UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

BORIS SABO

VZDRŽEVANJE CNC OBDELOVALNEGA STROJA

Diplomsko delo

Visokošolskega strokovnega študijskega programa strojništvo

MARIBOR, september 2009

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Diplomsko delo

Vzdrževanje CNC obdelovalnega stroja

Študent: Boris SABO

Študijski program: Visokošolski strokovni; Strojništvo

Smer: Vzdrževanje

Mentor: doc. dr. Samo ULAGA

Somentor: doc. dr. Darko LOVREC

MARIBOR, september 2009

II
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

III
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

IZJAVA

Podpisani Boris SABO izjavljam, da:

• je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc.dr.

Sama ULAGE in somentorstvom doc. dr. Darka LOVRECA;
• predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev
kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
• soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.

Maribor, __________________ Podpis: ___________________________

IV
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Samu ULAGI in

somentorju doc. dr. Darku LOVRECU za pomoč in
vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij, in vsem, ki so mi na kakršen koli način
pomagali.

V
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

VZDRŽEVANJE CNC OBDELOVALNEGA STROJA

Ključne besede: vzdrževanje, strategija vzdrževanja, preventivno vzdrževanje, vzdrževanje

CNC obdelovalnega stroja

UDK: 005.934.2:621-5(043.2)

POVZETEK

Diplomsko delo vsebuje predlog strategije vzdrževanja CNC obdelovalnega stroja.

Opisan je celoten stroj in s pomočjo FEMA analize so predstavljena najbolj kritična mesta na
stroju ter podani predlogi vzdrževalnih ukrepov za ta mesta. Predstavljene so še vzdrževalne
aktivnosti, ki se nanašajo na standard EN 13306 in se morajo vršiti na celotnem stroju do
konca življenjske dobe stroja.

Namen diplomskega dela je zmanjšati stroške vzdrževanja ter povečati učinkovitost in

življenjsko dobo stroja

VI
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Wartung einer CNC- Maschine

Stichwörter: Wartung, Wartungsstrategien, Präventive Wartung, CNC-Maschine

UDK: 005.934.2:621-5(043.2)

Zusammenfassung

Die Diplomarbeit behandelt die Wartungproblematik und die Suche nach der geigneten
Wartunsstrategie für eine CNC- Maschine.

In der Arbeit ist am Anfang zuerst die ganze CNC-Maschine ausführlich vorgestellt und im
Weiteren mit der Hilfe der FEMA-Analyse, die kritischsten Punkte aufgesucht und
vorgestellt. Anhand diesen Findungen sind die Vorschläge für die Wartung dieser Maschine
vorgestellt. Im Vordergrung sind die Wartungsaktivitäten und –massnahmen laut dem
Standart EN 13306, die durch die ganze Lebensdauer der Maschine gewährleistet sein müßen.

Zweck der Diplomarbeit ist es auch die Wartungskosten der Maschine zu reduzieren, und
gleichzeitig die Effizienz und die Lebensdauer der Maschine zu erhöhen.

VII
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

KAZALO
1 UVOD ........................................................................................................................... - 1 -

1.1 OPIS SPLOŠNEGA PODROČJA DIPLOMSKEGA DELA ....................................................- 1 -

1.2 OPREDELITEV DIPLOMSKEGA DELA .........................................................................- 1 -

2 OPIS STROJA ............................................................................................................. - 2 -

2.1 NAMEN STROJA........................................................................................................- 2 -

2.2 TEHNIČNE PODATKI STROJA .....................................................................................- 3 -

3 TEORETIČNE OSNOVE V ZDRŽEVANJA .......................................................... - 5 -

3.1 RAZVOJ VZDRŽEVANJA ............................................................................................- 5 -

3.1.1 Kurativno vzdrževanje................................................................................... - 6 -

3.1.2 Preventivno vzdrževanje................................................................................ - 7 -

3.2 SODOBNE OBLIKE VZDRŽEVANJA .............................................................................- 8 -

3.2.1 Celostno produktivno vzdrževanje – CPV ( TPM) ....................................... - 8 -

3.2.2 V zanesljivost usmerjeno vzdrževanje – RCM............................................ - 11 -

3.2.2 Upoštevanje okoliščin obratovanja.............................................................. - 15 -

3.2.3 Posledice napak ........................................................................................... - 15 -

3.2.4 Dokumentiranje ugotovitev analize............................................................. - 15 -

3.3 RAZDELITEV VZDRŽEVANA PO STANDARDU SIST EN 13306 ................................- 16 -

4 OPIS METODE DELA............................................................................................. - 19 -

4.1 POSTOPEK METODE FMEA....................................................................................- 19 -

4.2 PRIPRAVA IN ANALIZA ...........................................................................................- 19 -
4.3 VREDNOTENJE IN UKREPANJE ................................................................................- 19 -
4.4 ANALIZA KRITIČNIH MEST PO METODI FMEA .......................................................- 20 -

5 OPIS TRENUTNEGA SISTEMA VZDRŽEVANJA ............................................ - 25 -

5.1 STANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU .........................................................- 25 -

5.2 ORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA ...............................................................................- 25 -
5.3 DOKUMENTACIJA O VZDRŽEVANJU ........................................................................- 26 -
5.4 TRENUTNA STRATEGIJA VZDRŽEVANJA .................................................................- 26 -

VIII
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

6 ANALIZA STANJA NA STROJU TOS.................................................................. - 27 -

6.1 OPIS STROJA ..........................................................................................................- 27 -

6.2 ANALIZA KRITIČNIH MEST .....................................................................................- 28 -
6.3 PREDVIDENA OBLIKA NADZORA KRITIČNIH MEST ..................................................- 30 -
6.3.1 Kritično mesto 1 ( vreteno )................................................................................ - 30 -

6.3.2 Kritično mesto 2 ( hidravlika ) ........................................................................... - 31 -

6.3.3 Kritično mesto 4 ( delovna miza ) ...................................................................... - 33 -

6.4 PONOVNA FMEA ANALIZA ...................................................................................- 34 -

7 PREDLOG NOVEGA KONCEPTA VZDRŽEVANJA ........................................ - 36 -

7.1 NAČRT PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA ................................................................- 37 -

8 STROŠKI IZGUBE PROIZVODNJE ZARADI OKVARE ................................. - 39 -

8.1 STROŠKI IZGUBE PROIZVODNJE ZARADI OKVARE STROJA:......................................- 40 -

8.2 PRAVOČASNO MENJAMO LEŽAJA IN GA MENJAMO V ČASU LETNEGA REMONTA PA

IMAMO SAMO NASLEDNJE STROŠKE: ..................................................................................- 41 -

9 SKLEP ........................................................................................................................ - 43 -

10 ŽIVLJENJEPIS ..................................................................................................... - 45 -

11 PRILOGE............................................................................................................... - 46 -

IX
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

UPORABLJENE KRATICE IN SIMBOLI

FMEA - Failure mode and effect analysis

EN - Evropean norms

SIST - Slovenski inštitut za standrdizacijo

PŠT - Prioritetno število

TPM - Total Productive Maintenance

N - Faktor verjetnosti nastanka napake

O - Faktor verjetnosti odkritja napake

P - Pomen napake

X
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

1 UVOD

1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela

Tematika diplomskega dela se nanaša na vzdrževanje CNC obdelovalnega stroja TOS, ki ga

podjetje uporablja v proizvodnji. Ta stroj je namenjen za izdelavo prototipov in vse vrste
obdelav. Podjetje se ukvarja z izdelavo različnih komponent za gradbene stroje in
avtodvigala, katere na podlagi naročil izključno prodaja v tujino. Podjetje se ukvarja s
tovrstno dejavnostjo že dobrih dvajset let. Zaradi vse bolj zaostrenih tržnih pogojev in kratkih
dobavnih rokov si podjetje ne more privoščiti, da bi na stroju, ki predstavlja ozko grlo v
proizvodnji prišlo do okvare zaradi nepravilnega vzdrževanja.

1.2 Opredelitev diplomskega dela

V diplomskem delu je obravnavan CNC obdelovalni stroj TOS tip FSQ 100 –OR / A5,
katerega podjetje uporablja za obdelavo različnih komponent za gradbene stroje in
avtodvigala. V nadaljevanju bomo analizirali delovanje stroja in mu določili kritične
komponente katere je potrebno nadzorovati. Predvidel bomo uporabo metod za nadzor stanja,
s pomočjo katerih spremljamo in pazimo na morebitne spremembe na stroju. V nadaljevanju
bom opisal nekatere metode za nadzor stanja, kot je analiza mehanskih vibracij, metoda
analize olja…

Glavni namen diplomskega dela je predlagati nov učinkovit in stroškovno spremenljiv

koncept vzdrževanja CNC obdelovalnega stroja. Predlagana oblika vzdrževanja zagotavlja
zvišano raven zanesljivosti stroja. Od predlaganega koncepta vzdrževanja pričakujem, da se
bo zmanjšalo število zastojev, da se bo povečala stopnja zanesljivosti in s tem povečala
produktivnost. Predlagane aktivnosti pa se bodo izvajale s pomočjo domačih in pogodbenih
vzdrževalcev.

-1-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

2 OPIS STROJA

2.1 Namen stroja

Ker je stroj velikih dimenzij je primeren za širok spekter obdelav. Zato predstavlja v
proizvodnji pomembno funkcijo. Stroj je namenjen za opravljanje operacij ko so: frezanje,
vrtanje, vrezovanje navojev… in vse vrste odrezav, ki zahtevajo rotacijo orodja. Stroj
sestavljata dve vreteni, (glej sliko 2.1), ki delujeta ne odvisno drug od drugega.

Primeren je za izdelavo:

posameznih delov za vzorec,

razvoj prototipov,

vzdrževanje in popravila,

od male do serijske obdelave.

