Strategije pouka

Znailnosti strategij pouka

Terminoloka nejasnost, prepletajo se s pojmom una metoda

Skupni imenovalec odprti pouk, ki ga prilagajamo znailnostim uencev, sodelovanje uencev

Odkrivajoi pouk Timski pouk Raziskovalni pouk

Programirani pouk

Strategije

Projektni
pouk

Izkustveni pouk Ravnanjski ali delovni pouk

Problemski pouk

Odkrivajoi pouk (odkrivajoe uenje)

Kaj je odkrivajoi pouk (odkrivajoe uenje)

Bolj didaktini koncept, naelo, ki naj usmerja vse strategije pouka Uenci spoznavajo bistvene dejavnike neke une situacije v njihovi razvojnosti in dialektinosti,globlje razumevanje Zahteven zlasti za ibkeje uence Zahteva vodeno odkrivajoe uenje

Odkrivajoi pouk vpliva na:

Samo zaupanje
Vztrajnost Koncentracija Samoaktivnost

Motiviranost

Raziskovalni pouk

Raziskovalni pouk

Posebna strategija znanstvenega spoznavanja

V pouk vnaa elemente znanstvenega dela

Namen raziskovalnega pouka

Odkrivanje novega

Uvajanje v metode in tehnike zn.raz. miljenja

Kaj vzpodbuja pri uencih?

miljenje

doivljanje

vrednotenje

Projektni pouk

Projektni pouk

Sestavni del raziskovalnega pouka

Interdisciplinarni pristop projekt

Znailnosti projektnega pouka

Povezovanje ve predmetov in ve uiteljev

Monosti za medsebojno spoznavanje in socialno uenje

Poteka zunaj rednega pouka

Uenje pri projektnem pouku

Aktivno eksperimentiranje Konkretna izkunja

Abstraktna konceptualizacija

Razmiljajoe opazovanje

Faze projektnega dela

sklepni del iniciativa

izvajanje

skiciranje

nartovanje

Tipi projektnega dela

Konstruktivni
(izdelek)

Usvajanje in vrednotenje
(vrednotenje dogodka)

Problemski
(reevanje problema)

Projekt tipa uenja

(usvajanje znanja)

Problemski pouk

Znailnosti problemskega pouka

Podoben raziskovalnemu

Osredotoa se na probleme (fiktivne, teoretine, praktine)

Zahteve pri problemskem pouku

Reitev hipoteze Problemska situacija

koncentracija

Intelektualna napetost

Vpliv problemskega pouka na aktivnost uencev

divergentnost

ustvarjalno miljenje

kritinost

Ravnanjsko ali delovno usmerjeni pouk

Znailnosti delovnega pouka

Pojavi se v okviru delovne ole

Prispeva k razvoju celovite osebnosti (povezava glave, rok, srca)

Funkciji delovnega pouka

vzgojna

socialna

Kaj obsega delovni pouk

Dramatizacije Filmanje Organiziranje prireditev Izdelovanje modelov Delovanje na glasbenem podroju, v knjinici, raunalnikem centru

Kaj prinaa delovni pouk

Ne le teoretino vedenje Ne le proizvodno delo v delavnici, na vrtu tudi vrednote, praktino uporabno znanje temve razline druge vrste aktivnosti

Izkustveno usmerjen pouk

Kaj je izkustvo?
Izkustvo simbolizira neko predhodno delovanje in njegov pomen.
Ni le praktina rutina, temve ozaveena in kritina podlaga uenja.

Kdo poudarja vlogo izkustva pri pouku?

Didaktiki, ki so izhajali iz empirizma, senzualizma,pa tudi empiristi Herbart, ki pravi, da pride lovek do znanja preko izkuenj, ola pa jih mora preko razuma dvigati na vijo raven

Vrste izkustva

posredno

neposredno

Kaj vpliva na pouk

pestrost

ivljenjskost

dinaminost

Programirani pouk

Kaj je programirani pouk?

Oblika samostojnega uenja, ki ga usmerja vnaprej pripravljeni program z vgrajenimi navodili Je podlaga pouku s pomojo raunalnika

Sestava programa

Linearna enak za vse uence

Razvejana dodatne informacije, diferencirano uenje

Kje lahko uporabljamo programirani pouk?

Pri temah, ki ne dopuajo razlinih interpretacij Kjer je potrebno strogo vodenje Kjer lahko pogreamo sodelovanje med uenci in uitelji Kjer ni poudarka na razvijanju socialnih odnosov

Programirani pouk je v praksi vplival na:

Operativno zapisovanje unih ciljev Logino razlenjevanje unih tem Vejo individualizacijo Samostojno uenje Uno motivacijo

Timski pouk

Znailnosti timskega pouka

Sodelovanje dveh ali ve uiteljev

Tesneje povezovanje sorodnih predmetov

Celoviteje znanje uencev

Veja una aktivnost in samostojnost uencev