Matematika Odvod Funkcije

Skupina EF-Gradiva 47
Matematika – Odvod funkcije
ODVOD FUNKCIJE
f(x) : dana zvezna funkcija v točki x
∆x = h : poljubna sprememba neodvisne spremenljivke x
∆y = f (x + h) − f (x) : sprememba funkcije
zaradi zveznosti : ∆y → 0, če h → 0.
f ( x + h ) − f ( x)
diferenčni kvocient : ϕ(h) =
h
Pomni ! diferenčni kvocient je pri h = 0 nedoločen.
Definicija :
Naj bo funkcija f(x) definirana na intervalu [a,b]] in x ∈ [a,b]]
poljubno izbrana točka tega intervala. Če obstaja
f (x + h) − f (x)
lim = f ′( x )
h→0 h
imenujemo število f ′ ( x ) odvod funnkcije f v točki x .
Odvod f ′( x) je torej število, od katerega se diferenčni kvocient v

točki x loči tako malo, kot hočemo, če je le sprememba neodvisne
spremenljivke dovolj majhna, torej :
∀ε > 0, ∃δ > 0 tak, da velja
f (x + h) − f (x)
− f ′( x ) < ε ,
h
če je le h< δ !
Izrek.
Če je funkcija v kakšni točki x intervala [a,b]] odvedljiva, je v tisti

točki tudi zvezna.
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

Geometrično odvod funkcije predstavimo kot tangens naklonskega

kota tangente na krivuljo s pozitivno smerjo abscisne osi.
PRAVILA ZA ODVAJANJE
1. Odvod konstante je enak nič !
f(x) = C , f ′( x ) = 0
2. Ovdod vsote je enak vsoti odvodov.
F(x) = f(x) + g(x) F ′( x ) = f ′( x ) + g ′( x )

Posplošitev :
F ( x ) = f 1 ( x ) + f 2 ( x ) + ...+ f n ( x ) F′(x) = f1′(x) + f 2′ (x)+...+f n′ (x)
3. Odvod razlike je enak razliki odvodov.
F(x) = f(x) - g(x) F ′( x ) = f ′( x ) − g ′( x )

4. Odvod produkta
F(x) = f(x).g(x) F′(x) = f ′(x). g(x) + f (x). g′(x)
5. Odvod funkcije pomnožene s konstanto odvajamo tako,da

konstanto pred odvod izpostavimo.
F(x) = C.f(x) F ′( x ) = C . f ′( x )

6. Odvod kvocienta
f ′(x).g(x) − f (x).g′(x)
F′(x) =
g2 (x)
f (x )
F (x ) =
g (x)
7. Odvod posredne funkcije
Dani funkciji : y = f(u) in u = u(x) in njuna
odvoda : y′ = f ′(u) , u′ = u′(x) .
Funkcija :
F(x) = f[[u(x)]] ima odvod F ′(x) = f ′(u). u ′(x)
Odvodi elementarnih funkcij
1. Potenčna funkcija
y = xn yn ′∈ R= n . x n − 1
2. Logaritemska funkcija
1
y = log a x y′ =
x . ln a
1
y = ln(x) y′ =
x

3. Eksponenta funkcija
y = a x
y ′ = a x ln a
y = ex y′ = e x
4. Sinusna funkcija
y = sin(x) y ′ = cos( x )
5. Kosinusna funkcija
y = cos(x) y ′ = − sin( x )
6. Tangensna funkcija
1
y = tan(x) y′ =
cos2 x
7. Kotangensna funkcija
− 1
y ′ =
y = ctg(x) s in 2 x
8. Arkus-sinusna funkcija
1
y′ =
1 − x 2

y = arcsin(x)
9. Arkus-kosinusna funkcija
− 1
y = arccos(x) y′ =
1− x 2
10. Arkus-tangensna funkcija

1
y = arctan(x) y ′ =
1 + x 2
11. Arkus-kotangensna funkcija
− 1
y=arcctg(x) y′ =
1 + x 2
DIFERENCIAL FUNKCIJE
Za diferenčni kvocient in odvod velja :
∆y
− f ′( x ) = η in gre η → 0, ko gre ∆x → 0 :
∆x
∆x : sprememba neodvisne spremenljivke x
∆y : sprememba odvisne spremenljivke (funkcije)
Zvezo lahko tudi zapišemo :
∆y = f ′(x). ∆x + η. ∆x

Kadar je ∆x  tako majhna količina da velja η.∆x ≈ 0 imenujemo :

∆x diferencial neodvisne spremenljivke x in ga pišemo :
∆x = dx
Diferencial funkcije (dy) imenujemo količino : dy = f ′(x). dx

