ELEMENTARNA MATEMATIKA I

by B.B.S.

Elementarna matematika I

0. OSNOVNI POJMI IN DEJSTVA

Kronica K s srediem S in radijem r je mnoica tok, ki je od S oddaljena za r.

Daljica AB je mnoica tok, ki leijo na premici skozi A in B in sicer med tokama A

in B.

C lei med A in B natanko tedaj, ko velja

d(B,C) + d(C,A) = d(B,A)
Nosilka daljice ( n(AB) ) je premica skozi A in B.
Poltraka z izhodiem v 0 sta p1U{0} in p2U{0} pri emer je p premica v ravnini, 0
pa toka na njej in velja:
p-{0} =p1Up2

Kot je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka (kraka kota) s skupnim izhodiem
(vrh kota). Merimo ga v stopinjah.

Naj bodo A,B,C tri nekolinearne toke v ravnini

AB, BC, AC imenujemo trikotnik.

. Del ravnine, ki ga omejujejo daljice

Elementarna matematika I

0.1. Terminologija v zvezi s koti

Sosednja kota

dva kota s skupnim vrhom, katerih

presek je skupen krak.

Iztegnjeni kot
kot, katerega kraka tvorita premico.

Sokota

sta sosednja kota, katerih unija je

iztegnjeni kot.
Sokota merita skupaj 180.
(suplementarna)

Sovrna kota

dva kota s skupnim

vrhom, pri katerem dva po dva kraka

Elementarna matematika I

tvorita premico. Sovrna kota sta

enaka.
Zunanji kot trikotnika se imenuje sokot notranjega kota.

Skladnost trikotnikov
Dva trikotnika ABC in A'B'C' sta skladna, e se ujemata v vseh treh stranicah in vseh
treh kotih.
Izreki o skladnosti trikotnikov:
SSS ... e se ujemata v vseh treh stranicah sta skladna
SKS ... e se ujemata v dveh stranicah in kotu vmes, sta skladna
KSK ... e se ujemata v eni stranici in prilenih kotih sta skladna
SSKv ... e se ujemata v dveh stranicah in kotu nasproti veje stranice, sta
skladna.
Trditev: Zunanji kot trikotnika je vedno veji od neprilenega notranjega kota.
Trditev:

Skozi toki A,B p nartamo premici q in r tako, da sta kota enaka. Potem sta
premici vzporedni.

Trditev:

Naj bosta p in q vzporednici in r premica, ki ju seka. Potem so vsi koti na sliki enaki.

Elementarna matematika I

Koti v trikotniku
Trditev: Vsota notranjih kotov v trikotniku je 180.
Posledica: Zunanji kot trikotnika je enak vsoti neprilenih dveh notranjih kotov.

Sredini in obodni kot

Definicija: Kot () z vrhom v S, ki iz kronice izree lok

nad lokom l .

l , se imenuje sredini kot

Definicija: Kot () z vrhom na kronici K, ki iz kronice izree lok

obodni kot nad lokom l .
Izrek: Naj bo sredini in obodni kot nad istim lokom. Potem velja:

Posledica1: Vsi obodni koti nad istim lokom so enaki.

, se imenuje

Elementarna matematika I

(ker so enaki sredinega kota, ki je en sam!)

Posledica2: Kot v polkrogu meri 90.

(ker je obodni kot nad AB, sredini kota nad AB pa meri 180)
Definicija: tirikotnik je tetivni, e njegova oglia leijo na neki kronici.

Trditev: tirikotnik je tetivni natanko tedaj, ko je:

Elementarna matematika I

1. ZNAMENITE TOKE IN DALJICE TRIKOTNIKA

1.1. Sredie ortanega kroga in simetrala daljice
Definicija: Simetrala daljice AB je premica, ki poteka skozi razpolovie dalice AB
in je nanjo pravokotna.

Trditev: Toka P lei na simetrali daljice natanko tedaj, ko |AP| = |BP|.

