DODIPLOMSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

Program: Menedžment v sociali in izobraževanju

Predmet: Metode dela z različnimi ciljnimi skupinami – skupina 01

Timska naloga III/1

CILJNO NARAVNAN NAČRT IZOBRAŽEVANJA S

POUDARKOM NA IZBRANIH METODAH DELA

Nosilka predmeta: Polona Baloh Kremavc Člani tima:

Izvajalka predmeta: mag. Brigita Kruder Martina Šmigič
Online mentorica: Tamara Repič Barbara Kravanja
Tjaša Jakofčič
Jana Jenček

Maribor, 17.10.2022
Vsebina
1 UVOD................................................................................................................................................3
2 METODE IN OBLIKE DELA NA TREH PRIMERIH................................................................4
2.1 Metoda dela 1.............................................................................................................................4
2.2 Metoda dela 2.............................................................................................................................4
2.3 Metoda dela 3.............................................................................................................................4
3 NAČRT IZOBRAŽEVANJA GLEDE NA POTREBE PODJETJA............................................5
3.1 Predstavitev problema in potreb podjetja................................................................................5
3.2 Predlagane rešitve in izobraževalne oblike..............................................................................5
3.3 Metode dela v izobraževanju.....................................................................................................5
4 SAMOREFLEKSIJA / ZAKLJUČEK............................................................................................6
5 VIRI IN LITERATURA...................................................................................................................7
1 UVOD
2 METODE IN OBLIKE DELA NA TREH PRIMERIH

Ko govorimo o metodah dela na področju izobraževanja je potrebno zavedanje, da je na

strokovnem področju veliko različnih pogledov, poimenovanj in razlag. Izraz učna metoda se
nanaša na splošna načela, pedagoške in vodstvene strategije, ki se uporabljajo pri poučevanju.
Izbira metode poučevanja je odvisna od stila poučevanja, ki definira učitelja, demografskih
značilnostih učečih, socialne značilnosti učečih, predmetnega področja, vsebine izobraževanja
in drugih dejavnikov. Jelenc (1996) navaja Matijavićevo delitev metod, katere značilnost je
predvsem klasificiranje metod dela glede na številčnost učečih ali udeležencev; metode
množičnega izobraževanja, metode individualiziranega izobraževanja, metode skupinskega
izobraževanja. V zadnjem času pa se najpogosteje uporablja Jarvisova razčlenitev metod dela
v izobraževalnem procesu, ki metode deli na metode usmerjene k učiteju; demonstracija,
vodena diskusija, predavanje in razpravljanje, predavanje, ter metode usmerjene v
udeležence; brainstorming, brenčeča skupina, pogovor, skupinska diskusija, intervju,
projektno delo, študij primera, igranje vlog, simulacija, seminar, snežena kepa in obiski in
izleti. (Jelenc, 1996). Zgoraj navedene metode ne obsegajo vseh metod, ki se uporabljajo pri
poučevanju, saj je didaktika veda in smer, ki se nenehno razvija. Z novimi tehnologijami in
spoznanji se širijo in oblikujejo tudi metode dela v izobraževalnih procesih.