Slika 2.1: Obdelovalni stroj TOS

-2-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

2.2 Tehnične podatki stroja

Dimenzije stroja, (glej sliko 2.2)

Dolžina stroja: 14270 mm,

širina stroja: 10000 mm,

višina stroja: 3860 mm,

teža stroja: 40000 kg,

površina stroja: 142.7 m2,

dolžina mize: 5000 mm,

širina mize: 1000 mm,

število T utorov: 7 x 140,

razdalja med utori: 140 mm,

kapaciteta mize: 10500 kg,

priključna moč: 50 kVA,

moč glavnega motorja: 28 kW,

območje delovanja giba na oseh: X,Y,Z: 1-5000 mm/ min,

maksimalni moment pri obdelavi: 1200 Nm,

hiter pomik X-os: 8mm/ min,

pomik osi Y,Z-os: 10mm/ min,

Hladilni sistem:

moč črpalke: 3 kW,

pretok: 100 l/ min,

kapaciteta rezervoarja: 700 l

Zalogovnik za orodje

tip: verižni

število orodji: 40

-3-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Stroj ima tako imenovano fiksno posteljo in premikajočo se mizo, kjer se obdelovanec in
orodje premikata sorazmerno vzporednimi s tremi ortogonalnimi dostopi. Stroj je dvo
steberni. Vreteni sta nameščeni na univerzalni glavi. Inštalirane ene vrste glave ali druge
lahko omeji pozicioniranje vretena v danih okoliščinah.

Velikost stroja je prikazana na (sliki 2.2)

Slika 2.2: Mere stroja

-4-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

3 TEORETIČNE OSNOVE V ZDRŽEVANJA

3.1 Razvoj vzdrževanja

Na začetku industrijske civilizacije se je vzdrževanje izvajalo nenačrtovano ni temeljilo na

ekonomski ali tehničnih predpostavkah, celo sama proizvodnja (posebej pa še njene
spremljevalne dejavnosti) so bili skrajno neracionalni. Vsi vzdrževalni posegi so se opravljali
po nastanku okvare, popravila pa je praviloma opravljal delavec, ki je stroj opravljal in ga je
zato najbolj poznal. Nadaljnji razvoj industrializacije je vplival na razvoj vzdrževanja v
tehničnem in tudi v organizacijskem smislu. Zraven strojniškega se je pojavila tudi elektro
vzdrževanje in vzdrževanje objektov. S spoznanjem vse ožjih povezav med storilnostjo in
gospodarnostjo proizvodnih procesov začne vzdrževanje prihajati v ospredje kot eden
najvažnejših sklopov, ki neposredno vplivajo na omenjene dejavnike. Vzdrževanje zraven
odpravljanja napak začne delovati tudi v preventivnem smislu, toda brez primernih kriterijev,
kdaj naj bo neki sestavni del sistema zamenjan. Zato se dogaja neekonomična poraba
materiala, ki pa hkrati ne prinaša tudi večje zanesljivosti. Pojavlja se torej potreba po sistemu,
ki bi bil na podlagi izdelane metodologije sposoben upoštevati vse v problem vpletene
faktorje. Tako se je pojavila tehnologija »vzdrževanje glede na stanje« (angl. Condition based
miantenance), kjer posegi ne temeljijo na času delovanja opazovanega sistema, temveč na
stanju celotnega tehničnega sistema. Takšno vzdrževalno politiko poznamo tudi pod imenom
»politika tretje generacije« (na podlagi analogije z računalniki ), ki se lahko zaradi specialnih
elektronskih sistemov za kontrolo na osnovi mikroprocesorske tehnike uporablja v vseh vejah
industrije.

V odvisnosti od časa nastanka (in zaradi tega seveda specifične tehnične in tehnološke
razvitosti) ločimo različne koncepte vzdrževanja; [1]

Evropski standard EN 13306 deli vzdrževanje v dve glavni skupini:

Preventivno vzdrževanje, ki se izvaja pred okvaro,

Kurativno vzdrževanje, ki se izvaja po okvari.

Preventivno vzdrževanje pa se naprej deli na:

Vzdrževanje glede na stanje, ki temelji na nadzorovanju parametrov in poznejših

ukrepih,

-5-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Vnaprej določeno vzdrževanje, ki se izvaja po določenih obdobjih in brez

predhodnega ugotavljanja stanja.

Kurativno vzdrževanje se naprej deli na:

Takojšnje vzdrževanje in se izvaja takoj po zaznani okvari,

Odloženo vzdrževanje, ki se ne izvaja takoj po odkritju okvare, temveč se odloži

glede na kritičnost okvare in pogoje dela.

3.1.1 Kurativno vzdrževanje

Ta vrsta vzdrževanja je bila v uporabi vse do petdesetih let in je to najstarejša oblika
vzdrževanja. Vanjo spadajo vzdrževalna dela, ki jih opravljamo po nastopu okvare ali
poškodbe in tako delovno sredstvo spet usposobimo za izvajanje njegove namenske funkcije.
Kurativnih vzdrževalnih del ne moremo časovno načrtovati, ker ne poznamo točnega časa
nastopa odpovedi delovnega sredstva, zato so to neplanirani vzdrževalni procesi. Okvare so
torej nenadne, posledice pa so lahko tudi katastrofalne. S tem načinom vzdrževanja lahko
izzovemo dolgotrajne zastoje, ki ne pomenijo samo izpada proizvodnje, ampak porušitev
organizacijske in tehnološke priprave.

Kljub očitnim slabostim (nepredvidene odpovedi, daljši vzdrževalni zastoji zaradi določitve
napake ali dobave nadomestnega dela, nemogoče planiranje periodičnih vzdrževanj, nevarnost
še večjih okvar in izpadov, manjša varnost delavcev … ), pa je bila v preteklosti zelo
priljubljena zaradi popolne izkoriščenosti sestavnega dela (do zloma) in majhne tehnično-
tehnološke zahtevnosti. Danes se ta vrsta vzdrževanja uporablja le še pri vzdrževanju opreme,
ki je podrejena namena in nima vpliva na potek proizvodnje ter na področjih, kjer iz kakršnih
koli razlogov ( npr. ekonomskega) ni enakovredne ali boljše alternative. [1]

-6-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

3.1.2 Preventivno vzdrževanje

Tovrstno vzdrževanje se je začelo uveljavljati v začetku petdesetih letih in se je razširilo po
vsem svetu ter postalo podlaga vsem kasnejšim, modernejšim in tehnološko bolj razvitim
vzdrževalnim dejavnostim. Metodologija temelji na zamisli o preprečevanju in ne samo
odpravljanju okvar ter o kratko malo boljši organizaciji in tehnični izvedbi vzdrževanja.
Preventivni sistem sloni na dejstvu, da se opravljajo po načrtu vnaprej določena vzdrževalna
dela, preden nastane okvara oziroma zastoj. Vzdrževalci opravljajo ciklične preglede v
koordinaciji s proizvodnjo, kjer je posebej pomembno tam, kjer je potrebno deloma ali v
celoti prekinit delovni proces, kjer lahko okvara v visoko avtomatizirani sistemih povzroči
zastoje in izpade z velikimi stroški. Preventivno vzdrževanje se pa naprej deli na:

v naprej določeno vzdrževanje, ki se izvaja po določenih obdobjih in brez

predhodnega ugotavljanja stanja. Tovrstni način preventivnega vzdrževanja
imenujemo periodično vzdrževanje ali tudi načrtovano vzdrževanje. Pri tem nekatere
elemente zamenjamo ne glede na njihovo dejansko izrabljenost. [1]

vzdrževanje glede na stanje, ki temelji na nadzorovanju parametrov pomembnih za

ocenjevanje stanja opreme in so temelj odločanja o potrebnem obsegu popravila
oziroma poznejših ukrepih. To je višja oblika preventivnega vzdrževanja pa je t.i.
napovedano vzdrževanje, pri katerem iztrošenost in s tem potreben čas zamenjave
sestavnih delov ugotavljamo s pomočjo pregledov ali z različnimi diagnostičnimi
metodami. Te oblike nadzora opreme zahtevajo mnogo kvalificiranih strokovnjakov,
veliko opreme za dovolj kakovostno diagnosticiranje ter precej nadomestnih delov ter
servisnega in pomožnega materiala.

-7-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

3.2 Sodobne oblike vzdrževanja

3.2.1 Celostno produktivno vzdrževanje – CPV ( TPM)

Osnovna filozofija celovitega produktivnega vzdrževanja (TPM – Total Productive
Maintenance) je v tem, da se število napak bistveno zmanjša, če so operaterji, ki upravljajo
stroje, usposobljeni do take mere, da lahko prepoznajo določene pokazatelje, ki jih opozarjajo,
da je s strojem nekaj narobe. TPM torej pomeni : sistematični način dela za ustvarjanje
proizvodnega procesa brez zastojev . V ta prizadevanja morajo biti vključeni vsi zaposleni.

Omenjeno metodo so začeli razvijati na Japonskem, osnove pa segajo v ZDA. Leta 1971 je
Japonski inštitut za proizvodno strojništvo postavil temelj te metode. Intenzivno so začeli
razvijati naslednje filozofije :

tovarna brez skladišč,

rezervni del ali sklop v točno naprej določenem trenutku na pravo mesto,

povezava operater – vzdrževalec,

širok spekter znanj,

pri operaterjih povečujemo občutek odgovornosti, samozavesti in lastništva,

vzpodbujamo kolektivnega duha- timsko delo,

stroji so naši, vsak opravlja minimalne servise, osnovo vzdrževanja

premanentnost izobraževalnega posega.

TPM pomaga izboljšati učinkovitost proizvodnje, zmogljivost izdelave, dvigniti

produktivnost opreme, izboljšati kakovost, zmanjšati stroške vzdrževanja in število nesreč pri
delu, odkrivati in odpravljati pomanjkljivosti med obratovanjem, prepoznati in vzpostaviti
standardne pogoje obratovanja tehničnih sistemov. [2]

Temeljni Cilji TPM-a so:

preprečevanje nepotrebnih izgub v hitro se spreminjajočem gospodarskem okolju,

proizvodnja dobrin brez zmanjšanja kakovosti,

znižanje stroškov,

proizvodnja majhnih serij v najkrajšem možnem času,

proizvedene dobrine, poslane kupcu, morajo biti brez napak.

