DIDAKTIKA JE VEDA O

pouku
in

izobraevanju

DIDAKTIKA
Beseda didaktika je grkega izvora: Didaskein (glagol) = pouevati, uiti Didaktikos (pridevnik) = pouen Didaskalos (samostalnik) = pouevalec, uitelj Didakte tehne = tehnika pouevanja

DIDAKTIKA = UMETNOST POUEVANJA

Radke, W. (1571-1635): didaktika je una umetnost (spretnost) o pouevanju znanosti, jezikov in razvijanja spretnosti Komensky, J. A. (1592-1670): oba teorija uinkovitega pouevanja; spretnost o tem, kako vse ljudi o vsem pouiti

DIDAKTIKA TEORIJA O IZOBRAEVANJU IN POUKU

Didaktika je teorija o izobraevanju in pouku (ilih, G. 1961); pouk razume kot vzgojno-izobraevalni proces

DIDAKTIKA
teoretska in aplikativna znanost v preteklosti: kaj, kako in kdo pouuje danes: koga, s im, kdaj, kje, emu, zakaj pouevati in uiti odnos med splono in posebno didaktiko

KAKO BI DEFINIRALI POUK?

Na osnovi svojih izkuenj pouka zapiite temeljne znailnosti pouka kateri pomembni elementi ga oznaujejo? Skuajte oblikovati svojo definicijo pouka.

POUK
Narten, organiziran in smotrn vzgojno-izobraevalni proces, ki poteka znotraj koherentne une skupine in ga usmerjajo zanj usposobljeni ljudje v za to urejenem okolju. (Strmnik 2001:99)

DINAMINA PODOBA POUKA

Pouk je pestra, vedimenzionalna interakcija najrazlinejih subjektivnih in objektivnih, individualnih in socialnih, snovnih in osebnih unih situacij.
(Strmnik 2001:99)

POUK = uv + su + si + ak una vsebina stanje uencev situacija, v kateri pouk poteka akcijske une oblike in metode (D. Bosch 1994)

Kje je uitelj??

POUK
VZGOJNO-IZOBRAEVALNI PROCES UENJE + POUEVANJE + VZGAJANJE

IZOBRAEVALNA FUNKCIJA POUKA

Izobraevanje je zavestna interakcija med subjektom in objektom, katere rezultat je izobrazba, kot sistem kritino osvojenih vednosti, znanja in vrednot, pa tudi sposobnosti in spretnosti z razlinih podroij lovekovega materialnega in duhovnega delovanja. Blai idr. 2003: 50

IZOBRAEVANJE
Dalji proces sistematinega pridobivanja znanja, razvijanja sposobnosti, navad, osebnostnih lastnosti. (Adami)
Zavestna in sistematina, racionalna in vrednostna interakcija oz. komunikacija med spoznavajoim subjektom in objektom spoznavanja, katere rezultat je izobrazba. (Strmnik)

IZOBRAEVANJE POMENI
Informiranje, pa tudi Formiranje kognitivnih, emocionalnih, psihomotorinih moi

Torej: spreminjanje cele osebnosti

STRUKTURNE SESTAVINE IZOBRAEVANJA

vednosti

spretnosti

znanje

sposobnosti

VEDNOSTI, ZNANJE
Vem, kako visok je Triglav.

Znam voziti avto.

Episteme
Vednosti: Dejstva, podatki, spoznanja namenjeno razumevanju loveka, kritinemu reagiranju

Techne
Znanje, tipino za praktine sposobnosti, spretnosti in navade. Znanje ne sega le na kognitivno, temve tudi v psihomotorino sfero.

ZNANJE JE
Sistem znanstvenih posploitev ivljenjskega in delovnega izkustva lovetva z
informativnim (dejstva, podatki), teoretinim (zakoni, definicije, pravila) in praktinim oz. instruktivnim (kako kaj narediti) pomenom.

Blai idr. 2003: 57

RAZLINE KAKOVOSTNE RAVNI ZNANJA

Mehanino (skromno razumevanje)

Reproduktivno (preprosto razumevanje)

Produktivno (poglobljeno razumevanje, prenaanje v nove situacije ipd.)

Ustvarjalno (globlji uvidi, reevanje problemov, inovativnost)

Metakognitivno (zavedanje spoznavnih procesov in rezultatov)

SPOSOBNOSTI SO
celovitost danih in pridobljenih psihofizinih zmonosti za izvajanje neke dejavnosti.

kognitivne

psihomotorine

emocionalne

IZVOR SPOSOBNOSTI

okolje

dispozicije

vzgoja

SPRETNOSTI
Pridobljene s smotrnim, postopnim in sistematinim vadenjem, da bi mogli neko dejavnost opravljati im bolj avtomatizirano. Temeljijo na fiziolokih zakonitostih centralnega ivnega sistema in pogojnih refleksov. Razvijati se zanejo s poznavanjem cilja in z razumevanjem,
pri emer so potrebne zavestna aktivnost, motiviranost, ustvena angairanost subjekta.

VRSTE IZOBRAEVANJA -1
Formalno Pridobitev formalno veljavnega doseka; ima javno veljavo, ki loveku prinaa kvalifikacijo, stopnjo izobrazbe in naziv (od O do podiplomskega tudija) Neformalno Usmerjeno k samemu znanju kot izobraevalnemu doseku in ne kot administrativnemu Obiajno poteka po konanem formalnem izobraevanju

VRSTE IZOBRAEVANJA -2
Splono
Na stopnji O in delno S

Strokovno
Se zaenja po konani O Lahko je strokovno-poklicno, srednje-strokovno, vijeolsko, visokoolsko

VZGOJNA FUNKCIJA POUKA

Neloljivo povezana z izobraevanjem v celoto. Oblikovanje osebnosti, znaaja, vrednostnega sistema, navad Pozitivne lastnosti posameznika Pogled na ivljenje in svet Moralne, delovne, drubene vrednote Stalia

VZGOJNE MONOSTI POUKA

Uiteljeva osebnost Regularna una vsebina in njeni cilji Videti vrednote in jih pouevati

Prilonostne situacije in interesne dejavnosti Une oblike in metode Socialni odnosi in klima v oddelni skupnosti