You are on page 1of 26

ZBIRKA FORMUL IN PREGLEDNIC – TEHNOLOGIJA,

TVORIVA , STROJI IN NAPRAVE


ANATOMIJA IN LASTNOSTI LESA

Vlažnost in gostota lesa

mu − m0
u= ⋅ 100 u (%) ......odstotek vlažnosti lesa
m0 m (kg) ...... masa
mu (kg) ...... masa vlažnega lesa (sušilniškega vzorca)
m
ρ= m0 (kg) ...... masa absolutno suhega lesa (sušilniškega
V vzorca)
3
m0 ρ (kg/m ) ...... gostota
ρ0 = ρ0 (kg/m3) ...... gostota absolutno suhega lesa
V0
ρu (kg/m3) ...... gostota lesa pri določeni
ρ0 ⋅ u vlažnosti
ρu = ρ 0 + V (m3) ...... volumen
100
Vc.s. (%) ...... odstotek volumna celičnih
ρ0 sten
Vc.s. = ⋅ 100
1500 Vpor (%) ...... odstotek volumna por
umax (%) ...... odstotek maksimalne
V por = 100 − Vc.s. vlažnosti lesa
3
1500 (kg/m ) ...... gostota lesne snovi
1000(1500 − ρ 0 ) 1000 (kg/m3) ...... gostota vode
umax = ⋅ 100
1500 ⋅ ρ 0

Krčenje in nabrekanje lesa

β ⋅ Δu
β Δu = β (%) ...... maksimalni odstotek krčenja (βl ......
30
aksialni (longitudinalni ) skrček, βr ...... radialni
DIMENZIJA ⋅ β ΔU skrček, βt ...... tangencialni skrček, βV......volumski
SKRČEK =
100% skrček
βΔu (%) ......delni odstotek krčenja
Δu = 30 − uki če je uz > 30% Δu (%) ...... razlika vlažnosti lesa
uz (%) ...... začetna vlažnost lesa
Δu = u z − uk če je uz ≤ 30% uk (%) ...... končna vlažnost lesa

1
SUŠENJE LESA

Lastnosti zraka
ϕ (%) ...... relativna zračna vlažnost
3
a a (g/m ) ......dejanska absolutna vlažnost zraka
ϕ= ⋅ 100 as (g/m3) ...... maksimalna absolutna vlažnost zraka
as

Vlažnost lesa med sušenjem, masa vode, ki izide med sušenjem,


porabljena toplotna energija

u1 =
M1
(100 + u z ) − 100 u1 (%) ...... vlažnost lesa pri prvem ugotavljanju
Mv u2 (%) ...... vlažnost lesa pri drugem ugotavljanju ....
Mv (g) ...... masa sledilnega kosa pred začetkom sušenja
100 + uk M1(g) ...... masa sledilnega kosa pri prvem ugotavljanju
Mk = Mv
100 + u z vlažnosti
Mk (g) ......masa sledilnega kosa pri končnem odstotku
ρ0 (u z − uk ) vlažnosti
mH 2 O = ⋅V
100 mH 2 O ( kg) ......masa vode, ki izide iz lesa med sušenjem
Q = mH 2 O ⋅ r r (kWh/kg, MJ/kg) ...... poraba toplote ne kg izločene vode
Q (kWh, MJ) ...... toplotna energija potrebna za sušenje

Ostrina sušenja

u o ...... ostrina sušenja


o= u (%) ...... izmerjena vlažnost lesa
ur
ur (%) ......ravnovesna vlažnost lesa

Čas sušenja t (ure) ......čas sušenja


1
1, 5
u z ⎛ d ⎞ 65 α ...... koeficient časa sušenja (glede na
t= ⋅ ln ⎜ ⎟ ⋅ drevesno vrsto)
α uk ⎝ 25 ⎠ T
d (mm) ...... debelina lesa
T (°C) ......srednja temperatura sušenja
tc ...... celotni čas sušenja cikla
tseg(ure) …..čas segrevanja
tizen(ure) …..čas izenačevanja
tkond(ure) …..čas kondicioniranja
thlaj(ure) …..čas hlajenja
tc = tseg + t + tizen + tkond + thlaj + tdod tdod(ure) ….. dodatni čas (polnjenje, praznjenje)

2
Kapaciteta sušilnice
Vl ......velikost sušilnice (prostornina lesa) (m3)
Vl = Vu ⋅ f s
Vu ...... uporabni prostor sušilnice (m3)
Vu = l ⋅ b ⋅ h fs ...... skladalni faktor
fh ...... faktor zlaganja po višini
f s = fl ⋅ fb ⋅ f h s ...... debelina letvic
d ...... debelina žaganic
s Q ...... kapaciteta sušilnice (m3/leto)
fh = 1− Nc ...... število ciklov
s+d
tc ...... celotni čas sušenja cikla
Q = Vl ⋅ N c tm ...... čas obratovanja sušilnice
t
Nc = m
tc