-8-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

celovito uspešnost, ki se izkazuje z dobičkonosnostjo,

maksimalno možnost ( verjetnost ) preprečitve zastojev ( maksimalno uporabnost),

celovito sodelovanje vseh zaposlenih, organizirani v majhne samostojne skupine (

time) različnih strokovnjakov, ki jih povezuje isti problem.

Povečanje učinkovitosti tehničnega sistema zahteva, da se vse te odpovedi-probleme beležimo

in jih ustrezno merimo (po času, po količini napak )

Proces uvajanja TPM:

Proces uvajanja vsebuje tri faze in dvanajst korakov. Preden sploh začnemo s procesi
uvajanja, je potrebno poudariti, da so za izvedbo sistema potrebne volja, želja in odločitev
vseh zaposlenih. Kajti nenehen razvoj omogoča preživetje na tržišču. [2]

Prva faza je uvajanje sistema in vsebuje naslednje korake:

odločitev o uvajanju TPM: odločitev mora bite sprejeta s strani vseh zaposlenih,
zatem vodstvo objavi odločitev,

usposabljanje vodilnega osebja,

vzpostavitev strukture vodenja,

izdelava programa- globalnega načrta,

lansiranje načel »S5«, pri tem sodelujejo vsi, ki delajo na stroju.

Druga faza uvajanja sistema TPM-a je razvoj in vsebuje:

analizo in odpravo vseh vzrokov slabega delovanja,

razvoj samovzdrževanja,

razvoj programiranega vzdrževanja.

-9-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Tretja faza uvajanja TPM-a predstavlja njeno uveljavitev po naslednjih korakih:

izboljšanje tehnične usposobljenosti osebja,

vključitev pridobljenega znanja pri zasnovi opreme,

napaka TPM in odločitev novih ciljev.

Razvoj TPM druge generacije

Metoda celovitega produktivnega vzdrževanja prve generacije se je razvija nekje do začetka

osemdesetih let in predstavlja temelj za nadaljnji razvoj. V devetdesetih je nastala zasnova, ki
jo imenujemo celovito vzdrževanje druge generacije, na kratko TPM 2.

1. samostojno vzdrževanje,

2. izboljšave korak po koraku,

3. planirano vzdrževanje,

4. uvajanje nove opreme,

5. izobraževanje in usposabljanje,

6. kakovost in vzdrževanje,

7. planiranje in indirektne službe,

8. varnost in zdravo okolje.

Prednosti TPM druge generacije v primerjavi s TPM

koordinatorje ali animatorje so zamenjali inštruktorji. S tem se je bistveno

spremenila vloga oseb, ki so dejansko strokovnjaki na tem področju.

nenehno prepletanje načel izboljšav, odstranjevanj, kombiniranj, zamenjav in

poenostavljanj.

nič izgub, nič slabih delov, nič poškodb. Za mnoge iluzija za Japonce pa
realnost.

- 10 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

3.2.2 V zanesljivost usmerjeno vzdrževanje – RCM

Metoda RCM je inženirski pristop, ki ga lahko uporabljamo tudi za optimiranje vzdrževanja.

To je strategija vzdrževanja, ki maksimizira tehnično delovanje proizvodnje tako, da upošteva

planirane življenjske dobe delovnih sredstev veliko bolj kot pa organizacijske strukture
vzdrževanja. Vzdrževanje odločilno vpliva na količino in kakovost ter stroške proizvodnje in
tudi na varnost in zdravje delavcev ter morebitne škodljive vplive proizvodnje na okolje.
Podjetja z likvidnostnimi težavami uporabljajo omejena sredstva, ki pa so še na razpolago za
odpravljanje napak in odpovedi. Omejena sredstva, katera podjetje namenja za vzdrževanje pa
pomeni povečano število odpovedi. Taka strategija vzdrževanja zahteva dodatne napore in
povzroča večje stroške. Nenačrtovani in slabo pripravljeni posegi so neučinkoviti. Negativni
vplivi takšnega stanja na proizvodnjo pa situacijo še dodatno zaostrijo.

Treba je poiskati rešitev, ki dolgoročno ne bo povečala stroškov vzdrževanja, ampak

izboljšala vzdrževalni proces ter povečala učinkovitost delovnih sredstev in zaposlenih.
Naloga ni lahka in je ni mogoče opravite v kratkem času. Zahtevnost in obsežnost zastavljene
naloge sta v zadnjih desetletjih vzpodbudili nastanek mnogih novih metodologij. Pogosto
uporabljeni in verjetno najbolj dokumentirani v strokovni literaturi sta celostno produktivno
vzdrževanje TPM in v zanesljivost usmerjeno vzdrževanje RCM.

Strategije narekujejo temeljito prenovo vzdrževalnega procesa, ki v splošnem vključuje:

natančno analizo trenutnega stanja procesa vzdrževanja in stanja delovnih sredstev,

analizo nazivne in dejanske zmogljivosti opreme,

odstranitev vseh vzdrževalnih opravil, ki ne služijo namenu in so stroškovno

neučinkovita,

ukinitev vseh podvojenih preventivnih ukrepov in uvajanje dodatnih tam, kjer je to

ekonomsko upravičeno,

uvajanje vzdrževanja glede na stanje povsod tam, kjer je vzdrževanje učinkovito,

upravičeno in zanesljivo,

delitev dela in odgovornost med vzdrževalce in upravljavce opreme.

Dolgoročni namen prenove je sistematično vzpostavite takšen proces vzdrževanja, ki bo služil

zastavljenemu cilju in ki bo sposoben vedno znova vključevati novo razvite metode in
spoznanja. [1]

- 11 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Kratek opis RCM

Metodologijo RCM je mogoče na kratko opisati kot iskanje odgovorov na naslednja vprašanja
za posamezen kos opreme ali tehniški sistem:

kakšne funkcije opravlja in kakšna je pričakovana raven kakovosti izvajanja teh

funkcij,

kakšne napake pripeljejo do odpovedi zastavljenih funkcij,

kaj je vzrok za posamezno funkcijo,

kakšni so škodljivi učinki posamezne vrste napake,

kakšna je teža posledic,

kaj lahko storimo, da bo posamezno napako mogoče napovedati ali preprečiti,

kaj je treba storiti, če napake ni mogoče preprečiti.

Vzdrževalci sami ne morejo dati odgovorov na vsa zastavljena vprašanja. Problematična so

predvsem vprašanja o funkciji posamezne opreme, pričakovana kakovost in posledica napak.
Da kljub temu dobimo čim bolj natančne odgovore, je treba za namen projekta RCM izbrati
delovne skupine ( 4 do 7 ljudi ). Skupino naj vodi strokovnjak, usposobljen za področje RCM,
ki je za to delo motiviran in verjame v uspešnost projekta ter uživa popolno podporo vodstva
podjetja. Delovno skupino naj sestavljajo ljudje z raznolikim strokovnim znanjem s področja
vzdrževanja, proizvodnje in ekonomike poslovanja. Delovna skupina naj odgovore na
zastavljeni sedem vprašanj in išče po natančno predpisanih korakih in za beleži ugotovitve in
izdela enoten formular. Rezultat takšne analize bo pomenil osnovo za natančne program
preventivnega vzdrževanja. [1]

- 12 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Koraki procesa RCM

Delovna skupina pripravi osnovne korake za izvajanje RCM-a

Osnovni koraki izvajanja RCM so naslednji:

Opredeli osnovne in pomožne funkcije sistema, pričakovane ravni kakovosti

opravljanja posameznih funkcij, določi meje sistema- za vsak kos vzdrževalne opreme
in po potrebi opredeli glavno funkcijo in morebitne pomožne funkcije. Pričakovano
raven kakovosti opravljanja funkcije je mogoče opredeliti glede na minimalna
pričakovanja lastnika ali pa glede na nazivno zmogljivost. Natančno je treba
opredeliti, kaj vse spada v obravnavani sistem in določiti meje sistema, da ne
spregledamo katere od pomembnih funkcij.

Ugotovite kakšne napake pripeljejo do odpovedi posameznih funkcij- kot napako

obravnavamo vsako nespremenljivo stanje sistema, ki ima za posledico, da ta ni
zmožen zadovoljivo opravljati katere od svojih funkcij. zabeležimo vsa takšna stanja.

Opredelite pomembne oblike napak-na podlagi seznama stanj, ko sistem ni v stanju

opravljati katero izmed funkcij, izdelamo seznam možnih dogodkov, ki so do tega
pripeljali. Iz praktičnih razlogov ne zajemamo vseh napak, ampak le pomembnejše.
Upoštevamo verjetnost posamezne napake in težo posledic.

Ugotoviti vrsto in težo posledic za vsako od napak- pomembnost posamezne oblike

napake je odvisna od okoliščin uporabe posameznega tehniškega sistema, pričakovane
ravni kakovosti opravljanja posamezne funkcije in od fizičnih posledic posamezne
oblike napake.

Teorija RCM klasificira posledice napak v štiri skupine :

1. Skrite posledice napak: nimajo neposrednega vpliva, vendar lahko povzročijo več
napak s potencialno katastrofalnimi posledicami.

2. Posledice za varnost in okolje: če je neposredno ogroženo zdravje ljudi in okolje ali pa

so kakršni koli predpisi, ki urejajo to področje.

3. Posledice za obratovanje: če posledice vplivajo na nemoteno izvajanje proizvodnje,

4. Ne obratovalne posledice: ne vplivajo na varnost, okolje ali proizvodnjo,njihovo

odpravljanje pa pomeni potencialni strošek za podjetje.

- 13 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Za ugotavljanje vrste in teže posledic napake se običajno uporablja analiza napak in njihovih
posledic (angl. Failure mode and effect analysis – FMEA), ki omogoča sistematično
ugotavljanje mehanizmov posameznih oblik napak in posledice njihovih škodljivih učinkov.

