MOMENT-UKRIVLJENOST

Bernoulli-Euler teorija nosilcev

Najosnovnejša je Euler-Bernoulli teorija nosilcev. Ta ne vključuje strižnega deformiranja in je zato

primerna le za vitke nosilce, z velikim razmerjem med dolžino nosilca in višino prereza. Predstavlja
poenostavitev linearne teorije elastičnosti. Velja za ravninske nosilce in majhne deformacije v prečni
smeri na os nosilca, to je na upogib nosilca. Kinematični predpostavki sta dve:

- ohranitev dolžine osi nosilca pri deformaciji (os nosilca je nevtralna os)

- prerez, ki je pravokoten na nevtralno os v referenčnem položaju, ostane pri deformaciji pravokoten na

deformirano nevtralno os. Oziroma drugače: zasuk je enak naklonu deformirane lege nevtralne osi.

Spodnje navadne diferencialne enačbe, ki je funkcija spremenljivke povesa w določajo Bernoulli - Euller
teorijo čistega upogiba:

d2 d2 w
dx 2( )
EI 2 =q ( x)
dx
V primeru homogenega izotropskega linearno elastičnega materiala je EI konstanta zato se enačbe za
izračun obremenitev poenostavijo.

du
N=EA
dx
Upogibni moment na poziciji x je definiran z drugim odvodom pomika w glede na referenčno os x,
oziroma je funkcija ukrivljenosti κ ( x) .

d2w
M (x)=−EI oz . M (x )=−EI κ ( x )
dx 2

d3 w
Q=−EI 3
dx
Kjer je: x koordinata v smeri nevtralne osi nosilca

dφ d 2 w
κ (x) funkcija ukrivljenosti določena s prvim odvodom zasuka θ(x): κ= =
dx dx 2

φ (x) funkcija zasuka v določeni točki

w(x) funkcija pomika oz povesa v smeri upogiba (os z) glede na vzdolžno koordinato

u(x) funkcija pomika v smeri vzdolžne osi nosilca

q(x) zunanja obtežba na tekoči meter v smeri pravokotno na os nosilca (-z)

EI upogibna togost, kjer je E elastični modulus, ter I vztajnostni moment prereza nosilca določen z
dvojnim integralom :
I y =∬ z 2 dS

Timošenkova teorija nosilcev

Bernoulli-Eulerjeva teorija nosilcev ne zajame vpliva strižnih deformacij na pomike (povese).

Upoštevanje vpliva strižnih deformacij na pomike postane pomembno v primeru kratkih oz. visokih
nosilcev. V primeru, da je razmerje višine nosilca H proti njegovi dolžini L veliko ( H / L>0.1), brez
upoštevanja strižnih deformacij že znatno podcenimo velikost povesov.

Spodaj je predstavljena Timošenkova teorija nosilcev za primer ravninskega nosilca z ravno osjo v ravnini
x, z, kjer osi y in z predstavljata glavni vztrajnostni osi v težišču prečnega prereza. Vektor pomika u⃗ je
funkcija koordinat x in z. Izhodišče za endimenzionalni računski model predstavlja razvoj vektorja
pomikov u⃗ =⃗u (x , z ) v Taylorjevo vrsto okrog z=0 in upoštevanjem prvih dveh členov vrste.

u x ( x , z )=u ( x ) + z φz ( x)

u y ( x , z )=0

u z ( x , z )=w ( x )

Kjer je: u ( x ) , w ( x ) horizontalni in vertikalni pomik težišča (osi) nosilca na koordinati x

∂ ux
φ z zasuk vlakna v smeri osi z: φ z ≈
∂z |
z=0

In tega se določi deformacije:

∂ u x du dφ z
ε xx = = +z
dx dx dx

1 ∂ u z ∂ u x 1 dw
ε xz = (
2 ∂x ∂z
+ = ) (
2 dx
+φ z )
ε zz =0

Predpostavka o ohranitvi ravnosti prečnega prereza po deformaciji je vsebovana v predpisu funkcije

u x (x , z)=ux ( x ). Ker specifična strižna deformacija ε xz ≠ 0, sledi da prečni prerez ni pravokoten na
deformirano linijo nosilca.