ODREZAVANJE LESA

Rezalna in podajalna hitrost

v0 = π ⋅ d ⋅ n
v p = sz ⋅ n ⋅ z

Podajalna hitrost za tračne žagalne v0(m/s) ...... hitrost rezanja


stroje: vp(m/min) ...... podajalna hitrost
s ⋅v n (min-1) ...... vrtilna hitrost delovne gredi
vp = z 0 (vretena)
P
d (m) ...... premer orodja
sz (mm) ......podajanje na zob
P (mm) ...... delitev zob tračnega lista
Podajanje na zob rv (mm) ...... globina vala

sz =
vp
n⋅ z

Globina vala

2
sz
rv =
4⋅d

3
Srednja debelina odrezka

1. način (Cavalieri):

al ⋅ s z hs (mm) ...... srednja debelina odrezka


hs =
l sz (mm) ...... podajanje na zob
al (mm) ...... debelina rezanja
π ⋅ d ⋅ ϕl (odrezanega sloja)
l=
360° an (mm) ...... višina lista nad lesom
l (mm) ...... dolžina loka na odrezu
r − al
cos ϕ l = d (mm) ...... premer orodja
r ϕl (°) ...... kot ki ga oklepa lok
Za krožne žage
r − al − a n
ϕ l = ϕ ln − ϕ n ⇔ cos ϕ ln =
r
r − an
cos ϕ n =
r
2. način (Schlesinger):

al
hs = s z ⋅
d
Za krožne žage

hs =
sz
d
⋅ ( a n + a n + al )

Moč pri rezanju


Pr (W) ...... moč pri rezanju
1. način:
Fr1 (N) ...... sila odrezovanja enega
rezila
Pr = Fr ⋅ v0
Fr (N) …..sila odrezovanja pri krožnem
Fr = Fr1 ⋅ z l odrezovanju
v0 (m/s) ...... hitrost rezanja
in če vstavimo Fr1 = k s ⋅ hs ⋅ b sledi: zl ...... zobje ki režejo
sl (mm) …..debelina lista
z ⋅ϕl ks (N/mm2) ...... specifična sila rezanja
Pr = k s ⋅ hs ⋅ b ⋅ v0 ⋅ z l zl =
360° al (mm) ...... debelina rezanja
hs (mm) ...... srednja debelina odrezka
b = sl + 2 ⋅ razperitev b (mm) ...... širina odrezovanja
2. način: ϕl (°) ...... kot, ki oklepa lok
z ...... število zob
Pp (W) ...... moč pogonskega stroja
Pr = k s ⋅ al ⋅ b ⋅ v p

4
Izkoristek

Pr
η=
Pp

Tračno žaganje

v r = vo = π ⋅ D ⋅ n
D (m) …… premer koluta žagalnega stroja
s ⋅π ⋅ D ⋅ n sz P (mm) …… delitev zob (korak) na žagnem
vp = z = ⋅ vr
P P listu

vp sz
Fr = k s ⋅ a l ⋅ b ⋅ = k s ⋅ al ⋅ b ⋅
vr P

Pr = Fr ⋅ v r = k s ⋅ al ⋅ b ⋅ v p

Žaganje s polnojarmenikom

v max = π ⋅ d ⋅ n
B (mm) …..širina prizme
sp (mm) …..podajanje na gib
v r = v sr = 2 ⋅ s ⋅ n N(-) …..število žagnih listov
s (m) …delovni gib jarma
al (mm) …..debelina žaganice
vp = sp ⋅ n
b ( mm) …..debelina lista z razperitvijo

Pr = k s ⋅ al ⋅ b ⋅ v p ⋅ N
Pr vp
Fr = = k s ⋅ al ⋅ b ⋅ ⋅ N
vr vr

Pri razžagovanju prizme v žaganice istih debelin uporabimo pomožna obrazca:

B − N ⋅b
a=
N +1

B−a
N=
a+b

5
GONILA

Prestavno razmerje gonila


n1
i=
n2
n1(min -1) ...... vrtilna hitrost pogonske gredi
d
i= 2 n2 (min-1) ...... vrtilna hitrost gnane gredi
d1 d1 (m) ...... premer pogonske jermenice
z d2 (m) ...... premer gnane jermenice
i= 2 z1 ...... število zob pogonskega
z1
zobnika
z2 ...... število zob gnanega zobnika
icel = i1 ⋅ i2 ...... celotno prestavno
razmerje večstopenjskega gonila