2.1 Metoda dela 1

2.2 Metoda dela 2: razlaga

Metoda razlage predstavlja način poučevanja, katerega največkrat opisujemo kot ustni ali
govorni nastop učitelja ali učenca. Imenujemo jo tudi monološka ali akromatska. Predstavlja
eno najstarejših metod, saj so jo v zgodovini porabljali v vseh učnih sistemih in se uporablja
še danes. Danes pa se najpogosteje izvaja v kombinaciji z drugimi metodami poučevanja.
Vloga metode razlage je ena najvidnejših v izobraževalnih procesih, saj je govor osnovna
oblika človekovega izražanja in komunikacije. To metodo pri pouku poleg učiteljev pogosto
uporabljajo tudi učenci. Uporabljajo ga pri ponavljanju, ustnem poročanju, oddaji poročil in
podobno. Ima velik didaktični pomen, saj z razlago učeči bogati besedni zaklad, se
osamosvaja in podobno. Obstajajo različne oblike metode razlage, ki jih uporabljamo pri
poučevanju posameznih predmetov glede na starost učencev in vsebine.
V pedagoški praksi so največkrat uporabljene naslednje oblike:
 Akademsko predavanje, je tehnika razlaganja, ki je primerna za učeče, ki zmorejo
dolgotrajno pozornost in abstraktno razmišljanje. Krajnc opisuje predavanje kot
metodo, ki nam omogoča največjo kvantitativno podajanje učne snovi, saj daje veliko
podatkov, ugotovitev in zakonitosti v relativno kratkem časovnem obdobju. Potrebno
in zaželeno je, da si slušatelji med predavanjem zapisujejo ali zabeležijo
pomembnejše informacije, kar jim služi pri utrjevanju in ponavljanju pridobljenih
informacij in znanja. Pomembno je, da predavatelj spremlja svojo publiko, ter
prilagaja tempo in način predavanja njihovim potrebam. (Krajnc, 1979)
 Pripovedovanje je metoda kjer učitelj predstavlja zgodbo ali učno snov na lažji bolj
sproščen način. Vsebina mora biti verjetna, logično zaporedna in pregledna. Učitelj
 mora predstaviti zgodbo na zanimiv in razumljiv način, da pritegne slušatelja. Krajnc
poudarja, da se pri pripovedovanju podajanje gradiva ne nanaša na predhodno znanje
učečega. Pripovedovanje velja za lažji način razlaganja učne snovi, saj je usmerjeno v
pritegnitev pozornosti poslušalcev in povzročanju njihove čustvene reakcije.
Predavatelj mora pri pripovedovanju posedovati veliko govorniške spretnosti, saj je le
to namenjeno vzpodbujanju slušateljeve domišljije. (Krajnc, 1979)
 Opisovanje je metoda pri kateri moramo opisovano predstaviti tako, da si poslušalci
lahko opisan predmet, osebo, dogodek ali okolje lahko živo predstavljajo. Metoda
opisovanja ponovno naslavlja slušateljevo domišljijo. Metoda opisovanja se od
pripovedovanja razlikuje predvsem po ožji vsebinski razsežnosti. Z opisovanjem
slušatelji spoznajo obravnavano vsebino do takšnih podrobnosti, da se lahko prično
istovetiti in se odzivati ozirajoč se na svoja stališča in vrednote. (Krajnc, 1979)
 Obrazložitev, uporabimo, če zaznamo nejasnosti ali nerazumevanje podane snovi.
Največkrat se uporablja kot podporna metoda razlagi.
 Pojasnjevanje je metoda, ki se uporablja pri pojasnjevanju definicij, pravil ali
osnovnih pojmov, prav tako se uporablja za utrjevanje in dodatno poglabljanje že
naučene snovi. (Goljat, 2010)
Štefanc navaja, da je razlaga v izobraževalnem procesu vodilni način posredovanja novih
informacij in učne snovi. Možno jih je deliti na znanstveno – originalno in šolsko –
posredovalno. Opredeljena je kot govorna metoda, za katero velja, da poteka kot enosmerna
oblika komunikacije npr., kot učiteljeva razlaga nove snovi učečemu, ki snov sprejema kot
abstraktno. (Štefanc, 2005) Metoda razlage ima kot večina drugih metod pozitivni in
negativni aspekt. Pozitivni vidik, lahko najdemo v ekonomičnosti glede na čas in
zagotavljanjem sistematične in pregledne obravnave učne snovi. Negativni vidik metode je v
tem, da lahko učečega privede v stanje pasivnosti, saj slušatelji, večinoma sedijo pri miru in
poslušajo. Da bi metoda sama imela največji učinek, moramo imeti nasproti učeče osebe, ki
obvladujejo komunikacijski element aktivnega poslušanja. Metodo razlage se priporoča
uporabiti kot samostojno metodo poučevanja v primerih, ko učenci nimajo ustreznih izkušenj
in znanja, ter je naša učna vsebina abstraktna. Praviloma velja, da moramo metodo razlage
združevati z drugimi metodami poučevanja kot so; pogovor, delo z besedili ali
demonstracijsko metodo. (Hrovatin, 2017) Izobraževalna metoda razlage je še toliko bolje
zastopana v današnjih časih, kjer zaznavamo porast e-izobraževanja. Virtualno učno okolje je
namreč nekoliko omejeno za nekatere druge metode poučevanja, saj nam onemogoča pristen
stik učitelja z učencem. Z razlago učitelj učečemu posreduje strukturirane vsebine, ki jo učeči
sprejema in dojema z lastno miselno aktivnostjo. Med razlago učitelj na učenca deluje tudi iz
psihološkega vidika, saj ga naslavlja in z njim vzpostavlja stik. Pri razlagi niso v ospredju le
možganski procesi, ki se ukvarjajo s razumevanjem, procesiranjem, obdelovanjem,
shranjevanjem in posredovanjem informacij, temveč tudi procesi čustvenega doživljanja,
čustvovanja in vrednotenja, kar je lahko nekoliko slabše zaznati pri on-line poučevanju.
Izvajanje večine tehnik metode razlage niso prostorsko omejene, kot smo že ugotovili, je
razlaga primerna metoda za virtualno učno okolje, prav tako lahko njene tehnike uporabljamo
v živo v zaprtih prostorih in na prostem ali v naravi. Metoda razlage pa se prav zagotovo
največkrat uporablja v prilagojenem zaprtem učnem okolju kot so učilnice in predavalnice.
Metoda razlage učnih vsebin je zagotovo najbolj razširjen način poučevanja, vendar raziskave
kažejo, da to še ne pomeni, da je tudi najbolj efektiven način prenašanja znanja. Največji
učinek dosežemo z kombiniranjem metode razlage z drugimi učnimi metodami, saj s tem
omogočamo lažje razumevanje in motivacijo za učno snov.
Goljat, M. (2010). Metode in oblike dela v izobraževanju odraslih. [Diplomsko delo,
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta]. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru.
https://dk.um.si/Dokument.php?id=15049&lang=slv

Hrovatin, A. (2017). Analiza metod poučevanja naravoslovja in tehnike v učnih pripravah

učiteljev s poudarkom na bioloških vsebinah. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani,
Pedagoška fakulteta]. Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani.
http://pefprints.pef.uni-lj.si/4761/1/Hrovatin_Anita%2C_magistrska_naloga.pdf
Krajnc, A. (1979). Metode izobraževanja odraslih. Andragoška didaktika. Ljubljana:
Delavska enotnost 1979. Dostopno 12. oktobra 2022 prek:
https://blackboard.doba.si/bbcswebdav/pid-1008225-dt-content-rid-10571168_1/xid-
10571168_1

Štefanc, D., (2005). Pouk, učenje in aktivnosti učencev: razgradnja pedagoških fantazem.
Sodobna pedagogika. Dostopno 12. oktobra 2022 prek:
http://www.pef.uni-lj.si/ceps/knjiznica/doc/stefanc.pdf

2.3 Metoda dela 3

3 NAČRT IZOBRAŽEVANJA GLEDE NA POTREBE PODJETJA
Kaj je izobraževanje?
3.1 Predstavitev problema in potreb podjetja

3.2 Predlagane rešitve in izobraževalne oblike

3.3 Metode dela v izobraževanju

4 SAMOREFLEKSIJA / ZAKLJUČEK
5 VIRI IN LITERATURA