovne leze. Satje gradi do 18 dne, ko postane straarka. Ko pa z 21. dnem pride njen as, se lepega sonnega dne pojavi na bradi panja in obletava panj, da se seznani z njegovo okolico in se iztrebi. Ker e ne zna poti domov, se zadruje v bliini panja. Stareje ebele privajajo na ta nain, da se zbirajo pred relom v polkrogu, obraajo glavice k relu, vihajo zadek in spuajo vonj vonjalnih lez ter ga s krili razpihavajo, da mladice vejo kam domov. Mladice postanejo letalke. Njihovo delo v panju je konano. Poglejmo stopnje razvoja posameznih ebel!
Vrsta Znaki Doba razvoja jajka oplojena 3 dni menjajo lego Doba razvoja liinke 6 dni Doba razvoja bube 7 dni Razpor. razvoja 3+6+7 Celovit razvoj 16
Matica:
49 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Delavka:
Trot:
oplojena 3 dni menjajo lego oplojena 3 dni menjajo lego
6 dni
12 dni
3+6+12
21
6 dni
1415
3 + 6 + 14 2324
APRIL Prvi sestanek Tema: ebelja paa Ponazorila: slike rastlin, naravni ali posueni cvetovi in diapozitivi medeih rastlin ebele letijo tudi dale od svojega doma. Najugodneja razdalja od ebelnjaka ali stojia do pasia je okrog 400 metrov. Tu ebele izrazito opravljajo svoje delo in 100 /o opraijo sadno drevje in druge ukocvetne rastline. Na vejem obmoju s premerom 800 metrov e pada uinkovitost opraevanja po ebelah na 75 %, obvladujejo razdalje do najve 3000 metrov. Rastline dajejo razline koliine mediine ali nektarja. Ogljemo si nekatere od njih po hektarskem donosu!
Ime rastline Rdea detelja Nokota Jablana Dren Vinja in enja eplja, gorica Sonnice Repica Ajda Maline (gozdne) Bela detelja in mrtva vedska detelja Vrba Javor, medena detelja, Kadulja Lipa Akacija ozkolistna vrba kopriva Hektarski donos mediine 6 kg 15 kg 20 kg 25 kg 30 kg 40 kg 3050 kg 50 kg 60 kg 70 kg 100 kg 125 kg 150 kg 200 kg 650 kg 1000 kg 1700 kg
Ugotovljeno je: im dalji je let ebele od panja do pasia, tem ve porabi za lastno energijo, potrebno za letenje, in tem manj mediine prinese v panj. Oddaljenost 2 km od izhodia je tista meja, ko je za ebelno druino in ebelarja e koristna. V medeno golo, v kateri prenaa mediino, spravi le toliko hrane, da jo ima za 3000 m dolgo pot. Hitrost neobloene ebele je okoli 60 km na uro, hitrost obloene ebele s tovorom pa samo 30 km na uro. Glede na to razmeano ebele po terenu tako, da imajo najkrajo pot do pasia. e elimo 100 % opraitev sadnega drevja ali drugih ukocvetnih rastlin, jih bomo razmestili po pasiu tako, da bo med ebelnjaki ali stojii po 800 metrov. S tem bomo dosegli odlino opraitev in najveji donos mediine ali cvetnega prahu. ebelnjakov ne kopiimo na enem mestu. S kopienjem bi podaljali let ebel od doma do pasia in zmanjali koliino nabranih pridelkov ter opraenih rastlin. Da bi zadostili tem potrebam, pribliamo ebele rastlinskim kulturam. Vozimo jih na pao na polja in v gozdove. S tem zagotovimo ebelam bogato pao, poljedelcem veji hektarski donos in ebelarju veji pridelek. Za opraitev 1 ha razlinih rastlin je potrebno naslednje tevilo ebelnih druin: za 1 ha sonnic za 1 ha epelj, detelje, nemke detelje za 1 ha graice, ozimne repice, gorice za 1 ha jablan, hruk, tj. 100 dreves za 1 ha ribeza, kosmulj, tj. 500 grmov za 1 ha marelic, breskev, eenj, vienj 2 eb. druini 3 eb. druine 4 eb. druine 4 eb. druine 5 eb. druin 5 eb. druin
Nekatere rastline (nasadi jablan in ribeza, posevki sonnic, oljne repice in detelje) potrebujejo 6 do 8 ebeljih druin na hektar. Glede na to ugotovitev razmeamo v posameznih krogih letalnega obmoja ustrezno tevilo ebeljih druin. Zanimiva je tudi medonosnost rastlin, ki je dokaj razlina. Nekatere rastline nudijo ebelam cvetni prah, druge cvetni prah
50 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
((pelod) in mediino, tretje samo mediino. Oglejmo si tabelo po seznamu rastlin! (Legenda: rastlina z znakom +* vsebuje medotvorno snov, rastlina z znakom ne vsebuje medotvorne snovi)
Ime rastline Akacija Beli trn rni bor Navadni bor Borovnica Breskev Brusnica Dren Breza Bukev Klen Gaber Mrtva kopriva Gorica Grah Hruka Plavica Jablana Jagoda Jesen Javor Jelka Japonska akacija Rdea detelja Brest Divji kostanj Medena detelja Lan Ime rastline Lipa Leska Maline Mandelj Materina duica Marelica Macesen Jela Robidovje Repica, repa, redkev Sonnica panski bezeg Ceplja Topol Vinja Vrba aluj ka Vresje Cvetni prah ali pelod Mediina ali nektar Mana
+
+ + + +
+
+ +
+ + + + + + + + +
+ +
+
+ +
+ + +
+
+ + +
+
+
+ +
+
+
+ + + +
+ +
+
+
+
+
+ +
+
+ + + + + +
Cvetni prah ali pelod Mediina ali nektar
+ +
+ + +
Mana
+
+
+ + +
+
+ +
+
+ +