Velja :
∆y ≈ dy
Odvod funkcije simbolično tudi pišemo :
dy
f ′( x ) =
dx
Geometrično diferencial funkcije predstavlja spremembo na tagenti
na krivuljo v točki odvoda, ko se neodvisna spremenljivka spremeni
za dx.
VIŠJI ODVODI
Kadar je odvod f ′(x) funkcije f(x) odvedljiva funkcija, jo lahko
ponovno odvajamo :
( f ′( x ) ) ′ = f ′′( x )
f ′′( x) : drugi odvod funkcije
( f ′′( x ) ) ′ = f ′′′ ( x ) : tretji odvod funkcije

V splošnem :
f ( x) → f ′( x) → f ′′( x) → f ′′′( x) → f ( 4) ( x). . . . . → f ( n ) ( x)

'
drugi,tretji,...odvod imenujemo višji odvodi ali odvodi višjega reda.
TAYLOR-jeva VRSTA
Problem : Kako izračunati vrednost funkcije f(x) v kakšni točki, če

funkcija ni polinom.
y = f(x) vsaj n-krat odvedljiva funkcija
a : poljubno realno število za katerega je f(x) definirana
h : poljubna sprememba neodvisne spremenljivke
Vrednost funkcije v x = a + h moremo zapisati :
f ′(a) f ′′(a) 2 f ′′′(a) 3 f (n) (a) n

f (a + h) = f (a) + h+ h + h +. . .+ h + Rn
1! 2! 3! n!
f ( n + 1) ( a + δ . h ) n + 1
Rn = h 0<δ<1
( n + 1) !
Rn : ostanek Taylor-jeve vrste
lim R n = 0
n→ ∞
Za a = 0 in h = x Taylor-jevo vrsto imenujemo MacLaurin-ova

vrsta
f ′( 0) f ′′( 0) 2 f ′′′( 0) 3 f ( n ) ( 0) n
f ( x ) = f ( 0) + x + x + x + . . .+ x + Rn
1! 2! 3! n!
f ( n + 1) (δx ) n + 1
Rn = x
( n + 1)! ostanek MacLaurinove vrste
0<δ<1 lim R n =0
n→∞
Za dovolj velik n ostanek lahko zanemarimo !

Uporabna za računanje vrednosti funkcij !
L’HOSPITAL-ovo PRAVILO
ϕ (x)
Dana je funkcija f ( x ) = , ϕ(x) in ψ(x) odvedljivi pri x = a in
ψ (x)
je ϕ(a) = 0 ter ψ(a) = 0, torej f(x) pri x = a nedoločena.
Velja :
ϕ (x) ϕ ′( a )
lim =
x→ a ψ(x) ψ ′( a )
KONKAVNOST in KONVEKTNOST FUNKCIJE
Funkcija je konkavna, kadar je vbokla navzdol in velja f ′′( x) > 0 .
Funkcija je konveksna, kadar je vbokla navzgor in velja f ′′(x) < 0 .

(y)
konveksna
konkavna
(x)

EKSTREMI FUNKCIJ
Definicija :
Funkcija y = f(x) ima v točki x = a ekstrem, kadar je sprememba
funkcije v tej točki istega predznaka za vsako dovolj majhno
spremembo neodvisne sremenljivke.
Še simbolično :
∆x = h : sprememba neodvisne spremenljivke
∆y = f(a+h) - f(a)
Ekstrem, kadar je ∆y za vsak h istega predznaka.
Ekstrem imenujemo maksimum, kadar je sprememba funkcije (∆ ∆y)

za vsak h negativna in minimum, kadar je ta sprememba za vsak h
pozitivna, torej :
maksimum : za ∆y < 0
minimum : za ∆y > 0 .
Izrek.
Funkcija ima v točki x = a ekstrem natanko tedaj, kadar za to točko
velja :
1. f ′( a ) = 0
in
2. f ′′( a ) ≠ 0 .
maksimum za f ′′ ( a ) < 0 in minimum za f ′′( a ) > 0 .
Funkcija ima v točki x = a prevoj , kadar tangenta v tej točki

spremeni stran krivulje.
V prevoju tudi lahko f ′( a ) = 0 !
Poblem : Funkcija y = f(x) ima v točki x = a f ′ ( a ) = 0 in

f ′′( a ) = 0 .