Izbira primerne vzdrževalne postopke- na podlagi FMEA se, glede na posledice

potencialnih napak in njihova pogostost, izdela hierarhija predmetov vzdrževanja po
pomembnosti. Namen takšnega pristopa je zagotoviti konsistentnost odločitve na
področju vzdrževanja. Na podlagi ocene pomembnosti se določijo minimalne
vzdrževalne zahteve za posamezen predmet vzdrževanja in izberejo takšni postopki, ki
zagotavljajo izpolnitev posameznih zahtev. Če primerni vzdrževalni postopek ni na
voljo, ogrožena pa je varnost uporabnikov ali okolja, je treba predlagati
rekonstrukcijo. [1]

Določiti vzdrževalne intervale- RCM je osredotočen na odločitve v zvezi z izbiro

primernih vzdrževalnih postopkov in utemeljitvijo, zakaj so izbrani postopki primerni.
Predpisovanje intervalov opravljanja vzdrževalnih posegov ni del RCM analize.
Intervali morajo biti predpisani na podlagi priporočila proizvajalcev, statističnih analiz
ali izkušenj.

Revizija predlaganih postopkov, implementacija in beleženje povratnih informacij-

takoj ko delovna skupina za RCM konča analizo posameznega tehničnega sistema,
poda svoje predloge. Strokovnjak, ki je v podjetju odgovoren za strategijo
vzdrževanja, izvede revizijo predlaganih ukrepov in jih odobri, zavrne ali pa predlaga
popravek. Takoj je treba trenutni način vzdrževanja obravnavane opreme uskladiti s
predlaganim vzdrževalnimi postopki. Vpliv spremenjenega režima vzdrževanja na
zanesljivost je treba zapisovati in vzdrževalne postopke po potrebi posodabljati. [1]

- 14 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

3.2.2 Upoštevanje okoliščin obratovanja

RCM je po definiciji postopek za določitev vzdrževalnih potreb tehniških sistemov v danih
okoliščinah obratovanja. Identični tehniški sistemi imajo lahko za opravljanje enake osnovne
funkcije v različnih okoliščinah obratovanja, ki narekujejo različne pričakovane zmogljivosti,
povsem različne vzdrževalne zahteve. Kot primer obravnavajmo dve identični mostni dvigali,
od katerih prvo obratuje kot delavniško dvigalo redno 16 ur na dan, drugo pa enkrat na leto
med obnovo. Obe sta namenjeni za dvigovanje bremena do 25.000 kg. Strategiji vzdrževanja
obeh dvigal se bosta zaradi različnega načina uporabe razlikovali. Na primer časovni interval
kontrole obrabljenosti zavornih čeljusti držalne zavore bo moral biti pri prvem dvigalu
bistveno krajši kot pri drugem ! [1]

3.2.3 Posledice napak

V predhodnih korakih RCM-a analize so bili poiskani odgovori na prva štiri od sedmih
vprašanja RCM procesa. V nadaljevanju se je za vsako obliko napake potrebno najprej
vprašati: » kakšna bodo posledice in kakšna je njihova teža?«. Doktrina RCM posledice napak
sistematično razdeliti. V prvem koraku posledice posamezne oblike napake razdelimo na
očitne in prikrite. V naslednjem koraku pa vsako skupino razdelimo še glede na področje
njihovega vpliva: vpliv na varnost in okolje, vpliv na proizvodnjo ter takšne, ki povzročijo le
neposredne stroške odpravljanja. V procesu izbire primernih preventivnih vzdrževalnih
ukrepov za preprečitev napak, ki vplivajo na varnost in okolje, je najpomembnejši naslednji
kriterij: preventivno opravilo je primerno in upravičeno takrat, kadar zmanjša tveganje na
spremenljivo raven. Če sta ogrožena varnost in okolje, odpadejo kriteriji ekonomske
upravičenosti vzdrževalnih posegov! Podobno RCM z odločitvenim drevesi sistematično vodi
do primerne strategije vzdrževanja tudi za druge oblike napak. [1]

3.2.4 Dokumentiranje ugotovitev analize

Za zapisovanje ugotovitve analize si mora RCM delovna skupina pripraviti posebne delovne
liste. Na prvi delovni list se zapišejo ugotovitve FMEA- analize. Sistematično zbrane
ugotovitve dajo odgovore na prva 4 od 7 vprašanj. Ko je določen nivo opravljanja analize, je
potrebno za vsak predmet analize izpolniti ločeni delovni list. Na delovnem listu naj bo razen
oznake predmeta analize navedeno še: oznaka tehniškega sistema, ki mu analizirani predmet
pripada, navedba izvajalca analize, datum izvedbe analize, številka lista in skupno število
listov. [1]

- 15 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

3.3 Razdelitev vzdrževana po standardu SIST EN 13306

Namen standarda SIST 13306 je opredelitev izvorne izraze za vse oblike vzdrževanja
in posredno za pomožne ter upravljavske dejavnosti. Njegov osnovni namen ni
opredelitev vzdrževanja v smislu določene razvrstitve, temveč zgolj enolično
predpisati pomene izrazov, ki se v vzdrževanju uporabljajo. Seveda tovrsten predpis
posredno vpliva tudi na celotno dojemanje razdelitve vzdrževanja. Po omenjenem
standardu je potrebno vzdrževalno strategijo opredelite v skladu s tremi glavnimi
merili:

sredstvu zagotovite opravljane zahtevne funkcije z optimiziranimi stroški,

upoštevati varnostne zahteve,povezane s sredstvom tako za vzdrževalce kot za druge,

uporabnike in zagotovite minimalen vpliv na okolje,

zagotovite obstoj sredstva in njegovo kakovost, kot tudi kakovost storitve, le z nujnimi
stroški.

Natančne opredelitve izrazov prinašajo uporabniku skupnih standardov vzdrževanja boljše

razumevanje vzdrževalnih zahtev, ki so nujne pri oblikovanju sporazumov med vzdrževalci.

Izrazi, zajeti v standardu SIST EN 13306, kažejo, da vzdrževanje ni omejeno zgolj na

tehnične dejavnosti, ampak vsebuje tudi mnoge druge dejavnosti, kot so načrtovanje, uporaba
dokumentacije in podobno. Sicer pa standard ne opredeljuje teh dejavnosti kot posebnih vej
vzdrževanja, temveč jih ali vključuje v preventivno vzdrževanje ali pa predvideva kot
funkcijo upravljanja, ki bistveno pripomore k lažjemu sporazumevanju. Slika ( 3.1). [1]

Edina delitev vzdrževanja je tako na preventivno in kurativno vzdrževanje, ki se naprej deli na

takojšnje in odloženo. Preventivno vzdrževanje pa je lahko v naprej določeno ali pa
opravljeno po ugotovitvi stanja. Vse druge dejavnosti, kot je večkrat omenjeno korektivno
vzdrževanje, v standardu niso pojasnila in se ne štejejo za vzdrževalna opravila.

- 16 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Standard je ponovno razdeljen na deset izraznih področjih, v katerem so opisani izrazi, ki naj
bi se v vzdrževanju uporabljali, z njimi pa tudi pojasnila nekaterih metod.

Izrazna področja so :

temeljni pojmi (vzdrževanje, cilji vzdrževanja, sredstvo, zahtevana funkcija,…),

sredstvo (osnovno sredstvo, nadomestni deli,… ),

lastnosti sredstev (razpoložljivost, zanesljivost, vzdrževalnost, … ),

odpovedi in dogodki (odpoved, vzrok, poslabšanje, mehanizem odpovedi, … ),

okvare in stanja (okvara, stanje pripravljenosti, … ),

vrste vzdrževanj in strategij (preventivno, načrtovano, glede na stanje, …),

vzdrževalne dejavnosti (preverjanje, nadziranje, obnova, prenova,…),

časovno izrazi (čas delovanja, zahtevan čas, … ),

podpora vzdrževanju in orodja (analize okvare, dokumentacija, seznam delovnih

sredstev, … ),

ekonomski in tehnični pokazatelji ( strošek življenjske dobe, učinkovitost, povprečni

čas popravila, … ).

Tako strukturiran, ponudi standard uporabniku, ki se mu prilagodi, tudi vsa potrebna orodja za
ugotavljanje učinkovitosti vzdrževanja in tudi proizvodnega procesa. S tem je storjen
precejšnji korak naprej k uveljavitvi vzdrževanja kot ene od osnovnih funkcij proizvodnega
procesa.

- 17 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Pred znano okvaro Po znani okvari

VZDRŽEVANJE

PREVENTIVNO KURATIVNO
VZDRŽEVANJE VZDRŽEVANJE

Vzdrževanje glede Vnaprej določeno

Na stanje vzdrževanje

načrtno,nenehno
ali na zahtevo načrtovano odloženo takojšnje

Slika 3.1: Razdelitev vzdrževanja po standardu SIST EN 13306 [1]

- 18 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

4 OPIS METODE DELA

V nadaljevanju nam bo metoda FMEA služila za analizo možnih napak in njihov vpliv na
delovanje obdelovalnega stroja TOS, ogorčenost ljudi ter vpliv na kvaliteto izdelka. Nato
bomo z uporabo te metode analiziral možnosti za preprečevanje nastanka okvare.

Ugotovitve nam bodo služile za izvedbo predloga strategije vzdrževanja.

4.1 Postopek metode FMEA

Postopek metode FMEA bo prikazan po korakih, razdeljenih v tri skupine.

Prvi vsebuje pripravo in izvedbo analize, drugi korekcijo morebitnih napak oziroma
izvedbo korektivnih ukrepov, v tretjem sklopu pa so spremljanje in preverjanje izvedbenih
ukrepov ter ponovno vrednotenje. [5]

4.2 Priprava in analiza

Učinkovita izvedba metode FMEA zahteva dobro pripravo, ki vključuje tvorjenje skupine
odgovornih in kompetentnih strokovnjakov z različnih področij, kot so razvoj izdelka,
načrtovanje tehnologije izdelave in sestavljanja, zagotavljanje kakovosti, proizvodnja, meritve
in preizkušanja, ter seznanitev sodelujočih z osnutki in načrti izdelka ter predvidenih
tehnologij izdelave. V analizi strokovnjaki predvidijo za vsak sestavni del oziroma tehnološko
operacijo možne napake, njihove posledice in vzroke za njihov nastanek.[5]

4.3 Vrednotenje in ukrepanje

Analizi napak sledi vrednotenje, kjer se oceni verjetnost za nastanek oziroma pogostost
nastanka napake, pomembnost napake oziroma njen vpliv na kakovost izdelka in možnosti za
njeno odkrivanje. Udeleženci analize določijo oceno na podlagi splošnih meril, ki so
prilagojena analizi FMEA konstrukcije in analize procesa. Zmnožek teh ocen je prednostno
število tveganja posamezne napake in določa glede na postavljeno mejno vrednost o nujnosti
korektivnega ukrepanja. Rezultati vrednotenja analize FMEA so vodilo za izdelavo načrta
odprave vzrokov ugotovljenih možnih napak oziroma izvedbo preventivnih ukrepov.

