Aleksander Cokan, Ivan Štalec

Zaporedja. Diferencialni in integralni račun

Zbirka nalog za srednje šole, Matematika
IV. Integral,
7. Integracijska praksa,
B. Integrali preprostih racionalnih funkcij, Naloga 3g-3i

Naloga

Izračunaj:

3x − 2
g) ∫x
3
− x2
dx
x +1
h) ∫ dx
x( x − 1) 2
x2 + 1
i) ∫ ( x − 1)( x + 1)2 dx

Rešitev

Cilj pri reševanju integralnega računa je vedno en sam: pretvorba funkcije v eno izmed
znanih oblik, ki jih že znam integrirati. Pogosto pri racionalnih funkcijah uporabim
r ( x)
naslednji trik: splošni izraz razbijem na več členov:
( x − a ) ( x 2 + px + q ) β
α

r( x) A A2 Aα M x + N1 M x + N2 M x + Nβ
α β
= 1 + + ... + α
+ 21 + 2 2 + ... + 2 β
( x − a) ( x + px + q)
2
x − a ( x − a) 2
( x − a) x + px + q ( x + px + q) 2
( x + px + q)β

Vsakega od posameznih členov pa nato znam pointegrirat.

Poglejmo:

3x − 2
a) ∫x 3
− x2
dx

3x − 2 Razčlenim
∫x 3
− x2
dx
3x 2 V imenovalcu izpostavim x 2
∫ x3 − x2 dx − ∫ x3 − x2 dx
3x 2 Obdelam vsak člen posebej
∫ x 2 ( x − 1) dx − ∫ x 2 ( x − 1) dx
 3x x x
Prvi člen je ∫x 2
( x − 1)
dx = 3∫ 2
x ( x − 1)
dx , predelal bom pa funkcijo 2
x ( x − 1)
.

x Pokrajšam x
x ( x − 1)
2

1 Ter ulomek razbijem na dva ulomka

x( x − 1)
A B Poiščem člena A in B, tako da oba člena
+ spet postavim na skupni imenovalec:
x ( x − 1)
A( x − 1) + Bx Števec seštejem
x( x − 1)
Ax + Bx − A Izraz pa mora biti enak začetnemu izrazu:
x( x − 1) 1
x( x − 1)
Ax + Bx − A 1 Pokrajšam imenovalec:
=
x( x − 1) x( x − 1)
Ax + Bx − A = 1 Izpostavim x ter 1 postavim na drugo stran
enačbe:
x( A + B) − ( A + 1) = 0 Iz izraza izluščim 2 enačbi. Enačbi dobim
tako, da konstantne člene z isto potenco x-a
postavim na 0:
( A + B) = 0 Tako izračunam A in B
( A + 1) = 0
A = −1 x
Tako sem izraz preoblikoval v:
B =1 x ( x − 1)
2

x 1 1
=− +
x ( x − 1)
2
x ( x − 1)

x 1 1
Prvi člen sem tako predelal v 3∫ dx = 3∫ (− + )dx .
x ( x − 1)
2
x ( x − 1)

1 1
Predelam še drugi člen 2 ∫ dx , oziroma funkcijo 2 :
x ( x − 1)
2
x ( x − 1)

1 Ulomek razbijem na tri ulomke:

x ( x − 1)
2

A B C Tri izraze spet združim v enega:

+ +
x 2
x ( x − 1)
 A( x − 1) Bx( x − 1) Cx 2 Oziroma
+ +
x 2 ( x − 1) x 2 ( x − 1) x 2 ( x − 1)
A( x − 1) + Bx( x − 1) + Cx 2 To pa je enako začetnemu izrazu:
x 2 ( x − 1) 1
x ( x − 1)
2