+ +
+
+ + + +
+
+ + +
+
+
+
+ + +

+ + + + +
+ +
+ + +
+
+
+
+
+
Drugi sestanek
51 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Tema: Kako lahko pomagamo izboljati ebeljo pao Ponazorila: semena, potaknjenci, lopata, grablje Mladina lahko pri praktinem in organiziranem pouku v kroku zasadi bregove potokov, rek, ribnikov, okolico igri ter neobdelano zemljo z rastlinami, ki nudijo ebelam pao in loveku korist. Z rastlinjem, kot so leska, vrba, akacija, javor, divji in pravi kostanj ter razni sadei, zasadi neobdelano in opueno zemljie. Potrebno se je dogovoriti s funkcionarji krajevne skupnosti, ki urejajo zelene povrine, kmetijskimi ustanovami in gozdnim gospodarstvom, da doloijo svoja zemljia za organizirano sajenje medonosnih rastlin. Pri sajenju je treba tako zemljo od asa do asa opleti. e sadimo rastline, ki hitro rastejo, se te v kratkem asu same prebijejo k ivljenju. S sadikami in potaknjenci ni teav, lahko jih dobimo v drevesnicah, kjer jih gojijo strokovno, ali pa v gozdu, kjer so se zasejale samorodno in jih je treba razrediti. V vsakem kraju je mogoe najti obmoje, kjer bi uspevalo jagodievje, kosmulja, ribez in maline. Teh sadeev primanjkuje in je po njih vedno povpraevanje. Mogoe je tudi sejati semena rastlin, primernih in koristnih za ebele; take, ki dajejo cvetni prah in mediino; na primer: belo deteljo, medeno deteljo in sonnice. Zelo hvaleno je tudi gojenje zdravilnih rastlin. Skoraj vse so pomembne za ebelarstvo in imamo od njih dvojno korist. Za sajenje in sejanje medonosnih rastlin si napravimo nart ali zamisel, kako bomo doma, v naselju, kjer stanujemo, ali v oli, e imamo olski vrt, razirjali medonosne rastline. Doma v vasi bomo namesto topolov posadili lipe, namesto brez jablane. Na zapuenem zemljiu bomo posadili akacijo ali pravi kostanj. Ob cestah in progah bomo posejali medeno deteljo, na vrhu roba pa za okras nekaj sonnic. Napravili bomo posebno obliko grede (okroglo) in jo posejali z okrasnimi pritlikavimi sonnicami, ki izredno medijo. Sonnice posejemo e med koruzo, e jih gojimo na posestvu. V suni brezpani dobi zacveti facelija. Ta nikoli ne zataji, donosi medu, posebno e obnoine, so pa ve kot spodbudni. Rastlina cvete ve kot est tednov nepretrgano. Pri tem razvije ena sama rastlina do 30.000 cvetov. Ko na zaetku vitic cvetovi e zorijo in odpada zrelo seme, se na koncu ele odpirajo. Mlade cvetove ebele noro obletavajo. Ne zaman, saj se donosi na en hektar gibljejo od 300 do 1000 kg! Prednost te medovite rastline je tudi v tem, da glede zemlje ni izbirna in uspeva v vseh obmojih Slovenije. Suo in vroino dobro prenaa. Sejemo jo dva meseca pred elenim zaetkom cvetenja, se pravi v zaetku junija, da zacveti po kostanjevi pai. ebelam nudi izdatno pao zlasti v avgustu in zaetku septembra, kar je dobrodoel nadomestek za ajdovo pao, ki je popolnoma odpovedala. Pa tudi e zamedi v tem asu hoja, dobimo na faceliji izdatno in prepotrebno obnoino. Sejemo jo v bliini ebelnjaka oziroma stojia na neobdelanih in zapuenih povrinah, ki jih je na pretek. Na kmetijskih zemljiih uporabljamo zeleno gnojenje. Jeseni posejemo na zemljiu, ki je namenjeno za koruzo, seme oljne repice. Ta spomladi hitro raste in cveti v drugi polovici aprila. Medi izredno in ima obilo cvetnega prahu. Ko cvetenje ponehava, jo podorjemo kot zeleno gnojilo in tako koristimo ebelam, ebelarju in lastniku posestva, ki mu ne bo treba kupovati dragih umetnih gnojil. Tudi na zemljiu, ki ga kmetovalci doloijo za krompir, posejemo rdeo deteljo, ki zacveti v zaetku maja naslednjega leta in daje obilo mediine. Po cvetenju jo pokosimo kot odlino ivinsko krmo. Po konji zemljo preorjemo, pasadimo krompir ali posejemo koruzo in na ta nain pridobimo iz zemljia dva pridelka v letu (deteljo, krompir ali koruzo). Tretji sestanek Tema: V panju vzrejamo samo mone druine Ponazorila: slika mone, srednje in slabe druine Katere so mone druine? To so druine, ki spomladi zasedajo osem in ve satov ter kaejo mono voljo do ivljenja in dela. Zakaj je treba vzrejati mone druine? Prednosti so naslednje: 1. od njih dobimo dosti ebeljih pridelkov in opraenega cvetja; 2. uspeno vodijo boj proti boleznim in kodljivcem; pogosto z lastnimi silami pomagajo zaduiti nekatere bolezni; 3. imajo vejo ivljenjsko sposobnost in ne potrebujejo tolikne ebelarjeve skrbi in nege; 4. laje prezimujejo in vzdrujejo v panju potrebno toploto; na gosto zasedajo zalego; 5. laje se ubranijo sovranikov, ko spomladi izlete na istilni izlet, in v jeseni, ko straarke opustijo strao pred relom in je nevarnost ropanja. etrti sestanek Tema: Drailno krmljenje ebel s suhim sladkorjem Ponazorila: kristalni sladkor, pitalnik, omelce, posoda za vlaenje sladkorja Za drailno krmljenje lahko poleg sladkorne raztopine, razredenega medu in sladkornomedenih poga uporabljamo v doloenih obdobjih e z medeno vodo navlaen kristalni sladkor. Napravimo ali kupimo si primeren pitalnik. Lahko pa uporabimo kar lesen satnik, ki ima na vsaki strani za 5 cm nijo lesonitno ploo. Tako nastane v satniku prostor, kamor nasujemo navlaeni sladkor. Odprtina zgoraj pa slui ebelam za vhod v pitalnik. Lahko tudi na eno stran satnika namesto lesonita pritrdimo ipo, skozi katero opazujemo ebele, kako predelujejo sladkor v tekoe stanje in ga spravljajo v medeno golo. Pogledamo tudi, e je v njem zmanjkalo sladkorja, in ga zopet dodamo. Iz panja ebelne druine obiajno odstranimo zadnji desni sat in namesto njega v brezpani dobi vstavimo po opisanem nainu izdelan in napolnjen sat s sladkorjem. V brezpani dobi stare ebele nad 21. dni pridno liejo sladkor in ustvarjajo v panju vzduje
52 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
srednje dobre pae. Matica z nezmanjanim elanom zalega jajeca in mo druine ostane na primerni viini. Tako lahko izkoristi prihajajoo pao ali pao, na katero smo nartno prepeljali ebele. e je sat z navlaenim sladkorjem v panju v brezpani dobi, ohrani ebelar soasno delovni elan ebel nabiralk delavk. e se pojavi paa ali e je ebelar prepeljal ebele na pao v kak drug kraj, ebele same opustijo uporabo in predelavo suhega sladkorja. Zunanja paa je privlaneja in bolja. Dobra stran krmljenja s suhim sladkorjem je e v tem, da ebele niso v stanju predelati toliko sladkorja, da bi ga vskladiile v panju kot med. Vse, kar predelajo, sproti potroijo in v medu, ki so ga pripravile iz mediine (nektarja), ni sladkorja. S suhim oziroma z medeno vodo navlaenim sladkorjem ne krmimo ebel spomladi, ko elimo, da se ebelja druina tevilno im prej povea, ko uvamo stare pane ebele, da ivijo im dlje. Predelava skladkorja ima to slabo stran, da se ebele delavke iztroijo in da se jim s tem zmanja ivljenjska doba. Tega pa spomladi, ko pravimo, da je vsaka ebela vredna dinar, ne smemo dopustiti. Navlani sladkor ali pogae uporabljamo v brezpanih dobah, ki se pojavljajo kratkotrajno takrat, ko odcvete sadno drevje in e ni travnike ali akacije ve pae, ko odcvetijo travnik, akacija, javor in lipa, ko e ne cveti pravi kostanj in se ni pojavilo gozdno medenje (mana), ali pa ob vsaki brezpani dobi pred prevozom ebel na epek v Liko, na romarin v Dalmacijo, na ajbelj itn. Drailno krmljenje s suhim sladkorjem je primerno tudi za ebelarja, ki ebelari na mestu in ne prevaa. Po kostanjevi pai v juliju obiajno ni ve izdatne pae. ebele pa moramo pripraviti za zimo tako, da bodo panji imbolj moni. V njih imamo polno starih delavoljnih ebel, ki niso zimske ebele in ki bodo morale umreti e pred zazimovanjem druine. Takrat krmimo ebele z navlazenim sladkorjem toliko asa, dokler v septembru ne prinemo krmiti sladkorne raztopine za zimsko zalogo. Z navlaenim sladkorjem krmimo, da matica moneje zalega, da stare ebele hitro izumirajo in da ne troijo medu, ki bo druini potreben za zimo. V nobenem drugem primeru ni primerno uporabljati za drailno krmljenje suh kristalni sladkor. Posebno nevarno je, kot smo e omenili, pred pomladjo in v zaetku pomladi. Suh oz. navlaen sladkor porabi veliko vode, da se raztopi. To vlago iztisnejo ebele iz svojih lez slinavk. e bi ga uporabljali, bi silile ebele iz panja po vodo tudi v slabem vremenu. Nizke temperature in deevno vreme pa ogroajo ivljenje ebel in veliko bi jih po nepotrebnem izgubili ter tako oslabili ebeljo druino. MAJ Prvi sestanek Tema: Razvojni cikel ebele v 40 dneh je podoben ciklu zakonitosti v naravi Ponazorila: grafini prikaz razvojnega cikla signali rastlin Znano nam je e iz zaetne stopnje te knjige, da je razvojni cikel ebele v letnem asu podvren zakonitosti. Vemo, da traja razvojna pot ebel od jajeca pa do prietka nabiranja hrane izven panja okoli 40 dni. Vemo, da zanemo drailno krmiti na zalego nekako 40 dni pred glavno pao. S tem jaamo aktivnost matice pri zaleganju. Tako imamo v glavni ali blinji pai zadostno tevilo ebel delavk. Okoli 40 dni traja ivljenjska doba ebele, od tega dela nekako 21 dni v panju, ostalo dobo pa zunaj kot nabiralka. Po zakonu tiridesetnevnega cikla se ravnajo e rastline in cvetice v naravi. Med prvimi medonosnimi rastlinami se razcvetijo: teloh, spomladanska resa, leska in e nekatere. Ko je spomladanska resa v cvetu, lahko raunamo, da bo nekako ez 40 dni bujno cvetela enja in za njo druga sadna drevesa. ez nadaljnjih 40 dni se razvcetijo akacija in travnike cvetlice (kadulja). Ko pretee nekaj manj kot 40 dni, bo cvetel pravi kostanj. Iz vsega povedanega ugotavljamo, da nam nekatere glavne rastline, ki smo jih nateli, doloajo datume razvoja v priblini asovni razdalji 40 dni. Vse se udovito usklaja z razvojnimi dobami ebelje zalege in dobo doraajoe mladice. V tem asu se iz oplojenega jajeca razvije ebela in se usposobi za zunanja dela: za nabiranje mediine in cvetnega prahu, za opraevanje sadnega drevja ter drugih ukocvetnih rastlin. ebele in narava sta v medsebojni odvisnosti, dopolnujeta se in si medsebojno pomagata. Po zakonu 40 dni uravnavata ebela in narava svojo ivljenjsko bit. Drugi sestanek Tema: Matini mleek Ponazorila: odprt matinik z mlekom in erko, orodje, odvzem mleka in vzorec enega od preparatov Medexa Povedali smo e, da ebele