Načrt vsebuje število korektivnih ukrepov, odgovorne za izvedbo in terminski načrt. [5]

- 19 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

4.4 Analiza kritičnih mest po metodi FMEA

Metoda FMEA omogoča določitev potencialnih nevarnosti, s tem pa tudi analizo in pripravo
za preprečitev ali ublažitev učinkov oziroma posledic napak na končnem izdelku.

Metoda na sistematičnem in preprosto izvedljivi način podpira naslednje naloge:

definiranje kritičnih komponent in potencialnih slabosti, posebej pri uporabi novih

postopkov in inovativnih rešitev,

zgodnje odkrivanje in lokaliziranje napak kljub vplivom kompleksnosti in funkcijske

povezanosti,

ocenitev in kvalificiranje rizikov, ki so rezultat možnih napak,

zmanjšanje potrebnih sprememb v proizvodnji,

izboljšanja osnutka izdelka na osnovi izkušenj in analiz podobnih elementov.

Sistematika in način izdelave metode FMEA je naslednja:

priprava dela zajema pripravo kontrolnih listov najpomembnejši podatki in problemi

kakovosti.

Izbira sistema, ki ga analiziramo. Tehnični sistem funkcijsko razdelimo na

komponente stroja. Vsako funkcijo opazujemo posebej.

Določitev parameter sklopov in obratovanja. Za natančno poznavanje parametrov

obratovanja moramo poznati vplivne veličine tehničnega sistema/elementa.

Določitev hipotez o vzrokih, vrstah in posledicah napak. Izdelati je potrebno seznam

vseh potencialnih vrst napak, posledic in vzrokov napak za funkcijo elementov ali
celotnega tehničnega sistema.

Uvajanje preventivnih ukrepov.

Dokumentiranje podatkov in rezultatov FMEA.

- 20 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Za vse vrste napak moramo izračunati prioritetno število tveganja ( PŠT). PŠT izračunamo po
enačbi ( 4.1) [2].

PŠT = N x P x O ; pri čemer je; ( 4.1)

N [1- 10] – verjetnost nastanka napake

P [1- 10] – pomen napake

O [1- 10] – verjetnost odkritja napake

Vrednost PŠT je merilo, ki podaja prioriteto, s katero pripravimo ukrepe za odpravo

različnih vzrokov napak. Velikost je v našem primeru 72. Pri določitvi PŠT smo izhajali iz
preglednic (4.1, 4.2, 4.3), da bo verjetnost nastanka napake relativno nizka in, da do nje
lahko pride le občasno, poleg tega je vpliv napake za kupca manjši, kar pomeni, da bo
kupcu v nadlego le v neznatni meri. Pri izračunu smo upoštevali, da imamo dobre možnosti
za odkrivanje napak z inštrumenti.

Velikost PŠT (72) je določena tako, da je iz ekonomskega vidika dosegljiva s strani

proizvajalca stroja in hkrati zadovolji zahteve kupca. Pomeni, da je vrednost (PŠT)
obravnavanega stroja manjša ali enaka 72, s tem zagotovimo ustrezen nivo kakovosti
stroja. V primeru, da presežemo vrednost PŠT uvrščamo opremo stroja med kritično in na
njej moramo izvajati preventivne vzdrževalne ukrepe.

Za izračun PŠT smo uporabili tri preglednice, in sicer:

Preglednica 4.1: verjetnost nastanka napake,

Preglednica 4.2: pomen napake,

Preglednica 4.3: verjetnost odkritja napake.

- 21 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Preglednica 4.1: Verjetnost nastanke napake Faktor- N [2]

VERJETNOST NASTANKA NAPAKE POGOSTOST VERJETNOST

ZELO 50 / 100 10
NEPRERASLE

VISOKA NAPAKE 10 / 100 9

VISOKA POGOSTE 2 / 100 8

NAPAKE 1 / 100 7

ZMERNA OBČASNE 0.5 / 100 6

NAPAKE 0.2 / 100 5

RELATIVNO
NIZKA MALO 0.1 / 100 4

NAPAKE 0.05 / 100 3

ZELO NAPAKE NISO 0.01 / 100 2

NIZKA VERJETNE PROTI 0 1

- 22 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Preglednica 4.2: Pomen posledice napake za kupca Faktor –P [2]

VPLIV NAPAKE

NA KUPCA POSLEDICE NAPAKE ZA KUPCA VREDNOST

skrajno pomembna napaka, ki vodi brez opozorila k mirovanju

NEVAREN BREZ
stroja ali vodi k poslabšanju varnosti in/ ali vključuje neskladnost

OPOZORILA z zakonskimi predpisi. 10

NEVAREN BREZ skrajno pomembna napaka, ki vodi brez opozorila k mirovanju stroja

Z OPOZORILOM k poslabšanju varnosti in/ ali vključuje neskladnost z zakonskimi predpisi 9

ZELO stroj ne deluje. Izguba primarne funkcije, kjer je popravilo daljše

VISOK od 1 ure. Zelo jezen kupec. 8

VISOK stroj deluje, vendar v manjšem nivoju učinka. Srednje težka napaka,

ki se odpravi od 0.5 do 1 ure. Jezen kupec 7

ZMERNA stroj deluje vendar uporabnost ni dosežena. Srednje težka napaka,

ki se odpravi v 0.5 ure. Nezadovoljen kupec. 6

NIZEK stroj deluje, vendar uporabnost zmanjšana ( manjša popravila, nastavljanje)

Nezadovoljen kupec. 5

ZELO Napaka je nepomembna in bo kupcu v nadlego le v neznatni meri

NIZEK ( nap. Škripanje, ropotanje), napako opazi večina kupcev). 4

MANJŠI Napaka je nepomembna in bo kupcu v nadlego le v neznatni meri

(nap. Škripanje , ropotanje napako opazi nanj kupcev. 3

ZELO Napaka je nepomembna in bo kupcu v nadlego le v neznatni meri

MAJHEN ( nap. škripanje, ropotanje) napako opazijo občutljivi kupci. 2

NAJMANJŠI napaka kupcu ni opazna 1

- 23 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Preglednica 4.3: Verjetnost odkritja napake faktor – O

VERJETNOST ODKRITJA NAPAKE

( pred opremo kupcu) VERJETNOST
Za napake se ne preveri ali se je ne
NIVERJETNA da preveriti. Ta napaka vpliva na 10
življenjsko dobo.
Napaka, ki se težko prepozna
ZELO
MAJHNA (del predmeta preslabo privijačeno ) 9
verjetnost odkritja >90 %
MAJHNA Znak napake, ki se lahko prepozna , 6, 7 do 8
verjetnost odkritja >98%
ZMERNA Očiten znak napake (nekaj manjka), 4do 5
verjetnost odkritja je >99,7% 2 do 3
VISOKA Funkcionalna napaka, 1
verjetnost odkritja >99,99%

S pomočjo teh preglednic bomo analizirali najpogostejše in najpomembnejše okvare na

obdelovalnem stroju TOS, ki so bistveno vplivale na delovanje stroja. Seznam teh okvar
temelji na izkušnjah iz preteklosti vzdrževalcev in na podlagi priporočil proizvajalca.

- 24 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

5 OPIS TRENUTNEGA SISTEMA VZDRŽEVANJA

5.1 Stanje sistema vzdrževanja v podjetju

Podjetje se ukvarja s proizvodnjo zahtevnih komponent za različne gradbene stroje in avto

dvigala, katere na podlagi naročil izključno prodajajo v tujino (Nemčija, Avstrija, Francija).
Proizvodna obsega predvsem razrez pločevine, sestavo, varjenje, mehansko obdelava in
barvanje, ter različne izdelke in polizdelke iz pločevine za domači trg.

Začetki podjetja segajo v leto 1980, ko je prišlo do združitve podjetij Slovenija ceste
Ljubljana in Ljubljana tehnika v hčerinsko družbo SCT TKO d.o.o.

5.2 Organizacija vzdrževanja

Na oddelku vzdrževanja je zaposleni devet delavcev: vodja vzdrževanja, pet električarjev in

trije strojniki.

Vodja vzdrževanja je odgovoren za:

naročanje rezervnih delov,

naročanje servisnih storitev,

koordinacijo in razporeditev delavcev v izmene,

načrtovanje dela (preventiva, kurativnega vzdrževanja),

odpravo okvar v razumnem roku,

iskanje najugodnejših ponudnikov storitev in rezervnih delov .

Na podlagi pregleda dogajanja iz prejšnjega dne in predvidevanih ostalih del načrtuje potek
dela za tekoči dan. Po dogovoru s proizvodnim tehnologom načrtuje plan preventivnega
vzdrževanja na strojih. Vzdrževalci so na razpolago v dveh izmenah, v nočni izmeni pa je
organizirano dežurstvo, kjer je vedno eden električar dežuren. Če pride do zastoja se ga
pokliče na mobilni telefon.

- 25 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

5.3 Dokumentacija o vzdrževanju

Na vsakem stroju je nastavljen zvezek v katerega vzdrževalci zapisujejo okvare in potek kako
okvaro najhitreje odpraviti. Na primer pri menjavi orodja se je voziček za menjavo orodja
ustavil med vožnjo. Vzdrževalec, ki je odpravil napako, je napisal v zvezek, da je izklopil
hidravliko, odpeljal ročno voziček na začetek, znova vklopil hidravliko, operater zagnal
program in stroj je spet deloval. Nikjer ne beležijo, niti pozneje statistično ne analizirajo
porabe rezervnih delov in časa trajanja zastoja. Obstaja le načrt za tedensko kontroliranje
nivoja olja, mazanje, kontrolo viličarjev in mesečne preglede dvigal.

