UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

Predmet: Uvod v teorijo znaka

Course title: Introduction to the Theory of Sign

Študijski program in stopnja Študijskasmer Letnik Semester

Study programme and level Study field Academic year Semester
Prvostopenjski univerzitetni
dvodisciplinarni študijski 2. 4.
program
1st level double-subject
2nd 4th
university study programme

Vrstapredmeta / Course type obvezni strokovni predmet / compulsory

subject

Univerzitetnakodapredmeta / University course code:

Lab. vaje
Predavanja Seminar Sem. vaje Teren. vaje Samost. delo
Laboratory ECTS
Lectures Seminar Tutorial Field work Individ. work
work
30 / 30 / / 60 4

Nosilecpredmeta / Lecturer: doc. dr. Borut Cerkovnik / Asst. Prof. Borut Cerkovnik, Ph.D.

Jeziki / Predavanja / Slovenski/Slovene

Languages: Lectures:
Vaje / Tutorial: Slovenski/Slovene

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje Prerequisits:

študijskih obveznosti:
Opravljeni pogoji za vpis v ustrezni letnik Meeting requirements for enrolment in the
študijskega programa corresponding year of the study programme

Vsebina: Content (Syllabus outline):

Temeljno vsebinsko področje predmeta so
semiotične in filozofsko-jezikovne teorije znaka.
Zgodovinski uvod tvorijo povzetki teorij znaka pri
Platonu in Aristotelu ter v srednjeveški logiki,
gramatiki in semiotiki. Osrednje mesto v
predstavitvi sodobnih teorij znaka ima semiotika C.
S. Peirca. Le-ta bo povezana z jezikoslovnimi in
semiološkimi teorijami, na primer, de Saussurja,
Hjelmsleva in Jakobsona. Preko obravnave
semiotičnih modelov Umberta Eca bo navedena
tradicija primerjana s tradicijo analitične filozofije
jezika in sicer z obema glavnima usmeritvama:
logično-filozofsko tradicijo (ki začenja s Fregejem in
katere ena od bistvenih dovršitev je
The basictopics of the course aresemiotic and
philosophical-linguistic theoriesof the signs.The
course begins with the historicalintroduction tothe
theories ofthe signs in
PlatoandAristotleandinmedievallogic,
grammarandsemiotics. The main topic is the
presentationof C.S.Peirce’s semioticsas the
paradigmatic theory of signs. Itwill becompared
withthelinguisticandsemiologicaltheories, for
example, of deSaussure, HjelmslevandJakobson.
Throughthe consideration of Umberto Eco’s
semioticmodels, the presented tradition will
becomparedwiththetraditions of analytical
philosophy oflanguage:logical-philosophical
Wittgensteinov Logično-filozofski Traktat) ter tako
imenovano »filozofijo običajnega jezika« (ki
začenja z Wittgensteinovimi Filozofskimi
raziskavami in se – če in koliko? – konča z Gricom).
tradition(beginning withFrege, and oneof its
essentialcompletions being
Wittgenstein'sTractatusLogico-Philosophicus) one
the one side andthe so-called"ordinary
languagephilosophy"(beginning
withWittgenstein’sPhilosophicalInvestigationsand–if
and to what extent? – ending withGrice) on the
other side.

Temeljniliteratura in viri / Readings:

Temeljnaliterature/ Basic Readings:
Stephan Meier-Oeser, “ Medieval Semiotics”, v Edward N. Zalta (ur.) The Stanford Encyclopedia of
Philosophy (Winter 2003 Edition), URL = <http://plato.stanford.edu/archives/win2003/entries/semiotics-
medieval/>.
Charles Sanders Peirce, Izbranispisi o teorijiznaka in pomenaterpragmaticizmu, Krtina, Ljubljana 2004, str.
9-44.
Ludwig Wittgenstein, Philosophical Investigations,Blackwell Publishers Ltd, Malden, Oxford, Carlton 1953,
1958, 2001, par. 1-184 (str. 1-74).
Umberto Eco, A theory of Semiotics, Indiana University Press, London 1976, str. 5-318.
Umberto Eco, Semiotics and the Philosophy of Language, Indiana University Press, London 1986, str. 5-226.
Priporočena literatura / Suggested Readings:
Ferdinand de Saussure, Predavanjaizsplošnegajezikoslovja, ISH Fakultetazapodiplomskihumanističništudij,
Ljubljana 1997, str. 79-212.
Roman Jakobson, Lingvistični in drugispisi, ISH Fakultetazapodiplomskihumanističništudij, Ljubljana 1996,
str. 11-85 in 149-211.