mladice v zaetku svojega ivljenja nekaj dni iz krmilnih lez izloajo krmilni sok ali matini mleek, s katerim hranijo erke liinke ebel delavk, trotov in matice, da krmijo odraslo matico ves as njenega zaleganja v panju. Krmilni sok ali matini mleek izloajo mlade dojilje iz svojih krmilnih lez, ki se jim razvijejo po estih dneh ivljenja in delujejo nekako do dvanajstega dneva starosti. Sok ali mleek pomeajo s cvetnim prahom, vodo in medom ter krmijo liinke erke. V panju igra matini mleek izredno vlogo. Iz komaj vidnega jajeca se izlee popolna uelka: ebela v 21, matica v 16 in trot v 24 dneh. lovek potrebuje za svojo rast okoli 20 let, medtem ko se ebela e izlee popolnoma odrasla. Matini mleek ima posebno vrednost v tem, da glede na jakost in sestavo uravnava nastajanje spola, ali se bo iz jajeca izglegla matica ali delavka. Matica lahko odloi dnevno za trikratno svojo teo jajec samo zato, ker med zaleganjem uiva mleek, ki ji ga ebele dojilje polagajo na rilek. Zamislimo si, kako bi bili kokoji jajki poceni, e bi koko znesla na dan za trikratno svojo teo! To zmore le matica, ki uiva matini mleek. Na to udo narave so postali pozorni znanstveniki in prieli uporabljati matini mleek v zdravilstvu, za okrepila in poivila. Iz njega izdelujejo razne proizvode z dodatkom cvetnega prahu, propolisa in medu. Kemine analize so pokazale, da vsebuje matini mleek beljakovine, aminske kisline, rudnine, sladkor, vodo, barvine, antibiotike in hormone. V mleku je hlapna snov, ki napravi, da se mlada liinka ebele razvije v matico. Okoli 3 /o sestavin
53 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
matinega mleka se s keminimi analizami ne da ugotoviti. Matini mleek mu pravimo zato, ker ga pridobivamo samo iz celice, v kateri se razvija matina liinka ali erka. Z mlekom so krmljene e erke ebel in trotov, vendar jim ebele dojilje polagajo drugano sestavino. Matini mleek uivajo bolniki ali pa jim ga vbrizgavajo z injekcijo. Kakor so ugotovili, ugodno vpliva na krepitev organizma pri raznih oslabelostih telesa in delujejo proti staranju. Dobre uspehe so dosegli pri zdravljenju slabokrvnosti. Slabotnim, v rasti zaostalim in neodpornim ljudem se matini mleek na splono priporoa. Tretji sestanek Tema: ebele rojijo Ponazorila: slika roja Rojivost ali rojenje ebel je naravno veanje ebeljih druin. Rojivost lahko s posebnimi posegi pospeujemo, zaviramo ali povsem prepreujemo. V ebelji druini ima le matica to prednost, da ivi ve let. Navadno ivi 3 do 4 leta, redkeje 5 in ve let. e po tretjem letu starosti zane peati in slabe zalegati, prej ali slej pa se popolnoma izrpa. ebele poskrbijo za zamenjavo na dva naina: 1. staro matico zamenjajo s preleganjem; 2. izrojijo s staro matico in si ustvarijo nov dom. Preleganje matice se tiho in mirno izvede na ta nain: ob robih satja ebele izdelajo matinike, v katerih se razvije po 16 dneh mlada matica. Stara je odve, ebele jo zapustijo in kmalu jo unii mlada in moneja matica. Za rojenje se odloi mona ebelna druina navadno z dve leti staro matico. ebele se zanejo pripravljati na rojenje, delovni elan polagoma upada in ebele se razdelijo v dva tabora. Ko je prvi matinik pokrit, star je 1012 dni, stara matica z rojem izleti iz panja. (Pri A-panju tehta roj 24 kg). Nekaj asa kroi okoli ebelnjaka, da se zbere, nato matica sede na blinje drevo ali kak drug primeren kraj in nanjo se usujejo ebele. Tako nastane velika grua ebel, ki jo ebelar spravi v ogrebalnik. Ko se ohladi, jo strese v pripravljeni panj in e ima novo druino. ebele rojijo okoli poldneva ob lepem, brezvetmem in sonnem vremenu. V panju, ki je rojil, se izlee mlada matica. Ko se oplodi, prine druina novo ivljenje. Rojivosti je najvekrat kriva premajhna prostornina panja. Ko se ebelna druina tako razmnoi, da je prostor napolnjen, se odloi za rojenje. e taki druini pravoasno poveamo prostor, prepreimo rojilno razpoloenje. Ogrebanje roja ebelar pri opravljanju ebel vasih ugotovi, ali vsaj moral bi ugotoviti, da se doloena ebelna druina pripravlja na rojenje. Lahko pa preprei. e ga ne, potem mora ugotoviti dan rojenja. Pripravlja se na roj in nadzira panj. Ko najde roj, ima e pripravljen prazen panj z vloenimi satnicami, ogrebalnik, lestev, klobuk s pajolanom in omelce. Visei roj omete tako, da mu podstavi ogrebalnik, polovini A-panj ali kaken drug primeren zaboj. Primerno ga pritrdi, zleze v bliino roja in ga z omelcem ali zajemalko spravi v ogrebalnik. Roj lahko spravi v ogrebalnik ali podstavljen zaboj tudi tako, da ga z monim sunkom strese v ogrebalnik. Pri ogrebanju mora paziti, da spravi v ogrebalnik ali panj matico. im je matica v ogrebalniku, se ji ebele takoj pridruijo, e pa je matica e na veji, ebele, ki smo jih spravili v ogrebalnik, odletijo in se pridruijo matici na veji. Ko smo roj z matico spravili v ogrebalnik, ga pustimo kakih 20 minut mirovati, odprtino ogrebalnika pa deloma zapremo. Ko se ebele umirijo, jih lahko vsadimo v pripravljeni panj. Roj obiajno sprejme novi dom in prine graditi satnice. Ima veliko gradilno vnemo, saj lahko v nekaj dneh izdela vse satnice, ki smo jih vloili v panj. Oskrbovanje roja Ko smo roj vsadili v pripravljeni panj, e nismo reeni vseh skrbi. Roj je v novem domu brez hrane, nima izdelanega satja, je brez zaloge, cvetnega prahu itd. e smo roj vsadili v asu dobre pae, je obiajno vse v redu. ez kakih 6 dni ga moramo pregledati, da ugotovimo, e matica e zalega, e je v panju zadosti hrane, e gradi in e je izdelal nove satnice. e vse to ugotovimo, lahko z novo druino ravnamo tako, kot z vsemi ostalimi v ebelnjaku. Kolikor je v asu vsaditve brezpana doba, pa roj ne izdela satnic, druina ne bo imela hrane in bo umrla od lakote. V tem primeru smo mu dolni zamenjati nezgrajene satnice z dobrim rezervnim satjem in ga nakrmiti s sladkorno raztopino. Tako obdrimo novo ebeljo druino pri ivljenju. V asu, ko imamo roj e v ogrebalniku in akamo, da se ebele umirijo, ugotovimo, katera ebelja druina je rojila, e tega e ne vemo. To ugotovimo tako, da z moko posujemo nekaj ebel, ki so e ostale na veji in se niso pridruile roju. Pred ebelnjakom nekaj asa opazujemo, v kateri panj se bodo vrnile. Tako smo ugotovili izrojenca.
54 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Po opraitvi matice v zraku, kar stane trota ivljenje Kakor roju moramo posebno skrb posvetiti tudi izrojencu, tj. panju, ki je rojil. Tam bo sedaj mlada matica, ez kakih 10 dni pogledamo, e se je e oplodila in e e zalega, e ugotovimo lepo ebeljo zalego, je z izrojencem vse v redu. Lahko se zgodi, da se mlada matica pri oploditvi izven panja izgubi. Izrojenec je zapisan propadu, u mu takoj ne pomagamo z dodajo mlade spraene matice. Kolikor v izrojencu e zalegajo trotovke, je ebelja druina teko ozdravljiva, saj ne sprejme nobene matice. Izrojenca, ki je postal trotovec, spravimo v red tako, da proti veeru prestavimo ebele v polovini A-panj. Panj postavimo za en dan v klet, v izpraznjeni izrojenev panj pa vsadimo rezervno tirisatno druinico. Drugi dan proti veeru prinesemo iz kleti trotovca in ga odnesemo v blinji gozd, tam odpremo panj in postavimo vse sate na kozico. ebele ometemo s satov, da se vrnejo in si izprosijo vhod v prejnji panj. Tako se pridruijo novi ebelni druini. ebele trotovke ne znajo poti v svoj panj in se v naravi izgube. Kaj moramo vedeti o ogrebanju roja? Zapomnimo si naslednje: roj moramo poiskati takoj, ko se usede in umiri; pripraviti moramo panj, kamor bomo vsadili roj; pred rojenjem moramo pripraviti ogrebalnik ali primeren zaboj, lestev, omelce, zajemalko, kadilo, rokavice in klobuk s pajolanom; v ogrebalnik moramo spraviti vse ebele; e se roj v ogrebalniku po 30 minutah umiri, je matica gotovo v njem; v pripravljalni panj vstavimo satnice; na pripravljalni panj pritrdimo sipalnik, kamor bomo sesuli roj iz ogrebalnika; vsajeni roj pregledamo ez 6 dni, e ima hrano in zalego. etrti sestanek Tema: Umetni roji ometanec Ponazorila: prailek panj tirisatar Umetne roje pripravljamo in delamo v lepem vremenu dopoldne, ko je zunaj mnogo panih ebel in so na zaleenih satih veinoma mladice. Stare ebele hitro zapustijo narejenca in se vrnejo v svoj panj. Stare ebele v narejencu lahko povzroajo ropanje, zato se morajo odstraniti, preden sate z mladimi ebelami vstavimo v poljuden prailek ali manji panji s tirimi ali ve sati. V narejenca damo le sate s pokrito zalego. Na vsako stran zaleenih satov pride po en sat s hrano, tj. z medom in cvetnim prahom. Narejencu obiajno dodamo e nekaj mladih ebel, ki jih najdemo na gradilnem satu ali satnici v gradnji. Narejenec nekaj asa ne izletava, ker ima samo mlade ebele. Zato mu moramo v prazni sat naliti vode. Narejenec z rojnim matinikom Ob lepem dopoldanskem vremenu pregledamo ebeljo druino, ki ima skoraj godne matinike. Poiemo matico in vse sate iz plodia postavimo na stolico. Ko smo nali sat z matico, odstranimo na njem morebitne matinike in ga postavimo v sredino plodia. Na vsako stran mu dodamo po en sat z mlado nepokrito zalego, ostali prostor pa napolnimo z lepim satjem ali satnicami. Sate, ki smo jih odvzeli in so na stolici, pustimo nekaj minut, da odletijo stare ebele; nato jih vloimo v pripravljeni manji panj. V sredino vloimo sat z najlepim matinikom, vse druge odstranimo. ez nekaj dni se bo izlegla mlada matica, se nato oplodila in imeli bomo novo ebeljo druino. Ometenca napravimo tako, da na stolico zloimo iz dveh ali treh monih panjev nekaj satov s ebelami vred ter jih pregrnemo z mokrim prtom. ebele pustimo najmanj etrt ure pri miru, da se dodobra napijejo medu, nakar jih ometemo v zabojek. Seveda moramo vse sate na stolici dobro pregledati, e ni na katerem mogoe matica iz panja, ki smo mu odvzeli sate. V zabojek ometemo samo ebele in trote. Nato vzamemo spraeno matico (oplojeno), ki smo jo sami vzgojili ali kupili pri vzrejevalcu matic, in jo zapremo v matinico. epek zadelamo s sladkornim testom in matinico obesimo v zabojek. Zabojek zapremo in prostor za zraenje pustimo prost. Nato ga postavimo za tri dni v temno klet. ebele bodo osvobodile matico in roj je narejen. Tak roj naj bo teak vsaj 2 kg! Vsadimo ga v pripravljeni panj, opremljen deloma s praznimi in deloma z medenimi sati. Tako je nastala nova ebelja druina umetni roj ali ometenec. ebelarji pa se posluujejo e ve nainov pripravljanja umetnih rojev.
