LINEARNA FUNKCIJA

1. KOORDINATNI SISTEM

1.1. Koordinatni sistem na premici

 Če točka T leži na realni osi, potem njeno koordinato označimo z x .

 Vsaki točki na realni osi ustreza natanko eno realno število (koordinata x ) in obratno –
vsakemu realnemu številu ustreza natanko ena točka T (x).

 Absolutna vrednost koordinate točke T je razdalja točke T od koordinatnega izhodišča

izmerjena z enotino daljico.

A(−2)
|−2|=2

 Razdalja dveh točk je definirana z absolutno vrednostjo razlike koordinat:

d ( A , B )=|x 2−x 1|

A(1)
B(−2)
d ( A , B )=|−2−1|=|−3|=3

 Podobno kot lego točke na premici lahko določimo tudi lego točke v ravnini.

1
 1.2. Pravokotni koordinatni sistem v ravnini

 Pravokotni ali kartezični koordinatni sistem v ravnini sestavljata dve med seboj
pravokotni premici - koordinatni osi, in sicer abscisna os ali os x in ordinatna os
ali os y , s skupnim izhodiščem v presečišču.

Skozi točko T potegnimo vzporednici k obema koordinatnima osema.

Presečišče vzporednice z ordinatno osjo je prva koordinata točke T oz. ABSCISA x ,
presečišče vzporednice z abscisno osjo je druga koordinata točke T oz. ORDINATA y .

 Vsaka točka v ravnini je določena z urejenim parom realnih števil ( x , y ) ;

T (x , y )
x , y – koordinati točke
x– abscisa točke
y– ordinata točke

 Vsakemu urejenemu paru realnih števil ( x , y ) ustreza natanko ena točka T (x , y ) v

ravnini.

 Množica vseh točk v ravnini: R × R={ ( x , y ) ; x ∈ R y ∈ R }

VAJE:

 V pravokotnem koordinatnem sistemu nariši točke:

A ( 2 ,3 ) , B (−1 ,−2 ) ,C ( 0 , 4 ) .

2
 Nariši množico vseh točk ( x , y ) v ravnini, za katere je:
a) x=5 b) y=−1

{ ( x , y ) ; x=5 }
c) x ≥ 0 d) y <0

e) x=0 pogoj za os y f) y=0 pogoj za os x

 Ordinatna os razdeli ravnino na levo in desno polravnino.

 Abscisna os razdeli ravnino na zgornjo in spodnjo polravnino.

 Abscisna in ordinatna os razdelita ravnino na štiri kvadrante.

3
 g) y=x simetrala lihih kvadrantov

Množica vseh točk, ki so enako oddaljene od obeh

koordinatnih osi in imajo koordinati istega predznaka.

h) y=− x simetrala sodih kvadrantov

Množica vseh točk, ki so enako oddaljene od obeh

koordinatnih osi in imajo koordinati nasprotnega predznaka.

 Nariši množico vseh točk ( x , y ) v ravnini, za katere je:

( x ←1 ) ∧ ( y ≤ 1 ) ( x=2 ) ∧ ( y =−3 )

Z×R [ 1 , 4 ] × [ −2 ,1 ]

4
 ( x >−4 ) ∧ ( y <0 ) ( x <0 ) ∧ ( y =−x )

Zrcaljenja točk, pravokotna projekcija točke

 Zrcaljenje čez abscisno os: Z x :T ( x , y ) →T 1 ( x ,− y )

 Zrcaljenje čez ordinatno os: Z y :T ( x , y ) → T 2 (−x , y )

 Zrcaljenje čez koordinatno izhodišče: ZO :T ( x , y ) → T 3 (−x ,− y )

 Pravokotna proj. točke na abscisno os: P x :T ( x , y ) → T 4 ( x , 0 )

 Pravokotna proj. točke na ordinatno os: P y :T ( x , y ) →T 5 ( 0 , y )

 Dana je točka A(−3 ,2).

a) Nariši in zapiši koordinati pravokotne projekcije dane točke na abscisno os.

b) Nariši in zapiši koordinati pravokotne projekcije dane točke na ordinatno os.

c) Točko prezrcali čez abscisno os.

d) Točko prezrcali čez ordinatno os.

e) Točko prezrcali čez koordinatno izhodišče.

5
2. RAZDALJA MED DVEMA TOČKAMA

 Dani sta točki: A(x 1 , y 1) in

B(x 2 , y 2 ) v ravnini.

Razdalja med točkama A in B: d ( A , B )=| AB| je enaka dolžini hipotenuze v

pravokotnem trikotniku s katetama |x 2−x 1| in | y 2− y 1|:

Razdaljo med točkama A in B torej izračunamo po formuli:

√ 2
d ( A , B )= ( x 2−x1 ) + ( y 2− y 1 )
2

 Lastnosti razdalje:

1. d ( A , B ) ≥ 0 Razdalja med poljubnima točkama A in B je

vedno nenegativno število.

2. d ( A , B )=0 ⟺ A=B Razdalja je enaka 0 samo v primeru, če točki A in

B sovpadata.

3. d ( A , B )=d ( B , A) Razdalja od točke A do točke B je enaka razdalji

od točke B do točke A .