Izrek: Simetrale stranic trikotnika ABC se sekajo v skupni toki O. Ta toka je enako
oddaljena od vseh treh ogli trikotnika in se imenuje sredie trikotniku ortanega
kroga. Radij tega kroga oznaujemo z R.
Sinusni izrek: Naj bo ABC trikotnik s srediem ortanega kroga O in radijem R.
Tedaj velja:
a
b
c

2R
sin sin sin

Trditev:

abc
pl ( ABC )
4R

Definicija: Trikotnika ABC in A'B'C' sta podobna, e se ujemata v vseh treh kotih.
Izrek: Naj bosta trikotnika ABC in A'B'C' podobna. Naj bodo njune stranice a, b, c oz.
a', b', c', pri emer, e v enem trikotniku nasproti nekega kota lei stranica x, v
drugem trikotniku nasproti istega lei x'. Tedaj velja:
a
b
c

a ' b' c '

Elementarna matematika I

1.2. Cevov izrek

Definicija: Trikotnik ABC je orientiran pozitivno, e si na ortani kronici toke
A,B,C sledijo v smeri, obratni smeri urinega kazalca. Sicer je orientiran negativno.
Definicija: Orientirana ploina trikotnika ABC

pl( ABC), e je orientiran pozitivno

( ABC)
pl ( ABC), e je orientiran negativno
Opazimo: (ABC) = - (ACB)
(BCA) = (ABC)
Definicija: Orientirana dolina daljice
Naj bo AB neka dlajica in n(AB) njena nosilka.

Na premici izberemo eno od dveh monih smeri.

AB , e smer od A proti B sovpada z izbrano smerjo na premici

( AB)

AB , e sta smeri nasprotni

Opazimo: (AB) = - (BA)

Lema: Naj bodo a, b, c , d R, b 0, d 0, b d. e velja

a c ac

b d bd

a c
, potem velja tudi:
b d

Elementarna matematika I

Izrek: ( Giovanni Ceevo,1678 )

Dan je trikotnik ABC. Na stranicah BC, CA in AB trikotnika izberemo toke X, Y, Z.
Daljice AX, BY in CZ se sekajo v skupni toki (=so konkurentne) natanko tedaj, ko
velja:
BX
XC

CY
YA

AZ
ZB

Posledica1: Teinice se sekajo v skupni toki, ki jo imenujemo teie trikotnika.

Posledica2: Simetrale kotov se sekajo v skupni toki.
Posledica3: Viine v trikotniku se sekajo v skupni toki, ki jo imenujemo viinska
toka (H).

Definicija: Daljica (primer:AX), ki povezuje oglie trikotnika z eno od tok na

nasprotni stranici se imenuje Cevova daljica. Daljica (primer:AX'), ki povezuje
oglie trikotnika z eno od tok na nosilki nasprotne stranice, pa se imenuje
posploena Cevova daljica.

Elementarna matematika I

10

Posploeni Cevov izrek:

Nosilke posploenih Cevovih daljic AX, BY, CZ so konkurentne (se sekajo v skupni
toki) natanko tedaj, ko velja:
( BX ) (CY ) ( AZ )

1
( XC ) (YA) ( ZB )

1.3. Stewartov izrek

Kosinusni izrek: a2 = b2 + c2 2bccos
Izrek: (Stewart: 1746 postavi vpraanje, 1751 Simson)
e je AX Cevova daljica in je |AX|=p, |BX|=m in |CX|=n, potem velja:

a(p2 + mn) = b2m + c2n

1.4. Teie in teinice

Trditev: Teinice razdelijo trikotnik na 6 ploinsko enakih trikotnikov.

Trditev: Teie G razdeli teinice v razmerju 2:1. Natanneje:
|CG|:|GC'|=2:1 , |BG|:|GB'|=2:1 , |AG|:|GA'|=2:1.
Definicija: Razpolovia stranic trikotnika ABC tvorijo nov trikotnik A'B'C', ki ga
imenujemo sredini trikotnik trikotnika ABC.