A( x − 1) + Bx( x − 1) + Cx 2 1 Pokrajšam imenovalec

= 2
x ( x − 1)
2
x ( x − 1)
A( x − 1) + Bx( x − 1) + Cx 2 = 1 Člene z enako potenco x-a združim:
x 2 (C + B ) + x( A − B ) − ( A + 1) = 0 Ter izluščim enačbe:
(C + B) = 0 Oziroma:
( A − B) = 0
( A + 1) = 0
A=–1 1
B=–1 Tako sem izraz preoblikoval v
x ( x − 1)
2

C= 1
1 −1 −1 1
= 2+ +
x ( x − 1) x
2
x ( x − 1)

1 1 1 1
Drugi člen sem predelal v 2 ∫ dx = 2 ∫ (− 2 − + )dx .
x ( x − 1)
2
x x ( x − 1)

Nadaljujem z integracijo:

3x 2 Oziroma, če zapišem
∫x ( x − 1)
2
dx − ∫ 2
x ( x − 1)
dx predelane funkcije:
1 1 1 1 1 Razčlenim
3∫ ( − + )dx − 2 ∫ (− 2 − + )dx
x ( x − 1) x x ( x − 1)
1 1 1 1 1 Enake člene seštejem
−3∫ dx + 3∫ dx + 2 ∫ 2 dx + 2∫ dx − 2 ∫ dx
x ( x − 1) x x ( x − 1)
1 1 1 Ter integriram
− ∫ dx + ∫ dx + 2 ∫ 2 dx
x ( x − 1) x
1 Zapišem C = C1 + C2 + C3 ter
− ln x + C1 + ln( x − 1) + C2 − 2 + C3
x
1 Združim še logaritma:
− ln x + ln( x − 1) − 2 + C
x
x −1 1
ln −2 +C
x x
 x +1
h) ∫ x( x − 1) 2
dx

x +1 Razčlenim
∫ x( x − 1)2 dx
x 1 Pokrajšam x:
∫ x( x − 1)2 dx + ∫ x( x − 1)2 dx
1 1
∫ ( x − 1)2 dx + ∫ x( x − 1)2 dx
Prvi člen znam integrirat, zato predelam drugi člen:

1 1
Drugi člen je ∫ x( x − 1) 2
dx , predelal bom pa funkcijo
x( x − 1) 2
:

1 Izraz razbijem na tri člene

x( x − 1) 2
A B C Spravim na skupni imenovalec:
+ +
x ( x − 1) ( x − 1) 2
A( x − 1) 2 + Bx( x − 1) + Cx Izraz je enak začetnemu izrazu:
x( x − 1) 2
A( x − 1) 2 + Bx( x − 1) + Cx 1 Pokrajšam imenovalec, ter vse člene
= postavim na levo stran enačbe:
x( x − 1) 2
x( x − 1) 2
A( x − 1) 2 + Bx( x − 1) + Cx − 1 = 0 Združim člene pred isto potenco x-a
x 2 ( A + B ) + x(−2 A − B + C ) + ( A − 1) = 0 Koeficiente pred isto potenco x-a postavim
na 0 ter tako pridem do treh enačb s tremi
neznankami:
( A + B) = 0 Ter dobim parametre:
(−2 A − B + C ) = 0
( A − 1) = 0
A=1 1
B=–1 Tako sem izraz preoblikoval v
x( x − 1) 2
C=1
1 1 1 1
= − +
x( x − 1) 2
x ( x − 1) ( x − 1) 2

1 1 1 1
Drugi člen sem tako predelal v ∫ x( x − 1) 2
dx = ∫ ( − +
x ( x − 1) ( x − 1) 2
)dx .
Nadaljujem z integracijo:

1 1 Vstavim predelano funkcijo:

