11.5.

2009

TRANSPORTNI SISTEMI in
LOGISTIKA

OSNOVE SIPKEGA MATERIALA

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

TRANSPORTIRANI MATERIAL

SIPKI MATERIAL KOSOVNI MATERIAL

Ločitev sipkega tr. materiala po lastnostih:

• ZRNATOST – GRANULACIJA
• NASIPNA GOSTOTA
• NASIPNI KOT
• NOTRANJE TRENJE
• STENSKO TRENJE
• POSEBNE LASTNOSTI

1
 11.5.2009

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

ZRNATOST - GRANULACIJA
– največja telesna diagonala zrna a’
a ' max Sortirani
< 2,5
a ' min Sipki
Material
60 % vseh zrn sortiranega materiala ima mero a’ (max)
a' max +a' min
a' = splošna računska vrednost
2
SPLOŠNA DELITEV:
grobo kosovni a’ > 160 [mm]
srednje kosovni a’ = 60 – 160 [mm]
drobno kosovni a’ = 10 – 60 [mm]
zrnast a’ = 0,5 – 10 [mm]
prahast a’ = 0,05 – 0,5 [mm]
fino prahast a’ < 0,05 [mm]
DELITEV PO OBLIKI:
I kockasta oblika a'
II prizmatična oblika (ostri robovi)
III ploščata in luskasta oblika
IV kroglasta oblika
V cilindrična in paličasta oblika
VI vlaknasta in kodrasta oblika

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

NASIPNA GOSTOTA ρ [t/m3 , kg/m3]

Delitev: - lahki ρ < 0,6 [t/m3]

- srednje težki ρ = 0,6-1,1 [t/m3]
- težki ρ = 1,1-2,0 [t/m3]
- zelo težki ρ > 2,0 [t/m3]

stisnjen material: ρst > ρ (isti material)

stopnja stisnjenosti:

2
 11.5.2009

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

NASIPNI KOT β

β β
β- nasipni kot mirovanja

β0 - nasipni kot gibanja

β0 = (0,5÷0,7) β (TRAK - 0,32β)

β0=210
β0=150
β0=70
β=410

(50 Hz) (100 Hz) (100 Hz)

po 5 s po 5 s po 20 s

dalje brez spremembe

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

NOTRANJE TRENJE

trenje med delci istega materiala koeficient notranjega trenja

μ = tg (ϕ )
( φ - kot notranjega trenja)

Povezava med nasipnim kotom β in kotom notranjega trenja ϕ

ϕ = arctgμ
mg sin β ≤ μmg cos β
μ mg cos β
sin β ≤ μ cos β
tgβ ≤ μ = tgϕ
mg sin β mg cos β
β ≤ϕ mg

β , (ϕ )

3
 11.5.2009

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

STENSKO TRENJE
sipki material podlaga
μs – koeficient stenskega trenja

POSEBNE LASTNOSTI
oznaka: (SIST ISO 3435)
n - materiali, ki se strdijo samodejno ali pod tlakom
o - abrazivni materiali
p - korozivni materiali
q - zlomljivi in krhki materiali
r - eksplozivni materiali
s - gorljivi materiali
t - prašni materiali
u - vlažni materiali
v - lepljivi materiali
w - higroskopični materiali
x - smrdljivi materiali

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

NAPETOSTNO STANJE V IDEALNEM SIPKEM MATERIALU

y
x

x y dx
τ xy = 0
σ2
σ1 px = σ 1
dy τα py = σ 2
σα

dx

σα =
σ1 + σ 2
+
σ 2 −σ1
cos 2α
τ 1, 2 = 0 σ2
2
σ 2 − σ1
2 dy
σ1 τα α
τα =
2
sin 2α σα
ds

4
 11.5.2009

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

σα
σ3

3
ϕ
τ3
r
τ ϕ
1 α 2α 2
τα
0
σ1
σ2 σ

COULOMBOV KRITERIJ TEČENJA

N
σ =
N
S
A
τ τ = σ ⋅ tgϕ
τ =
S A
A ϕ σ
⎛τ ⎞
⎜ ⎟ = tgϕ = μ
⎝ σ ⎠ max

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

τ
σ i
τi
ϕ = tgϕ = μ
τi σi
ϕ

Možna napetostna stanja v sipkem materialu.