Jermensko gonilo

v j = v1 = v 2 ...... hitrost jermena

v1 = π ⋅ d 1 ⋅ n1 ...... obodna hitrost gonilne jermenice

v 2 = π ⋅ d 2 ⋅ n2 ...... obodna hitrost gnane jermenice

Verižno gonilo
d0 (mm) ...... premer razdelnega kroga
z ...... število zob na verižnem
180 0 zobniku
h = d 0 ⋅ sin ...... korak verige Mt (Nm) ...... vrtilni moment
z

2⋅Mt
F0 = ...... obodna sila na verižnem zobniku ali natezna sila v verigi
d0

Zobniško gonilo

P
d0 = ⋅z
π
P
m= P (mm) ......razdelek, delitev
π
m (mm) ...... modul (standardizirana vrednost)
d0 = m ⋅ z

6
OPLEMENITENJE IN ZAŠČITA LESA

Nanos lepljivih plasti (lepila , laka)


Nanos (kg/m2)
NANOS =
m S (m2) ...... površina
S m (kg) ...... masa lepila ali laka

Izračun tlaka pri stiskanju (lepljenju)

Fb = p ⋅ S ⋅η = p(S − S b ) ⋅ η
Fb (N) ...... sila pnevmatičnega delovnega valja
π ⋅d2 p (N/m2) ...... nadtlak zraka
S= S (m2) ...... površina bata
4
η ...... izkoristek
π ⋅ d b2 d (m) ...... premer delovnega valja
Sb =
4 Sb (m2) ...... površina batnice
db (m) ...... premer batnice
F2 = PS ⋅ S l
F2 (N) .…..sila stiskanja vseh delovnih valjev
F2 Sl (m2) …...površina lepljenja
N= ps (N/m2) …...specifični tlak
Fb N …..število pnevmatskih delovnih valjev

Hidravlične stiskalnice

F2 = p s ⋅ S1
F2 (N) …..sila stiskanja delovnih valjev
Sl (m2) …..površina lepljenja
F2 = p ⋅ S 2 ps (N/m2) …..specifični tlak
p (N/m2) ......tlak hidravličnega olja
p s ⋅ S1 S2 (m2) …..površina vseh batov
p=
S2

7
DIMENZIONIRANJE KONSTRUKCIJ

F
σ= σ dej ≤ σ dop
S

F
τ= τdej ≤ τdop σ (N/mm2 , N/cm2) …normalna napetost
S τ (N/mm2 , N/cm2) …tangencialna napetost
F(N) …sila
σM S (mm2 , cm2) .…prerez obremenjenega
σ dop =
ν telesa
2 2
σdej, τdej (N/mm , N/cm )…dejanska napetost
σM σdop , τdop (N/mm2 , N/cm2 )…dopustna napetost
ν= σM (N/mm2 , N/cm2 ) …maksimalna napetost v
σ dop telesu
ν(-) …varnostni količnik

Natezna in tlačna trdnost

F
σ= σ dej ≤ σ dop
S

F σ (N/mm2, N/cm2) ….natezna ali tlačna napetost


σ dej = ≤ σ dop
S E (N/mm2) ….modul elastičnosti
ε (%) ….specifični raztezek (skrček
Δl (mm) ….raztezek (skrček)
l (mm) ….prvotna dolžina telesa
Hookov zakon:
S (mm2, cm2) …. prerez obremenjenega
Δl telesa
σ =ε ⋅E = ⋅E F(N) …..sila
l

Δl
ε=
l

F ⋅l l
Δl = =σ
E⋅S E

8
Strižna trdnost

F
τ= τ dej ≤ τ dop τ (N/mm2, N/cm2) …strižna napetost v
S
obremenjenem telesu
S (mm2, cm2) …. prerez obremenjenega telesa
τ dej =
F
≤ τ dop Scel (mm2, cm2) …. prerez vseh strižnih ploskev
S S1 (mm2, cm2) …. prerez ene strižne ploskve
F(N) …. strižna sila
F γ (rad) … specifična tangencialna
τ= deformacija
S cel 2
G (N/mm ) ….strižni modul
Δr (mm) …..premik prereza
S cel = N ⋅ k ⋅ S1 l (mm ) ..…dolžina območja deformacij
N(-) ……število veznih elementov
τ dop = 0,8 ⋅ σ dop k (-) ……število strižnih ploskev v
enem elementu

Hookov zakon:

τ = γ ⋅G

Δr
tan γ = ≈γ
l

Upogibna trdnost
σ (N/mm2, N/cm2) ….dejanska upogibna
napetost
M
σ= σ dej ≤ σ dop Mmax (Nmm, Ncm) ….. maksimalni upogibni
W moment
W (mm3, cm3 ) ….. odpornostni moment
M max prereza
σ dej = ≤ σ dop σdop (N/mm2) … dopustna upogibna
W
napetost
f (mm) …. poves
f ≤ f dop
fdop (mm) …. dopustni poves
I (mm4, cm4 ) ….vztrajnostni moment
I e (mm, cm) …oddaljenost zgornjega
W =
e ali spodnjega roba od nevtralne osi