Trditev:
Stranice sredinega trikotnika so vzporedne stranicam prvotnega
trikotnika.
Trditev: Dolina stranic sredinega trikotnika je ena polovica dolin stranic
prvotnega trikotnika.

Elementarna matematika I

11

Lema: Razpolovie hipotenuze v pravokotnem trikotniku je sredie ortanega

kroga tega trikotnika.

1.5. Vrtani krog in prirtani krog

d(T,p) = min { d(T,P) , P p}
Trditev: Naj bo q pravokotnica iz T na premico p in naj ta seka p v toki Q. Tedaj je:

d(T,p) = d(T,Q)
(Q je med vsemi tokami premice p toki Q najblija)
Definicija: Dana je kronica K. Premica, ki se kronice dotika v eni sami toki A, se
imenuje tangenta na K v toki A.
Trditev: Naj bo p tangenta na kronico K s srediem S v toki A. Potem je:

n(AS) p.

Izrek: Premici p in q se sekata v toki S. Toka T je enako oddaljena od obeh

premic natanko tedaj, ko lei na simetrali enega od kotov na katere premici razdelita
ravnino.

Definicija: Simetrale notranjih kotov trikotnika se sekajo v skupni toki I. Ta toka je

enako oddaljena od vseh treh stranic trikotnika, zato jo imenujemo sredie
vrtanega kroga. Radij tega kroga oznaujemo z r.

Elementarna matematika I

12

Izrek: Naj bodo X, Y, Z dotikalia vrtane kronice trikotnika s stranicoami a, b, c.

Tedaj velja:
|BX| = |BZ| = s b
|CX| = |CY| = s c
|AY| = |AZ| = s a
pri emer je s
Trditev: Ploina trikotnika je enaka

abc
2

rs.

1.6. Viinska toka in noini trikotnik

Definicija: Noia viin trikotnika (tj. D, E, F) doloajo nek novi trikotnik, ki ga
imenujemo noini trikotnik trikotnika ABC.

1.7. Sredini trikotnik in Eulerjeva premica

Definicija: Trikotnik A'B'C' na sliki je sredini trikotnik.
G ... teie trikotnika ABC
G' ... teie trikotnika A'B'C'

Izrek : G = G'.
Izrek : H' = O. (H' viinska toka A'B'C' , O sredie ortanega kroga ABC)
Lema: Naj bosta ABC in TUV podobna in naj velja
CH
VH '

k (H

a b c
k . Tedaj velja:
t u v

viinska toka ABC , H' viinska toka TUV)

Izrek: V poljubnem trikotniku ABC leijo teie G, viinska toka H in sredie

ortane kronice O na isti premici, ki jo imenujemo Eulerjeva premica trikotnika
ABC.

Elementarna matematika I

13

Posledica: Eulerjeva premica ABC sovpada z Eulerjevo premico sredinega

trikotnika.

1.8. Kronica devetih tok

Izrek: Naj bodo v ABC

A', B', C' razpolovia stranic,

D, E, F noia viin,
K, L, M razpolovia daljic CH, AH, BH.
Toke A', B', C', D, E, F, K, L, M leijo na isti kronici, ki jo imenujemo kronica
devetih tok.

(Opazimo: ortana kronica sredinega trikotnika je torej tudi ortana kronica

noinega trikotnika)

1.9. Noini trikotnik toke P

Definicija: Dan je trikotnik ABC in poljubna toka P v ravnini. Noia pravokotnic iz
toke P na nosilke stranic a, b, c oznaimo z A 1, B1, C1. Trikotnik A1B1C1 imenujemo
noini trikotnik trikotnika ABC glede na toko P.

(noini trikotnik = noini trikotnik glede na toko H)

(sredini trikotnik = noini trikotnik glede na toko O)

Elementarna matematika I

14

Izrek: Stranice noinega trikotnika glede na toko P merijo:

A1 B1

AB CP
BC AP
AC BP
, B1C1
, A1C1
2R
2R
2R

Izrek: (Neuberg 1892)

Tretji noini trikotnik trikotnika ABC glede na toko P je podoben prvotnemu
trikotniku ABC.