Vzdolžna normalna napetost σ xx ter strižna napetost σ xz sledita iz eačb linearne teorije elastičnosti za
enoosno napetostno stanje:
σ xx ( x , z )=E ( dudx + z dφdx ) z

σ xz ( x , z )=G ( dwdx + φ ( x , z))=kG ( dwdx + φ (x))

z z

Kjer je: E elastični modul,

G strižni modul materiala,

Velikosti osne sile N , upogibnega momenta M y in prečne sile Q, določimo z integracijo napetosti po
prečnem prerezu. :
❑
du
N=∫ σ xx dA x =E A X
Ax dx

du dφz dφz
❑ ❑
M y =∫ σ xx ∙ z dA x =∫ E
Ax Ax
( dx
+z
dx )
∙ z dA x =E I y
dx
❑ ❑
Q=∫ σ xz dA x =∫ G
Ax Ax
( dwdx +φ )dA =kG A ( dwdx + φ )
z x x z

Faktor k lahko po avtorju G.R. Cowper izračunamo za prečni prerez pravokotne ali krožne oblike:
10 (1+ν ) 6 (1+ν )
k p= , kk =
12+11 ν 7+6 ν
Ali kot obratna vrednost strižnega oblikovnega koeficienta prečnega prereza 𝛋:

1
k y= , k =1/κ z
κy z

Z ravnotežnimi enačbami je določen a povezava med notranjimi silami v elementu in zunanjo obtežbo (
P x ,P y , M y ¿, ki nanj deluje:

dN dQ dM y
+ P x =0 +P z =0 −Q+ My =0
dx dx dx
Spodnji sistem navadnih diferencialnih enačb za pomika u in v ter zasuk φ z opisuje Timošenkovo teorijo
nosilcev. V enačbah je že upoštevan konstantni prečni prerez in material vzdolž nosilca (E, G, A x , I y , k
so konstantni). Dif. enačbe rešimo ob poznavanju ustreznih robnih pogojev:

d2u
E Ax + Px =0
d x2

d 2 w dφ z
kG A x ( +
d x2 dx )
+P z =0
 d 2 φz dw
EIy
dx 2
−kG A x
dx (
+φ z + M y=0 )
Iz zgornjega sistema enačb lahko po preureditvi dobimo dve med seboj neodvisni dif. enačbi za izračun
zasuka prečnega prereza φ z :

d 3 φz d My
EIy 3
+P z + =0
dx dx

in vertikalnega pomika w :

d4 w d My E I y d2 P z
EIy =P z + −
d x4 dx kG A x d x2

Plošča predstavlja ravninski konstrukcijski element, ki prenaša obtežbo pravokotno na svojo ploskev.
Glavni deformacijski efekt plošče je njen upogib. KE za plošče izrazijo deformiranje plošče z upogibnimi
momenti in prečnimi silami, vpliv osnih sil zanemari.

Mindlinova teorija plošč je namenjena analizi debelih plošč, kjer normala na srednjo ploskev ostane po
deformaciji ravna, a ne nujno pravokotna nanjo. Predpostavi linearen potek pomikov vzdolž vzdolž
debeline plošče, ki se med deformiranjem ne spreminja. Dodatno zanemari normalno napetost v smeri
debeline plošče (ravninsko napetostno stanje – RNS). Uflyand-Mindlin teorija predstavlja strižno teorijo
prvega reda.

Polje pomikov

Komponente vektorja pomikov točke P(x,y,z) ob predpostavki majhnih pomikov in rotacij:

u x ( x , y , z )=u(x , y)−z φ x ( x , y )

u y ( x , y , z ) =v ( x , y)−z φ y ( x , y)

u z ( x ) =w ( x , y )

Kjer so:
x , y koordinati kartezičnega koordinatnega sistema postavljenega na srednjo ploske referenčne
(nedeformirane) plošče.

z koordinata v smeri debeline plošče.

u(x , y), v( x , y) sta komponenti vektorja pomikov srednje ploskve v ravnini XY
w (x , y ) je navpična komponenta pomika srednje ploskve v smeri pravokotno na ravnino plošče
φ x , φ y sta zasuka normale na srednjo ploskev okoli x oz. y osi. Za razliko od Kirchhoffove teorije plošč,
zasuk normale ni nujno pravokoten na srednjo ravnino, torej zasuk ni prvi odvod navpičnega pomika
dw dw
φx ≠ in φ y ≠ .
dx dy
Kompatibilitetne enačbe

Za majhne pomike in rotacije veljajo spodnje zveze med pomiki in deformacijami:

∂ ux ∂ u ∂ φx
ε xx = = −z
∂x ∂ x ∂x
∂ uy ∂ v ∂ φy
ε yy= = −z
∂ y ∂y ∂y
∂ uz
ε zz = =0
∂z

