5.

GRANI^NI VREDNOSTI NA FUNKCII I

DIFERENCIJALNO SMETAWE

5.1. Nekoi poimi za realnite funkcii

Neka f e realna funkcija opredelena na mno`estvo X. Toga{ so f(X) se ozna~uva mno`es-

tvoto
f ( X ) = { f ( x) | x ∈ X }.

Ova mno`estvo se narekuva slika na X so funkcijata f.

Neka g e realna funkcija opredelena na Y. Ako f (X ) ⊆ Y , toga{ na X e opredelena real-
nata funkcija g ( f ( x )) , koja se narekuva kompozicija na g i f.

Definicija: Za realna funkcija opredelena na mno`estvo X }e re~eme deka e:

- strogo raste~ka, ako od x1 < x2 sleduva f(x1) < f(x2);
- raste~ka, ako od x1 b x2 sleduva f(x1) b f(x2);
- strogo opa|a~ka, ako od x1 < x2 sleduva f(x1) > f(x2);
- opa|a~ka, ako od x1 b x2 sleduva f(x1) r f(x2);
za site x1, x2 ∈ X.

Za realnata funkcija }e re~eme deka e strogo monotona ako e strogo raste~ka ili
strogo opa|a~ka. Za realnata funkcija }e re~eme deka e monotona ako e raste~ka ili
opa|a~ka.
Ako realnata funkcija f opredelena na mno`estvo X e strogo monotona, toga{ taa e
injektivno preslikuvawe i mo`eme da definirame inverzna funkcija f −1 opredelena
na f(X). Za ovie funkcii e to~no:

f −1( f (x)) = x, za sekoj x ∈ X

i
f ( f −1( y )) = y, za sekoj y ∈ f ( X ) .
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Definicija: Neka f e realna funkcija opredelena na mno`estvoto X. ]e re~eme deka f e

ograni~ena na mno`estvoto X, ako mno`estvoto
f ( X ) = { f ( x) | x ∈ X }
e ograni~eno t.e. postoi M > 0 taka {to
⏐ f(x)⏐ b M.

]e re~eme deka f e ograni~ena od gore na mno`estvoto X, ako mno`estvoto

f ( X ) = { f ( x) | x ∈ X }
e ograni~eno od gore.
]e re~eme deka f e ograni~ena od dolu na mno`estvoto X, ako mno`estvoto
f ( X ) = { f ( x) | x ∈ X }
e ograni~eno od dolu.

5.2. Grani~na vrednost na funkcija

Pri definicija na grani~na vrednost (limes) na realna funkcija, }e razgleduvame

funkcii opredeleni na interval P, kade {to P e eden od intervalite (a, b), [a, b], [a, b),
(a, b], ili pak opredeleni na interval P osven vo edna to~ka x0, a b x0 b b, zna~i oprede-
leni na P \ {x0}, kade {to x0 e to~kata vo koja se bara limesot na funkcijata.
Ako funkcijata e opredelena na intervalot P, toga{ taa e opredelena i na P \ {x0}.
Da zabele`ime deka definicijata na limes vo to~kata x0 voop{to ne zavisi od vrednos-
ta na funkcijata tokmu vo taa to~ka. Zatoa, za definiraweto na grani~na vrednost na
funkcija vo to~ka x0, dovolno e funkcijata da e opredelena na P \ {x0}, t.e. mo`eme da ja
smetame kako preslikuvawe f : P \ {x0} → —.

Definicija: Neka P e interval so krajni to~ki a i b, i neka a b x0 b b. Realnata funk-

cija f opredelena na P \ {x0} ima limes y0 vo to~kata x0, ako za sekoj ε > 0, postoi δ > 0,
taka {to od
| x − x0 |< δ
i x ∈P \ {x0} da sleduva
| f ( x) − y0 |< ε .

76
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Realniot broj y0 go narekuvame grani~na vrednost (limes) na funkcijata f : P \ {x0} → —

vo to~kata x0 i ozna~uvame
lim f ( x) = y0 ,
x→ x 0

ili f(x) → y0 koga x → x0 : „ f(x) te`i kon y0 koga x te`i kon x0 “.

Primer 5.2.1. Neka f(x) = 3x − 1. Funkcijata f e opredelena na intervalot P = (−∞,∞). ]e

poka`eme deka limes na funkcijata f vo to~kata x0 = 2 e brojot y0 = 5 = f(2).
Neka e daden proizvolen realen broj ε > 0.
Treba da se poka`e deka postoi δ > 0, taka {to od
⏐x − 2⏐ < δ
i x ≠ 2 da sleduva
⏐f(x) − 5⏐ < ε
Poslednoto neravenstvo e ekvivalentno so:
ε
⏐3x − 1 − 5⏐ < ε ⇔ ⏐3x − 6⏐ < ε ⇔ x− 2 < .
3
ε
Zna~i, dovolno e da se izbere brojot δ, takov {to δ = .
3
ε
Doka`avme deka za sekoj ε > 0, postoi realen broj δ = > 0 , taka {to, ako
3
ε
x−2 <δ= >0
3
i x ≠ 2, sleduva
⏐f(x) − 5⏐ < ε.
Od definicijata za limes na funkcija, sleduva deka:
lim(3 x − 1) = 5 .
x →2

Zabele{ka: Neka P e interval, x0 ∈ P i f e funkcija opredelena na P, toga{ mo`e

lim f ( x) ≠ f ( x0 ) .
x → x0

x2 − 4
Primer 5.2.2. Neka f (x ) = . Funkcijata f e opredelena na P \ {2}, kade P = (−∞,∞).
x−2
Zna~i, f (2) ne e opredeleno, no mo`e da se doka`e deka funkcijata f ima limes y0 = 4 vo
to~kata x0 = 2.

77
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Neka e daden realniot broj ε > 0. Treba da se poka`e deka postoi δ > 0, taka {to od
⏐x − 2⏐ < δ
i x ≠ 2 da sleduva
⏐f(x) − 4⏐ < ε
t.e.
x2 − 4
−4 <ε
x−2
Poslednoto neravenstvo e ekvivalentno so:
x2 − 4x + 4
<ε ⇔
(x − 2)2 <ε ⇔ x−2 <ε .
x−2 x−2
Zna~i, dovolno e da se izbere brojot δ, koj }e bide ednakov so dadeniot broj ε.
Doka`avme deka za sekoj ε > 0, postoi realen broj δ = ε, taka {to ako
⏐x − 2⏐ < δ
i x ≠ 2, sleduva
⏐f(x) − 4⏐ < ε.
Od definicijata za limes na funkcija, sleduva deka:
lim x − 4 = 4 .
2

x →2 x − 2

   crt. 5.2.1. 
78
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Slednata teorema e kriterium za postoewe na limes na funkcija so pomo{ na nizi.

Teorema 1: Neka P e interval so krajni to~ki a i b, neka f e realna funkcija opredele‐

na na P \ {x0}, taka {to a b x0 b b. Toga{ slednive uslovi se ekvivalentni:
1) lim f ( x) = y0 ;
x → x0

2) za sekoja niza (xn) vo P \ {x0} takva {to lim xn = x0 , da sleduva

n →∞

lim f ( xn ) = y0
n →∞

Dokaz: Neka e ispolnet uslovot 1). Toga{ za dadeno ε > 0 postoi δ > 0, taka {to od
⏐x − x0⏐ < δ
i x ∈ P \ {x0} da sleduva
⏐f(x) − y0⏐ < ε.
Neka (x0) e niza vo P \ {x0} takva {to lim xn = x0 . Toga{ postoi priroden broj n0, takov
n →∞

{to za site n r n0,

⏐xn − x0⏐ < δ.
Sleduva, za site n r n0
⏐f(xn) − y0⏐ < ε
t.e.
lim f ( xn ) = y0 .
n →∞

Neka e ispolnet uslovot 2). Da pretpostavime sprotivno na tvrdeweto na teoremata,

deka uslovot 1) ne e ispolnet.
Toga{ postoi ε > 0 takov {to za sekoj δ > 0 postoi to~ka x ∈ P \ {x0}, takva {to
⏐x − x0⏐ < δ,
no
⏐f(x) − y0⏐ r ε.
1
Specijalno, ako izbereme δ = , toga{ postoi realen broj xn ∈ P \ {x0}, za koj
n
1
| xn − x0 |< ,
n
no
⏐f(xn) − y0⏐ r ε.
79
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Na ovoj na~in e formirana niza (xn) e niza vo P \ {x0}. Poradi toa {to
1 1
x0 − < xn < x0 + ,
n n
dobivame:
lim xn = x0
n →∞

Me|utoa poradi ⏐f(xn) − y0⏐ r ε, ne mo`e da bide lim f ( xn ) = y0 , {to e vo kontradikcija

n →∞

so uslovot 2).

