Didaktina naela

Kaj so naela?
V slovarjih so pojasnjena kot izhodia, vodila, osnovna pravila, smernice. V loginem pogledu oznaujejo posploitve nekih spoznanj in izkuenj, ki so veliko manj obvezujoa kot zakoni, a fleksibilneja kot pravila.

Naela razumemo kot kriterije, napotila, smernice za ravnanje loveka v nekih bolj: - subjektivnih (ideoloka, politina, svetovno-nazorska, moralna, socialna) ali - objektivnih okoliinah (spoznavna, znanstvena).

Kaj so didaktina naela?

So logine posploitve unih spoznanj in izkuenj. Z njimi se rada povezuje tenja po teoriji pouka v malem.

Znailnosti didaktinih nael

Niso nikakrni recepti unega delovanja. Dajejo uno orientacijo, e so osmiljena in smiselno upotevana. Razkrivajo logiko, vzroke, zakonitosti, nasprotja, razvoj, problemskost in druge vidike unega procesa.

Didaktina naela in uitelj

Uitelja kognitivno in motivacijsko angairajo, vplivajo na njegovo inovacijsko in aplikativno ustvarjalnost. Spodbujajo ga k: - profesionalni razsodnosti, - odgovornemu ravnanju, - ustvarjalnosti pri pouku

Klasifikacije didaktinih nael

Poznamo ve klasifikacij, ki so vse bolj ali manj enostranske: prilagajajo se lahko artikulaciji unega procesa, delitvi na fundamentalna in usmerjajoa

 Primerneja je klasifikacija, ki temelji na posameznih, z didaktiko povezanih interdisciplinarnih poudarkih; npr. na: - psiholokem (aktivnost, nazornost, postopnost, prilagojenost) - metodolokem (znanstvenost, sistematinost, povezanost teorije s prakso) - sociolokem (vzgojnost, aktualnost, racionalnost

Una aktivnost

Kaj je aktivnost
Zavestno in ciljno naravnano ravnanje loveka, ki je sestavljeno iz raznovrstnih psihofizinih sestavin. Zavestna, ustvarjalna aktivnost je pogoj otrokovega splonega razvoja.

Kaj je una aktivnost

Ueneva aktivnost je pogoj ne le njegove une uspenosti, temve njegovega celovitega razvoja. Zavedati se moramo, da se une aktivnosti ne da izsiliti, temve jo je potrebno nenehno vzdrevati.

Kaj vpliva na uenevo aktivnost

Motivi: primarni sekundarni terciarni

Primarni motivi
motiviranost je izraz uenevih naravnih nagnjenj za aktivnost, razmiljanje, ustvarjanje, reevanje, oblikovanje, uenec je aktiven zato, ker ga nekaj zanima, torej iz nekega notranjega vzgiba, iz njegove vedoeljnosti.

Sekundarni motivi
v ospredju je bolj moram kot elim ali hoem, sekundarnih motivov ne kae ne podcenjevati, ne precenjevati. Nemalokrat se zgodi, da moram preide v hoem ali elim, pomembno vlogo ima nagrada, pohvala, kazen, graja.

Terciarni motivi
ugodni uni pogoji prijetni socialni odnosi v skupini delovna klima itn.

Kdaj uenje in pouevanje najbolj uspeva?

takrat, kadar je angairana celotna ueneva in uiteljeva osebnost (Blai idr., 2003) in e so optimalno aktivirane vse njune temeljne psihofizine zmonosti.

Vrste aktivnosti

Gibalna (kinestetina)

ustvenodoivljajska

Intelektualna

Gibalna aktivnost
prisotna pri pisanju, likovnem pouku, portni vzgoji, tehninem, laboratorijskem delu, na ekskurzijah, v razlini manifestaciji telesnih gibov, pa tudi v izrazih telesne napetosti, pri neverbalni komunikaciji.

ustveno doivljajska (afektivna) aktivnost

-ustveno odzivanje je lovekova elementarna danost, - pozorni moramo biti na izjemno subjektivnost, - otrokova duevnost je najbolj sprejemljiva za tiste une vtise in dejavnosti, ki so ustveno obarvani, - za uspeno izvajanje pouka je potrebna ustrezna mera ustveno doivljajske podlage.