Dopustni poves: fdop

- stropniki (bivalni prostori)……………………… 1/300 razpona


- lege, špirovci, stropniki (hlevi,skednji)…………. 1/200 razpona
- konzolni nosilci…………………………………..1/150 razpona

9
Torzijska trdnost

τ=
Mt
τdej ≤ τdop τdop (N/mm2) … torzijska napetost
Wt Mt (Nmm, Nm) …torzijski moment
Wt (mm3) …. torzijski odpornostni moment
Mt G (N/mm2) … strižni modul
τ dej = ≤ τ dop φ (rad) … zasučni kot (deformacija)
Wt
It (mm4) … torzijski vztrajnostni moment
d (mm) …. premer okroglega prereza
Mt = F ⋅r F (N) … sila
r (mm) … ročica delovanja sile
P P (W) … moč na gredi
Mt = n (min-1, s-1) … vrtilna hitrost gredi
2 ⋅π ⋅ n

π ⋅d3
Wt = …za okrogli prerez
16

Mt ⋅l
ϕ=
G ⋅ It

M t 180 0 ϕ dop
0
ϕ0
= ⋅ ≤
l G ⋅ It π l

π ⋅d4
It = …za okrogli prerez
32

N
G = 81000 … za jeklo
mm 2

ϕ dop 0,25 0
=
l m

Dimenzioniranje gredi glede na dopustni zasučni kot 0,250/m:

M t ⋅ mm 3
d = 2,32 ⋅ 4 Mt (Nmm) … torzijski moment
N 3
mm in N sta merski enoti

10
Uklonska trdnost

Prosta uklonska dolžina konstrukcijskega elementa

λ=
l0 λ (-) …. vitkost
i l 0 (mm) …. prosta uklonska dolžina
i (mm) …. vztrajnostni polmer
Imin (mm4) …. minimalni vztrajnostni
I min moment
i=
S S (mm2) …. prerez nosilca

d
i= …za okrogli prerez
4

i = 0,289 ⋅ a … za kvadratni prerez

Uklonsko kritično napetost določamo po različnih postopkih glede na vitkost λ:

λ < 60……………....dimenzioniramo na čisti tlak


60 < λ < λp…………dimenzioniramo po Tetmajerjevem postopku
λp< λ < 250………...dimenzioniramo po Eulerjevem postopku (elastično področje)

Vrednost λp za jeklo je 105, za les 100, za sivo litino 80, za jekleno 112.

11
Eulerjev postopek:

λ > λp Fk (N) …. kritična uklonska sila


E (N/mm2) … modul elastičnosti
π 2 ⋅ E ⋅ I min Imin (mm4) … minimalni vztrajnostni
Fk = moment prereza za os, okoli
l 02
katere se nosilec ukloni
l0 (mm) … prosta uklonska dolžina
Fk π 2 ⋅ E ⋅ I min σk (N/mm2) …. kritična uklonska napetost
σk = =
S l 02 ⋅ S S (mm2) …. prerez nosilca
F (N) …. dejanska sila s katero lahko
obremenimo element
π 2 ⋅ E ⋅i2 ⋅ S π2 ⋅E
σk = = i (mm) …. vztrajnostni polmer
l 02 ⋅ S λ2 λ (-) …. vitkost
ν (- ) …. varnostni faktor
π 2 ⋅ E ⋅ I min
Fk
F= =
ν ν ⋅ l 02

Fk
ν=
F

ν = 8 …..za sivo litino


ν = 5 …..za jeklo
ν = 10 …..za les

Če dimenzioniranje po Eulerju ne ustreza (60 < λ < λp), preračunamo elemente po


Tetmajerjevem postopku. Iz preglednice izberemo enačbo za uklonsko napetost glede na
material ter jo izračunamo.
Prerez nato izračunamo iz enačb za uklonsko napetost in dejansko silo:

Fk Fk Fk F ⋅ν
σk = in F= → S= =
S ν σk σk

Na koncu lahko preverimo še varnost.