1 ∂u x ∂ u y 1 ∂ u ∂ v ∂ φx ∂ φ y
(
ε xy = ) (
+
2 ∂y ∂x
= (
+ −z
2 ∂y ∂x
+
∂ y ∂x ))
1 ∂ u ∂u 1 ∂w
ε = ( ) = ( −φ )
x z
xz + x
2 ∂ z ∂x 2 ∂x

1 ∂u ∂ u 1 ∂w
ε = (
2 ∂ z ∂ y ) 2( ∂ y
−φ )
y z
yz + = y

Konstitutivne enačbe

Splošno tridimenzionalno napetostno-deformacijsko stanje za izotropski in homogen linearno elastičen

material se zaradi σ zz =0 , ε zz =0 poenostavi v ravninsko napetostno stanje:

E −Ez ∂ φ x ∂u ∂ φy ∂ v
σ xx =
1−ν
ε + ν ε yy )=
2 ( xx (
2
− +ν
1−ν ∂ x ∂ x
−
∂y ∂y( ))
E ∂ φx ∂ u ∂ φ y ∂ v
σ yy=
1−ν 2(
ν ε xx +ε yy )= ((
−Ez
1−ν 2
ν − )
+
∂x ∂ x ∂ y ∂ y
− )
 E −Ez ∂u ∂ v ∂ φx ∂ φy
σ xy =2G ε xy =
1+ν
ε xy = ( + −z
1+ ν ∂ y ∂ x
+
∂y ∂x ( ))
E ∂w
σ xz =2G ε xz = ( 1+ ν )
ε xz =G
∂x
−φ x

E ∂w
σ yz =2G ε = yzε =G ( −φ )
yz y
1+ν ∂y

V matrični obliki:

σ xx C xx C xy 0 0 0 ε xx

[ ][
σ yy

σ xz
σ yz
C xy C yy 0
σ xy = 0
0
0
0
0
0
0 C zz 0
0
0
0 C εε 0
0 0 C δδ
][ ]ε yy
ε xy
ε xz
ε yz

∂u
N xx h /2 C xx C xy 0 ε xx

[] [
N yy = ∫ C xy C yy 0 ε yy dz=
N xy −h /2 0 0 C zz ε xy ][ ] { [
h /2

∫
−h /2
C xx C xy
C xy C yy
0 0
0
0 dz
C zz ]}( [ ]
∂x
∂v
∂y
1 ∂u ∂v
+
2 ∂ y ∂x )
∂ φx

M xx h /2 C xx C xy 0 ε xx

[ ] [
M yy = ∫ z C xy C yy 0 ε yy dz=−
M xy −h/ 2 0 0 C zz ε xy ][ ] { [
h/ 2
z 2
C xx C xy
∫ C xy C yy
−h /2

∂w
0 0
0

]}(
0 dz
C zz
[ ] ∂x
∂ φy
∂y
1 ∂ φx ∂ φy
+
2 ∂ y ∂x )
−φ x

[ ]
h /2 h/ 2
Q x =k
[ ]
Qy
∫
C εε 0 ε xz
−h/ 2 0
[
C δδ ε yz
dz=
k
2 ][ ] { ∫ [ −h /2
C εε 0
0 Cδδ
dz ∂
∂w
∂y
x
]}
−φ y

Komponente osne togosti plošč:

h /2
Aαβ ≔ ∫ C αβ dz
−h/ 2

Komponente upogibne togosti plošč:

 h/ 2
D αβ ≔ ∫ z2 C αβ dz
−h/ 2

1 ν 0 0 0

[ ][ ]
ν 1 0 0 0
σ xx ε xx

[]
1−ν
σ yy 0 0 0 0 ε yy
E 2
σ xy = 2 ε xy
1−ν 2 0 0 1−ν
σ xz 0 0 2 ε xz
2
σ yz 1−ν 2 ε yz
0 0 0 0
2

Kjer je G strižni modul, povezan z elastičnim modulom E z zvezo:

E
G=
2(1+ ν)

∂u
N xx

[] [
N yy
N xy
=
Eh
1 ν
2 ν 1
0
0
1−ν 0 0 1−ν
∂x
∂v
∂y
1 ∂u ∂v
+
2 ∂y ∂x

∂ φx
] [ ]
( )