Intelektualna aktivnost
- oznaimo jo lahko kot sposobnost zavestnega uenja.

Oblike une aktivnosti

Reproduktivna

Produktivna

Ustvarjalna

Reproduktivna una aktvivnost

vee se na posredovanje informacij, kae se v posluanju, ponavljanju, branju, potrebna in smiselna v ustreznih situacijah, smiselno jo je kombinirati z drugimi aktivnostmi.

Produktivna una aktivnost

zahtevneja, ker prehaja od elementarnega, analitinega k sintetinemu, celostnemu dojemanju; Kae se v : postavljanju vpraanj podrtavanju zapisovanju z lastnimi mislimi praktinem delu

Ustvarjalna una aktivnost

Nemirna, pogumna aktivnost, ki povezuje modrost, nadarjenost ter zavestno tveganje (B. Suchadolski).

Kako razvijati uno aktivnost

Ustrezno usposobljen in subtilen uitelj Pestro uno dogajanje Raba razlinih unih metod Kombiniranje unih oblik Aktualna, zanimiva, ivljenjska vsebina Una tehnologija

Enotnost unokonkretnega (nazornega) in abstraktnega (pojmovnega)

Kaj je nazornost?
Je didaktino sredstvo, s pomojo katerega uenci laje dojemajo in prodirajo v abstraktneje bistvo unih predmetov.

Nazornost

Konkretna, utna ali situacijska

Pojmovna

Znailnosti konkretne nazornosti

Omogoa neposredni kontakt s stvarnostjo Posreduje gradivo spoznavanja Zagotavlja jasne in polne predstave Prispeva k poglobljenemu doivljanju unega procesa Zlasti pomembna za mlaje uence

Znailnosti pojmovne nazornosti

Pomeni celokupnost simbolno izraenih misli Prispeva k posploitvam, k bistvu Vpliva na logino os

utne zaznave

Miselna aktivnost

Pojmovna nazornost

Utemeljitev nazornosti

Spoznavno teoretska
gibanje miljenja od utno-konkretnega k splonemu

Psiholoka
miljenje poteka od predlogine, preko konkretne do formalne faze

Didaktina
stimuliranje, motiviranje, trajnost znanja

Vrste ponazoril

Stvarna
enaktivna nazornost

Didaktina
ikonina nazornost

Simbolna nazornost

Vodila ponazarjanja
Tonost, jasnost, bistvenost dejstev in zaznav Sprejemanje z vsemi zaznavnimi kanali Aktivnost uencev Opravienost ponazarjanja Aktualna v vseh etapah unega procesa Ekonominost Organizacijsko tehnina vodila

Stopnje lovekovega odzivanja pri nazornosti

Asimilacija: sprejemamo vtise in jih spominsko zadrimo Akomodacija: porueno stanje Ekvilibracija: urejanje, uravnoveanje novo nastalega stanja

Strukturiranost in sistematinost pouka

Kaj obsega naelo strukturiranosti in sistematinosti pouka

V literaturi ga najdemo pod razlinimi imeni: npr. stvarno-logino ali stvarnostrukturno naelo

Pojavlja se v povezavi s postopnostjo, nartnostjo, znanstvenostjo pouka V sedanjem asu kot samostojno naelo strukturiranja in elementariziranja pouka

Kaj obsega naelo strukturiranosti in sistematinosti pouka

Je tipino predvsem za uno vsebino Ker je strukturiranje in sistematiziranje nerazdruljivo povezano, je to naelo neposredna vez med znanostjo in olo

Kaj pomeni strukturnost?

Struktura pomeni zgradbo, ogrodje nekega predmeta ali pojava V znanosti je struktura obiajno izraena v doloeni pojmovni hierarhiji, ko se okrog logine osi ali rdee niti smiselno razvrajo in povezujejo tako zakonitosti in odnosi kot tudi posamezna dejstva

Kaj pomeni strukturnost?