∫ ( x − 1) 2
dx + ∫
x( x − 1) 2
dx

1 1 1 1 Ter izraz razbijem na posamezne

∫ ( x − 1)2 dx + ∫ ( x − ( x − 1) + ( x − 1)2 )dx integrale
1 1 1 1 Iste člene seštejem:
∫ ( x − 1)2 dx + ∫ x dx − ∫ ( x − 1) dx + ∫ ( x − 1)2 dx
1 1 1 Ter pointegriram:
∫ x dx − ∫ ( x − 1) dx + 2∫ ( x − 1)2 dx
1 Zapišem C = C1 + C2 + C3 ter združim
ln x + C1 − ln( x − 1) + C2 − 2 + C3
( x − 1) logaritma:
x 1
ln −2 +C
x −1 x −1

x2 + 1
i) ∫ dx
( x − 1)( x + 1) 2

x2 + 1 Razčlenim
∫ ( x − 1)( x + 1)2 dx
x2 1 Ter člena predelam
∫ ( x − 1)( x + 1)2 dx + ∫ ( x − 1)( x + 1)2 dx
Pri predelavi je pomemben imenovalec. Ker imata oba člena isti imenovalec predelam
1
imenovalec le enkat. Predelujem funkcijo
( x − 1)( x + 1) 2

1 Izraz razbijem na več členov

( x − 1)( x + 1) 2
A B C Ter člene spet združim na skupnem
+ + imenovalcu:
( x − 1) ( x + 1) ( x + 1) 2
A( x + 1) 2 + B( x − 1)( x + 1) + C ( x − 1) Izraz je enak začetnemu izrazu
( x − 1)( x + 1) 2
A( x + 1) 2 + B( x − 1)( x + 1) + C ( x − 1) 1 Pokrajšam imenovalec ter sprevim
= vse člene na eno stran enačbe:
( x − 1)( x + 1) 2
( x − 1)( x + 1) 2
A( x + 1) 2 + B ( x − 1)( x + 1) + C ( x − 1) − 1 = 0 Člene z enako potenco x-a
združim:
x 2 ( A + B ) + x(2 A + C ) + ( A − B − C − 1) = 0 Koeficiente pred isto potenco x-a
 postavim na 0 ter tako pridem do
treh enačb s tremi neznankami:
( A + B) = 0 Ker je problem integracija in ne
(2 A + C ) = 0 reševanje sistemov enačb, kar
( A − B − C − 1) = 0 zapišem rešitev (namig pri
reševanju: seštej vse tri enačbe).
Dobim:
1 1 1 1
A= , B=− , C=− Tako sem izraz
4 4 2 ( x − 1)( x + 1) 2
preoblikoval v
1 1 1 1
= − −
( x − 1)( x + 1) 2
4( x − 1) 4( x + 1) 2( x + 1) 2

Nadaljujem u integracijo. Zarad preglednejšega dela bom integriral najpre prvi nato pa še
drugi del.

x2 1 Vstavim
∫ ( x − 1)( x + 1)2 dx + ∫ ( x − 1)( x + 1)2 dx predelan
imenovalec:
1 1 1 1 1 1
∫x − − )dx + ∫ ( − −
2
( )dx
4( x − 1) 4( x + 1) 2( x + 1) 2
4( x − 1) 4( x + 1) 2( x + 1) 2

Integriram prvi del:

1 1 1 Razčlenim
∫x − −
2
( )dx
4( x − 1) 4( x + 1) 2( x + 1) 2
x2 x2 x2 Uvedem substituciji
∫ 4( x − 1) ∫ 4( x + 1) ∫ 2( x + 1)2 )dx
dx − dx − t = x − 1 in dt = dx
Ter
a = x + 1 in da = dx
(t + 1) 2 (a − 1) 2 (a − 1) 2 Skvadriram:
∫ 4t dt − ∫ 4a da − ∫ 2a 2 da
t 2 + 2t + 1 a 2 − 2a + 1 a 2 − 2a + 1 Razčlenim:
∫ 4t dt − ∫ 4a da − ∫ 2a 2 da
t2 2t 1 a2 2a Pokrajšam:
∫ 4t ∫ 4t ∫ 4t ∫ 4a da + ∫ 4a da −
dt + dt + dt −

