DIDAKTIKA I D : TEMELJNI PODATKI O PREDMETU Ime predmeta: Didaktika I Predmet se izvaja: ob etrtkih od 12.10 do 13.40 v pred.

. 030 (zimski semester) ob ponedeljkih od 14.40 do 16.10 v pred. 18 (letni semester). Oznaka predmeta v VIS: PE1 Didaktika I E Nosilec in izvajalca predmeta: doc. dr. Damijan tefanc, asist. Danijela Makovec Govorilne ure: torek od 16.00 do 17.00 in etrtek od 13.45 14.45 v kabinetu 540 (5. nadstropje). Telefon v asu govorilnih ur: 01/241 10 94 E-pota: didaktika@stefanc.net Obravnavane vsebine pri predmetu Didaktika I v tudijskem letu 2013/14 I. DIDAKTIKA KOT ZNANSTVENA DISCIPLINA 1. predmet prouevanja didaktike, opredelitev didaktike kot znanstvene discipline; didaktine smeri in modeli; 2. razmerje med splono in posebno didaktiko; didaktika in metodika II. FRAGMENTI IZ ZGODOVINE DIDAKTINE MISLI 3. Jan Amos Komensky in Velika didaktika 4. Wilhelm von Humboldt: teorija vzgoje in izobraevanja 5. Johann Friedrich Herbart kot utemeljitelj znanstvene didaktike in herbartizem/isti III. TEMELJNI DIDAKTINI KONCEPTI 6. izobraevanje: opredelitev pojma, razmerje med vednostjo in znanjem, izobraevanjem in vzgajanjem, splonim in poklicnim / strokovnim izobraevanjem; rekonceptualizacija splonega izobraevanja; problem vokacionalizacije splonega izobraevanja; neoliberalno ozadje rekonceptualizacijskih procesov 7. pouk: opredelitev, znailnosti, funkcije in vidiki pouka 8. problem razmerja med uenjem in pouevanjem; problematizacija transmisije; konstruktivistine teorije pouka in uenja in njihova kritika IV. STRUKTURNI DEJAVNIKI POUKA 9. uitelj: vloga uitelja, polje delovanja, formalne izobrazbene zahteve 10. aktivna vloga uenca pri pouku 11. komunikacija in interakcija pri pouku (med uiteljem in uenci, med uenci) 12. una vsebina: znanstvenost une vsebine, sestavine, funkcija, pomen didaktine transformacije in redukcije 13. cilji pouka: izobraevalni, funkcionalni, vzgojni cilji; globalni, etapni, operativni cilji; kritika operativizacije

Obveznosti tudentov Pisni izpit. Obiskovanje predavanj ni obvezno, je pa priporoljivo. Dvopredmetni tudentje imate monost, da izpit opravite v dveh delih.

Predvideni okvirni termini izpitov: Delni izpit: 13.2.2014 (datum je okvirni in se lahko spremeni) Termini izpitnih rokov: dva v juniju in dva v septembru 2013 (glejte razpisane roke na VISu) Spremljajte obvestila na spletni strani oddelka.

Obvezna zaetna (!) tudijska literatura 1. von Humboldt, W. (2000). Theory of Bildung. V: Wesbury, I. idr. (ur.). Teaching as a reflective Practice. The German Didaktik Tradition. Mahwah/New Jersey/London: Lawrence Erlbaum Associates Publishers, str. 57-61. 2. Kodelja, Z. (2004). O pojmu splone izobrazbe. V: Zbornik prispevkov mednarodnega posveta o sploni izobrazbi, Ljubljana: Zavod RS za olstvo, str. 36-42. 3. tefanc, D. (2012). Kompetence v kurikularnem nartovanju splonega izobraevanja. Ljubljana: Znanstvena zaloba FF, str. 60-85. 4. Kodelja, I. (2010). O (spo)znanju in znanostih. V: Sodobna pedagogika, t. 4. 5. Medve, Z. (1992). Interpretacije nazorov Jana Amosa Komenskega pri Slovencih. V: Sodobna pedagogika, t. 3-4, str. 118-133. 6. Protner, E. (2001). Herbartistina pedagogika na Slovenskem 1869-1914). Maribor: Slavistino drutvo, str. 162-189 (poglavje 2.4.4). 7. Strmnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje teoretine teme. Ljubljana: Znanstveni intitut FF, str. 17-95, 99-148 in 203-240. 8. Plut Pregelj, L. (2008). Ali so konstruktivistine teorije uenja in znanja lahko osnova za sodoben pouk? V: Sodobna pedagogika, t. 4, str. 14-27. 9. tefanc, D. (2005). Pouk, uenje in aktivnost uencev: razgradnja pedagokih fantazem. V: Sodobna pedagogika, let. 56, t. 1, str. 34-57. 10. tefanc, D. in Murak, J. (2008). Konstruktivizem in pedagogika (uvod v tematsko tevilko). V: Sodobna pedagogika, t. 4, str. 6-12. 11. tefanc, D. (2011). Pojmovanja znanja v pedagokem diskurzu: nekateri problemi. V: Sodobna pedagogika, t. 1, str. 100-119. 12. Terhart, E. (2003). Constructivism and teaching: a new paradigm in general didactics? V: Journal of Curriculum Studies, t. 1, str. 25-44. Pozor: navedena literatura NI VSA LITERATURA, ki jo bo treba natudirati za izpit. Gre le za seznam zaetne literature, ki ga bomo sproti dopolnjevali z izbrano (veinoma tujo) literaturo. O tem, katera literatura pride v potev za delni izpit, boste tudentje pravoasno obveeni v asu predavanj.