5
 11.5.2009

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

DOLOČITEV TLAKA IDEALNEGA SIPKEGA MATERIALA NA

VERTIKALNE STENE POSODE

RANKINOV
O MODEL
O -š
široke
o e posode

py = ρ ⋅ g ⋅ y
sipki material
y
hidrostat. pritisk
px px ≤ p y

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

aktivni tlak pasivni tlak

σ 1a = p xa y σ 2 p = p xp

Mi F

σ 2a = py σ 2a = py

6
 11.5.2009

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

Tp
Mi pya = pyp
rp
Ta

ϕ
ra
Sa Sp σ
O σ 1a = pxa
σ2a = σ1p = py σ 2 p = p xp
σma = ra sinϕ
σ mpp= rp sinϕ

O – Sa – Ta - “aktivno stanje” O – Sp – Tp - “pasivno stanje”

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

O – Sa – Ta - aktivno stanje O – Sp – Tp - pasivno stanje

p ya = p yp = p y σ 1p = p y
py = ρ ⋅ g ⋅ y σ 2a = p y

“aktivna” obremenitev sipkega materiala O – Sa - Ta

ra 90 − ϕ 90 + ϕ
− ra 2 ⋅ sin ⋅ cos
⎛ px ⎞
⎜ ⎟ = ⎜ σ 1 ⎟ = sin ϕ
⎛ ⎞ 1 − sin ϕ
⎜σ ⎟ = = sin 90 − sin ϕ = 2 2 =
⎜p ⎟ ra 1 + sin ϕ sin 90 + sin ϕ 90 + ϕ 90 − ϕ
⎝ y ⎠a ⎝ 2 ⎠a + ra 2 ⋅ sin ⋅ cos
sin ϕ 2 2 (ctgα = tg (90 − α ))
⎛ ϕ⎞ ⎛ ϕ⎞ ⎛ ϕ⎞
⎛ px ⎞
⎟ = tg 2 ⎛⎜ 45 − ϕ ⎟⎞ =
= tg ⎜ 45 − ⎟ ⋅ ctg ⎜ 45 + ⎟ = tg 2 ⎜ 45 − ⎟
⎝ 2⎠ ⎝ 2⎠ ⎝ 2⎠ ⎜ λ
⎜p ⎟
⎝ y ⎠a ⎝ 2⎠ λ ≤1
px = λ ⋅ p y = λ ⋅ ρ ⋅ g ⋅ y
RANKINOV FAKTOR

7
 11.5.2009

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

“pasivna” obremenitev (bat, prečka redlerja, ki prodira v sipki material) O – Sp - Tp

rp
+ rp
⎛ px ⎞ ⎛σ ⎞ sin ϕ ⎛ ϕ ⎞
⎜ ⎟ = ⎜⎜ 2
⎟⎟ = = tg 2
⎜ 45 + ⎟
⎜ ⎟
⎝ py ⎠ p ⎝σ 1 ⎠ p
rp
− rp
⎝ 2 ⎠
sin ϕ

Stenski tlaki in strižne napetosti na poševni steni

py
σα = [(1 + λ ) + (1 − λ ) cos 2α ]
2
τα py
α
τα = (1 − λ )sin 2α
2
σα

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

Temeljna naloga notranjega transporta je zagotavljanje vseh premikov

materiala, polizdelkov in končnih proizvodov znotraj podjetja. Učinkovita
ureditev notranjega prevoza materiala iz skladišča v proizvodnjo in
proizvodov v skladišča je odvisna od naslednjih dejavnikov:
prevoznih enot,
količine materiala, oz izdelkov,
notranjih prometnic,
potrebnega
t b časa
č za transport,
t t itn.
it

8
 11.5.2009

Fakulteta za logistiko TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

TRAČNI TRANSPORTERJI
služijo za prenos sipkega in kosovnega materiala.
b
uporaba:
- kmetijstvo, rudarstvo, metalurgija, gradbeništvo, tovarne z veliko serijsko
proizvodnjo, itn.
prednosti:
- enostavna konstrukcija,
- velike zmogljivosti (do 35000 m3/h),
- zavzemajo malo prostora,
- možen transport po strmini,
- velike dolžine (do 10 km
km, zaporedno še dlje)
dlje),
- miren tek,
- zaščita transportiranega materiala (varnost),
- ekonomičnost (nabava in vzdrževanje).
slabosti: obraba traku Æ visok strošek obnove

Vir: Iztok Potrč. Transportni sistemi – zbrano gradivo. Fakulteta za strojništvo, Maribor 1999.