Primer 5.2.3. Neka f(x) = 3x − 1. Funkcijata f e opredelena na intervalot P = (−∞,∞). Ako

(xn) e proizvolna niza od realni broevi, koja konvergira kon brojot x0 = 2 odnosno
lim xn = 2 ,
n →∞

toga{ za nizata f(xn), spored teoremata za operirawe so konvergentni nizi, se dobiva:

lim f ( xn ) = lim(3 xn − 1) = 3 lim xn − 1 = 3 ⋅ 2 − 1 = 5 .
n →∞ n →∞ n →∞

Od proizvolnosta na nizata (xn), spored teorema 1, sleduva:

lim(3 x − 1) = 5 .
x →2

Primer 5.2.4. Neka f (x ) = [x] , kade [x] e najgolemiot cel broj {to ne e pogolem od x i se
narekuva cel del od x. Da gi razgledame slednite dve nizi od realni broevi (an) i (bn),
takvi {to za sekoj n ∈ Õ:
1
an = 2 −
n
1
i bn = 2 +
n
I nizata (an) i nizata (bn) konvergiraat kon brojot 2, odnosno:
⎛ 1⎞
lim a n = lim⎜ 2 − ⎟ = 2
n →∞ n →∞
⎝ n⎠

⎛ 1⎞
i lim bn = lim⎜ 2 + ⎟ = 2 .
n →∞ n →∞
⎝ n⎠
No, bidej}i za sekoj n ∈ Õ:

[a ] = ⎡⎢2 − 1 ⎤⎥ = 1
n
⎣ n⎦
80
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

i za n > 1 [b ] = ⎡⎢2 + 1 ⎤⎥ = 2 ,
n
⎣ n⎦
sleduva deka:
lim f (a n ) = lim[a n ] = 1 i lim f (bn ) = lim[bn ] = 2 .
n →∞ n →∞ n →∞ n →∞

Spored teorema 1, dadenata funkcija f ( x ) = [x ] nema limes vo to~kata x0 = 2.

Teorema 2: Neka P e interval so krajni to~ki a i b, i neka a b x0 b b. Neka f i g se

realni funkcii opredeleni na P \ {x0}, za koi postojat lim f ( x) i lim g ( x) . Toga{:
x→ x0 x→ x0

1) za sekoj realen broj c, lim cf ( x) = c lim f ( x)

x → x0 x → x0

2) lim ( f ( x) + g ( x)) = lim f ( x) + lim g ( x)

x → x0 x → x0 x→ x0

3) lim ( f ( x) ⋅ g ( x)) = lim f ( x) ⋅ lim g ( x)

x → x0 x → x0 x→ x0

4) ako pokraj uslovite na teoremata, g(x) ≠ 0 za site x ∈ P \ {x0} i

lim g ( x) ≠ 0 , toga{
x→ x0

f ( x) lim
x→ x
f ( x)
lim = 0
x → x0 g ( x) lim g ( x)
x → x0

Dokaz: Vo dokazot pove}e pati }e gi koristime teoremata 1 i teoremata za grani~na

vrednost na niza pri operacii so nizi.
Neka lim f ( x) = y0 i lim g ( x) = z0 . Neka (xn) e proizvolna niza vo P \ {x0}, takva {to
x → x0 x → x0

lim xn = x0 . Toga{ lim f ( xn ) = y0 i lim g ( xn ) = z0 i imame

n →∞ n →∞ n →∞

1) za sekoj realen broj c, lim cf ( x) = lim cf ( xn ) = c lim f ( xn ) = cy0

x → x0 n →∞ n →∞

2) lim ( f ( x) + g ( x)) = lim( f ( xn ) + g ( xn )) = lim f ( xn ) + lim g ( xn ) = y0 + z0

x → x0 n →∞ n →∞ n →∞

3) lim ( f ( x) ⋅ g ( x)) = lim( f ( xn ) ⋅ g ( xn )) = lim f ( xn ) ⋅ lim g ( xn ) = y0 ⋅ z0

x → x0 n →∞ n →∞ n →∞

f ( x) f ( xn ) lim f ( xn ) y
4) lim = lim = n →∞ = 0,
x → x0 g ( x) n → ∞ g ( xn ) lim g ( xn ) z0
n →∞

od {to sleduva to~nosta na tvrdewata vo teoremata.

81
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

x 2 + 2x
Primer 5.2.5. Da se presmeta lim .
x → −2 x 2 + x − 2

x2 + 2x x ⋅ (x + 2) x lim x lim x −2 2
Re{enie: lim = lim = lim = x → −2 = x → −2
= =
x → −2 x + x − 2
2 x → −2 ( x − 1) ⋅ ( x + 2 ) x → −2 x − 1 lim (x − 1) lim x − lim 1 − 2 − 1 3
x → −2 x → −2 x → −2

Zada~i za samostojna rabota

Zada~a 5.2.1. Koristej}i ja definicijata za limes na funkcija, doka`i deka:
x2 + x x2 − 4
a) lim(1 − 2 x ) = −1 b) lim =1 v) lim = −4
x →1 x →0 x x → −2 x + 2

Zada~a 5.2.2. Koristej}i ja teorema 1, doka`i deka:

x2 + x x2 − 4
a) lim (1 − 2 x ) = 5 b) lim =2  v) lim = −4
x → −2 x →1 x x → −2 x + 2

x
Zada~a 5.2.3. Koristej}i ja teorema 1, doka`i deka funkcijata f (x ) = nema limes vo
x
to~kata x0 = 0.
x3 −1 x2 − 9 x5 − 16x
Zada~a 5.2.4. Presmetaj: a) lim b) lim 2 v) lim 2
x →1 x − 1 x →−3 x + 5 x + 6 x →2 2 x + 4 x − 16

x −3 sin 5 x − sin 3x ⎛ x 2− x ⎞
Zada~a 5.2.5. Presmetaj: a) lim b) lim v) lim⎜ − 2 ⎟
x →1 2 x − 2 x −1⎠
x →3
x +1 − 2 x →0 sin x ⎝

5.3. Nekoi karakteristi~ni grani~ni vrednosti

sin a
Teorema 1: lim =1
a →0
a
Dokaz: Neka agolot koj go zafa}a otse~kata OA so x-oskata iznesuva a radijani. Toga{
dol`inata na otse~kata na tangentata na krugot od to~kata A do presekot so x -oskata
π
iznesuva tg a i zaradi toa za 0 < a < dobivame:
2
0 < sin a < a < tg a
Zaradi ova dobivame deka:
0 > sin (− a ) > − a > tg(− a )
π
od kade sleduva deka za 0 < | a | < ,
2
0 < | sin a | < | a | < | tg a | .
82
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

crt. 5.3.1.

Sleduva
sin a
cos a < <1 .
a
π
Za 0 < a < , imame cos a > 0 , a sin a i a imaat ist znak t.e. sin a > 0 , {to zna~i mo`eme
2 a
da se oslobodime od znakot za apsolutna vrednost i dobivame

cos a < sin a < 1

a
Zaradi neprekinatosta na funkcijata cos x vo to~kata 0,

lim cos a = cos 0 = 1

a →0

i sleduva
sin a
lim =1.
a →0 a

83
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Primer 5.3.1. Ako c e proizvolna konstanta taka {to c ≠ 0, toga{

sin cx c ⋅ sin cx sin cx
lim = lim = c ⋅ lim = c ⋅1 = c
x →0 x x →0 c⋅x x →0 cx

sin 2 x 2 ⋅ sin 2 x sin 2 x

2 ⋅ lim
sin 2 x → 2x = 2 .
= lim x = lim 2 x
x 0
Primer 5.3.2. lim =
x →0 sin 5 x x →0 sin 5 x x →0 5 ⋅ sin 5 x sin 5 x 5
5 ⋅ lim
x 5x x →0 5x
x

Teorema 2: lim⎛⎜1 + 1 ⎞⎟ = e .
x →∞ ⎝ x⎠

Dokaz: Teoremata }e bide poka`ana, ako za sekoja niza (xk), taka {to lim xk = ∞ i xk > 0,
k →∞

poka`eme deka e ispolneto:

xk
⎛ ⎞
lim⎜1 + 1 ⎟ = e .
k →∞
⎝ xk ⎠

Za sekoj k postoi priroden broj nk takov {to

nk − 1 b xk b nk.
Sleduva:
1+ 1 b 1+ 1 b 1+ 1
nk xk nk − 1
nk −1 xk nk
⎛ 1⎞ ⎛ 1⎞ ⎛ 1 ⎞
i ⎜1 + n ⎟ b ⎜1 + x ⎟ b ⎜1 + n − 1 ⎟ .
⎝ k ⎠ ⎝ k ⎠ ⎝ k ⎠
Za nizata (nk) imame lim n k = ∞ , od kade
k →∞

nk
⎛ ⎞
lim⎜1 + 1 ⎟ = e .
k →∞
⎝ nk ⎠

Sleduva i
nk −1 nk
⎛ ⎞ ⎛ ⎞
lim⎜1 + 1 ⎟ = e = lim⎜1 + 1 ⎟
k →∞
⎝ nk ⎠
k →∞
⎝ nk − 1 ⎠
poradi {to i
xk
⎛ ⎞
lim⎜1 + 1 ⎟ = e .
k →∞
⎝ xk ⎠