5.4 Trenutna strategija vzdrževanja

Aktualna strategija vzdrževanja je v večini primerov »run to failure« ali drugače

»popravi,ko se pokvari«. Takšna strategija ima lahko v posebnih primerih za posledico velik
izpad proizvodnje. Izvajajo pa se generalne obnove ob kolektivnih dopustih, ko proizvodnja
stoji in se izvajajo vzdrževalna dela. Odpravljajo se napake katere so bile opažene, vendar se
je lahko počakalo do remontov, da ni prišlo do prekinitve proizvodnje. Taka dela so
preventivna menjava ležajev na elektromotorjih, menjava olj, popravilo menjalnikov na
strojih, zamenjav hladilne tekočine pregled mazalnih mest, menjava sklopk, jermenov skratka
vseh komponent, kateri so kritični … . Poleg omenjenega sistema so v podjetju obdržali
dokaj star sistem mazanje strojev, kontrola nivoja olja, menjava zračnih filtrov na elektro
omaricah in na klima sistemih ob koncu tedna. Problem se pojavi pri strojih, ki so zasedeni
sedem dni v tednu, kjer pa ni izdelanega plana nadzora stanja opreme ali preventivnih
vzdrževalnih posegov. Pri novejših stroji je sistem vzdrževanja omejen predvsem na
priporočila proizvajalca.

Obstaja le dokumentacija in podatkih o mesečnih pregledih dvigal, servisih dvigal,

inštalacijskih meritvah.

V večini primerih se vzdrževanje upira na izkušnje iz preteklosti in znanja vzdrževalcev.

- 26 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

6 ANALIZA STANJA NA STROJU TOS

6.1 Opis stroja

Slika 6.1 prikazuje glavne komponente stroja. Z rednim izvajanjem vzdrževalnih opravil, ki
jih je predpisal proizvajalec, so izpolnjeni le garancijski pogoji v primeru okvare. Ampak
vedno ni dovolj vzdrževati po navodilih, ki jih predpiše proizvajalec stroja, saj iz izkušenj
vemo, da je bolje, če tudi sami poskrbimo za nekatera opravila.

Komponente, ki sestavljajo stroj:

1) vreteno,
2) hidravlika,
3) delovni pomiki
4) hladilni sistem
5) mazalni sistem
6) mazalni sistem.

Rotiranje
delovnega
vretena
Odstranjevanje Hidravlika
ostružkov

TOS

Mazalni
Linearni
sistem
pomik
delovne
mize Hladilni sistem

Slika 6.1: Glavne komponente stroja

- 27 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

6.2 Analiza kritičnih mest

S pomočjo preglednic ( 4.1, 4.2, 4.3) smo v četrtem poglavju analizirali najpogostejše in
najpomembnejše okvare na obdelovalnem stroju Tos, ki so bistveno vplivale na delovanje
stroja. Seznam teh okvar temelji na izkušnjah iz preteklosti vzdrževalcev in na podlagi
priporočil proizvajalca. Kritična mesta so pomembna za varnost ljudi in nemoteno delovanje
stroja. Na podlagi FMEA analize ( preglednica 6.1), se vidi, da so analizirana mesta pod
zaporedno številko 1, 2, 4, presegal vrednost PŠT ( 72 ), zato so ta mesta uvrščena med
kritična mesta in so v nadaljevanju podrobneje opisana in kako jih nadzorovati.

Rotiranje
delovnega
vretena

-ležaji
Odstranjevanje Hidravlika
-tesnila
ostružkov
-zobati jermen

-motor ¸¸ -Elektro motor

-reduktor -zobniška črpalka
TOS
-vodilo traka -hidravlični akumulator
-lamele traku
Mazalni
Linearni
sistem
pomik
delovne
mize Hladilni sistem -Elektro motor
- črpalka
-navojno vreteno -ležaji
-navojna matica -motor -lamele
-linearna vodila -lopatice
-AC motor -ležaji

Slika 6.2: Sestavni deli komponent

- 28 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Preglednica 6.1: FMEA analiza

FMEA analiza :
( možnih napak in njihovih posledic)
Pregled FMEA analize: FMEA analize pripravil datum FMEA

obdelovalnega Stroja TOS SABO BORIS analize:

Zaporedna potencialna vpliv napake možni vzroki za faktor faktor faktor prioritetno
nastanek
številka napaka napake N P O št.( PŠT)
prenehanje Ne mazanje
Odpoved ležaja vrtenja ležaja,
poškodbe
1 na vretenu Vretena, ležaja 4 9 6 216
zaustavitev
stroja iztrošenost
poškodba
2 poškodba ležaja popoln izpad ležaja
na elektromotorju proizvodnje iztrošenost 5 8 3 120
za pogon črpalke

lom zobnika na preobremenitev

el. motornem pogonu povečano
3 za delo nepravilna 42
odstranjevanje
ostruškov operaterja izvedba 3 7 2
Iztrošenost navojne ne točnost preobremenitev
ne mazanje
4 matice za pomik mize popoln izpad matice 200
proizvodnje iztrošenost 5 8 5
odpoved črpalke ni mazanja zamašen filter,
5 za centralno mazanje večja obraba ni olja 2 6 4 48

večja obraba ne čistoča

6 odpoved črpalke rezila hladilne
groba
hlajenje rezila obdelava tekočine, lom 3 5 4 60
lopatic črpalke

- 29 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

6.3 Predvidena oblika nadzora kritičnih mest

6.3.1 Kritično mesto 1 ( vreteno )

Vreteno je glavni sklop stroja, ki opravlja strojno obdelavo. V njem je veliko rotirajočih
strojnih elementov, ki so izpostavljeni velikim obremenitvam in se vrtijo do deset tisoč vrtljaji
v minuti. V tem sklopu so najbolj pomembni ležaji delovnega vretena, kajti, če v ležaj nastopi
zračnost, bo orodje zagotovo opletalo in posledično ni mogoče zagotoviti točnost obdelave.
Ležaj glavnega vretena se maže z ročno mazalko na 50 delovnih ur. Zaradi ne mazanja pride
do poškodb ležaja. Ker gre za zelo pomembno komponento stroja, bo na glavo vretena
nameščen stalni nadzor stanja ležaja.

Najprimernejša metoda za nadzor stanja ležaja je metoda nadzora vibracij.

Vzrok za nastanek vibracij je vzbujanje, ki želi sistem premakniti iz ravnovesne lege.

Neuravnovešenost, nesoosnost, napaka na ležajih, odlomljen zob zobnika, … , so dejavniki
vzbujanja. Z metodo za nadzor vibracij lahko pravočasno odkrijemo napako na ležaju veliko
prej in se nanjo pripravimo, v smislu nabave ležaja in določimo čas zaustavitve stroja.

Slika 6.3: Delavno vreteno

- 30 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

6.3.2 Kritično mesto 2 ( hidravlika )

Hidravlika ima velik pomen, saj brez hidravlike ni mogoče izvesti pomikov in ni mogoče
zamenjati orodja…. (slika 6.5) . Zato je pomembno, da črpalka zagotavlja določen tlak, ki
smo ga nastavili.

Na hidravličnem agregatu je kritično mesto elektromotor, ki poganja zobniško črpalko ves čas
delovanja stroja Na elektromotorju so kritični ležaji, ki so v preteklosti privedli do zaustavitve
stroja. Iz izkušenj iz prejšnjih okvar, ki so se dogajale na elektromotorju kjer je odpovedal
ležaj po 10000 delovnih ur. Predpisali bomo preventivno menjavo ležajev na 10000 delovnih
ur, ker vrednost ležajev ni tako velik strošek za podjetje. Drugo kritično mesto na
hidravličnem sistemu je olje.

Osnovni vzroki okvar na hidravličnih naprava so:

nečistoče v hidravličnem olju,

nedopustna delovna temperatura,

prisotnost plinov v hidravlični tekočini,

napačno vzdrževanje,

napake v materialih.

Za nadzor hidravličnega olja je primerna metoda analize delcev v olju, kjer spremljamo
prisotnost delcev (jekla, bakra, kroma), ki so posledica obrabe, staranja in korozije.

Analizo delcev bomo izvajali vsakih šest mesecev, menjavo ali filtriranje hidravličnega olja
pa bomo izvedli po potrebi olja ali 2000 delovnih ur. Poleg filtriranja bomo očistili rezervoar
zamenjali filter in preverili nastavljeni tlak.

- 31 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Slika 6.5: Hidravlični agregat

- 32 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

6.3.3 Kritično mesto 4 ( delovna miza )

Delovno mizo premika AC elektromotor preko jermenice in jermena na navojno vreteno, ki
preko navojne matice premika linearno mizo stroja. Če ima navojna matica zračnost večjo
od dovoljene zračnosti,(+,- 0,01mm), pomeni, da na stroju ni moč doseči zahtevano točnost.
Na tem sklopu se pojavlja obraba navojne matice zaradi preobremenitve. Preventivni
vzdrževalni poseg bomo naredili vsakih šest mesecev ko ima podjetje kolektivne dopuste in je
ta čas namenjen za vzdrževalna dela. Vzdrževalec bo s pomočjo merilne urice preveril
zračnost navojne matice v skladu z navodili o vzdrževanju na stoju. Postopek kontrole
zračnosti navojne matice poteka tako, da magnetni podstavek merilne ure pritrdi fiksno
posteljo stroja, z merilno konico ure se dotakne roba mize. Na merilni uri nastavi kazalec na
nič. Operater premakne mizo za nekaj milimetrov stran nato pa nazaj na začetno mesto. Na
merilni uri pa vzdrževalec odčita kolikšna je zračnost. Ta postopek nekajkrat ponovita, in
ocenita povprečno odstopanje.

Slika 6.6: Vodila Slika 6.7: Matica in navoj

- 33 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

6.4 Ponovna FMEA analiza

S pomočjo FMEA analize smo v 6. poglavju določili kritična mesta na obdelovalnem stroju
Tos. Za ta mesta smo predpisali vzdrževalne ukrepe za odpravo oziroma zmanjšanje okvar. S
ponovno FMEA analizo bomo preverili, ali so bili predvideni ukrepi tudi upravičeni ali
dejansko odpravijo kritično mesto.