Cilji in kompetence: Objectives and competences:

Študent spozna osnovne pristope k razumevanju
vloge znakov in sistemov znakov (s poudarkom na
jeziku) kot najznačilnejših kulturnih fenomenov v
okviru (filozofske) logike, filozofije jezika in
semiotike.
V okviru teh pristopov k teoriji znaka obvlada
pojmovanje sintakse, semantike, pragmatike in
semiotike. Navedena znanja je sposoben aplicirati
na področjih narave, družbe in filozofije.
Students acquire basic approaches to understanding
the role of signs and sign systems (focusing on
language) as the most significant cultural
phenomena in the (philosophical) logic, philosophy
of language and semiotics.
Within these approaches, they acquire
conceptionsof syntax, semantics, pragmatics and
semiotics. They are able to apply this knowledge to
nature, society and philosophy.

Predvideni študijski rezultati: Intended learning outcomes:

Znanje in razumevanje:
Študent obvlada pojmovanje sintakse, semantike in
pragmatike s stališča sodobne filozofije jezika in
semiotike. Razume sledeče opredelitve in
razlikovanja: označevalec/označeno,
ikona/indeks/simbol, denotacija/konotacija,
metafora/metonimija ...
Pridobljeno znanje je uporabno pri
semiotični/semiološki obravnavi filozofskih
problemov in problemov kulture.
Semiotične tehnike, pridobljene pri predmetu, so
aplikabilne na vsa področja narave, družbe in
Knowledge and understanding:
Students acquire the ability to conceptualize syntax,
semantics and pragmatics from the view of
contemporary philosophy of language and
semiotics; gain understanding of the following
definitions and distinctions: the signifier/the
signified, icon/index/symbol,
denotation/connotation, metaphor/metonymy etc.
Acquired knowledge is applicable in the
semiotic/semiological treatises of philosophical as
well as broader cultural issues.
Semiotic techniques, acquired in the course, are
applicable to all areas of nature, society and culture
kulture (biologija, jezik, umetnost, politika, (biology, language, art, politics, advertising etc.)
oglaševanje ...).

Metode poučevanja in učenja: Learning and teaching methods:

Predavanja, predstavitve seminarjev, vodene Lectures, seminar presentations and defences,
diskusije in individualne konzultacije. guided discussions and individual consultations.

Načiniocenjevanja:
Način (pisni izpit, ustno izpraševanje,
naloge, projekt):
1.Seminarska naloga (najmanj 3 strani) 30%
z oddanim izročkom (1-2 strani) in
eksplikacijo je pogoj za pristop k
ustnemu ali pisnemu izpitu.
2. Del končne obveznosti (izpita) se
opravi z delom med letom (aktivno
sodelovanje pri predavanjih in
seminarjih).
3. Ustni ali pisni izpit.
Delež (v %) /
Weight (in %) Assessment:
Type (examination, oral, coursework,
project):
1.Seminar paper (minimum of 3 pages)
with a handout (1-2 pages) and its
presentation is a requirement for
entering the oral or written exam.
20% 2. Partly, the course requirement is
active participation during the course.
50% 3. Oral or written exam.

Reference nosilca / Lecturer's references:

Borut Cerkovnik, »Stališče pripomb k logični formi«, Analiza, let. 1, št. 2, str. 93-107.
Borut Cerkovnik »Različnost sistemov kot pogoj možnosti metafore«,Analiza, let. 1, št.,3-4, str. 140-147.
Borut Cerkovnik, »Slika in resnica«, Analiza, let. 9, št. 1-2, str. 144-166.