ω postopek:
σω (N/mm2) … uklonska napetost
ω (-) …. uklonsko število
F
σ ω = ω ⋅ ≤ σ dop F (N) … dejanska tlačna sila
S
S (mm2) …. prerez nosilca
σdop (N/mm2) …dopustna tlačna napetost

12
PREGLEDNICE

Preglednica 1: Gostota in krčenje lesa

Vrsta lesa Gostota Gostota Krčenje od 30% do 0% vlažnosti


absolutno pri
suhega vlažnosti
lesa 15% Osno Radialno Tangencialno Volumensko
ρ0 ρ15 βl βr βt βv
kg/m3 kg/m3 % % % %
listavci
gaber 790 830 0,5 6,8 11,5 19,7
bukev 680 720 0,3 5,8 11,8 17,5
hrast 660 700 0,4 4,9 9,4 14,1
jesen 650 690 0,2 5,0 8,0 13,6
brest 640 680 0,3 4,6 8,3 13,8
oreh 640 680 0,5 5,4 7,5 13,9
breza 610 650 0,6 5,3 7,8 14,2
javor 550 600 0,5 3,0 8,0 11,8
kostanj 530 570 0,6 4,3 6,4 11,6
vrba 520 560 0,5 3,9 6,8 11,6
jelša 510 550 0,4 4,3 9,3 13,6
lipa 490 530 0,3 5,5 9,1 14,4
topol 420 460 0,3 5,2 8,3 14,3
iglavci
macesen 550 590 0,3 3,3 7,8 11,8
bor 490 520 0,4 4,0 7,7 12,4
smreka 430 470 0,3 3,6 7,4 12,0
jelka 410 450 0,1 3,8 7,6 11,7
tropski les
gvajak 1230 1250 0,1 5,6 9,3 15,0
tik 630 690 0,6 2,9 5,2 9,4
mahagoni 550 600 0,3 3,2 5,1 8,4
avodire 510 550 / 1,9 6,5 11,6
limba 510 580 0,3 3,5 6,3 10,5
okume 420 460 0,2 4,1 6,6 10,9
abahi 350 400 / 2,2 4,5 9,9
balsa 140 170 0,6 3,0 3,7 7,3

13
Preglednica 2: Temperatura nasičenosti (rosišče), maksimalna absolutna vlažnost in tlak
nasičenosti zraka

T ° -10 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
C
as 2,2 4,9 9,4 17,3 30,4 51,1 83,0 130,1 197,0 293,0 423,0 597,0
g/m3
pn 0,26 0,61 1,23 2,34 4,24 7,37 12,34 19,92 31,16 47,36 70,11 101,32
kPa

Preglednica 3: poraba toplote po 1 kg vode, ki je izšla iz lesa

Poraba toplote v Poraba toplote v Poraba pare v


MJ/kg kWh/kg kg/kg
Za prosto vodo:
trdi listavci 4,6 do 8,1 1,28 do 2,25 2,0 do 3,5
iglavci, mehki listavci 3,5 do 4,6 0,97 do 1,28 1,5 do 2,0
Za vezano vodo:
trdi listavci 6,9 do 10,4 1,92 do 2,89 3,0 do 4,5
iglavci, mehki listavci 4,6 do 8,1 1,28 do 2,25 2,0 do 3,5

Preglednica 4: Časi segrevanja in hlajenja

Debelina Iglavci Listavci


(mm) (h) (h)
15-20 1,5 – 2 2–3
20-30 2–3 3 – 4,5
30-40 3–4 4,5 – 6
40-60 4–5 6–8
60-80 5–6 8 – 10
80-100 6–8 10 – 12

Preglednica 5: Debelina letvic

Debelina žaganic Debelina letvic Širina letvic Razmik med


(mm) (mm) (mm) letvicami (mm)
12 – 30 16 25 400 – 800
30 – 60 25 25 – 35 600 – 1000
> 60 40 40 - 50 800 – 1200

14
Preglednica 6: Ravnovesna lesna vlažnost in relativne vlažnosti zraka

15
Preglednica 7: Psihrometrski diagram

16
Preglednica 8: Vrednosti za koeficient α glede na vrsto uporabe lesa

Iglavci α Listavci α Tropski les α


smreka 0,0689 javor 0,0274 abahi 0,0446
jelka 0,0532 breza 0,03 anigre 0,0218
bor – rdeči 0,0444 bukev 0,021 balsa 0,07
bor – črni 0,03 hrast 0,009 framire 0,03
macesen 0,03 jesen 0,032 limba 0,0235
cipresa 0,0261 gaber 0,0097 sapeli 0,024
duglazija 0,04 oreh 0,0179 sipo 0,0196
topol 0,0333 tiama 0,019
lipa 0,0348 makore 0,0116
češnja 0,02 palisander 0,007
jelša 0,0230 ramin 0,0215