Velja : če je f ′( a ) = 0 , f ′′( a ) = 0 , ...., f ( n − 1 ) ( a ) = 0 , f ( n ) ( a ) ≠ 0 ,

potem je pri x = a prevoj, če je n liho število in ekstrem, če je n sodo
število, maksimum za f ( n ) ( a ) < 0 in minimum za f ( n ) ( a ) > 0 .
INTEGRALI FUNKCIJ
1. Nedoločeni integral
Naloga :
K dani funkciji f(x) želimo poiskati takšno funkcijo F(x), da bo veljalo
:
F ′( x) = f ( x)
Nalogo imenujemo nedoločeno integriranje ;
F(x) : nedoločeni integral ali primitivna funkcija funkcije f(x).
Simbolično to nalogo zapišemo :
F ( x ) = ∫ f ( x ) . d x
integralski znak
Izrek
če je F(x) nedoločeni integral funkcije f(x), potem je tudi F(x) + C
nedoločeni integral funkcije f(x). (C poljubna realna konstanta) .
Zaradi tega izreka nedoločeni integral običajno pišemo :
F (x) = ∫ f ( x ). d x + C

LASTNOSTI NEDOLOČENEGA INTEGRALA
1. Integral vsote je enak vsoti integralov :
∫ [ f ( x ) + g ( x )] d x = ∫ f ( x ) d x + ∫ g ( x ) d x
Posplošitev :
∫ [f ( x 1 ) + f (x 2 ) + . . .+ f ( x n ) ]d x =
= ∫ f (x 1 )d x + ∫ f (x 2 ) d x + . . .+ ∫ f (x n )d x
2. Integral razlike je enak razliki integralov :
∫ [f ( x ) − g ( x ) ]d x = ∫ f (x )d x − ∫ g (x )d x
3. Pomnoženo konstanto smemo izpostaviti pred integralski znak
∫ C. f (x )d x = C. ∫ f (x )d x
2. Določeni integral
Naloga:
Za dano funkcijo y = f(x) je potrebno izračunati na intervalu
[a,b]] ploščino lika med krivuljo in abscisno osjo.
(y) f(x)
ploščina
• •
a b (x)
Rešitev naloge.
Predpostavimo, da je funkcija y = f(x) zvezna na intervalu [a,b]] in f(x)
≥0!
Interval [a,b]] razdelimo na n podintervalov :
a = x 0 < x 1 < x 2 <... < x n −1 < x n = b .

širine podintervalov so :
∆x1 = x1 − x0 , ∆x2 = x2 − x1 , ..., ∆xn = xn − xn−1
Znotraj vsakega podintervala izberimo vmesno točko !

V i - tem podintervalu bo :
x i −1 ≤ ξ i ≤ x i .
Produkt : ∆Pi = f (ξi ). ∆x i predstavlja ploščino i-tega pravokotnika
s širino ∆ x i in višino f ( ξ i ) .
(y)
y=f(x)
....
• • • • •
a = x0 x1 . . . . xi−1 xi . . . . xn = b (x)
∆P1 ξ1 ξi ∆Pi
Približna ploščina Pn lika med krivuljo y = f(x) in abscisno osjo na

intervalu [a,b]] je :
n
Pn = ∑ f ( ξ i ) . ∆ x i = f ( ξ 1 ) ∆ x 1 + f ( ξ 2 ) ∆ x 2 + . . .+ f ( ξ n ) ∆ x n
i=1
Zaporedje P 1 , P 2 , P 3 , ... , P n , ... je omejeno in konvergentno .
Definicija
Določeni integral funkcjie y = f(x) na intervalu [a,b]] je limita
zaporedja {P n } , ko gre n → ∞ in širine podintervalov
n
∆ x i → 0 v vsoti Pn = ∑ f (ξ ) ∆ x
i i .
i =1
Določeni integral funkcije na intrvalu [a,b]] simbolično zapišemo

b n
P = ∫ f (x )d x = lim ∑ f (ξ i ) ∆ x i
a n → ∞ i= 1
Pomni :
Geometrično določeni integral funkcije y = f(x) na intervalu
[a,b]] določa ploščino lika med krivuljo in abscisno osjo na
tem intervalu.
a : spodnja meja integrala
b : zgornja meja integrala
Lastnosti določenega integrala
1. Vrednost določenega integrala na danem intervalu je pozitivna, če

je funkcija na tem intervalu pozitivna in negativna, če je funkcija na
tem intervalu negativna :
f (x ) ≥ 0 ⇒ ∫ f (x )d x ≥ 0
a
in

f (x ) ≤ 0 ⇒ ∫ f (x )d x ≤ 0 .
a
2. Integracijsko spremenljivko smemo poljubno označiti.

b b b
∫ f (x )d x = ∫ f (y )d y = ∫ f (t)d t
a a a
3. če je funkcija y = f(x) zvezna na intervalu [a,b]] in c∈