84
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Primer 5.3.3. ]e poka`eme deka:

x

lim ⎛⎜1 + 1 ⎞⎟ = e
x → −∞⎝ x⎠

Ako stavime x = −t − 1, toga{ od x →−∞ imame t → ∞ i:

−t −1 −t −1 t +1

= lim⎛⎜ t + 1 ⎞⎟ = e .
x

lim ⎛⎜1 + 1 ⎞⎟ = lim⎛⎜1 − 1 ⎞⎟ = lim⎛⎜ t ⎞⎟

x → −∞⎝ x ⎠ t →∞ ⎝ t +1⎠ t →∞ ⎝ t + 1 ⎠ t →∞ ⎝ t ⎠

−y

Primer 5.3.4. lim⎛⎜1 − 1 ⎞⎟ = lim ⎛⎜1 + 1 ⎞⎟ = lim

x
1 1.
y =
x →∞ ⎝ x ⎠ y →−∞⎝ y⎠ e
y → −∞
⎛1 + 1 ⎞
⎜ ⎟
⎝ y⎠

Primer 5.3.5. ]e poka`eme deka:

lim(1 + x ) x = e .
1

x →0

Za x > 0 imame:
t
⎛ 1⎞
lim (1 + x )
1
x = lim⎜1 + ⎟ = e .
x →0 + t →∞
⎝ t⎠
Spored primer 5.3.3. i za x < 0 imame:
t
⎛ 1⎞
lim (1 + x ) x = lim ⎜1 + ⎟ = e .
1

x →0 − t → −∞
⎝ t⎠

x +3
⎛ x+2⎞
Primer 5.3.6. Da se presmeta lim⎜ ⎟ .
x →∞ x − 2
⎝ ⎠
x +3
⎛ ⎞
x +3 n +3 x +3 ⎜ ⎟
⎛ x+2⎞ ⎛ x−2+4⎞ ⎛ 4 ⎞ 1
Re{enie: lim⎜ ⎟ = lim⎜ ⎟ = lim⎜1 + ⎟ = lim⎜1 + ⎟ .
x →∞ x − 2
⎝ ⎠ x →∞
⎝ x−2 ⎠ x →∞
⎝ x−2⎠ x →∞ ⎜ x−2 ⎟
⎜ ⎟
⎝ 4 ⎠
]e vovedeme smena:
x−2
=t
4
od {to sleduva deka
x − 2 = 4t, odnosno

85
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

x = 4t + 2
i
t→∞ koga x→∞.
Sega, se dobiva:
x +3 4 t +5
⎛ x+2⎞
4t 5
⎛ 1⎞ ⎛ 1⎞ ⎛ 1⎞
lim⎜ ⎟ = lim⎜1 + ⎟ = lim⎜1 + ⎟ ⋅ ⎜1 + ⎟
x →∞ x − 2
⎝ ⎠ t →∞
⎝ t⎠ t →∞
⎝ t⎠ ⎝ t⎠
4
⎛ ⎛ 1 ⎞t ⎞ ⎛ 1⎞
5
⎜ ⎟
= lim⎜1 + ⎟ ⋅ lim⎜1 + ⎟ = e 4 .
⎜ t → ∞ ⎝ t ⎠ ⎟ t →∞ ⎝ t ⎠
⎝ ⎠

ln (1 + x )
= lim ln (1 + x ) x = ln e = 1 .
1
Primer 5.3.7. lim
x →0 x x →0

Primer 5.3.8. Za da poka`eme deka:

a x −1
lim = ln a
x →0 x
ja upotrebuvame smenata t = ax − 1, t.e. x ⋅ ln a = ln(t + 1) .
Toga{ ovoj limes se presmetuva so pomo{ na primer 5.3.7. na sledniot na~in:
a x −1 t
lim = lim ⋅ ln a = ln a .
x →0 x t → 0 ln(1 + t )

Zada~i za samostojna rabota

Presmetaj:
x sin mx
Zada~a 5.3.1. a) lim b) lim tg x v) lim
x →0 sin x x →0 x x →0 sin nx
1 − cos x cos x − cos 3 x sin (x − 1)
Zada~a 5.3.2. a) lim b) lim v) lim
x →0 x2 x →0 x2 x →1 x2 −1
5 x +1 x+2 1− 2 x
⎛ 1⎞ ⎛ 3⎞ ⎛ 2x + 3 ⎞
Zada~a 5.3.3. a) lim⎜1 + ⎟ b) lim⎜1 + ⎟ v) lim⎜ ⎟
x →∞ 2 x − 1
x →∞
⎝ x⎠ x →∞
⎝ x⎠ ⎝ ⎠

2x −1
b) lim(1 + 2 x ) x
1
Zada~a 5.3.4. a) lim(1 + tg x)ctg x v) lim .
x →0 x →0 x →0 x

86
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

5.4. Neprekinatost na funkcija

Neka X e podmno`estvo od realnite broevi.

Definicija: Neka f e realna funkcija opredelena na X i neka x0 ∈ X. Za funkcijata f
}e re~eme deka e neprekinata vo to~kata x0, ako za sekoj ε > 0 postoi δ > 0, taka {to od
⏐x − x0⏐ < δ
i x ∈ X da sleduva
⏐f(x) − f(x0)⏐ < ε.

Mo`eme da ka`eme deka neprekinatosta vo to~ka x0 zna~i deka za to~ki x koi se na malo
rastojanie („blisku”) do x0, i vrednosta na funkcijata vo tie to~ki f(x) malku }e se
razlikuva od vrednosta f(x0).

crt. 5.4.1.
Primer 5.4.1. Funkcijata f(x) = 2x − 3 e opredelena na intervalot P = (−∞,∞) i
neprekinata vo to~kata x0 = 1.
Navistina, neka e daden proizvolen ε > 0. Treba da se doka`e deka postoi realen broj
δ > 0 taka {to od
⏐x − 1⏐ < δ

87
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

da sleduva deka
⏐f(x) − f(1)⏐ < ε
odnosno
ε
⏐2x − 3 − (−1)⏐ < ε ⇔ ⏐2x − 2⏐ < ε ⇔ 2⋅⏐x − 1⏐ < ε ⇔ x −1 <
2
ε ε
Zna~i, za sekoj realen broj ε > 0, postoi δ = > 0 , taka {to od x − 1 < = δ , sleduva
2 2
f ( x ) − f (1) < ε . Spored definicijata za neprekinatost, funkcijata f(x) = 2x − 3 e
neprekinata vo to~kata x0 = 1.
Od definicijata na neprekinatost i definicijata na grani~na vrednost sleduva
to~nosta na narednata teorema.

Teorema 1: Neka P e interval i f e funkcija opredelena na P. Toga{ f e neprekinata vo

to~kata x0 ∈ P ako i samo ako
lim f ( x) = f ( x0 ) .
x → x0

Primer 5.4.2. Dadena e funkcijata

⎧ sin x
⎪ , x≠0
f (x ) = ⎨ x
⎪⎩ 1 , x=0

opredelena na intervalot P = (−∞,∞). Da se doka`e deka funkcijata f e neprekinata vo

to~kata x0 = 0.
Re{enie: Najprvo, f(x0) = f(0) = 1. No, isto taka

lim f ( x ) = lim
sin x
=1.
x →0 x →0 x
Zna~i,
lim f (x ) = f (0 ) .
x →0

Od teorema 1 sleduva deka dadenata funkcija f e neprekinata vo to~kata 0.