Preglednica 9: Temperature režima stalne ostrine

Oznaka Začetna Najvišja Vrsta lesa


(stopnja) temperatura temperatura
temperature (°C) (°C)
T1 30 50 afriški palisander (grenadili), gvajak,
T2 30 70 hrast, ameriški hrest
T3 40 60 hrast, ameriški hrast, bongosi
T4 50 70 hruška, ramin, evkalipt, kosipo, tiama
T5 60 80 oreh, kostanj, gaber (beli), češnja, gorski
javor, sladkorni javor, wenge, mahagoni,
platana, tisa, bilinga
T6 70 80 javor, bukev, lipa, jesen, jelša, breza, brest,
avodire, limba, robinija, sipo, tik
T7 70 90 breza, macesen, okume, topol, framire
T8 80 90 duglazija, smreka, bor, macesen, čuja, tuja,
framire, balsa
T9 90 95 abahi (samba), duglazija, smreka, bor

Opomba: za žaganice, debelejše od 30 mm, se začetna temperatura zniža za 5 – 10°C

17
Preglednica 10: Psihrometrske razlike in ravnovesne vlažnosti lesa - debeline do 30 mm

Skupina 7 6 5 4 3 2 1
Ostrina 1,3 – 1,5 1,6 – 1,8 1,9 – 2,1 2,3 – 2,6 2,8 – 3,1 3,4 – 3,9 4,4 – 5,2
sušenja – 1,6 – 1,9 – 2,3 – 2,8 – 3,4 – 4,4 – 6,0
Vlažnost Psihrometrska razlika °C
lesa (%)
do 60 2 2 2 3 4 6 8
60 do 50 2 2 2 4 5 7 9
50 do 40 2 2 3 5 6 8 10
40 do 28 2 3 4 6 7 8 12
28 do 25 2 3 5 7 8 12 15
25 do 23 3 4 6 8 10 15 18
23 do 21 3 5 7 10 12 18 21
21 do 19 4 6 8 12 14 20 24
19 do 17 5 7 10 14 16 22 27
17 do 15 6 9 12 16 18 24 30
15 do 13 8 11 15 18 21 27 30
13 do 11 11 14 18 21 24 30 30
11 do 9 14 18 20 25 27 30 30
Vlažnost Ravnovesna vlažnost lesa (%)
lesa (%)
do 60 20 20 18 16 13 11 9,5
60 do 50 20 19 17 15 12 10 9
50 do 40 19 18 16 13 11 9 8
40 do 28 18 16 14 11,5 10 8 7
28 do 25 17,5 14,5 12,5 10 8,5 7 6
25 do 23 16 13,5 11,5 9 8 6 5
23 do 21 15 12 10,5 8,5 7 5,5 4,5
21 do 19 13,5 11 9,5 7,5 6,5 4,5 4
19 do 17 12 10 8,5 7 6 4 3,5
17 do 15 11 9 7,5 6 5,5 4 3
15 do 13 9,5 8 6,5 5,5 4,4 3,5 2,5
13 do 11 8 6,5 5,5 4,5 4 3 2,5
11 do 9 6,5 5,5 5 4 3 2,5 2,5
palisander hrast hrast javor duglazija abahi abahi
bongosi gaber hruška breza jelša smreka smreka
evkalipt tiama kostanj oreh bor bor bor
češnja bukev topol jelka jelka
bukev brest lipa
jesen jesen čuga
platana limba framire
wenge sipo okume
mahagoni macesen
ramin
tisa
tik

Opomba: za debelejše žaganice od 30 mm vzamemo eno do dve stopnji nižjo ostrino sušenja.

18
Preglednica 11: Specifična rezalna sila pri rezanju s krožno žago

1 – bukev (vzdolžni rez)


2 – bor (vzdolžni rez)
3 – makore (vzdolžni rez)
4 – dekorativni laminati (vzdolžni in prečni rez)
5 – vlaknene plošče (trde)
6 – iverne plošče (trislojne)

19
Preglednica 12: Specifična rezalna sila pri obodnem rezkanju

1 – bukev (vzdolžni rez)


2 – bukev (prečni rez)
3 – bor (vzdolžni rez)
4 – dekorativni laminati (vzdolžni in prečni rez)
5 – trde vlaknene plošče (bočna ploskev)
6 – trislojna iverna plošča (bočna ploskev)
7 – trislojna iverna plošča (široka ploskev)

20
Preglednica 13: Natezna trdnost in modul elastičnosti

Vrsta materiala Natezna trdnost (MPa) Modul elastičnosti (MPa)


konstrukcijsko jeklo 340 – 850 210000
siva litina 120 - 140 100000
baker 200 – 250 115000
iglavci (osna smer) 40 – 180 10000
iglavci (prečno na os) 2–3 300
trdi listavci (osna smer) 50 – 200 12500
trdi listavci (prečno na os) 4–7 600