M xx

[ ]
M yy
M xy
=
−E h3
1 ν
ν 1
0
0
[
12(1−ν 2) 0 0 1−ν

∂w
1 ∂ φ
∂x
∂φy
∂y
x
2 ∂y ∂x
∂φ
+ y
] [ ]
( )
Q x =kGh ∂ x
[ ]
Qy ∂w
∂y
[ ]
−φ x

−φ y

E h3
Z D= 2 označimo upogibno togost, z
DQ =kGh pa strižno togost plošče. V enačbe za
12(1−ν )
rezultanto strižnih sil vpeljemo strižni korekcijski faktor k , s katerim vključimo dejstvo, da se prečne
strižne napetosti (vzdolž debeline plošče) razporejajo po parabolični porazdelitvi.
Mindlin-ove teorija plošč je opisana s spodnjim sistemom treh povezanih navadnih parcialnih
diferencialnih enačb za neznanke w ( x , y ), φ x ( x , y ) in φ y (x , y ) s katerimi je izpolnjeno statično
ravnotežje sistema:

D ∂M ∂w
2 (
(1−v ) ∇ 2 φ x +(1+ v)
∂x
−D Q φ x +
∂x (
=0 ))
D ∂M ∂w
2 ((
1−v ) ∇ 2 φ y +(1+ v)
∂y
−D Q φ y +
∂y (
=0 ))
D Q ( ∇ 2 w+ M ) +q z (x , y)=0
Kjer je:

∂ φ x ∂ φ y M xx + M yy
M= + =
∂x ∂y D(1+ ν)
q z ( x , y) ploskovna zvezna obtežba, ki deluje pravokotno na površino plošče

V posebnem primeru, ko velja:ε xz =0 in ε yz=0

−∂ w
∂ φ x=
∂x
−∂ w
∂ φ y=
∂y
Se Mindlinova teorija reducira na klasično Kirchhoff-ovo teorijo plošč, ki ne upošteva strižnega
deformiranja.

∂2 w ∂2 w
M xx =−D ( ∂x
2
+v
∂y
2 )
∂2 w ∂2w
M yy=−D ( ∂ y2
+ v
∂ x2 )
∂2 w
M xy =−D(1−v ) ( ∂x∂ y )
q z (x , y )
∇ 4 w=
D
Q x =Q y =0

Program Plaxis
V Plaxisu je matematični model za plošče (»Plates«) izpeljan iz Mindlin-ove teorije plošč, kot je opisana v
Bathe (1982). Numerično modeliranje je v Plaxisu skladno s postavkami ravninskega deformacijskega
stanja (RDS), pri katerega velja:

ε xy ¿ ε zy =ε yy =0

Zaradi tega, se zgornje enačbe za dvo-dimenzionalen sistem poenostavijo, neničelne notranje sile so
samo:

Eh du
N=N xx =
1−ν 2 dx( )
−E h3 ∂ φ x
M =M xx = ( )
12( 1−ν 2 ) ∂ x

Q=Q x =kGh ( ∂∂wx −φ ) x

Plošča ima eno od obeh izrazitih dimenzij v smeri izven modelne ravnine, zato ima za razliko od
enodimenzionalnega nosilca, Poissonov količnik ν vpliv na upogibno togost EI izotropske plošče v pogojih
RDS:

Vhodna vrednost upogibne togosti na tekoči meter: EI

EI
Izražena vrednost upogibne togosti na tekoči meter:
1−ν2
Efekt utrjevanja zaradi Poissonovega količnika (izotropije) je posledica napetosti izven ravnine σ yy in
dejstvu, da so v tej smeri deformacije preprečene ¿). V primeru anizotropije zaradi neodvisnosti
deformacij utrjevanja ni.

Notranje sile
h/ 2
du
N xx = ∫ σ xx dA x =E A X
−h /2 dx
h/2
du
N yy = ∫ σ yy dA y =E A y
−h /2 dx
h/ 2
du
N xy = ∫ σ xx dA x = E A X
−h /2 dx
 h /2

( dudx + z dφdx ) ∙ z dA =E I dφdx

❑
z z
M y = ∫ σ xx ∙ z dA x =∫ E x y
−h/ 2 Ax

h /2 ❑
Q= ∫ σ xz dA x =∫ G
−h/ 2 Ax
( dwdx + φ ) dA =kG A ( dwdx +φ )
z x x z

VIRI:

FGG spletna učilnica/Numerične metode

Finite Element Procedures in Engineering Analysis Bathe K.J.pdf (soaneemrana.org)

plate-elements.pdf (rpi.edu)

Microsoft Word - IJET17-09-06-074.doc (enggjournals.com)

Mindlin–Reissner plate theory - Wikipedia