Primer 5.4.3. Funkcijata f(x) = [x] - cel del od x, e opredelena na intervalot P = (−∞,∞).
no taa ne e neprekinata, na primer vo to~kata x0 = 2.
Navistina, f(2) = [2] = 2, no spored primer 5.2.4. limesot od funkcijata f vo to~kata 2 ne
postoi. Spored teorema 1, sleduva deka funkcijata f ne e neprekinata vo to~kata 2.
Funkcijata cel del od x ne e neprekinata vo sekoja to~ka x0 = k, kade k ∈ Ÿ.
88
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Od prethodnata teorema i teoremata 1, kaj grani~na vrednost na funkcija, ja dobivame

slednata teorema:

Teorema 2: Neka P e interval i f e funkcija opredelena na P. Toga{ slednite uslovi se

ekvivalentni:
1) f e neprekinata vo to~kata x0 ∈ P;
2) za sekoja niza (xn) vo P za koja lim xn = x0 , sleduva deka lim f (xn ) = f (x0 ) . 
n →∞ n →∞

Definicija: Ako f i g se realni funkcii opredeleni na podmno`estvoto od realnite

broevi X, toga{ definirame funkcija zbir, koja ja ozna~uvame so f + g i funkcija proiz-
vod ozna~ena so f ⋅ g, opredeleni na X so
(f + g)(x) = f(x) + g(x),
(f ⋅ g)(x) = f(x) ⋅ g(x).
Za realen broj c definirame nova funkcija c⋅f - proizvod na f so konstanta, so:
(c ⋅f ) (x) = c ⋅ f(x).
f
Ako g(x) ≠ 0 za sekoj x ∈ X, toga{ definirame koli~nik na funkcii , so
g
f
(x ) = f (x ) .
g g (x )

Od teoremata 2 i od teoremeta za operacii so grani~ni vrednosti, dobivame deka ako

realnite funkcii f i g se neprekinati vo to~kata x0 ∈ X, toga{ i funkciite
f
c ⋅ f, f + g, f ⋅ g i
g
se neprekinati vo to~kata x0 ∈ X.

Mo`e da se poka`e deka ako f e neprekinata vo to~kata x0, i ako g e neprekinata vo

to~kata f(x0) toga{ i funkcijata g( f (x)) e neprekinata vo to~kata x0.

Definicija: Neka f e realna funkcija opredelena na mno`estvo od realnite broevi X.

]e re~eme deka f e neprekinata na mno`estvoto X ako e neprekinata vo sekoja to~ka
od X.

Primer 5.4.4. Da se doka`e deka e neprekinata funkcijata:

a) f(x) = x b) g(x) = ⏐x⏐

89
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Re{enie: Neka x0 e realen broj i neka e daden broj ε > 0. Izbirame δ = ε. Toga{, za
⏐x − x0⏐ < δ
imame
a) ⏐f(x) − f(x0)⏐ = ⏐x − x0⏐ < δ = ε
b) ⏐f(x) − f(x0)⏐ = ⏐⏐x⏐−⏐x0⏐⏐= ⏐x − x0⏐ < δ = ε.
so {to e poka`ano deka funkciite se neprekinati vo proizvolna to~ka x0.

Posledica: Sekoj polinom

P(x ) = an x n + an−1 x n−1 + ... + a1 x + a0 ,
P: —→—, e neprekinata funkcija na celata realna prava.

ax + b
Primer 5.4.5. Da ja razgledame drobno-racionalnata funkcija f ( x) = kade {to
cx + d
⎛ d⎞ ⎛ d ⎞
c ≠ 0. Nejzinata definiciona oblast e unija od dva intervali: ⎜ − ∞,− ⎟ ∪ ⎜ − , ∞ ⎟ . Taa e
⎝ c⎠ ⎝ c ⎠
neprekinata na celata svoja definiciona oblast kako koli~nik od neprekinati
funkcii.

crt. 5.4.2.
90
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

⎛ d⎞
Na slikata gledame deka grafikot na funkcijata nad intervalot ⎜ − ∞,− ⎟ izgleda kako
⎝ c⎠
konec t.e. e svrzan („neprekinat”). Isto takov e grafikot i nad drugiot interval
⎛ d ⎞
⎜ − , ∞ ⎟ . So ova se karakteriziraat i site neprekinati funkcii – nivniot grafik nad
⎝ c ⎠
sekoj od intervalite na koj se definirani e svrzan.

Teorema 3: Ako f e neprekinata funkcija opredelena na intervalot [a, b], toga{ f e

ograni~ena na [a, b].
Dokaz: Da pretpostavime deka f ne e ograni~ena od gore. Neka intervalot [a, b] so sred-
nata to~ka go podelime na dva pomali intervala. Funkcijata ne e ograni~ena od gore
barem na eden od ovie dva intervali. Da go ozna~ime toj interval so [a1, b1]. Sega, inter-
valot [a1, b1] so srednata to~ka go delime na dva pomali intervali i povtorno od niv go
izbirame onoj na koj funkcijata ne e ograni~ena od gore. Na ovoj na~in dobivame niza
od vlo`eni segmenti
[a1, b1] ⊇ [a2, b2] ⊇ [a3, b3] ⊇ ...
Postoi to~ka x0 koja se sodr`i vo site vlo`eni segmenti. Poradi toa {to funkcijata f
ne e ograni~ena od gore vo segmentot [an, bn], postoi realen broj xn takov {to
f(xn) r n.
Na ovoj na~in dobivame niza (xn). Od
an b xn b bn
i an → x0, bn → x0, dobivame xn → x0. Poradi neprekinatosta na f bi dobile
lim f (xn ) = f (x0 ) ,
n →∞

{to e vo kontradikcija so f(xn) r n.

Sli~no se poka`uva deka ne mo`e da se slu~i f da ne e ograni~ena od dolu. Sleduva f e
ograni~ena.

Teorema 4: Ako f e neprekinata funkcija opredelena na intervalot [a, b], toga{

postojat to~ki c, d ∈ [a, b] takvi {to:
f(c) = sup{f(x)⏐ x ∈ [a, b]}
i
f(d) = inf{f(x)⏐ x ∈ [a, b]}.
Dokaz: ]e ja poka`eme teoremata za supremum. Neka
M = sup{f(x)⏐x ∈ [a, b]}
91
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Da pretpostavime, sprotivno na tvrdeweto na teoremata, deka za site x ∈ [a, b], f(x) ≠ M.

Toga{ funkcijata
1
g ( x) = ,
M − f ( x)
e opredelena za sekoj x ∈ [a, b], taa e neprekinata i g(x) > 0 za sekoj x ∈ [a, b].

Spored prethodnata teorema, postoi realen broj M1 > 0 takov {to za site x ∈ [a, b] da e
ispolneto:
1
b M1 ,
M − f ( x)
od kade
1
f ( x) b M − .
M1

Zna~i postoi majorant za mno`estvoto {f(x)⏐ x ∈ [a, b]} koj e pomal od M, {to e
kontradikcija.

Primer 5.4.6. Neka e dadena funkcijata f(x) = 1 − x2 i neka ja razgleduvame na intervalot

[−1, 3].
Spored teorema 2, bidej}i funkcijata f e neprekinata na intervalot [−1, 3], f e
ograni~ena na toj interval.
Navistina, ako x ∈ [−1, 3], toga{
{f(x)⏐ x ∈ [−1, 3]} = [−8, 1].
Za c = 0, se dobiva:
f(c) = f(0) = 1 = sup{f(x)⏐ x ∈ [−1, 3]} = sup[−8, 1]
Za d = 3, se dobiva:
f(d) = f(3) = −8 = inf{f(x)⏐ x ∈ [−1, 3]} = inf[−8, 1]
Za funkcijata f opredelena na mno`estvoto od realni broevi [a, b] }e re~eme deka e
ramnomerno neprekinata, ako za sekoj ε > 0, postoi δ > 0 takov {to od
⏐x − y⏐ < δ
i x, y ∈ [a, b], da sleduva
⏐f(x) − f(y)⏐ < ε.
92
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Teorema 5: Neka f e neprekinato preslikuvawe opredeleno na intervalot [a, b]. Toga{ f

e ramnomerno neprekinato na [a, b].
Dokaz. (’) Da pretpostavime sprotivno deka f e neprekinato preslikuvawe koe ne e
ramnomerno neprekinato na [a, b]. Toga{ postoi ε > 0 takov {to za sekoj δ > 0 postojat
x, y ∈ [a, b] takvi {to
⏐x − y⏐ < δ,
no
⏐f(x) − f(y)⏐ r ε.
Specijalno, postojat to~ki xn, yn ∈ X, takvi {to
1
| xn − yn |<
n
no
⏐f(xn) − f(yn)⏐ r ε.
Na ovoj na~in dobivame dve nizi (xn) i (yn) vo [a, b].
Da ja razgledame nizata (xn). Ili postoi n1 > 1, takov {to x1 b xn1 , ili postoi opa|a~ka
niza xk1 > xk2 >... > x1 . Sli~no, ili postoi n2 > n1 takov {to xn1 b xn2 , ili postoi opa|a~ka
niza xk1 > xk2 >... > xn1 . Ovoj proces go prodol`uvame.