Preglednica 14: Dopustne napetosti za les v N/ cm2 pri vlažnosti 18%

Vrsta napetosti Oznaka Smreka, jelka, bor Hrast, bukev


(N/cm2 , u = 18%) I. II. III. I: II.
upogib σdop 1300 1000 700 1400 1200
nateg v osni smeri σIIdop 1050 850 0 1150 1000
tlak v osni smeri σIIdop 1100 850 600 1200 1000
tlak prečno na os σ⊥dop 200 200 200 300 300
strig v osni smeri τIIdop 90 90 90 120 120
strig prečno na os τ⊥dop 90 90 90 120 120

21
Preglednica 15: Dopustne napetosti za jeklo in sivo litino v MPa (po Bachu) s prikazom
načinov obremenitve I, II in III

MATERIAL Konstrukcijsko jeklo Siva litina


Obremenitev Mehko Trdo
(do 0,25% C) (do 0,5% C)

I 90 – 150 120 – 180 30


II 60 – 100 80 – 120 20
Na nateg III 30 – 50 40 – 60 10
I 90 – 150 120 – 180 90
Na tlak II 60 – 100 80 – 120 60
I 90 – 150 120 – 180
II 60 – 100 80 – 120
Na upogib III 30 – 50 40 – 60
I 72 – 120 96 – 144 30
II 48 – 80 64 – 96 20
Na strig III 24 – 48 32 – 48 10
I 60 – 120 90 – 144
II 40 – 80 60 – 96
Na torzijo III 20 – 40 30 – 48

Preglednica 16: Formule za vztrajnostni in odpornostni moment

22
Preglednica 17: Reakcije, maksimalni upogibni moment in poves nosilcev

23
Preglednica 18: Pravokotni profili lesenih nosilcev

Dimenzija Površina Wx Ix Wy Iy
prereza prereza
cm cm2 cm3 cm4 cm3 cm4
6/10 60 100 500 60 180
6/12 72 144 864 72 216
8/8 64 85 341 85 341
8/10 80 133 667 107 427
8/14 112 261 1829 149 597
8/16 128 341 2731 171 683
10/10 100 167 833 167 833
10/12 120 240 1440 200 1000
10/14 140 327 2287 233 1167
10/16 160 427 3413 267 1333
10/18 180 540 4860 300 1500
12/12 144 288 1728 288 1728
12/14 168 392 2744 336 2016
12/16 192 512 4096 384 2304
12/18 216 648 5832 432 2592
12/20 240 800 8000 480 2880
14/14 196 457 3201 457 3201
14/16 224 597 4779 523 3659
14/18 252 756 6804 588 4116
14/20 280 933 9333 653 4573
14/22 308 1129 12422 719 5031
14/24 336 1344 16128 784 5488
16/16 256 683 5461 683 5461
16/18 288 864 7776 768 6144
16/20 320 1067 10667 853 6827
16/22 352 1291 14197 939 7509
16/24 384 1536 18432 1024 8192
18/18 324 972 8748 972 8748
18/20 360 1200 12000 1080 9720
18/22 396 1452 15972 1188 10692
18/24 432 1728 20736 1296 11664
20/20 400 1333 13333 1333 13333
20/22 440 1613 17747 1467 14666
20/24 480 1920 23040 1600 16000
20/26 520 2253 29293 1733 17333
22/28 616 2875 40245 2259 24345
24/24 576 2304 27648 2304 27648
24/26 627 2704 35152 2496 28285
24/28 672 3136 43904 2688 32256
24/30 720 3600 54000 2880 34560
26/26 676 2929 38081 2929 38081
26/28 728 3397 47563 3155 41870
26/32 832 4437 70997 3605 46870
28/28 734 3659 51221 3659 51221

24
Preglednica 19: Vztrajnostni in odpornostni moment za okrogle profile

π ⋅d2 π ⋅d4 π ⋅d3 d


O = π ⋅d S= I= W = i=
4 64 32 4
d S I W i
cm cm2 cm4 cm3 cm
10 78,45 490,9 98,2 2,5
12 113,1 1018 169,6 3,0
14 153,9 1886 269,4 3,5
16 201,1 3217 402,1 4,0
18 254,5 5153 572,6 4,5
20 314,2 7854 785,4 5,0
22 380,1 11499 1045 5,5
24 452,4 16286 1357 6,0
26 530,9 22432 1726 6,5
28 615,8 30172 2155 7,0
30 706,9 39761 2651 7,5
40 1257 125664 6283 10,0