1 a2 2a 1
− ∫ dx − ∫ 2 dx + ∫ 2 dx − ∫ 2 dx
4a 2a 2a 2a
t 1 1 a 1 Seštejem enake člene:
∫ 4 dt + ∫ 2 dt + ∫ 4t dt − ∫ 4 da + ∫ 2 da −
 1 1 1 1
−∫ da − ∫ da + ∫ da − ∫ 2 da
4a 2 a 2a
t 1 1 a 3 1 Integriram:
∫ 4 dt + ∫ 2 dt + ∫ 4t dt − ∫ 4 da − + ∫ 4a da − ∫ 2a 2 da
t2 1 1 Zapišem
+ C1 + t + C2 + ln t + C3 − C ' = C1 + C2 + C3 + C4 + C5 + C6 ,
8 2 4
a 2
3 1 ter uvedem nazaj:
− + C4 + ln a + C5 + + C6 t = x − 1 in a = x + 1
8 4 2a
( x − 1) 2 ( x − 1) 1 ( x + 1) 2 3 1 Združim logaritme:
+ + ln( x − 1) − + ln( x + 1) + +C'
8 2 4 8 4 2( x + 1)
( x − 1) 2 ( x − 1) 1 ( x + 1) 2 1 Ter potence:
+ + ln ⎡⎣( x − 1)( x + 1)3 ⎤⎦ − + +C'
8 2 4 8 2( x + 1)
1 1 1 1
− + ln ⎡⎣( x − 1)( x + 1)3 ⎤⎦ + +C' Zapišem: Cα = C '− (pozor,
2 4 2( x + 1) 2
1
− je konstanta; tako lahko
2
pod konstanto spravim vsa
števila!)
1 1
ln ⎡⎣ ( x − 1)( x + 1)3 ⎤⎦ + + Cα
4 2( x + 1)

Integriram drugi del:

1 1 1 Razčlenim:
∫ ( 4( x − 1) − 4( x + 1) − 2( x + 1) 2
)dx

1 1 1 Uvedem isti substituciji kot prej:

∫ 4( x − 1) dx − ∫ 4( x + 1) dx − ∫ 2( x + 1) 2
dx
t = x − 1 in dt = dx
Ter
a = x + 1 in da = dx
1 1 1 Pointegriram:
∫ 4t dt − ∫ 4a da − ∫ 2a 2
da
1 1 1 Zapišem Cβ = C1 + C2 + C3 , ter uvedem
ln t + C1 − ln a + C2 + + C3
4 4 2a nazaj:
t = x − 1 in a = x + 1
1 1 1 Združim logaritma
ln( x − 1) − ln( x + 1) + + Cβ
4 4 2( x + 1)
1 ⎡ ( x − 1) ⎤ 1
ln ⎢ ⎥ + + Cβ
4 ⎣ ( x + 1) ⎦ 2( x + 1)
Zapišem celotni integral:

x2 1 Ter vstavim oba pointegrirana

∫ ( x − 1)( x + 1)2 dx + ∫ ( x − 1)( x + 1)2 dx dela:
1 1 Združim logaritma:
ln ⎡⎣ ( x − 1)( x + 1)3 ⎤⎦ + + Cα +
4 2( x + 1)
1 ⎡ ( x − 1) ⎤ 1
ln ⎢ ⎥ + + Cβ
4 ⎣ ( x + 1) ⎦ 2( x + 1)
1 ⎡ ( x − 1) ⎤ 1 1 Zapišem C = Cβ + Cα ter
ln ⎢( x − 1)( x + 1)3 ⎥ + + + Cβ + Cα
4 ⎣ ( x + 1) ⎦ 2( x + 1) 2( x + 1) združim enake elemente

1 1 Oziroma:
ln ⎡⎣ ( x − 1) 2 ( x + 1) 2 ⎤⎦ + +C
4 ( x + 1)
1 1
ln [ ( x − 1)( x + 1) ] + +C
2 ( x + 1)