55 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
JUNIJ Prvi sestanek Tema: Prva glavna paa in delo ebelarja Ponazorila: karton s pokazatelji o razvoju panja, potrebne beleke in oznaevanje panjev Ko se zgodaj spomladi prine ivljenje v panju, ko se prino izlegati ebele mladice, mo ebelje druine vidno raste. ebelar lahko razvoj pospei in vodi ebelno druino tako, da so mu razvije do prve glavne pae. Prva glavna paa, od katere lahko priakujemo donos medu, je pri nas paa na akaciji. Kjer te ni, je pa travnika paa. To je v juniju in do takrat naj bo v panjih zadosti panih ebel (starih nad 21 dni), da bodo lahko izkoristile prvo glavno pao. V aprilu, ko se pojavi prva manja paa v naravi, so proti koncu meseca ali v zaetku maja druine toliko mone, da zasedajo vse satje v plodiu, vse ulice med sati, prostor pod sati in plodie jim postaja pretesno. Takrat mora ebelar omogoiti ebelni druini irjenje prostora in s tem nadaljnji razvoj. Pri nakladnih panjih poveamo prostor z dodajanjem naklad, pri A-paju pa odpremo prostor v medie. e ebelar pravoasno ne raziri prostora, se bo ebelja druina pripravila na rojenje. ebelar bo tako dobil roj in poveal tevilo druin. Toda v tem letu potem ne bo toil veliko medu od roja in od izrojenca. Obe druini nista sposobni izkoristiti prve glavne pae. Ko ugotovomo, da je ebelna druina dovolj mona, ivalna, da v plodiu ni ve prostora za nadaljnji razvoj, razirimo prostor v medie. Vanj prestavimo del satja s pokrito zalego iz plodia in prazni prostor v plodiu in mediu napolnimo s satjem, ki smo ga jeseni skrbno odbrali in spravili v omaro. S prestavljanjem zalege v medie prinemo ele takrat, ko je v plodiu zaleenih 7 do 8 satov. V veini primerov je to v Sloveniji koncem aprila ali v prvi polovici maja, kar je odvisno od panih razmer in naega naina oskrbovanja ebel. S irjenjem prostornine ebelni druini omogoamo, da matica zalega intenzivno, da ima vedno na razpolago prazne ebelje celice za zaleganje in da v panju nartno drimo ravnovesje pokrite in odkrite zalege. im je v ebelji druini ve pokrite zalege kot odkrite, se prine rojilni nagon in ebele se odloijo za rojenje. Na to mora biti ebelar vedno pozoren, vedno mora prestavljati pokrito zalego v medie in nuditi matici prostor za zaleganje. Na ta nain se vea mo druine, vedno ve je panih ebel, ki bodo v stanju izkoristiti prvo glavno pao. V asu pred glavno pao ebelar pripravi satnice, ki jih potem vstavlja ob gnezdo ali na predzadnje mesto v plodiu, da tako obnavlja staro ter hkrati prepreuje rojilni nagon. Jaanje ebelne druine pospeujemo z drailnim krmljenjem ali krmljenjem na zalego, o emer smo e govorili na drugem mestu. as pred prvo glavno pao je tudi as za vzrejo mladih matic, za zamenjavo matic in za pripravo rezervnih druin. V tem asu se vekrat pojavi ebelja druina, ki ji nismo prepreili rojilnega nagona in je priela graditi matinike. Matica take matinike hitro zalee. Lahko jih uporabimo pri zamenjavi starih in slabo plodnih matic ali pa iz njih v posebnem prailku vzgojimo novo ebeljo druino z mlado matico. Panju, v katerem so se pojavili matiniki, lahko odvzamemo staro matico in nato v njem iz najlepega matinika vzredimo mlado. Pred prvo glavno pao pripravimo vse potrebno orodje za toenje in posodo za uskladienje ter ugotovimo koliino ter zrelost medu. Drugi sestanek Tema: Premestitev ebel in prevaanje na pao Ponazorila: nart panega katastra z vrisanimi plantaami ali skica, slike prevoznih sredstev in nain prevoza e se odloimo za ebelarjenje na med in cvetni prah, se moramo soasno odloiti za prevoz ebel na pao. e se odloimo za ebelarjenje na stalnem mestu s srednjimi panimi razmerami, izberemo na standardni A-panj, ki ga postavljamo v ebelnjak. e se odloimo za ebelarjenje samo kot ljubitelji ebel, je vseeno, v kaki vrsti panja bomo ebelarili. Seveda pri tem ne raunamo na veji dohodek od ebeljih pridelkov. Zadostuje nam, da ebelarimo za razvedrilo, da se umaknemo iz mestnega vrvea v naravo s istim zrakom. e je primerna letina, dobimo nekaj kg medu, s imer smo povsem zadovoljni. e je letina slaba in ebele niso mogle nabrati medu in drugih pridelkov, smo prav tako zadovoljni. Seemo pa v ep po denarnico, da plaamo potrebni sladkor za krmljenje. Ako elimo ekonomsko ebelariti in prevaati, moramo poznati pane razmere Jugoslavije in as izloanja mediine; imeti moramo opazovalne postaje itd. Kot pripomoek nam sluijo razni statistini podatki, dobro izdelan pani kataster in urnik cvetenja doloenih rastlin. Pani kataster predstavlja posebna geografska karta (zemljevid), na kateri so vrisana naselja, oznaene dovozne ceste, povrine medeih ter gozdnih rastlin. Karta panega katastra prikazuje velikost planta, medonosnih posevkov in gozdov. Razvidna mora biti nadmorska viina, oznaen as medenja in po monosti e hektarski donos medu na panj po veletnih statistinih ugotovitvah. Posebno mora biti naznaena stalna naseljenost ebel po tevilu panjev, ki jih imajo na doloenem stalnem mestu domai ebelarji. ebelar, ki prevaa na pao, mora ititi domae ebelarje in postaviti ebele vsaj 4 km od vejega tevila panjev domaega ebelarja. e nimamo izdelanega panega katastra na posebni geografski karti, se posluujemo statistinih podatkov, osebnih poznavanj krajev in njihovih vegetacij, pri emer se posluujemo opazovalnih postaj. V Sloveniji imamo opazovalne postaje razmeene predvsem v krajih, poraslih z gozdovi iglavcev. Vzdruje jih nae najveje podjetje MEDEX iz Ljubljane. Opazovalno postajo predstavlja poseben prostor, na katerem je postavljena tehtnica in na njej panj s srednje mono ebelno druino. Odgovorna oseba dnevno zapisuje donose mediine v panj in podatke javlja doloenemu centru v Ljubljani, ta pa jih objavlja v dnevnem asopisju in radiu Ljubljana.
56 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Orientacijsko nam lahko sluijo grafini prikazi povrin po obinah, kot na primer pokazatelji celotnih povrin obin, panih polj, gozdov in naseljenosti s ebelami. Podobno se lahko posluujemo diagramov letnega donosa in porabe hrane na panj v kakem asovnem obdobju. Ti nam povedo, kako je v kaki obini ali vejem geografskem obmoju nihalo medenje in kakni so bili letni donosi. ebele prestavljamo prevaamo pozno zveer ali v nonem asu, ko ne izleta vaj o in so vse doma. V izredno slabem deevnem vremenu jih lahko prevaamo tudi podnevi, e ugotovimo, da ne izletavajo in da so vse v panju. Pravilo pa je, da ebele prevaamo v nonem asu, ko po nagonu mirujejo in ne izletavajo. ebele prevaamo zaradi razlinih namenov: 1. spomladi jih prepeljemo na pao spomladanske rese z namenom, da se mo druin hitreje razvije, da so tako pripravljene za glavno pao; 2. na eljo kmetovalcev jih postavimo v plantane nasade sadja, ribeza in posevkov oljne repice (zaradi opraitve). Kmetijstvo ima od tega korist, ebelar pa ojaa mo druin; 3. razvite in mone ebelne druine prepeljemo na pao cvetoe akacije, kostanja, ajde, sonnic ali gozdne pae, e se je pojavilo gozdno medenje mana. Taki prevozi koristijo predvsem ebelarju, da z njimi povea donos medu kot glavnega pridelka ebel;
Sodobno vozilo za prevoz na pao, ki je hkrati tudi ebelnjak. 4. jeseni prevaamo na jesenske pae, da poveamo povrino zalege in da naberejo ebele potrebno zimsko zalogo. Pri pripravi ebel za prevoz na pae upotevamo naslednje: prevaamo le mone in zdrave ebelne druine; pred prevozom opravimo pregled ebel in ugotovimo zalogo hrane, koliino zalege in mo druin; iz media odstranimo in iztoimo teke medene sate, da se med prevozom ne lomijo; vse premine dele panja pritrdimo (okenca, vrata, brado) z eblji ali na kak drug nain; panju odpremo zranike ali prevaamo A-panje s snetimi vrati; rela zapremo z ino mreico; v panju zamaimo vse ree, iz katerih bi lahko uhajale ebele; prevozno sredstvo mora imeti dobre vzmeti ali pa naloimo na pod vozila 10 cm plasti slame, koruznice ali sena, da ublaimo udarce; na novem mestu podnevi uredimo stojie, kamor ponoi z lahkoto postavimo panje; med vonjo in na novem stojiu zavarujemo panje pred vremenskimi neprilikami; za prevoz si priskrbimo potrdilo o zdravstvenem stanju ebel od pristojne veterinarske inpekcije; priskrbimo si privolitev ebelarske organizacije kraja, kamor elimo postaviti ebele; na pot vzamemo potrebno orodje; kladivo, klee, eblje, ico, ago in vodo, e je vroina. Tretji sestanek Tema: Zorenje, sestava medu in toenje Ponazorila: medeni sat, vilice in slike Med toimo iz media panja, ko je dovolj zgoen. Pravimo, da toimo zrel med. Najprej odvzamemo medino satje in z njega ometemo ebele, potem odkrijemo med z noem ali vilicami in ga iztoimo v posebnem toilu, ki deluje na principu centrifugalne sile. O nainu toenja, odvzemu in pripravi na odvzem smo e govorili v prvem delu knjige v navodilih za mesec junij. Med pripravijo ebele iz nektarja ali mediine in iz mane, ki jo donaajo v medenih golah. Mediina je vodena in bi se kmalu pokvarila, e je ebele ne bi predelale v med. Mediini in mani primeajo ebele svoje izloke iz posebnih lez zorilno snov, ki sta jo v medu odkrila madarski strokovnjak Kordos in Rus Parkov. To sta v glavnem dva fermenta: invertaza in diastaza. Oba skupno z drugimi izloki spreminjata trsni sladkor v grozdnega in sadnega. ele tako dobi med svoj znailni vonj in okus. Zgoeno mediino in mano odlagajo ebele v celice, tu pa med e naprej dozoreva. Ko se dovolj zgosti, ga pokrijejo s tankimi voenimi pokrovki. ebele nabirajo mediino na razlinih cvetovih in mano na razlinih drevesih listavcev in iglavcev. Mano izloajo, kot e vemo, kaparji in uice. Loimo torej nektarski med, ki ima svoj izvor v cvetlicah, pravimo mu cvetlini med, ter med, ki je proizvod uic ter kaparjev in mu pravimo gozdni med. Poznamo ve vrst medu, ki so dobile imena po rastlinah, na katerih nabirajo ebele mediino in sladke sokove kot mano. Tako poznamo: ajbljev, akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev in ajdov med. Za na cvetlini med je znailno, da ga ne nabirajo ebele samo na eni in isti vrsti cvetja, pa pa na razlinih. Zato je sestava razlina in daje naemu cvetlinemu medu poseben okus, barvo in vonj. Medu, ki ga naberejo ebele po travnikih na cvetoih