∈[a,b]](a<c<b),
potem velja :
b c b
∫ f (x )d x = ∫ f (x )d x + ∫ f (x )d x
a a c
4. če v določenem integralu meji obrnemo, se mu predznak spremeni

:
b a
∫ f (x )d x = − ∫ f (x )d x
a b
5. Vrednost določenega integrala je nič, če sta meji med seboj enaki :

a
∫ f ( x ) d x = 0 .
a
Povprečna vrednost določenega integrala
Funkcija y = f(x) naj bo zvezna na intervalu [a,b]].
če je M = sup f ( x ) in m = in f f ( x ) , potem velja :

x ∈ [ a ,b ] x ∈ [ a ,b ]
m ≤ f(x) ≤ M za vsak x.
µ) je :
Poprečna vrednost določenega integrala (µ

b
1
µ =
b − a
∫ f ( x ) d x
a
Velja :
Eksistira vsaj ena vrednost x = ξ ∈ [a,b]] takšna, pri kateri je
b
1
f (ξ ) =
b − a
∫ f ( x ) d x .
a
ZVEZA MED DOLOČENIM IN NEDOLOČENIM

INTEGRALOM
Naj bo y = f(x) zvezna funkcija na intervalu [a,b]] in F(x) njen
nedoločeni integral :
F ( x ) = ∫ f ( x ) d x .
Vrednost določenega integrala izračunamo :

b
∫ f (x )d x = F (b ) − F (a ) = F (x ) b
a
a
Tej zvezi pravimo tudi : Newton - Leibniz-ova formula.
Ta zveza omogoča računanje določenega integrala funkcije, če

poznamo nedoločeni integral funkcije.
RAČUNANJE NEDOLOČENIH INTEGRALOV
Računanje nedoločenih integralov naslonimo na računanje

integralov elementarnih funkcij, ki jim pravimo elementarni
integrali.
Elementarni integrali

1. potenčna funkcija
n + 1
n ∈ xR ∧ n ≠ - 1
∫ x n
d x =
n + 1
+ C
za n = 0 : ∫ d x = x + C .
2. logaritemska funkcija
1
∫ x
d x =x > 0l n x + C
3. eksponentna funkcija
a x
∫ a x
d x =
ln a
+ C
za a = e :
∫e x
dx = ex + C
4. cosinusna funkcija
∫ cos xd x = s in x + C
5. sinusna funkcija
∫ s in x d x = − cos x + C
6. tangensna funkcija
1
∫ co s2 x
dx = tan x + C
7. kotangensna funkcija

1
∫ s in 2 x
d x = − c tg x + C
8. arkus-sinusna funkcija
1
∫ dx = arcsin x + C
1− x 2
9. arkus-tangensna funkcija
1
∫1+ x 2 d x = a rc ta n x + C
1
10. funkcija f ( x ) = ,a∈R
x2 + a
1
∫ d x = ln ( x + x2 + a) + C
x2 + a
VPELJAVA NOVE SPREMENLJIVKE
Naloga:
Izračunati želimo neelementarni integral : I = ∫ f (x )d x
Rešitev:
Poiskati moramo funkcijo x = ϕ(t) tako, da dobimo za I

elementarni integral .
Ker je dx = ϕ′( t)dt , dobimo nov integral :
I = ∫ f [ϕ ( t ) ]ϕ ′ ( t ) d t .
Pogosto je zvezo med x in t ugodneje iskati v obliki :
t = ϕ(x).
f ′( x )
Zelo preprosto je izračunati integral : ∫ f (x )
d x in
∫ f (x )f ′( x ) d x .
Vpeljemo novo spremenljivko : t = f(x), dt = f ′( x) dx in dobimo :
dt
∫ t = ln t + C = ln f ( x ) + C ,
t2 f 2 (x )
∫ td t =
2
+ C =
2
+ C
Integracija po delih (per-partes)

Metoda je zgrajena na formuli za odvod produkta dveh funkcij in je
največkrat tudi v takšnih primeri uspešna.
Izračunati moramo integral :
I = ∫ f (x)g′(x)dx !
Rešitev :
I = ∫ f (x)g ′(x)dx = f (x)g(x) − ∫ f ′(x)g(x)dx

formula per-partes
RAČUNANJE PLOŠČIN
Naloga
Funkciji y = f(x) in y = g(x) oklepata lik v X-Y ravnini.
Izračunati moramo ploščino lika med njima !
f(x)
ploščina
g(x)
a b x
Rešitev:
Glede na geometrijski pomen določenega integrala bo iskana
ploščina
b b
P = ∫ f (x )d x − ∫ g ( x )d x
a a
Točki a in b sta rešitvi enačbe : f(x) = g(x) .
Računanje prostornin vrtenin
Lik, ki ga določa funkcija y = f(x) definirana nad intervalom [a,b]] z

abscisno osjo, naj se vrti okrog nje. Na ta način dobimo telo, ki mu
pravimo vrtenina.