Sleduva deka ili postoi niza (zj), z j = xn j koja e raste~ka, ili postoi niza (zj), z j = xk j
koja e opa|a~ka. Site ~lenovi na ovaa niza se vo intervalot [a, b] {to zna~i deka nizata
e ograni~ena.

Sekoja monotona i ograni~ena niza e konvergentna. Zna~i, postoi x ∈ [a, b] takov {to
zj → x. Neka stavime w j = yn j .

1 1 1
Poradi | y n j − xn j | < t.e. z j − < wj < z j + sleduva i wj → x.
nj nj nj

Poradi neprekinatosta na f dobivame f(zj) → f(x) i f(wj) → f(x). Zna~i,

⏐f(zj) − f(wj)⏐ → 0,
{to e vo kontradikcija so ⏐f(xn) − f(yn)⏐ r ε.

Zna~i, pretpostavkata ne e dobra. Sleduva f e ramnomerno neprekinata .

93
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Zada~i za samostojna rabota

Zada~a 5.4.1. Znaeme deka polinomite se neprekinati funkcii. Direktno po definicija
doka`i deka funkcijata:
a) f(x) = 4x + 1 b) f(x) = x2
e neprekinata vo to~kata x0 = 0.
Zada~a 5.4.2. Koristej}i ja teorema 1, doka`i deka funkcijata

⎧ tg x
⎪ , x ∈ ⎛⎜ − π , π ⎞⎟ \ {0}
f (x) = ⎨ x ⎝ 2 2⎠
⎪⎩ 1 , x=0
e neprekinata vo to~kata x0 = 0.
Zada~a 5.4.3. Doka`i deka funkcijata

⎧ x
⎪ x≠0
f (x ) = ⎨ x
,
⎪ 0 , x=0
⎩
ne e neprekinata vo to~kata x0 = 0.

5.5. Izvod na funkcija

Neka P e interval i f(x) e realna funkcija definirana na P.

Definicija: Funkcijata f(x) e diferencijabilna (ima izvod) vo to~kata x0 ∈ P ako
postoi kone~en limes
f (x ) − f (x0 )
lim .
x → x0 x − x0

Ovoj realen broj se narekuva izvod (ili derivacija) na funkcijata f(x) vo to~kata x0 i se
ozna~uva so f '(x0). Spored toa:
f ( x ) − f ( x0 )
f ' (x0 ) = lim .
x → x0 x − x0

Za funkcijata f(x) velime deka e diferencijabilna na intervalot P ako ima izvod vo

sekoja to~ka x od intervalot P. Vo toj slu~aj funkcijata f '(x) se narekuva izvod (ili
derivacija) na funkcijata f(x), i taa e opredelena na intervalot P.

94
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Primer 5.5.1. Neka e dadena funkcijata f(x) = x2, opredelena na intervalot P = (−∞,∞).
Neka x0 e proizvolen fiksiran realen broj. Za izvodot na funkcijata f vo to~kata x0 se
dobiva:
f (x) − f (x0 ) x2 − x0 (x − x0 ) ⋅ (x + x0 ) = lim(x + x ) = 2x .
2

f ' (x0 ) = lim = lim = lim

x → x0 x − x0 x→ x
0 x − x0 x→ x
0 x − x0 x→ x
0
0 0

Toa zna~i deka funkcijata f e diferencijabilna vo sekoja to~ka x0 ∈ P = (−∞,∞) i pritoa

f ' ( x0 ) = 2 x0 .
Zna~i, izvod na funkcijata f(x) = x2 e funkcijata f ' (x) = 2x .

Da ja pogledame i interpretacijata na izvod kako brzina. Neka edno telo se dvi`i

pravoliniski, pri {to za vreme t izminuva pat s(t). N# interesira brzinata v(t0) vo
vremenskiot moment t0. Neka t e vremenski moment blisku do t0. Teloto vo momentot t0
izminalo pat s(t0), a vo momentot t pat s(t). Toga{ za vremeto t − t0 teloto izminalo pat
s(t) − s(t0). Srednata brzina vo vremenskiot interval t0 do t iznesuva:

s (t ) − s (t 0 )
t − t0
Ako zememe vremenskiot interval t0 do t da bide se pomal t.e. t da bide se poblisku do t0,
s (t ) − s (t 0 )
„ t da te`i kon t0” toga{ te`i kon v(t0) t.e.
t − t0

s (t ) − s (t0 )
v(t0 ) = lim
t →t0 t − t0
Zna~i brzinata vo t0 e prv izvod od funkcijata na patot vo to~kata t0 t.e.
v(t0) = s '(t0)
Vo klasi~nite oznaki s(t) − s(t0) se narekuva promena na patot i se ozna~uva so
Δs = s − s0 , a t − t0 promena na vremeto i se ozna~uva so Δt = t − t0 . Spored toa

Δs
s ' (t0 ) = lim
Δt →0 Δt
ili

Δs
v(t0 ) = lim .
Δt →0 Δt

95
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Primer 5.5.2. Da se doka`e deka ako f(x) = c, kade c e proizvolna realna konstanta, toga{
f '(x) = 0.

Re{enie: Neka x0 e proizvolen fiksiran realen broj. Toga{

f ( x ) − f ( x0 )
f ' (x0 ) = lim
x → x0 x − x0

c−c
= lim = 0.
x → x0 x − x0

Od proizvolnosta na x0, sleduva deka za sekoj realen broj x, f '(x) = 0, pa izvod na funkci-
jata f (x ) = c e funkcijata f '(x) = 0.
Ako funkcijata f '(x) ima izvod vo to~kata x0, toga{ toj se ozna~uva so f ''(x0) i se nareku-
va vtor izvod na funkcijata f(x) vo x0.
Ako funkcijata f(x) ima vtor izvod f ''(x0) vo proizvolna to~ka x ∈ P, toga{ funkcijata
f ''(x) koja e opredelena na intervalot P, se narekuva vtor izvod na funkcijata f(x).
So f (n ) (x ) go ozna~uvame n-tiot izvod na funkcijata f(x).

Teorema 1: Ako funkcijata f(x) e diferencijabilna vo to~kata x0, toga{ taa e i

neprekinata vo taa to~ka x0.
Dokaz:
Poradi

lim ( f ( x ) − f (x0 )) =
x → x0

f ( x ) − f ( x0 )
= lim (x − x0 ) ⋅ lim
x → x0 x → x0 x − x0

= 0 ⋅ f ' ( x0 ) = 0 ,
sleduva
lim f (x ) = f ( x0 ) ,
x → x0

t.e. funkcijata f(x) e neprekinata vo x0.

96
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Primer 5.5.3. Funkcijata f(x) = ⎪x⎪ e neprekinata vo to~kata 0, no ne e diferencijabilna

vo taa to~ka.

crt. 5.5.1.
Izvodot vo to~ka x0 na diferencijabilna funkcija f(x) go interpretirame kako tangens
od agolot, koj go zafa}a tangentata na grafikot na funkcijata vo to~kata (x0, f(x0)) so x-
oskata.
Za agolot β koj go zafa}a pravata koja minuva niz to~kite (x0, y0) i (x1, y1), kade y0 = f(x0) i
y1 = f(x1) e ispolneto:
y −y
tg β = 1 0 .
x1 − x0
I voop{to, ravenkata na taa prava za proizvolna nejzina to~ka e:
y − y0 = tg β ⋅ (x − x0 )

Ako so α go ozna~ime agolot koj tangentata na grafikot na funkcijata vo to~kata

(x0, f(x0)) go zafa}a so x-oskata, toga{
tg α = lim tg β
x → x0

t.e.
y − y0
tg α = lim
x → x0 x − x0

97
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

i dobivame deka
tg α = f ' (x0 ) .
Spored ova, ravenkata na tangentata vo to~kata x0 e: 
y − y0 = f ' (x0 )⋅ (x − x0 )  

crt. 5.5.2.
Zabele{ka: Diferencijabilnosta na funkcija vo to~ka zna~i postoewe na tangenta vo
taa to~ka. Naprimer funkcijata f(x) = ⏐x⏐ nema tangenta vo to~kata 0, no kako {to vi‐
dovme pogore taa i ne e diferencijabilna vo to~kata 0.