57 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
rastlinah, pravimo cvetlini ali travniki med. Med je visokokalorina hrana; poleg ve vrst sladkorjev vsebuje e mineralne snovi, vodotopne vitamine in aromatske snovi. Medtem ko dajejo medu sladkorji in dekstrini energetsko vrednost, so e druge snovi, ki so fizioloko sicer pomembne in zdravilne, nimajo pa kalorine vrednosti. Vemo, da je v medu 75 do 80 odstotkov raztopine invertnega sladkorja, ki daje pri 100 g okrog 159.104 yulov. Pri enem kg medu se sprosti 126.105 yulov. Kilogram medu da toliko energije kot 3 kg sveega mesa, 50 jajc, 5 litrov mleka, 3 kg sladkovodnih rib, dober kg unke, 6 kg pomaran ali kot 3 kg banan. Medu ne uivamo izkljuno kot hrano, marve kot dopolnilo k raznim jedem in pijaam. Najbolj pogosto ga uivamo s kruhom ali pecivom, zlasti pa sladkamo z njim razne domae aje in zdravilne napitke. Med ima veliko zdravilno vrednost, uporabljamo ga proti razlinim boleznim- Tudi nai predniki so ga cenili. Nai medicinski strokovnjaki so ga e v preteklih desetletjih dobro poznali in ga predpisovali kot zdravilo pri razlinih boleznih. Med deluje bakteriostatino in bakteriocidno na celo vrsto mikroorganizmov. Med kot zdravilo uporabljamo: kot sredstvo za umirjanje ivcev, e ne moremo spati; kot zdravilo pri vnetju sluznice v ustih in nosni votlini ter pri kai ju; kot sredstvo za okrepitev po prestali bolezni; kot zdravilo za bolne oi; kot zdravilo pri elodnih, pljunih, revesnih boleznih; pri opeklinah, zaprtju, oslovskem kalju in srbeici; kot lepotilo in razkuilo. Med uporabljamo e v kuhinji pri pripravi cele vrste peciva, za medico in e in e. etrti sestanek Tema: Manin ali gozdni med Uno sredstvo: vzorci maninega medu V ugodnem vremenu se svetijo na listih in iglicah kapljice sladke tekoine: to je medena rosa ali mana. Pojavi se pri naglih spremembah toplote, ko po hladnih noeh sledijo soparni dnevi. Sladke kapljice se pojavijo na iglastem drevju, predvsem na smreki in hoji, na javoru, hrastu, lipi, topolu, borovnici, pa tudi na listih sadnega drevja. Povzroiteljice gozdnega medenja so rastlinske ui, ki spadajo v red kljunastih uelk. Te imajo znailen ustni aparat, ki je podoben kljuncu; zabadajo ga v mehko lubje dreves in grmov. Rastlinski sok, ki se pretaka po sitastih ceveh rastlin, vsebuje sladkorje (ogljikove hidrate), beljakovine, organske kisline, vitamine in pepel. Telo ui izkoristi le nekaj odstotkov sladkorjev, ki jih vsebuje drevesni sok; ostale snovi izloi bolj ali manj predelane v obliki drobnih kapljic mane. ebele jih srkajo in iz njih pripravljajo
Kljunate uelke povzroiteljice gozdnega medenja
Povean posnetek zelene hojeve uice, ki sesa na vejici skrita med jelovimi iglicami
58 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
manin med. e sonni arki preve pripekajo, izpari iz sladkih kapljic voda in sladkor se posui. Tedaj ebele ne prijemajo. Manin med je temne barve; od preteno rjave do rne. Je zelo sladek in ima pomembne snovi za loveki organizem, ki jih cvetlini medovi nimajo. Hitro se trdi (kristalizira) in ga je treba hitro iztoiti. Ima okoli 3200 kalorij in je izdatna hrana; zato ga posebno cenijo portniki in teaki delavci.
JULIJ Prvi sestanek Tema: Izlet kroka v ebelarski muzej in ogled vejega ebelarskega obrata Ponazorila: beleka, dnevnik in pisalo Zaetniki, posebno uenci, ki obiskujejo ebelarski kroek, navadno niso ebelarji, kroek pa ima v olskem vrtu po en ali dva panja ebel kot uni pripomoek. Nekateri kroki pa nimajo ebel. Za vse je potrebno, da si ogledajo ebelarski obrat ali ustanovo, kot je ebelarski muzej v Radovljivci. Priporoljiv je izlet v Radovljico, kjer je edinstven ebelarski muzej. Spotoma si lahko ogledamo Vrbo, rojstni kraj Franceta Preerna, Bled in e kaj. V Ljubljani je MEDEX najveje jugoslovansko ebelarsko podjetje, ki ima vzorno urejene obrate. e prej zaprosimo upravo Medexa za obisk, ali ga obvestimo o nameravanem izletu, nam bodo razkazali svoje obrate za predelavo, embaliranje in raziskavo ebeljih pridelkov. Spotoma je moen ogled letalia Brnik. lani kroka bodo z obiskom gotovo zadovoljni. Veji ebelarski obrat je zanimiv e posebno zato, ker spoznamo ve vrst panjev, ve nainov ebelarjenja, opremo, prostore in druge pripomoke za uspeno ebelarjenje. Priporoljiv je e izlet kroka na veje pasie ob gozdnem medenju, kamor prepreljejo ebelarji svoje ljubljenke iz vseh krajev Slovenije in drave. Drugi sestanek Tema: Kako vzredimo mlado matico Ponazorila: vzrejni koledar, vzrejni okvir A-sata in matinica V ebelni druini je matica najvaneji len, od nje je odvisna cela druina (mo in delavnost). e ima druina slabo, nerodno, staro ali bolno matico in jo druina sama pravoasno ne zamenja, v kratkem asu propade. Vemo e, da je edino delo matice v panju, da lee jajeca in tako skrbi za mo druine. Staro, onemoglo matico ebelna druina obiajno zamenja tako, da zgradi matinike in prisili matico, da jih zalee. im se ez 16 dni izlee mlada in bojevita matica, odstrani staro in zagospodari sama. Takemu nainu zamenjave matice pravimo preleganje. Danes strokovno vzrejamo matice in nartno zamenjujemo slabe ali stare matice. Strokovna vzreja matic je nekoliko zahtevneje delo in zahteva izredno sposobnost ebelarja. Tako vzrejo obiajno pripravimo takrat, ko rabimo veje tevilo matic, ko odvzamemo stare in dodajamo mlade matice gospodarnim ebeljim druinam. Za vzrejo matic odberemo najbolje ebelje druine, ki so pasemsko iste, ki o njih vodimo zapiske o delovni vnemi in drugih dobrih lastnostih. Odberemo ebelje druine, iz katerih bomo jemali vzrejno gradivo (jajeca ali en dan stare erke). Take druine imenujemo matiarji. To so matine druine, ki nam dajejo najbolje erke oziroma jajeca. Posebno odbrane ebelje druine, v katerih vzrejamo plemenite trote, imenujemo trotarji. Odbrani plemenski matiarji in trotarji morajo ustrezati tako glede pasme kot pridnosti. Za vzrejo odbranih liink uporabljamo ebeljo druino, ki ji pravimo rednik. Redniki negujejo vstavljeno vzrejno gradivo ves as, dokler matiniki niso godni. Pri vzreji vejega tevila matic rabimo e pomone druine, iz katerih jemljemo ebele in zalego za rednike. Priprava vzrejnega gradiva Iz odbranih ebeljih druin uporabljamo erke, ki se pravkar izlegajo. Stare smejo biti kvejemu 20 ur. Take erke dobimo tako, da vstavimo v sredino matiarja lep rumen sat, v katerem so se ebele enkrat ali dvakrat e izlegle. Predno ga vstavimo, ga pokropimo z razredenim medom, da ga ebele takoj oistijo in ga matica prej zalee. Sat pogledamo vsak dan, da ugotovimo, kdaj ga je matica zalegla. To si zapiemo. etrti dan imamo na njem pravnje erke. Prestavimo jih v umetno izdelane matinike, ki jih namestimo na posebno letvo vzrejnega satnika. Vzrejno gradivo je pripravljeno. Predno dodamo vzrejno gradivo redniku, mu odvzamemo matico. Odvzamemo mu jih devet dni pred vloitvijo vzrejnega gradiva. Po devetih dneh redniku poderemo vse matinike, ki jih je zgradil zasilno. Nato mu v sredino gnezda vstavimo vzrejni satnik. ebele bodo takoj priele polagati hrano v umetne matinike. Ko so matiniki v redniku zreli, jih porabimo. Upotevati moramo, da se matica izlee 15 do 17 dni za dnevom, ko je bilo jajece poloeno v celico. Zaradi previdnosti uporabimo matinike dva dni pred predvidenim rojstvom matic. e smo presadili enodnevne erke, bodo matiniki godni deseti dan, e smo vzrejali iz tridnevnih jajec, pa bodo zreli enajsti dan. Predno poberemo matinike, jih preglejmo in izloimo vse, ki niso pravilno grajeni: Pred vcepitvijo vsak matinik preizkusimo. e buba grize, ko matinik prislonimo k uesu, je v redu.
59 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Na plemenilni postaji nartno vzrejajo matice za oplemenitev in prodajo.
Godne matinike uporabljamo na ve nainov: vcepljamo jih v narejence ali v druine, ki smo jim prej odvzeli ostarele, izrpane matice; vstavljamo jih v posebne za to pripravljene plemenilnike, panjike; dajemo jih v valilne matinike. V njih ebele negujejo, dokler se ne izleejo. Nato jih po posebnem postopku dodajamo pripravljenim ebelam v plemenilnikih. Ko jih mlade ebele v plemenilnikih sprejmejo in osvobodijo iz matinic, jih poljemo na plemenilno postajo ali postavimo na primerno mesto v ebelnjaku, da se oplode. Ko prinejo mlade matice zalegati in ko ugotovimo, da je zalega pravilna, jih lahko dodamo gospodarskim ebeljim druinam, ki jim moramo zaradi starosti, izrpanosti ali iz kakih drugih vzrokov zamenjati matico. Pred dodajanjem ali zamenjavo mlade matice oznaimo. KOLEDAR VZREJE MATIC
Pred uporabo koledarja bomo izrezali zunanji krog z velikimi tevilkami in ga nalepili na karton ali ploevino. Prav tako bomo nalepili centralni krog na karton. Ko zdruimo oba kroga, dobimo koledar za uporabo. Uesce za obeanje privrstimo z ebljikom, na drugo pa lahko pritrdimo oznako s tevilko druine in vse druge beleke.
60 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
e pa rabite ve primerov, je najbolje, da koledar prefotografirate, odtisnete na kontrastni papir, in sicer toliko primerov, kolikor jih potrebujete.
Dodajanje matic brezmatinim druinam