Preglednica 6.2: Ponovna FMEA analiza

FMEA
( Analiza možnih napak in njihovih
posledic)
Pregled FMEA analize: FMEA analize pripravil datum FMEA analize

obdelovalnega stroja TOS SABO BORIS

Zaporedna potencialna predvideni ukrepi faktor faktor faktor prioritetno

številka napaka N P O št.( PŠT)
stalen nadzor stanja ležaja s
pomočjo naprave za
1 odpoved ležaja merjenje vibracij, mazanje 3 8 2 40
na ležajev na 50 delovnih ur z
vretenu ročno mazalko

poškodba ležaja menjava ležajev na 10000

na eletromotorju delovnih ur,
2 za pogon črpalke 2 8 2 32

iztrošenost ob remontih narediti merilni

navojne test z merilno ur,
matice za pomik
4 mize dokumentirati ugotovljeno. 3 7 3 35

- 34 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Iz preglednice 6.2 je razvidno, da se s stalnim nadzorom stanja ležaja poveča verjetnost

odkritja napake, s predpisom, da je potrebno mazati ležaje vsakih 50 delovnih ur z ročno
mazalko pa zmanjšamo verjetnost nastanka napake. Tako nam pri ponovni analizi FMEA
izračun pokaže, da je PŠT za ležaj pod mejno kritičnostjo. S preventivno menjavo ležajev na
elektromotorju za pogon hidravlične črpalke po zap. št. 2 smo zmanjšali verjetnost nastanka
napake iz vrednost 5 na vrednost 2. S tem smo PŠT število zmanjšali pod mejo kritičnosti.

Za kritično mesto pod zaporedno številko 4 smo predvideli kontrolo zračnosti navoje matice
vsakih šest mesecev ob remontih. Zmanjša se verjetnost nastanka napake iz vrednosti 5 na
vrednost 3 in z s tem povečali možnost odkritja napake.

S ponovnimi izračuni FMEA analize smo utemeljili upravičenost preventivnih vzdrževalnih

ukrepov, saj smo za analizirana kritična mesta izračunali PŠT število pod mejno kritično
vrednostjo.

- 35 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

7 PREDLOG NOVEGA KONCEPTA VZDRŽEVANJA

V podjetju SCT- TKO ni mogoče realno pričakovati, da bi uvedla strategijo vzdrževanja in

organizacijo proizvodnje po kateri sodobni metodi kot sta RCM in TPM. Realno pa je
pričakovati, da bo v bližnji prihodnosti vpeljala sistem s katerim bo lahko izboljšala stanje
vzdrževanja. Kot podporo proizvodnji ima dandanes vsako razvojno usmerjeno podjetje neke
vrste informacijski sistem, ki je v veliko pomoč za spremljanje in obdelavo podatkov s strani
realizacije proizvodnje in spremljanja števila izpadov v proizvodnji. Ker pa je tudi
vzdrževanje čedalje zahtevnejše, ga lahko veliko uspešneje obvladujemo s pomočjo
informacijskega sistema. Sodobno vzdrževanje je zasnovano v povezavi računalniško
podprtim sistemom. Realno je pričakovati, da bo nabavljena sodobna aparatura za odkrivanje
in preprečevanje napak ko je na prava za merjenje vibracij in podobno.

Za vsak stroj bi bilo potrebno analizirati kritična mesta po metodi FMEA, določiti strategijo
nadzora in plan preventivnih posegov. Za obravnavani stroj smo določili naloge
vzdrževalcem (glej prilogo 2) in operaterjem (glej prilogo 3). Potrebno je redno spremljati, če
se opravila izvajajo po predlaganem postopku. Za ostale stroje bi bilo potrebno izdelati tako
imenovane strojne karte na katerih bi bilo vpisana zgodovino vzdrževalnih posegov, seznam
rezervnih delov na zalogi in njihovo stanje, podatki o dobavitelju, seznam vitalnih delov. Že
ta sistem bi omogočil sledljivost in tudi statistično obdelavo podatkov.

Velik problem je, da so stroji postavljeni skupaj v proizvodnji hali kjer se vari, brusi skratka
tam kjer je veliko kovinskega praha. Ta kovinski prah se poseda na stroje in povzroča veliko
težav. Tako so stroji umazani kovinski prah je na vodilih, kar pomeni večjo obrabo, hitreje se
zamašijo zračni filtri na klimatskih napravah ta pa povzroča da se ob poletnih mesecih
pregrevajo kar ima za posledico izpad proizvodnje. Predlagam rešitev ločitev med strojno
delavnico in ključavničarsko delavnico s prezidavo.

- 36 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

7.1 Načrt preventivnega vzdrževanja

Izbran je predlog preventivnega vzdrževanja glede na obseg proizvodnje, priporočila

proizvajalca in po metodi FMEA analizirana kritična mesta. Določena je oblika nadzora stroja
in plan preventivnih posegov. Določene so bile naloge vzdrževalcem (glej prilogo 2) in
operaterjem (glej prilogo 3) na stroju. Na mazalni shemi je narisan celotni stroj.s takšno
shemo je podal proizvajalec stroja kot priporočilo o intervali kontroliranja in mazanja (glej
prilogo 1), (slika 7.1). Proizvajalec v dokumentaciji stroja poda kartico mazanja, na shemah
mazanja so natančni podatki o poziciji mazalnega mesta, število mazalnih mest na strojnem
delu, ki ga naj vzdržujemo, količini in vrsti maziva in o intervalu operacije in načinu mazanja
(ročno ali avtomatsko). Naša naloga je da natančno opredelimo in organiziramo, da se bo
mazanje izvajalo po predpisanih terminih in zagotovimo, da bo imel operater ali vzdrževalec
vedno mazalna sredstva in orodje pri roki, da bo lahko opravil nalogo. Zelo pomembno je, da
so navodila za mazanje v domačem jeziku. Večina strojev je tujih proizvajalcev in so
navodila podana v tujem jeziku. Vzdrževalna opravila na obravnavanem stroju podajajo
preglednice(1,2,.3), v katerih so navedeni intervali in vzdrževalna mesta ter opravila, ki se
morajo vršite na teh mestih.

Pri načrtovanju obsega in frekvence vzdrževalnih opravil moramo upoštevati tudi dejavnike,
kot so:

• število obratovalnih ur na dan,

• obremenitev stroja,
• vpliv okolice ( temperatura, prah, vibracije),
• starost stroja, stanje stroja

- 37 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

• starost stroja,stanje stroja,

Slika 7.1: Mazalna mesta

Slika 7.2: Kartica mazanja

- 38 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

8 STROŠKI IZGUBE PROIZVODNJE ZARADI OKVARE

Vsako podjetje teži k čim večjemu dobičku, k temu pa lahko veliko doda pravilna izbira
vzdrževanja. S pravilno izbiro vzdrževanja lahko na eni strani zmanjšamo stroške proizvodnje
zaradi manj zastojev, na drugi strani s pravočasnimi vzdrževalnimi ukrepi povečamo
zanesljivost strojev in naprav.

Namen spremljanja stroškov vzdrževanja je ustvariti osnovo za pravilno odločanje in

sprejemanje korektivnih ukrepov. En od bistvenih izhodišč za vodenje vzdrževanja so stroški,
njihovo razporejanje, odločanje in nadzor nad njimi. Analiza stroškov je pomembna tudi za
ugotavljanje pravilne organiziranosti vzdrževanja v okviru podjetja.

Vzdrževanje je odgovorno za dajanje pravilnih podatkov za namene spremljanja stroškov.

Stroški nabave rezervnih delov in stroški domačega in pogodbenega vzdrževanja morajo biti
usklajeni s predvidenimi sredstvi za vzdrževanje.

Za spremljanje stroškov vzdrževanja moramo upoštevati stroške vzdrževanja s preventivnimi

in kurativnimi deli. Pri analizi stroškov moramo upoštevati, da bomo imeli pri časovno
načrtovanem preventivnem vzdrževanju večje stroške zaradi zaloge rezervnih delov.

Pri kurativnem vzdrževanju pa se povišajo stroški izgube proizvodnje.

Postavke, ki se spremljajo so:

• materiali,
• rezervni deli,
• zunanje storitve,
• stroški izobraževanja vzdrževalcev,
• stroški izgube proizvodnje,

Primer :

Na obdelovalnem stroju Tos se je pojavila napaka zaradi katere smo morali ustaviti
proizvodnjo na tem stroju. Na hidravlični enoti je na motorju za pogon zobniške črpalke
prišlo do poškodbe ležaja. K sreči odpoved ležaja ni povzročila kakšne druge okvare ali
poškodbe ( npr. elektromotoraja, sklopke, … ), in s tem večjih stroškov in izgube proizvodnje.
Potrebno je bilo demontirati motor ga razdreti in zamenjati ležaj. Stroj je bil v okvari zaradi
tega 6 ur .

- 39 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

8.1 Stroški izgube proizvodnje zaradi okvare stroja:

6 ur v popolnem zastoju ( ni treba čakati na rezervne dele), kar znaša;

Izdelki:

čas obdelave enega izdelka je 3 ure:

material 1200 €

obdelava 1500 €

Skupaj 2700 €

Cena enega izdelka na trgu:

3900 €

v šestih urah bi izdelali dva izdelka

3900 € x 2 = 7800 €

Vzdrževalec:

ura vzdrževalca 35 €

potrebna sta elektrikar in mehanik

ura domačega strugarja 35 €

ena ura strugarja + 6 ur vzdrževalca (elektrikar + mehanik)

skupni stroški vzdrževalcev in strugarja je 455 €

Materialni stroški:

cena enega ležaja je 75 €

150 € potrebno je zamenjati dva ležaja

- 40 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Skupni stroški:

vrednost izdelka na trgu + delo vzdrževalcev + material;

7800 € + 455 € + 150€ = 8405€

Iz tega računa lahko razberemo, kako veliki stroški nastanejo zaradi takšnih okvar, katerim bi
se lahko s pravilnim pristopom k vzdrževanju in preventivnimi ukrepi izognili. Poleg teh
stroškov, ki so nastali zaradi okvare, pa se je podaljšal rok dobave kar pa ima za posledico
slab ogled podjetja.