Primer 5.5.4. Da se sostavi ravenkata na tangentata na parabolata y = x2 vo to~kata so

apscisa x0 = 3.
Re{enie: Parabolata y = x2 e grafik na funkcijata f(x) = x2, ~ij izvod e funkcijata
f '(x) = 2x. Za x0 = 3, se dobiva y0 = f(x0) = f(3) = 32 = 9, pa to~ka od parabolata so apscisa
x0 = 3 e to~kata T(3, 9). Izvodot na funkcijata f vo to~kata x0 = 3 iznesuva f '(3) = 2 ⋅ 3 = 6.
Zna~i, ravenkata na tangentata na parabolata f(x) = x2 vo to~kata so apscisa x0 = 3 glasi:
y − 9 = 6⋅(x − 3) ,
odnosno
6x − y − 9 = 0.
98
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Zada~i za samostojna rabota

Zada~a 5.5.1. Odredi go izvodot na funkcijata f(x) = x3.
a) vo to~kata x0 = 2 b) vo proizvolna to~ka x0.
Zada~a 5.5.2. Odredi ja funkcijata f '(x), ako

a) f(x) = x3 b) f(x) = x v) f (x ) = x .

Zada~a 5.5.3. Sostavi ravenka na tangentata na grafikot na funkcijata f (x ) = x 3 vo to~kata so

apscisa:
a) x0 = 2 b) x0 = −1 v) x0 = 0.
Zada~a 5.5.4. Odredi ja ravenkata na tangentata na parabolata y = x koja e paralelna so
2

pravata p: 4x − y + 7 = 0.

 
 

5.6. Izvod na kompozicija na funkcii. Izvod na inverzna funkcija

Teorema 1: Neka f(x) e opredelena, neprekinata i strogo monotona funkcija na nekoj in‐
terval P i g(x) e realna funkcija, taka {to kompozicijata g( f(x) ) e opredelena na inter‐
valot P.
Ako funkcijata f(x) ima izvod vo to~kata x0 ∈P, toga{ i funkcijata g(x) ima izvod vo
to~kata y0 = f (x0), toga{ i kompozicijata g( f(x) ) ima izvod vo x0 i pritoa:
(g ° f )' (x0) = g'( f(x0) )⋅f '(x0).

Dokaz: Od
g ( y ) − g ( y0 )
lim = g ' ( y0 )
y → y0 y − y0

i poradi lim f ( x ) = y 0 , dobivame:

x → x0

g ( f (x )) − g ( f (x0 ))
lim = g ' ( f (x0 )) .
x → x0 f ( x ) − f ( x0 )

99
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Sleduva:
g ( f (x )) − g ( f (x0 )) g ( f (x )) − g ( f (x0 )) f (x ) − f (x0 )
lim = lim ⋅
x → x0 x − x0 x→ x
0 f (x ) − f (x0 ) x − x0

g ( f (x )) − g ( f (x0 )) f ( x ) − f ( x0 )
= lim ⋅ lim
x → x0 f ( x ) − f ( x0 ) x → x
0 x − x0

= g ' ( f ( x0 )) ⋅ f ' (x0 ) .

Teorema 2: Neka f(x) e neprekinata i strogo monotona na nekoj interval P. Ako funkci-
jata f ima izvod vo sekoja to~ka x ∈ P i f '(x) ≠ 0, toga{ i funkcijata f −1 ima izvod vo to~-
kata y = f(x) i pritoa:
1
( f −1 ( y ))′ = .
f ' ( x)
Dokaz: Da zabele`ime deka uslovot da e strogo monotona funkcija na nekoj interval P
obezbeduva postoewe na inverzna funkicja f −1 opredelena na f(P) t.e. opredelena za se-
koj y = f(x).
Toga{ od
f −1 ( f ( x)) = x
dobivame
( f −1 ( f ( x)))′( f ( x))′ = 1 ,
od kade zaradi
y = f(x)
dobivame
1
( f −1 ( y ))′ = .
f ' ( x)

Ako se zadadeni dve funkcii so x = ϕ(t), y = ψ(t), pri {to postoi inverznata funkcija
t = ϕ −1 (x), toga{ so

y = ψ(ϕ −1 (x))

e zadadena realna funkcija. Za ovaa realna funkcija velime deka e zadadena

parametarski so funkciite x = ϕ(t), y = ψ(t). Ako funkciite x = ϕ(t), y = ψ(t) se diferen-
cijabilni i ϕ'(t) ≠ 0, toga{
100
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

y′ = ψ′ (ϕ−1 (x))(ϕ−1 (x))′

1
= ψ′ (ϕ−1 (x))
ϕ′(t)
ψ′ (t)
=
ϕ′ (t)

5.7. Osnovni pravila za diferencirawe

Teorema 1: Neka funkciite f(x) i g(x) se opredeleni na intervalot P. Ako tie imaat
izvod vo to~kata x0 ∈ P, toga{:
1) Za proizvolen realen broj c, funkcijata c⋅f(x) e diferencijabilna vo x0 i
(c⋅f )' (x0) = c⋅(f '(x0));

2) Funkcijata f + g ima izvod vo x0 i

(f + g)' (x0) = f '(x0) + g'(x0);

3) Funkcijata f ⋅ g ima izvod vo x0 i

(f ⋅ g)' (x0) = f '(x0)⋅g(x0) + f (x0)⋅g'(x0);

f
4) Ako g(x0) ≠ 0, toga{ funkcijata ima izvod vo x0 i
g

⎛ f ⎞ ' (x ) = f ' (x0 ) ⋅ g (x0 ) − f (x0 ) ⋅ g ' (x0 ) ;

⎜g⎟ 0
⎝ ⎠ g 2 (x0 )

c ⋅ f (x) − c ⋅ f (x0 ) f (x) − f (x0 )

Dokaz: 1) (c ⋅ f ) ' = lim = c ⋅ lim = c ⋅ f ' (x0 )
x → x0 x − x0 x→ x
0 x − x0

2) ( f + g ) ' (x0 ) = lim

( f (x) + g(x)) − ( f (x0 ) + g(x0 )) = lim f (x) − f (x0 ) + lim g(x) − g(x0 )
x → x0 x − x0 x → x0 x − x0 x→ x0 x − x0

= f ' ( x 0 ) + g ' ( x0 ) .

101
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

f (x)g (x) − f (x0 )g (x0 )

3) ( f ⋅ g ) ' (x0 ) = lim
x → x0 x − x0

= lim
( f (x ) − f (x0 ))g (x0 ) + f (x )(g (x ) − g (x0 ))
x → x0 x − x0

= lim
( f (x ) − f (x0 )) g (x ) + lim (g (x ) − g (x0 )) f (x )
x − x0 x − x0
0
x → x0 x→ x 0

= f ' (x0 )g (x0 ) + f ( x0 )g ' (x0 )

⎛ f (x) f (x0 ) ⎞
4) ⎛⎜ ⎞⎟ (x0 ) = lim 1 ⎜
f '
−
⎝ ⎠
g x→ x x − x
0 ⎝ g (x )
0 g (x0 ) ⎟⎠

f (x )g (x0 ) − f (x0 )g (x0 ) + f (x0 )g ( x0 ) − f (x0 )g (x )

= lim =
x → x0 (x − x0 )g (x )g (x0 )

⎡ f ( x ) − f ( x0 ) g ( x ) − g ( x0 ) ⎤
g ( x0 ) − f (x0 )⎥ ⋅
1
= lim ⎢ =
⎣ ( x − x0 ) ( x − x0 ) ⎦ g (x )g ( x0 )
x → x0

f ' ( x0 ) ⋅ g ( x 0 ) − f ( x0 ) ⋅ g ' ( x 0 )
=
g 2 ( x0 )

Posledica: Neka funkciite f(x) i g(x) se diferencijabilni na intervalot P. Toga{ i

funkciite c⋅f (c e realen broj), f + g, f⋅g se diferencijabilni na P i:
1) (c⋅f )' = c⋅f ';

2) (f + g)' = f ' + g';

3) (f ⋅ g)' = f '⋅g + f ⋅g';

f
4) Ako g(x) ≠ 0 za site x ∈ P, toga{ i funkcijata e diferencijabilna na P i
g

⎛ f ⎞ ' = f '⋅g − f ⋅ g ' ;

⎜g⎟
⎝ ⎠ g2

102
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

5.8. Tablica na izvodi na osnovnite funkcii

Izvodite na osnovnite funkcii se dadeni vo slednava tablica:

1o (a )' = a
x x
⋅ ln a i specijalno (e )' = e
x x

2o (log a x )' = 1 ⋅ 1
i specijalno (ln x )' = 1
x ln a x

(x )' = p ⋅ x
p p −1
, kade p e realen broj. Specijalno za p = 0, 1' = 0, za p = 1, x' = 1 i za
( )
o
3 1
p= , x '= 1 .
2 2 x

4o (sin x )' = cos x

5o (cos x )' = − sin x

6o (tg x) ' = 1
cos2 x

7o (ctg x) ' = − 1
sin 2 x

8o (arcsin x )' = 1
, x ∈ (−1, 1).
1− x2

9o (arccos x )' = − 1
, x ∈ (−1, 1).
1− x2

10o (arctg x) ' = 1 .