Vzreja matic spada med zelo pomembno opravilo v ebelarstvu, ni manj vana in zapletena pa je izmenjava oziroma dodaja matic. Vemo e, da matice obilno zalegajo prvi dve leti svojega ivljenja, potem pa njihova rodovitnost popua. Stare matice ne morejo razviti ivahnih druin. Poleg tega so mlade matice odporneje in uspeneje prebijejo zimo. Za dodajanje matic druinam, ki smo jim sami odstranili matice ali pa so jih iz kakrnega koli razloga izgubile, je ve nainov in je v ta namen potrebno doloeno znanje, posebno e, e gre za dragocene matice, ki smo jih dobili iz vzrejnih postaj ali pa smo jih sami vzredili iz rodov, ki imajo dobre gospodarske lastnosti. Oglejmo si nekaj teh nainov! V vsakem primeru je najprej potrebno ugotoviti pripravljenost druine za sprejem nove matice, pa naj si bo, da smo staro matico sami odstranili ali pa jo je na kakren koli nain druina izgubila. Druina se v kratkem asu zave izgube. Matino telo namre izloa posebno snov, feromon imenovano, ki druino opozarja na navzonost matice. e matice ni, se ta snov kmalu izgubi. ebele so razdraene, brenijo zateglo in alostno, ebele straarke pa nervozno hitijo okoli rela, kar je zanesljivo znamenje brezmatinosti. Pahljajo z dvignjenimi zadki in pri tem izloajo iz posebne leze vonjavo, da bi privabile matico. Brez matice pa ebelna druina oslabi vsak dan za tiso ebel, kolikor jih zalee povpreno matica na dan. im dlje je druina brez matice, tem manj je pripravljena sprejeti dodano matico. V primeru, da je v panju mlada zalega, si bo novo matico vzredila sama. e pa je ni, bodo zaele bolj izdatno krmiti nekaj mladic. Tem se nato razvijajo jajniki, ki so bili zakrljani, tako zalegajo le neoplojena trotovska jajeca. Dobimo trotovsko druino, ki ne bo sprejela dodane matice. Na sprejem pa vplivajo tudi zunanje klimatske razmere: letni as (spomladi prej kot poleti), hladno, vetrovno in deevno vreme. Zato ni priporoljivo dodajati v takem vremenu. Najbolj zanesljivo sprejme matico druina, ki jo sestavljajo samo mladice. Te so v narejencih v katerih so panjske ebele, ki e niso izletavale. Kako ugotovimo pripravljenost druine za sprejem dodane matice? Nekatere izkunje kaejo naslednje priporoilo. Iz brezmatinega panja vzamemo sat s ebelami in ga postavimo na kozico. Nanj spustimo matico in pozorno opazujemo, kako se bodo obnaale ebele do nje. e se ji bodo zaele odmikati in jo v spotljivi razdalji obkroati, je dobro znamenje. e ji bodo zaele na rilkih ponujati drobne kapljice hrane in bo matica hvaleno sesala, je kar zanesljivo znamenje, da je novinka dobrodola. Bolj sumljivo pa je, e matica sama stika po celicah za hrano in e jo ebele vznemirjeno zasledujejo ter jo stiskajo v klopi. V tem primeru je navadno izgublena. e jo hoemo reiti, pihnimo v klopi dim, da se ebele, ki postanejo omamljene, razidejo. e je matica e iva, jo lepo spravimo v matinico! e pa vidimo, da je matica dobrodola in ebele pripravljene za sprejem, jo e pokropimo s sladkorno ali medeno raztopino, da jo ebele obliejo. Med oblizovanjem se matica navzame duha po druini, zato jo brez skrbi dodamo panju. Najbolj uveljavljen nain pri nas pa je dodajanje matic v matinicah. Posebna mreasta kletka ima vhod zaprt s sladkornim testom. Tega ebele preliejo; pri tem je dovolj asa, da se matica navzame duha po druini. ebele jo potem rade sprejmejo. Drugi zopet dodajajo matice na ta nain, da najprej omamijo ebele v panju (z dimom, etrom, kloroformom). Ko se ebele zbude iz omame, jih zapusti spomin. Zato zanesljivo sprejmejo dodano matico ne glede na prejnjo pripravljenost za sprejem. Tretji sestanek Tema: Dodajanje zimske zaloge hrane Ponazorila: beleka, sladkor in pripravljena sladkorna raztopina e v prvem delu knjige smo povedali, kako pripravimo mono in pravilno urejeno ebeljo druino za prezimovanje. e ebele nimajo do sredine septembra nepretrgane srednje dobre pae, matice omejijo zaleganje in druine vidno peajo; manja se mo druine. Povedali smo, da pao nadomestimo s suhim, malo navlaenim sladkorjem, sladkornim testom, pa tudi s sladkorno raztopino v razmerju 1 :1, e jo dolivamo v pitalnik vsaj vsak drugi dan do 1/2 litra. Z drailnim krmljenjem zaposlujemo stare ebele, da se iztroijo, in drimo matico pri enakomernem zaleganju. Preden zanemo v prvi polovici septembra krmiti ebelje druine na zimsko zalogo, beno pregledamo druine in ugotovimo za vsak panj zalogo hrane v kilogramih. e imamo v panjih na stranskih satih gozdni ali kostanjev med, ga izloimo in vstavimo lepo prazno satje. Gozdni in kostanjev med imata veliko trdih delcev, ki jih ebelja prebavila ne izkoristijo in jih izloijo kot blato. Ker v zimskem asu ni vsak mesec izletnih dni, da bi se ebele otrebile, sta gozdni in kostanjev med neprimerna za zimsko zalogo in zato velika povzroitelja grie in noseme. Ko smo izloili gozdni in kostanjev med, e je bil v plodisu, izpraznimo medino satje v A-panju, iztoimo med, e ga je kaj, ali pa medeno satje spravimo na suh prostor za spomladansko drailno krmljenje. ebelje druine so sedaj samo v plodisu, kjer bodo prezimile. Pri nakladnih panjih odstranimo odvene naklade in pustimo ebelje druine glede na tevilno mo le v dveh nakladah. S krmljenjem na zimsko zalogo prinemo okoli 10. septembra in dodamo manjkajoo hrano v nekaj dnevih. Za zimsko zalogo dodajamo sladkorno raztopino, v kateri je sladkor v enakem razmerju z mlano vodo. Pri dodajanju sladkorne raztopine moramo raunati na to, da bodo ebele raztopino predelale, fermentirale in jo zgostile na gostoto medu. Raunamo, da predstavlja liter sladkorne raztopine kg predelane in zgoene zimske hrane. Sladkor oziroma sladkorna raztopina je najbolja hrana ebelam za zimo, saj ima najmanj trdih delcev oziroma najmanj odpadkov. Na sladkorju lahko zdrijo ebele do 5 mesecev, ne da bi utile potrebo po trebljenju. Vse vrste medu imajo ve snovi, ki jih ebele izloajo z iztrebki. ebelna druina v A-panju mora imeti od 10 do 14 kg zimske zaloge, nakladni panj pa od 15 do 20 kg. V naih krajih prinemo ebele krmiti za zimsko zalogo v prvi polovici septembra. S tem izrabimo za predelavo sladkorja v krmilni med preteno stare ebele, ki bodo do zime e odmrle. Mlade ebele se bodo e nekaj asa izlegale in v brezdelju poivale do pomladi. Manjkajoo zimsko zalogo hrane dodajamo ebelam po liter ali liter in pol na dan, dokler ne dodamo manjkajoe koliine. Krmimo v poznih veernih urah, da s tem ne povzroamo ropanja. Krmimo vse ebelje druine; e potrebujejo nekatere ebelje
61 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
druine veje koliine in druge manje, to uravnavamo z dnevno koliino dodane sladkorne raztopine. Posebno pazimo na to, da niesar ne polijemo, da pitalniki ne toijo, saj bi s tem povzroili ropanje. Po konanem dodajanju zimske zaloge lahko vrnemo sate v medie. Prezimovanje je odvisno od kraja, kjer ebelarimo, od tega, ali po nartu prezimujemo ebele z odprtimi medii, od ostrih in blagih zim itd. Ko smo konali s krmljenjem za zimsko zalogo, zoimo na panjih rela, e tega nismo napravili e prej, in pustimo ebele pri miru do vejih stalnih ohladitev, ko jih bomo konno toplo zapaili. Za zimsko dodajanje zaloge hrane je posebno pomembno: da uredimo zimsko gnezdo v plodiu z lepim satjem; da imamo v panju zdravo in mlado matico; da izpraznimo medie v A-panjih ali zmanjamo tevilo naklad pri nakladnih panjih; da odstranimo iz plodia gozdni in kostanjev med; da polagamo sladkorno raztopino v poznih veernih urah; da ne polivamo sladkorne raztopine tam, kjer bi jo nale ebele; da pitalniki ne toijo; da sladkorno raztopino pripravimo vedno en dan prej in jo dodajamo ohlajeno; da dodamo zadosti zimske zaloge, raje ve kot manj; da krmimo pravoasno v septembru; da ibkim druinam, e jih prezimujemo, zmanjamo tevilo satov v plodiu na tevilo, ki jih ebele oktobra zasedajo; da rezervnim druinam dodamo primerno koliino zimske zaloge. etrti sestanek Tema: Nai vidni ebelarji in strokovni pisatelji Ponazorilo: beleka Slovenci imamo ve vidnih mo, ki imajo velike zasluge za razvoj ebelarstva, za ebelarsko drutveno udejstvovanje in irjenje pisane besede o ebelah, ebelarstvu in ebelarjih. Poznan je na gorenjski ebelar Anton Jana, roj. 20 maja 1734 v Breznici pri Radovljici, prvi ebelarski uitelj na dunajskem cesarskem dvoru. Rodil se je v skromni kmeki druini v vasi Breznica na Gorenjskem. Tam je tudi spominsko obeleje. Dunajski dvor je v 18. stoletju sklenil, da je potrebno pospeevati razvoj ebelarstva, saj je gosposka potrebovala vosek za izdelovanje sve in med za sladilo. Na drugi strani so lahko nalagali veje davine podlonikom, ki so s prodajo ebeljih pridelkov poveali dohodek. Ko je dunajski dvor zvedel za odlinega ebelarja Antona Jano, ga je z dekretom doloil za odlinega uitelja ebelarstva. Anton Jana je organiziral posebno ebelarsko olo na Dunaju. Tam so se izobraevali ebelarji predavatelji ali uitelji, ki so nato hodili po deeli in pouevali ebelarstvo. Na Dunaju je Anton Jana napisal dve ebelarski knjigi. Leta 1771 je izla knjiica Razprava o rojenju in po njegovi smrti leta 1775 Popolni nauk o ebelarstvu, ki jo je uredil njegov naslednik Josef Mnzberg. Obe sta bili tiskani v nemini in Slovenci smo ju dobil v prevodu leta 1792, 1906 in 1922. Antona Jano uvramo med prve in najvidneje ebelarske osebnosti in ga tejemo za prvega in najvejega tedanjega strokovnjaka na podroju ebelarstva. Za njim je nastopil Peter Pavel Glavar., ebelar in pisec, ki je imel v svojih mladih letih nenavadno burno ivljenjsko pot; pisatelj Ivan Pregelj jo je literarno upodobil v povesti Odisej iz Komende. Rojen je bil leta 1721 in umrl leta 1784. Kot nezakonski sin je ivel pri priseljeni druini Basaj v Vopoljah pri Cerkljah. Kot upnik in pozneje graak je ebelaril v vejem obsegu ter z besedo in dobrim zgledom mnogo pripomogel k napredku ebelarstva pri nas. Prevedel je Janevo Rapravo o rojenju, jo dopolnil po lastnih izkunjah in izroil Kranjski kmetijski drubi, ki pa je takrat ni izdala. Ker P. P. Glavar ni bil nemke krvi in ker je napisal knjigo v slovenskem jeziku, se je njegov rokopis izgubil. Izdana je bila ele leta 1976 ob 200-letnici pisane besede o slovenskem ebelarstvu. Zato ga tejemo za prvega ebelarskega pisatelja v slovenskem jeziku. Med vidne ebelarje in pisce ebelarskih poljudnoznanstvenih tekstov tejemo e Janeza Golinika, Jurija Jonkeja, J. Jurania, F. Rojino, A. Bukovca, V. Rojca, e natejemo najpomembneje iz preteklosti.
62 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Rojstna hia s ebelnjakom A. Jane
63 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Naslovna stran prve slovenske izdaje Janevega Popolnega nauka o ebelarstvu.
Peter Pavel Glavar
POGOVOR OD ZHEBELNIH ROJOU SKUSI A. JANSHA,