Strukturno razumevanje une vsebine pravi, da celote ni mogoe razumeti, e ni jasna njena struktura. Za uenje ni znailno le odkrivanje struktur, temve (pre)strukturiranje e obstojeih subjektivnih struktur znanja, kakor tudi odkrivanje, posploevanje (metaevalviranje).

Kaj je sistematinost?
Sistemiziranje pomeni namerno urejanje zgradbe in delov znanja Prispeva k temu, da postane znanje pregledneje in laje razumljivo

Nameni strukturiranja in sistematiziranja

Poznavanje in razumevanje temeljnih pojmov, struktur Razvijanje intelektualnih sposobnosti , e posebej sistemiziranja, selekcioniranja Urejeno znanje je trdneje in trajneje, Podlaga za nartno in sistematino ravnanje Prispevek k ekonominosti pouka

Kje se kae strukturnost in sistematinost pouka

Sistematina urejenost unih ciljev (ciljni vidik) Pregledna in logina urejenost une vsebine (vsebinski vidik) Smiselno razvranje in postopnost unih metod, oblik in postopkov unega dela (didaktino-metodini vidik)

Postopnost kot pomembna znailnost strukturnosti in sistematinosti

postopnost

strukturnost

sistematinost

Diesterwegova pravila postopnosti in sedanji as

Od blinjega k daljnemu Od konkretnega k splonemu Od enostavnega k sestavljenemu Od lajega k tejemu Od znanega k neznanemu

Ekonominost in racionalnost pouka

Ekonominost in racionalnost pouka

Ekonominost
z minimalnimi momi optimalen uinek gospodarnost

Racionalnost
optimalni razvoj uencev pedagoka kategorija

razmah potreb po izobraevanju

podaljevanje olanja

racionalnost in ekonominost pouka

Pomembno opozorilo
ola ni proizvodni obrat Razlika med materialno proizvodnjo in unim procesom V oli ni karta

Monosti une racionalnosti

Ustrezno obseni in racionalni uni narti in ubeniki (eksemplarnost, izbirnost) Dobro pripravljeni urniki in delovni narti uiteljev Ustrezna artikulacija unega dela Ustrezen izbor unih metod, oblik in une tehnologije Premiljena diferenciacija in individualizacija

Predmet ekonominosti in racionalnosti

Uni as Una sredstva Optimalno obremenjevanje uencev (pomembno trudenje, naprezanje, ne pregretost) Una uspenost

Problemskost pouka

Bistvo problemskosti
Pomembna je kompleksnost, nerazvidnost, nasprotje, teavnost Razlini izvori problemskosti: ontoloki, gnoseoloki, didaktini

Problemskost

Problemska situacija

Problem

Didaktina problemska naloga

Dejavniki problemskosti
Razvijanje problemske senzitivnosti in sposobnosti Una vsebina Une metode in oblike dela

Una diferenciacija in individualizacija

Kdaj potreba po uni diferenciaciji in individualizaciji

Potreba po letu 1958 Aktualna po letu 1990 Veliko razprav o tem pojavu tudi v sedanjem asu

Zakaj potreba po diferenciaciji

Zahtevnost in abstraktnost une vsebine Razlike med uenci (predvsem kognitivne) elje, interesi uencev in starev Uni tempo Pozitivna samopodoba

Una diferenciacija in individualizacija

Notranja

Fleksibilna

Zunanja

Notranja diferenciacija in individualizacija

Unovsebinska

Didaktinometodina

Fleksibilna diferenciacija

Nivojski pouk
prepletanje heterogenih in homogenih skupin

Nekateri drugi modeli

Zunanja diferenciacija

Setting sistem
delna pri nekaterih predmetih

Streaming sistem
popolna pri vseh predmetih

Obvezne smeri olanja

ivljenjskost ole in pouka oz. povezanost teorije in prakse

Kaj vpliva na ivljenjskost pouka?

Una vsebina (odnos med tradicionalnim in sodobnim, ni vse tradicionalno neivljenjsko; tudi vse novo ni ivljenjsko)

Didaktina organizacija pouka (kombinacija razlinih unih oblik in metod)

Smiselna povezanost teorije in prakse