1 + x2

103
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

To~nosta na tablicata ja poka`uvame koristej}i gi pravilata za diferencirawe i

nekoi prethodno poznati limesi:
1o Ako f(x) = a x, (a > 0), toga{
a x − a x0
f ' (x0 ) = lim
x → x0 x − x
0

a x − x0 − 1
= a x0 ⋅ lim
x → x0 x − x
0

= a x0 ⋅ ln a

2o Neka y = loga x, t.e. x = a y. Od teoremata za izvod na inverzna funkcija,

(log a x )' = 1
(a ) 'y

1
=
a y ⋅ ln a
1 1
= ⋅ .
x ln a

3o (x )' = (e )'
p p ln x

1
= e p ln x ⋅ p ⋅
x
= p ⋅ x p −1 .

⎛ x − x0 ⎞ ⎛ x + x0 ⎞
2 sin ⎜ ⎟ ⋅ cos⎜ ⎟
sin x − sin x0 ⎝ 2 ⎠ ⎝ 2 ⎠
4o lim = lim = cos x0
x → x0 x − x0 x → x0 x − x0

⎛ x − x0 ⎞ ⎛ x + x0 ⎞
− 2 sin ⎜ ⎟ ⋅ sin ⎜ ⎟
cos x − cos x0 ⎝ 2 ⎠ ⎝ 2 ⎠
5o lim = lim = − sin x0
x → x0 x − x0 x → x0 x − x0

6o (tg x) ' = ⎛⎜ cos

sin x ⎞ '
x⎟
⎝ ⎠
cos 2 x + sin 2 x
=
cos 2 x
1
= .
cos 2 x
104
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

7o (ctg x) ' = ⎛⎜ cos x ⎞'

sin x ⎟
⎝ ⎠
− cos x − sin 2 x
2
=
sin 2 x
1
=− .
sin 2 x
⎛ π π⎞
8o Neka y = arcsin x, t.e. x = sin y. Ako x ∈ (−1, 1) toga{ y ∈ ⎜ − , ⎟ . Sleduva cos y > 0 i
⎝ 2 2⎠
cos y = 1 − x 2 . Zaradi toa:

(arcsin x )' = 1
(sin y )'
1
=
cos y
1
= .
1− x2
9o Neka y = arccos x, t.e. x = cos y. Ako x ∈ (−1, 1) toga{ y ∈ (0, π) . Sleduva sin y > 0 i
sin y = 1 − x 2 . Zaradi toa:

(arccos x) ' = (cos1 y) '

1
=
− sin y
1
=− .
1− x2
10o Neka y = arctg x, t.e. x = tg y. Od teoremata za izvod na inverzna funkcija:

(arctg x) ' = (tg1y) '

1
=
cos 2 y + sin 2 y
cos 2 y

= 1 = 1 2 .
1 + tg2 y 1+ x
105
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

5.9. Diferencijalno smetawe (primeri)

So pomo{ na formulata
(x )' = p ⋅ x
p p −1

mo`e da se odredi izvod od bilo koja stepenska funkcija.

Primer 5.9.1. a) Ako f (x ) = x 5 , toga{ f ' (x ) = 5 x 4 .

b) Ako f (x ) = , toga{ f ' (x ) = (x −5 )' = −5 x −6 = − 6 .

1 5
5
x x
⎛ 3⎞ '
v) Ako f (x ) = 7 x 3 , toga{ f ' (x) = ⎜ x 7 ⎟ = 3 x 7 = 73 4 .
−4

⎝ ⎠ 7 7⋅ x
Koristej}i gi pravilata za diferencirawe na proizvod na konstanta i funkcija i zbir
na funkcii, mo`e da se diferenciraat funkcii koi se linearni kombinacii od fukcii
~ii izvodi se prethodno poznati. Na primer, polinomnata funkcija e linearna kombi-
nacija od stepenski funkcii, pa nejzinoto diferencirawe e ednostavno i se sveduva na
nekolkukratno primenuvawe na prvite dve pravila za diferencirawe.

Primer 5.9.2. a) Ako f (x ) = 2 x 3 + 5 x 2 − 7 x + 3 , toga{ f ' (x ) = 6 x 2 + 10 x − 7 .

b) Ako f (x ) = 2 sin x + 3e x − 2 x , toga{ f ' (x) = 2 cos x + 3ex − 1 .
x

 Primena na praviloto za diferencirawe na proizvod Á

x2
Primer 5.9.3. a) Ako f ( x ) = x 2 ⋅ arcsin x , toga{ f ' (x ) = 2 x arcsin x +
1− x2
b) Ako f (x) = 3 ⋅ 2x ⋅ tg x , toga{ f ' (x) = 3 ⋅ ln 2 ⋅ 2x ⋅ tg x + 3 ⋅ 22
x

cos x
Ako funkcijata e proizvod na tri funkcii f = u ⋅ v ⋅ w , toga{
f ' = ((u ⋅ v ) ⋅ w) ' = (u ⋅ v ) '⋅ w + (u ⋅ v ) ⋅ w' = (u '⋅v + u ⋅ v') ⋅ w + (u ⋅ v ) ⋅ w' = u '⋅v ⋅ w + u ⋅ v'⋅w + u ⋅ v ⋅ w'

Primer 5.9.4. Ako f (x) = x2 ⋅ ln x ⋅ arctg x , toga{ f ' (x) = 2x ⋅ ln x ⋅ arctg x + x ⋅ arctg x + x ln 2x
2

1+ x
106
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

 Primena na praviloto za diferencirawe na koli~nik Á

x2 +1 2 x(2 x − 1) − (x 2 + 1)⋅ 2 2 x 2 − 2 x − 2
Primer 5.9.5. a) Ako f (x ) = , toga{ f ' (x ) = =
2x −1 (2 x − 1)2 (2 x − 1)2
1 − sin x − cos x(1 + sin x ) − (1 − sin x )cos x
b) Ako f ( x ) = , toga{ f ' (x ) =
1 + sin x (1 + sin x )2
− cos x − cos x sin x − cos x + cos x sin x
=
(1 + sin x )2
2 cos x
=−
(1 + sin x )2
⎛1 ⎞ 2
⎜ ⋅ cos x − ln x ⋅ sin x ⎟ ⋅ x − ln x cos x ⋅ 2 x
ln x ⋅ cos x
v) Ako f (x ) = , toga{ f ' (x ) = ⎝ ⎠
x
x2 x4
x cos x − x 2⋅ ln x ⋅ sin x − 2 x ⋅ ln x cos x
=
x4
cos x − x ⋅ ln x ⋅ sin x − 2 ⋅ ln x cos x
=
x3

 Izvod od slo`ena funkcija Á

( )
Primer 5.9.6. a) Ako f (x) = sin 2 x , toga{ f ' (x) = (sin x)2 ' = 2 ⋅ sin x ⋅ (sin x) ' = 2 sin x cos x = sin 2x

b) Ako f (x ) = e x , toga{ f ' (x ) = e x ⋅ (x 2 − 5 x )' = 2 x ⋅ e x

2 2 2 2
−5 x −5 x −5 x
− 5e x −5 x

v) Ako f (x ) = 3 x 2 + 5 x + 6 , toga{ f ' (x) = ⎜ (x2 + 5x + 6) 3 ⎟

⎛ 1
⎞'
⎝ ⎠

= ⋅ (x 2 + 5 x + 6 ) 3 ⋅ (x 2 + 5 x + 6)'
2
1 −

3
2x + 5
=
3 ⋅ 3 (x 2 + 5 x + 6 )
2

g) Ako f (x ) = sin ln x , toga{ f ' (x) = cos ln x ⋅ ln x ' = cos ln x ⋅ 1 ⋅

x
( ) ( x)'
1 1 cos ln x
= cos ln x ⋅ ⋅ = .
x 2 x 2x
107
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Zada~i za samostojna rabota

Odredi go izvodot f '(x) na funkcijata f(x), ako:
x8
a) f (x ) = x 7 b) f (x ) = 2x10 v) f (x ) = g) f (x ) = d) f (x ) = 8 ⋅ 4 x 5
3
Zada~a 5.9.1.
4 x3

a) f (x ) = − x 5 + 2 x 3 + 6 x − 1 b) f (x ) = v) f (x ) = (2 x + 1)
1 2 3
− +
3
Zada~a 5.9.2.
x x 3
x

Zada~a 5.9.3. a) f (x ) = x ⋅ ln x b) f (x) = 5x3 arctg x v) f (x ) = x 2 sin x ⋅ 10 x

1− x xe x
Zada~a 5.9.4. a) f (x ) = b) f (x) = 1 v) f (x ) =
1 + 2x tg x x2 +1

Zada~a 5.9.5. a) f (x ) = 3 x 2 − 4 ( )
b) f (x ) = x 2 + 1
12
v) f (x ) = cos 2 x g) f (x ) = ln
x
x2 + 2

5.10. Teoremi za sredna vrednost

Definicija: Realnata funkcija f(x), opredelena na integralot P ima lokalen maksimum

(lokalen minimum) vo to~kata x0 ∈ P, ako postoi okolina (x0 − δ, x0 + δ) ⊆ P, takva {to:
f(x) b f(x0), (f(x) r f(x0) )
za site x ∈ (x0 − δ, x0 + δ).
Funkcijata f(x) ima lokalen ekstrem vo x0 ako ima lokalen maksimum ili minimum vo x0.