8.2 Pravočasno menjamo ležaja in ga menjamo v času letnega remonta

pa imamo samo naslednje stroške:

Vzdrževalec:

ura vzdrževalca 35 €

potrebna sta elektrikar in mehanik

ura domačega strugarja 35 €

ena ura strugarja + 6 ur vzdrževalca (elektrikar + mehanik)

v stroški vzdrževalcev in strugarja 455 €

Materialni stroški:

cena enega ležaja je 75 €

150 € potrebno je zamenjati dva ležaja

Skupni stroški:

materialni stroški + delo vzdrževalcev

455 € + 150 € = 605 €

- 41 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Stroški menjave
Stroški okvare
ležaja na 10000
ležaja brez
Preventivni
delovnih ur
nadzora stanja
ukrepi
605 €
8405 €

Slika 8.1: Stroški vzdrževanja

Rezultati analize so pokazali, da z ustreznimi ukrepi lahko zmanjšamo stroške vzdrževanja.

Na primeru okvare ležaja na hidravlični enoti so prikazani stroški brez uporabe ustrezne
strategije vzdrževanja, ter stroški z uporabo primerne strategije vzdrževanja in uporabe
ustrezne opreme (slika 8.1). Ker pa je stroj zaseden tri izmene in sedem dni v tednu ima
zastoj za posledico podaljšanje termina za dobavo končnega izdelka, ter posledično
podaljšanje roka dobave preostalih izdelkov. Ob tako visoki zasedenosti stroja in velikem
naročilo ni dobro, da se dobavni roki podaljšujejo kar lahko pripelje do prekinitve poslovnih
stikov z naročnikom.

- 42 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

9 SKLEP

Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti oblike nadzora opreme z namenom

zmanjšanja števila izpadov proizvodnje, zmanjšanja stroškov vzdrževanja in povečanja
zanesljivosti stroja. V diplomskem delu smo s metodo FMEA analizirali kritična mesta na
CNC obdelovalnem stroju. Kot kritična mesta so se izkazala naslednja mesta na stroju: ležaj
vretena, ležaji na elektromotorju za pogon zobniške črpalke in obraba navojne matice za
pomik mize. Med temi kritičnimi mesti smo izbrali okvaro ležaja na elektromotorju za pogon
zobniške črpalke in zanjo prikazali natančen izračun stroškov, ob nepričakovani okvari, kar
nas je vzpodbudilo k razmisleku kako preprečiti možnost nastanka okvare. Za vsa kritična
mesta smo predpisali preventivne vzdrževalne ukrepe v smislu zmanjšanja oziroma
preprečevanja nastanka okvare. S ponovno analizo smo preverili ustreznost preventivnih
vzdrževalnih ukrepov. Izkazalo se je, da predvideno obliko preventivnega vzdrževanja lahko
kritična mesta spremenimo v nekritična. Namen naloge je prenesti del vzdrževalnih nalog na
operaterja, kajti operater s strojem živi in ga najbolje pozna. Obenem pa najprej opazi
spremembe na stroju, jih skuša odpraviti ali pa obvesti vzdrževalno službo, da je na stroju
prišlo do spremembe ( okvare). S tem ko damo vzdrževalne naloge operaterju mu damo
vedeti, da ni samo operater ampak je za stroj odgovoren. Vzdrževalce razbremenimo s
vsakodnevnimi kontrolami na stroju in jim naložimo naloge, katere morajo opravljati ob
predpisanih terminih in se nanje morajo pripraviti v smislu pravočasne nabave rezervnih
delov in podobno. Za sprotno kontrolo stroja in s sprotnim čiščenjem delovnega okolja
poskrbimo za boljše počutje delavcev, obrat je čistejši, organizirani je boljši transport
materiala. Z zmanjšanjem števila izpadov zmanjšamo napetosti med delavci in vodstvom
podjetja. Delovni tempo se umiri zviša se moralna pripadnost podjetju. Kar pa je še najbolj
pomembno: urejeno delovno okolje zmanjša možnost nastanka delovnih nesreč. Na stroju,
kjer so vpeljane zadolžitve operaterjev in vzdrževalne službe se vidi napredek. Ta pristop k
vzdrževanju omogoča zanesljivejše delovanje stroja, podaljšuje življenjsko dobo in znižuje
stroške za podjetje.

- 43 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Andrej Androjna, Bojan Rosi. Celostno obvladovanje vzdrževanja, Učila Internatunal,
Tržič 2008.

[2] Boris Aberšek, Jože Flašker, (vzdrževanje, sistemi, strategije,procesi, in optimiranje),

Fakulteta za Strojništvo,Maribor 2005.

[3] Jože Flašker, Samo Ulaga. Konstruiranje za vzdrževanje, Fakulteta za Fakulteta za

Strojništvo,Maribor 2005.

[4] Samo Ulaga, Darko Lovrec: Metode diagnostike in vzdrževanja, Fakulteta za

Strojništvo, Maribor 2005.

[5] http// www. irt3000.si/ default300,463.htlm

- 44 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

10 ŽIVLJENJEPIS

OSEBNI PODATKI:

Ime in priimek: Boris Sabo

Datum rojstva: 04.04.1981

Naslov: Pečarovci 95, 9202 Mačkovci

E-naslov: sabo.boris@gmail.com

IZOBRAŽEVANJE:

1997 -2000 Srednja elektro-računalniška šola Maribor –avtoelektrikar

2000 – 2002 Srednja poklicna in tehniška šola M. Sobota – elektrotehnik elektronik

2002 -2009 Univerza v Mariboru, fakulteta za strojništvo

DELOVNE IZKUŠNJE:

1997-2000 Obvezna praksa med izobraževanjem, razna dela med počitnicami.

Eno leto dela v podjetju SCT-TKO d.o.o. na vzdrževanju.

ZNANJE:

Tuji jezik. Nemščina

Računalništvo. Word, Exel, Power Point, a-cad, elektronska pošta...

- 45 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

11 PRILOGE

Priloga 1: Kartica mazanja

KARTICA MAZANJA DATUM:

CNC obdelovalni Tip: FSQ

STROJ: stroj 100.OR/A5 Tov.št. 19588 Inv.št. 2033331

Mazalno mesto vrsta operacije vrsta maziva ali število Izvajalec

delovnih
olja ur Oper. VZD. S.
1 kontrola nivoja olja AWS 68 50 X
2 dolivanje olja AWS 68 200 X
3 filtriranje ali menjava AWS 46 1000 X
5 kontrola pretoka AWS 46 8 X
4 , 24 mazanje z ročno OLMA
mazalko LIS 2 50 X
6 kontrola nivoja olja AWS 46 50 X
7 dolivanje olja AWS 46 200 X
8 filtriranje ali menjava AWS 46 2000 X
9 ,10 filtriranje ali menjava AWS 46 2000 X
11 kontrola nivoja olja AWS 68 50 X
12 filtriranje ali menjava AWS 68 2000 X
13 dolivanje olja AWS 68 200 X
14 kontrola tlaka 8 X
15 filtriranje ali menjava AWS 68 2000 X
22 filtriranje ali menjava AWS 68 2000 X
23 filtriranje ali menjava AWS 68 1000 X

SESTAVIL: PREGLEDAL: SEZNANJEN: ODOBRIL:

__________ ____________ ____________ ___________

- 46 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Priloga 2: Plan preventivnega vzdrževanja

PPV-plan preventivnega vzdrževanja DATUM

tehnološki list - vzdrževalno službo
ŠTEVILKA LISTA

CNC obdelovalni
STROJ stroj Tip: FSQ 100 OR/A5 Tov.št. 19588 inv.št. 2033331
zap. Št. MESTO OPIS DELA INTERVAL operater vzdrževalec
naloge
1 STROJ Meritev geometrije stroja 3. mesecev X
2 pogonski elementi kontrola jermenov in po mesec X
potrebi zamenjati
3 delovna miza kontrola zračnosti vreten
in matic 6. mesecev X
4 hidravlični sistem čiščenje rezervoarja in 3. mesecev X
menjava olja in filtrov
5 hladilni sistem čiščenje rezervoarja in 3.. Mesecev X
kontrola črpalke
6 vodila kontrola brisalcev vodil 6. mesecev X
7 stroj kontrola vseh funkcij 6. mesecev X
stroja
8 Elektroomarice kontrola EL. Inštalacij 1. letno X
relejev, stikal kontaktorjev
9 kontrola električnih 6. mesecev X
stroj motorjev menjava masti
v ležajih po potrebi
zamenjati
OPOMBE

ČAS TRAJANJA
DATUM VRSTA OKVARE ZASTOJA

SESTAVIL: PREGLEDAL: SEZNANJEN : ODOBRIL:

________ _________ _________ ________

- 47 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Priloga 3: plan preventivnega vzdrževanja za operaterja

PPV-plan preventivnega vzdrževanja DATUM

tehnološki list - za operaterja
ŠTEVILKA LISTA

CNC obdelovalni
STROJ stroj Tip: FSQ 100 OR/A5 Tov.št. 19588 inv.št. 2033331
zap. Št. MESTO OPIS DELA INTERVAL operater vzdrževalec
naloge
očesna in slušna
1
celotni stroj kontrola dnevno X
stroja med
delovanjem
mazati po mazalni
2
mazalni sistem shemi dnevno X
3 hidravlični sistem kontrola nivoja olja
pretoka in tlaka dnevno X
kontrola nivoja
4
hladilni sistem hladilne
tekočine po potrebi
doliti dnevno X
čiščenje okolice
5
čiščenje stroja, stroja dnevno
okolice praznjenje zabojev
menjava zračnih
6
kontrola filtrov filtrov mesečno X
7 hladilni sistem menjava hladila
čiščenje rezervoarja 3. mesece X
OPOMBE

ČAS TRAJANJA
DATUM VRSTA OKVARE ZASTOJA

- 48 -