4. d ( A , C ) ≤ d ( A , B ) +d ( B , C ) Razdalja od točke A do točke C je manjša ali

enaka vsoti razdalj od A do B in od B do C .

 Dani sta točki: A(x 1 , y 1) in B(x 2 , y 2 ), ki sta krajišči daljice AB.

Iz znanih koordinat krajišč A in B daljice AB izračunamo razpolovišče S daljice AB:

S ( x 1+ x2 y 1 + y 2
2
,
2 )
6
VAJE:
1. Natančno izračunaj razdaljo med točkama.

a) A (−2 , 4 )

B ( 3 ,−1 )

d ( A , B )=¿

b) C ( 2 , 3 )

D ( 5 ,7 )

d ( C , D )=¿

c) P ( √ 7 ,−3 )

R( 3 , √ 7 )

d ( P , R )=¿

2. Določi razpolovišče daljice AB.

a) A ( 3 ,−5 )

B (−1, 1 )

S AB ( , )

 Težiščnica trikotnika je daljica, ki povezuje oglišče trikotnika z razpoloviščem nasprotne

stanice.

 Višina na stranico trikotnika je daljica, ki povezuje oglišče trikotnika z nosilko nasprotne

stranice in je nanjo pravokotna.
Njena dolžina je razdalja oglišča od nosilke nasprotne stranice.

7
8
VAJE:
3. V trikotniku ABC natančno izračunaj obseg in dolžino težiščnice na stranico AB.

A ( 2 ,−1 )

B(−1 ,−5 )
C(−3 ,−13 )

4. Daljica ABima eno krajišče A (−2 , 2 ) in razpolovišče S( 1 , 4 ). Zapiši koordinati krajišča B

.

A (−2 , 2 )

B ( x2 , y 2 )

S( 1 , 4 )

5. Ali je enakokrak trikotniku ABC ? Izračunaj še višino na stranico a .

A ( 9 ,−4 )

B( 2 ,−3 )
C( 4 , 1 )
R: b=c=5 √ 2

9
6. Pokaži, da je štirikotnik ABCD paralelogram, izračunaj dolžini diagonal in koordinati
presečišča diagonal.
A (4 , 4 )

B(−2 , 1 )
C( 0 ,−3 )
D( 6 , 0 )

7. Zapiši pogoje za množice točk na sliki.

10
3. PLOŠČINA TRIKOTNIKA

 Točke A , B in C so kolinearne, če ležijo na isti premici. V tem primeru določajo izrojen

trikotnik s ploščino 0.

 Točke A , B in C so nekolinearne, če ne ležijo na isti premici.

Tri nekolinearne točke A , B in C v ravnini določajo trikotnik ABC .

Ploščino trikotnika bomo računali s koordinatami oglišč. (Izpeljava je v učbeniku.)

 Determinanta je kvadratna shema števil. Pomeni razliko med produktoma števil po eni in
drugi diagonali.

Naj bodo a , b , c , d ∈ R

|ac db|=a ∙ d−b ∙ c

Izračunaj: |52 34|=5 ∙ 4−3 ∙ 2=1 4

 Dane so točke: A(x 1 , y 1)

B(x 2 , y 2 )
C (x 3 , y 3 )

1
S= ∙|D|
2
D=
| x 2−x 1
x 3−x 1 |
y 2− y 1
y 3− y 1

 orient =+1 ⟺ Tikotnik ABC je pozitivno orientiran ⟺ D>0 ⟺

oglišča si sledijo v nasprotni smeri gibanja urinega kazalca.

 orient =−1 ⟺ Tikotnik ABC je negativno orientiran ⟺ D<0 ⟺

oglišča si sledijo v smeri gibanja urinega kazalca.

11
VAJE:
1. V trikotniku ABC natančno izračunaj ploščino, orientacijo, dolžino višine na stranico c in
dolžino težiščnice na stranicoa .
A (−1 , 2 )

B( 3 ,−1 )
C( 1 , 3 )
S=¿
orient ¿
v c =¿

t a=¿

Točke A , B in C so kolinearne ⟺ S=0

2. Ugotovi ali so točke A , B in C kolinearne:

A ( 1 ,−1 )

B( 3 , 3 )
C(−4 ,−11 )

12
3. Določi ordinato točke B, tako da bodo točke kolinearne.
A (−1 , 4 )

B( 1 , y )
C( 2 , 1 )

4. V kateri točki preseka premica skozi točki A in B ordinatno os?

A (−1 , 4 )

B( 1 , y )
C( 2 , 1 )

o rient =+1 ⟺ D>0 ⟺ |D|=D

o rient =−1 ⟺ D<0 ⟺ |D|=−D

5. Ploščina pozitivno orientiranega trikotnika ABC je 16 . Izračunaj absciso oglišča C .

A (1 , 4 )

B(−5 , 3 )
C( x ,−2 )

13
6. Ploščina negativno orientiranega trikotnika ABC je 29. Izračunaj absciso oglišča C .
A (−2 , 1 )

B( 2 , 7 )
C( x ,−3 )

7. Določi ploščino in obseg štirikotnika R: S=42 , o=8 √ 2+3 √ 5+ √ 89

A (−3 ,−1 )

B( 0 ,−4 )
C( 5 , 1 )
D( 2 , 7 )

14