14.5.2013 16:56
64 od 67
PRIRONIK
Zhebelinga Duneikiga Vuzhenika V' nemhkim jiiku popian, na Kranku prelohen, inu pogmiran kusi vioku vuredniga, Zhatitliviga, Vuzheniga Duhouniga PETRA PAVLA GLAVARJA, nekdanjega Commende S. Petra Faimazhtra, Sedajniga Landsprehke Gopoke latniga gopuda. V' tem Leitu 1776.
Del Glavarjevega rokopisa iz leta 2007
65 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Z ustanovitvijo Slovenskega osrednjega ebelarskega drutva za Kranjsko, tajersko, Koroko in Primorsko s sedeem v Ljubljani je drutvo zaelo izdajati svoje glasilo Slovenski ebelar, Ki nepretrgoma izhaja vse do danes.
UPORABLJANI VIRI IN PRIPOROILA ZA NADALJNJE IZPOPOLNJEVANJE Sodobno ebelarstvo I. in II. del Uredniki odbor ZCDS, Ljubljana 1955 in 1958 Praktino ebelarjenje, dr. Joe Rihar Ljubljana 1956 Vzrejajmo bolje ebele, dr. Joe Rihar Ljubljana 1972 Na panj, Anton 2nidari Ljubljana 1925 ebelarjenje v nakladnem panju, dr. Joe Rihar Ljubljana 1975 Bolezni in zastrupitve ebelje druine, Kolektiv strokovnjakov Ljubljana 1976 Gozdno medenje in proizvajalci mane, dipl. in. Franci Sivic Ljubljana 1974 Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem ebelarstvu. V. Demar Stane Miheli, Joe Stabej in L. Debevec Ljubljana 1976 S ebelami in ebelarji skozi stoletje, Leopold Debevec Ljubljana 1976 Uime se velafit, Karel Pinc Praha 1977 Kalendar pelovoda, N. Iojri Moskva 1970 Bienenwirtschaft, Alois Tropper Graz 1972
Zaloila ZVEZA EBELARSKIH DRUTEV SLOVENIJE LJUBLJANA
66 od 67
14.5.2013 16:56
PRIRONIK
Uredil in opremil Martin Mencej Lektoriral prof. Janez Erklavec Natisnila tiskarna Simotisk - Ljubljana 1989
67 od 67
14.5.2013 16:56