Slednata teorema e poznata kako teorema na Ferma.

Teorema 1: Neka funkcijata f(x) opredelena na intervalot (a, b) ima lokalen ekstrem vo
to~kata x0 ∈ (a, b). Ako funkcijata e diferencijabilna vo taa to~ka, toga{
f ' ( x0 ) = 0 .

Dokaz: Neka funkcijata f(x) vo to~kata x0 ima lokalen maksimum. Funkcijata e diferen-
cijabilna vo taa to~ka, {to zna~i deka postoi
f ( x ) − f ( x0 )
f ' (x0 ) = lim b0
x → x0 x − x0
108
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Toga{, za x0 < x < x0 + δ,

f ( x ) − f ( x0 )
b0
x − x0
od kade
f ( x ) − f ( x0 )
f ' (x0 ) = lim b 0.
x → x0 x − x0

Za x0 − δ < x < x0,

f ( x ) − f ( x0 )
r0
x − x0
i
f ( x ) − f ( x0 )
f ' (x0 ) = lim r 0.
x → x0 x − x0
Sleduva f '(x0) = 0.

Zabele{ka: Ako f(x) e realna funkcija diferencijabilna na [a, b], toga{ postoi to~ka
x ∈ [a, b] vo koja funkcijata ja postignuva svojata najgolema vrednost. Ako x ∈ (a, b), spo-
red teoremata na Ferma, f '(x) = 0. Spored ova, funkcijata f (x), diferencijabilna na in-
tervalot [a, b], najgolema vrednost i najmala vrednost gi pretstavuva ili vo to~kite
x = a, x = b ili vo to~kite vo koi f '(x) = 0 (takanare~eni stacionarni to~ki).

Teorema 2: Neka funkcijata f e neprekinata na intervalot [a, b], diferencijabilna na

(a, b) i f(a) = 0 = f(b). Postoi barem edna to~ka x ∈ (a, b) takva {to f '(x) = 0.
Dokaz: Postojat:
M = sup{f(x)⏐ x ∈ [a, b]}, m = inf{f(x)⏐ x ∈ [a, b]}.
Ako m = M, toga{ f(x) = 0 za sekoj x ∈ [a, b] i sleduva f '(x) = 0 za sekoj x ∈ [a, b].

Ako m < M, toga{ ili M > 0 ili m < 0. Neka e ispolneto M > 0.
Postoi to~ka x takva {to f(x) = M. Pritoa, x ≠ a, x ≠ b zatoa {to f(a) = 0 = f(b). Zna~i,
a < x < b. Neka δ = min{x − a, x − b}. Toga{ f(x) ima lokalen maksimum vo x0 vo okolinata
(x0 − δ, x0 + δ). Spored prethodnata teorema f(x) = 0.

Posledica: Teoremata e to~na ako uslovot f(a) = 0 = f(b) se zameni so f(a) = f(b).
Dokaz: Za funkcijata g(x) = f(x) − f(a) ispolenti se uslovite na teoremata, i spored toa
postoi to~ka x takva {to g'(x) = 0. Poradi g'(x) = (f(x) − f(a))' = f '(x), sleduva f '(x) = 0.
109
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Prethodnata teorema e poznata kako teorema na Rol, a narednata teorema kako

teorema na Lagran`. Ovie teoremi se narekuvaat teoremi za sredna vrednost.

Teorema 3: Neka funkcijata f e neprekinata na intervalot [a, b] i diferencijabilna na

(a, b). Toga{ postoi barem edna to~ka u ∈ (a, b) takva {to:
f (b ) − f (a ) = f ' (u )(b − a )
Dokaz: Ja formirame funkcijata
f (b) − f (a)
g (x) = f (x) − f (a) − ⋅ (x − a)
b−a
Ovaa funkcija e neprekinata na [a, b] i diferencijabilna na (a, b) i u{te
g(a) = 0, g(b) = 0.
Spored prethodnata teorema postoi to~ka u takva {to g'(u) = 0. Sleduva:
f (b ) − f (a )
f ' (u ) − = 0.
b−a
od kade se dobiva ravenstvoto vo teoremata.

Posledica: Neka funkcijata f(x) e diferencijabilna na intervalot P i neka f '(x) = 0 za

sekoj x ∈ P. Toga{ f(x) e konstantna funkcija na P.
Dokaz: Neka x0 e fiksirana to~ka vo P i x e proizvolno izbrana to~ka. Spored teorema-
ta postoi to~ka u pome|u x0 i x, taka {to
f (x ) − f ( x0 )
= f ' (u ) = 0
x − x0
od kade
f(x) − f(x0) = 0
Sleduva f(x) = f(x0), t.e. funkcijata f(x) e konstantna.

Posledica: Neka f(x) e diferencijabilna na intervalot P. Ako f '(x) > 0 za site x ∈ P to-
ga{ f(x) strogo raste na P. Ako f '(x) < 0 za site x ∈ P, toga{ f(x) strogo opa|a na P.
Dokaz: Neka na primer f '(x) > 0 za site x ∈ P. Neka x1 i x2 se proizvolni to~ki od P i neka
na primer x1 < x2. Spored teoremata za sredna vrednost postoi to~ka u, x1 < u < x2, takva
{to:
f (x2 ) − f (x1 )
= f ' (u ) > 0
x2 − x1
110
 
 5. Grani~ni vrednosti na funkcii i diferencijalno smetawe

Slednata teorema e poznata kako teorema na Ko{i i pretstavuva obop{tuvawe na

teoremite za sredna vrednost.

Teorema 4: Neka funkciite f(x) i g(x) se neprekinati na intervalot [a, b] i diferencija-

bilni na (a, b). Toga{ postoi barem edna to~ka u ∈ (a, b) taka {to:
( f (b ) − f (a )) ⋅ g ' (u ) = (g (b ) − g (a )) ⋅ f ' (u )
Dokaz: Funkcijata
h(x ) = ( f (b ) − f (a )) ⋅ g (x ) − (g (b ) − g (a )) ⋅ f (x ) ,
e neprekinata na [a, b] i diferencijabilna na intervalot (a, b) i u{te h(a) = h(b). Spored
posledicata na teoremata na Rol, postoi to~ka u ∈ (a, b) takva {to h'(u) = 0, t.e.
( f (b ) − f (a )) ⋅ g ' (u ) = (g (b ) − g (a )) ⋅ f ' (u )
Primer 5.10.1. Da se odredat intervalite na koi funkcijata y = x3 − 3x strogo raste i
strogo opa|a i to~kite vo koi funkcijata ima lokalen ekstrem
Re{enie: Prviot izvod
y' = 3x2 − 3 = 3(x − 1)(x + 1)
e ednakov na nula vo to~kite x = 1 i x = −1.
Prviot izvod e negativen za x ∈ (−1, 1) i e pozitiven za x ∈ (−∞, −1) i za x ∈ (1, ∞).
Spored toa funkcijata y = x3 − 3x strogo opa|a za x ∈ (−1, 1), a strogo raste za x ∈ (−∞, −1)
i za x ∈ (1, ∞).

Zada~i za samostojna rabota

Zada~a 5.10.1. Odredi gi intervalite na koi funkcijata strogo raste i strogo opa|a:
2x
a) y = 2 + x − x 2 b) y = 3x − x 2 v) y =
1 + x2
Zada~a 5.10.2. Odredi gi to~kite vo koi funkcijata ima lokalen ekstrem
a) y = 2 + x − x 2 b) y = ( x − 1) 4 v) y = x 3 − 6 x 2 + 9 x − 4 g) y = xe − x

Zada~a 5.10.3. Odredi gi to~kite vo koi funkcijata ima najgolema i najmala vrednost.
a) y = 2 x na segmentot [−1, 5] b) y = x 2 − 4 x + 6 na segmentot [−3, 10]

v) y = x2 − 3x + 2 na segmentot [−10,10]

111