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

ČLENKASTI TRANSPORTERJI
Nosilni elementi: PLOŠČE + PROGA

Vlečni element: VERIGA

Značilnosti: Uporaba:
zvezno in taktno delovanje, embalaža vseh vrst,
odpornost na obrabo, transport oseb (tekoče stopnice).
dolga življenjska doba,
zahtevnejše sprotno vzdrževanje.
Vir: Iztok Potrč. Transportni sistemi – zbrano gradivo. Fakulteta za strojništvo, Maribor 1999.

9
 11.5.2009

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

VALJČNI TRANSPORTERJI

Animacija

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

VISEČI TRANSPORT IN ESKALATORJI

Viseči transporter Eskalator

10
 11.5.2009

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

Teoretične zmogljivosti zvezno delujočih naprav

1m
a. TRANSPORTERJI S TRAKOM SIST ISO 5048 v

⎡kg ⎤
• Metrska masa: q = 1000 ⋅ A ⋅ ρ ⎢⎣ m⎥⎦ Q = q⋅v ⎡kg ⎤
⎢⎣ s ⎥⎦ TRAK
A
• Urna masna zmogljivost pri hitrosti v (m/s):
Qt = 3600 ⋅ A ⋅ v ⋅ ρ t [ ]
[ ]
h
Q
• Volumska zmogljivost: Qm = t = 3600 ⋅ A ⋅ v m 3
Shematični prikaz kontinuiranega
ρ h
transporta
b. TRANSPORT PO CEVEH IN KORITIH
A0 – prerez cevi ali korita
• Računski prerez: A = A0 ⋅ ϕ [m ]
2
ϕ - koeficient polnitve ϕ < 1

• Metrska masa: q = 1000 ⋅ ρ ⋅ ϕ ⋅ A0 ⎡kg ⎤

⎢⎣ m⎥⎦
• Urna masna zmogljivost pri hitrosti v (m/s): Qt = 3600 ⋅ v ⋅ ρ ⋅ ϕ ⋅ A0 [ t h]
• Volumska zmogljivost: Qm = 3600 ⋅ v ⋅ ϕ ⋅ A0 [m h ]
3

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

Teoretične zmogljivosti zvezno delujočih naprav

d. TRANSPORT KOSOVNEGA MATERIALA

• Masa posameznega kosa ali skupine i- komadov G [kg ]

q=
G ⎡kg ⎤ a
• Metrska masa: ⎢⎣ m ⎥⎦ [m]
a
v [m/s]
• Urna masna zmogljivost pri hitrosti v (m/s): Qt = 3,6 ⋅ v ⋅ G
a
[ t h]
• Volumska zmogljivost: Qkos = 3600 ⋅ v
a
[kosov h] G [kg] G [kg]

DEJANSKA (RESNIČNA) ZMOGLJIVOST (velja za: a,b,c,d)

Q
Qdej = k ≥1 faktor neenakomernega polnjenja
k

11
 11.5.2009

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

“MISELNI VZOREC” POTEKA IZBIRE USTREZNEGA TRANSPORTNEGA SREDTSVA

Material, zahtevana zmogljivost Vrsta in izbira transportne

p sredstva

Logistični blok
Izbira hitrosti transportiranja, Osnovni parametri transporta:
kontrola potrebne zmogljivosti v, Qtdej↔ Qzaht, B-širina itd.

Določitev vseh odporov in obremenitev,

Sile, odpori
ki nastopijo
t ij prii transportu
t t

Konstrukterski blok
Pogonske moči, Določitev pogonske moči in izvedba
ustrezne kontrole potrebnih kontrol

TRANSPORTNI SISTEMI in LOGISTIKA

12