Čebelarski Priročnik

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Čebelarski Priročnik

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PRIRONIK

PRIRONIK ZA EBELARSKE ZAETNIKE

V izdolbenih brunih je doma ebelaril

Stojie nakladnih panjev

Sodobni srednje velik ebelnjak z A panji

Matica polega jaeca

Medonosno drevo epla Jablana Akacija enja Uitni kostanj

Sladkorni del 13 20 30-40 45 68.8

Voda 87 80 70-60 55 31,2

Metulj voena vea z zalego v satju v razvojnih oblikah

Voena vea je uniila sat

lani ebelarskega kroka pred svojim ebelnjakom

2. DEL VIJA STOPNJA

-----2 kg suhega sladkorja lkg testa

Jesenski pregled tev. satja: Zalega v dm2: Zaloga:

Pomlad Medu: Pregled:

0,5 kg testa 18. 5.

lkg testa 20. 5

mrtve erke matice ni

Pleten ko predhodnik kranjia

Varoa na pokodovanih izleenih ebelah

Samica varroe (tiri pare nog)

Ples ebele, ki nakazuje smer (sonce) in oddaljenost nektarja

oplojena 3 dni menjajo lego oplojena 3 dni menjajo lego

Kljunate uelke povzroiteljice gozdnega medenja

Na plemenilni postaji nartno vzrejajo matice za oplemenitev in prodajo.

Dodajanje matic brezmatinim druinam

Rojstna hia s ebelnjakom A. Jane

Naslovna stran prve slovenske izdaje Janevega Popolnega nauka o ebelarstvu.

Peter Pavel Glavar

POGOVOR OD ZHEBELNIH ROJOU SKUSI A. JANSHA,

Del Glavarjevega rokopisa iz leta 2007

You might also like