Naloga.
Izračunati moramo prostornino vrtenine.
Rešitev :
Prostornino vrtenine izračunamo :
V = π ∫ f 2
(x )d x
a
y
f(x)
a b

Matematika Odvod Funkcije

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Matematika Odvod Funkcije

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Skupina EF-Gradiva 47

Matematika – Odvod funkcije

f(x) : dana zvezna funkcija v točki x

∆x = h : poljubna sprememba neodvisne spremenljivke x

∆y = f (x + h) − f (x) : sprememba funkcije

Odvod f ′( x) je torej število, od katerega se diferenčni kvocient v

Če je funkcija v kakšni točki x intervala [a,b]] odvedljiva, je v tisti

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

Geometrično odvod funkcije predstavimo kot tangens naklonskega

1. Odvod konstante je enak nič !

2. Ovdod vsote je enak vsoti odvodov.

F(x) = f(x) + g(x) F ′( x ) = f ′( x ) + g ′( x )

F ( x ) = f 1 ( x ) + f 2 ( x ) + ...+ f n ( x ) F′(x) = f1′(x) + f 2′ (x)+...+f n′ (x)

3. Odvod razlike je enak razliki odvodov.

F(x) = f(x) - g(x) F ′( x ) = f ′( x ) − g ′( x )

F(x) = f(x).g(x) F′(x) = f ′(x). g(x) + f (x). g′(x)

5. Odvod funkcije pomnožene s konstanto odvajamo tako,da

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

7. Odvod posredne funkcije

Dani funkciji : y = f(u) in u = u(x) in njuna

odvoda : y′ = f ′(u) , u′ = u′(x) .

F(x) = f[[u(x)]] ima odvod F ′(x) = f ′(u). u ′(x)

Odvodi elementarnih funkcij

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

10. Arkus-tangensna funkcija

11. Arkus-kotangensna funkcija

Za diferenčni kvocient in odvod velja :

Zvezo lahko tudi zapišemo :

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

Kadar je ∆x  tako majhna količina da velja η.∆x ≈ 0 imenujemo :

Diferencial funkcije (dy) imenujemo količino : dy = f ′(x). dx

Odvod funkcije simbolično tudi pišemo :

f ′′( x) : drugi odvod funkcije

( f ′′( x ) ) ′ = f ′′′ ( x ) : tretji odvod funkcije

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

f ( x) → f ′( x) → f ′′( x) → f ′′′( x) → f ( 4) ( x). . . . . → f ( n ) ( x)

drugi,tretji,...odvod imenujemo višji odvodi ali odvodi višjega reda.

Problem : Kako izračunati vrednost funkcije f(x) v kakšni točki, če

y = f(x) vsaj n-krat odvedljiva funkcija

a : poljubno realno število za katerega je f(x) definirana

h : poljubna sprememba neodvisne spremenljivke

Vrednost funkcije v x = a + h moremo zapisati :

f ′(a) f ′′(a) 2 f ′′′(a) 3 f (n) (a) n

Za a = 0 in h = x Taylor-jevo vrsto imenujemo MacLaurin-ova

Za dovolj velik n ostanek lahko zanemarimo !

KONKAVNOST in KONVEKTNOST FUNKCIJE

Funkcija je konkavna, kadar je vbokla navzdol in velja f ′′( x) > 0 .

Funkcija je konveksna, kadar je vbokla navzgor in velja f ′′(x) < 0 .

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

Ekstrem, kadar je ∆y za vsak h istega predznaka.

Ekstrem imenujemo maksimum, kadar je sprememba funkcije (∆ ∆y)

maksimum za f ′′ ( a ) < 0 in minimum za f ′′( a ) > 0 .

Funkcija ima v točki x = a prevoj , kadar tangenta v tej točki

Poblem : Funkcija y = f(x) ima v točki x = a f ′ ( a ) = 0 in

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

Velja : če je f ′( a ) = 0 , f ′′( a ) = 0 , ...., f ( n − 1 ) ( a ) = 0 , f ( n ) ( a ) ≠ 0 ,

Nalogo imenujemo nedoločeno integriranje ;

F(x) : nedoločeni integral ali primitivna funkcija funkcije f(x).

Simbolično to nalogo zapišemo :

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

LASTNOSTI NEDOLOČENEGA INTEGRALA

1. Integral vsote je enak vsoti integralov :