Preglednica 20: Uklonsko število za les

Uklonsko število ω
Vitkost Vitkost Vitkost
λ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 λ
0 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0
10 1,01 1,01 1,01 1,01 1,01 1,02 1,02 1,02 1,02 1,02 10
20 1,03 1,03 1,04 1,04 1,05 1,05 1,06 1,06 1,07 1,07 20
30 1,08 1,08 1,09 1,09 1,10 1,10 1,11 1,11 1,12 1,13 30
40 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 1,21 1,22 1,23 40
50 1,24 1,25 1,26 1,28 1,30 1,32 1,34 1,36 1,38 1,40 50
60 1,42 1,44 1,46 1,48 1,50 1,52 1,54 1,56 1,58 1,61 60
70 1,64 1,67 1,70 1,74 1,78 1,82 1,87 1,92 1,97 2,02 70
80 2,07 2,12 2,17 2,22 2,27 2,33 2,39 2,45 2,50 2,56 80
90 2,62 2,68 2,74 2,80 2,86 2,92 2,98 3,04 3,10 3,16 90
100 3,22 3,29 3,36 3,42 3,48 3,55 3,62 3,69 3,76 3,83 100
110 3,90 3,97 4,04 4,12 4,19 4,26 4,33 4,41 4,48 4,56 110
120 4,64 4,72 4,80 4,87 4,95 5,03 5,11 5,20 5,28 5,37 120
130 5,45 5,53 5,62 5,70 5,79 5,87 5,96 6,05 6,13 6,22 130
140 6,31 6,40 6,50 6,59 6,69 6,78 6,88 6,97 7,06 7,15 140
150 7,25 7,35 7,45 7,55 7,65 7,75 7,85 7,95 8,05 8,15 150
160 8,25 8,35 8,47 8,57 8,67 8,78 8,88 9,00 9,12 9,22 160
170 9,32 9,43 9,55 9,66 9,78 9,88 - - - - 170

25
Preglednica 21: Uklonsko število ω za mehko konstrukcijsko jeklo

λ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

0 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00
10 1,01 1,01 1,01 1,01 1,01 1,01 1,01 1,02 1,02 1,02
20 1,02 1,03 1,03 1,03 1,03 1,04 1,04 1,04 1,05 1,05
30 1,05 1,06 1,06 1,07 1,07 1,08 1,08 1,09 1,09 1,10
40 1,10 1,11 1,11 1,12 1,13 1,13 1,14 1,15 1,15 1,16
50 1,17 1,18 1,18 1,19 1,20 1,21 1,22 1,23 1,24 1,25
60 1,26 1,27 1,29 1,30 1,31 1,32 1,34 1,35 1,36 1,38
70 1,39 1,41 1,43 1,44 1,46 1,48 1,50 1,52 1,54 1,56
80 1,59 1,61 1,63 1,66 1,69 1,71 1,74 1,78 1,81 1,84
90 1,88 1,92 1,95 2,00 2,04 2,09 2,14 2,19 1,24 2,30
100 2,36 2,41 2,46 2,51 2,56 2,61 2,66 2,71 1,76 2,81
110 2,86 2,91 1,97 3,02 3,07 3,13 3,18 3,24 3,29 3,35
120 3,40 3,46 3,52 3,58 3,64 3,69 3,75 3,81 3,87 3,93
130 4,00 4,06 4,12 4,18 4,25 4,31 4,37 4,44 4,50 4,57
140 4,63 4,70 4,77 4,83 4,90 4,97 5,04 5,11 5,18 5,25
150 5,32 5,39 5,46 5,53 5,61 5,68 5,75 5,83 5,90 5,98
160 6,05 6,13 6,20 6,28 6,36 6,44 6,51 6,59 6,67 6,75
170 6,83 6,91 6,99 7,08 7,16 7,24 7,32 7,41 7,49 7,57
180 7,66 7,75 7,83 7,92 8,00 8,09 8,18 8,27 8,36 8,44
190 8,53 8,62 8,72 8,81 8,90 8,99 9,08 9,17 9,27 9,36
200 9,46 9,55 9,65 9,74 9,84 9,94 10,03 10,13 10,23 10,33
210 10,43 10,53 10,63 10,73 10,83 10,93 11,03 11,13 11,24 11,34
220 11,44 11,55 11,65 11,76 11,86 11,97 12,08 12,18 12,29 12,40
230 12,51 12,62 12,72 12,83 12,94 13,06 13,17 13,28 13,39 13,50
240 13,62 13,73 13,84 13,96 14,08 14,19 14,31 14,42 14,54 14,66
250 14,78

Preglednica 22: Tetmajerjeve enačbe za napetost σk pri neelastičnem uklonu

Gradivo E σk Vitkost λ
MPa MPa
siva litina 100.000 776 - 12,0 λ + 0,053 λ2 λ < 80
jeklena litina 200.000 303 – 1,29 λ λ < 112
jeklo:
− mehko 210.000 310 -1,14 λ λ < 105
− trdo 210.000 335 – 0,62 λ λ < 89
− Cr Ni 210.000 470 – 2,30 λ λ < 86
les 10.000 29,3 – 0,194 λ λ < 100

26

You might also like