2. REZULTATI V ZVEZI Z KRONICO

2.1. Potenca toke glede na kronico
Trditev: Naj bo K kronisa in toka T v ravnini. Premica skozi T seka kronico K v
tokah P in Q. Produkt |PT||QT| je neodvisen od izbire premice p.
e na p izberemo orientacijo dobimo produkt (PT) (QT). To tevilo je neodvisno od
izbire premice p, odvisno je le od kronice K in toke T. tevilo (PT) (QT) pa
imenujemo potenca toke T glede na kronico K.

Izrek: Potenca toke T glede na kronico K je enaka:

2
TS R 2
(S sredie, R radij kronice) oz.
je enaka kvadratu razdalje od toke T do dotikalia tangente s kronico K (v
primeru, da T lei izven kroga).
Eulerjev izrek:
Naj bo O sredie ortane kronice in I sredie vrtane kronice ABC. Tedaj velja,
2
da je: IO R 2 2 Rr .
Posledica: V poljubnem trikotniku velja, da je R 2r.

Elementarna matematika I

15

2.2. Potenna premica dveh kronic

Definicija: Naj bosta K1 in K2 dve kronici. Potenciala teh dveh kronic je mnoica
tok P, ki imajo enako potenco glede na obe kronici:
{P; potenca P glede na K1 = potenca P glede na K2}.
Trditev: Naj bo K kronica z enabo (x-a)2+(y-b)2=r2 oz. x2-2ax+y2-2by+c=0 in naj bo
T toka (x0,y0). Tedaj je potenca toke T glede na kronico K enaka:
(x0-a)2+(y0-b)2 - r2 oz. x02-2ax0+y02-2by0+c
Izrek: Naj bosta K1 in K2 poljubni kronici:
a) K1 = K2 potenciala je celotna ravnina
b) K1 K2 , kronici koncentrini potenciala =
c) K1 in K2 nista koncentrini, je potenciala teh dveh kronic neka premica, ki
je pravokotna na nosilko sredi kronic K 1 in K2. To premico imenujemo
potenna premica dveh kronic.

Izrek: Naj bodo K1, K2 in K3 tri nekolinearne kronice z nekolinearnimi sredii S 1, S2

in S3. Potem obstaja natanko ena toka za katero velja, da je njena potenca glede na
vse tri kronice enaka. Ta toka se imenuje potenno sredie treh kronic.

2.3. Viinska toka in ortana kronica

Trditev: vc

ab
2R

Trditev: OCH = (-)

Elementarna matematika I

16

Trditev: Viina na c seka ortano kronico v toki D 1 in stranico c v toki D. Tedaj

velja

|HD|=|DD1|
Podobno za viine na preostale stranice.

Trditev: Trikotniki ABC, ABH, BCH in CAH imajo isti radij ortane kronice.
Izrek: Naj bo H viinska toka trikotnika ABC. Tedaj velja :
|AH||HE|=|BH||HF|=|CH||HD| , kjer so D, E, F noia viin na stranice
c, a, b.

Trditev: Naj bosta K1 in K2 kronici, katerih premera sta posploeni Cevovi daljici
ABC. Potem potenna premica teh dveh kronic poteka skozi viinsko toko H
trikotnika ABC.
Posledica: Naj bodo K1 , K2 in K3 tri kronice z nekolinearnimi sredii katerih
premeri so posploene Cevove daljice trikotnika ABC. Potem je potenno sredie
teh treh kronic viinska toka H trikotnika ABC.
Posledica: Naj bo p premica, ki seka nosilke stranic BC, AC in BA v tokah X, Y, Z.
Tedaj velja:
a) viinske toke trikotnikov ABC, AZY, BZK, CYX so kolinearne.
b) Naj bodo KX , KY in KZ kronice s premeri AX, BY in CZ. Sredia teh treh
kronic so kolinearna.

Elementarna matematika I

17

2.4. Simsonove premice

Izrek: e toka P lei na ortani kronici trikotnika ABC, je noini trikotnik toke P
degeneriran (noia pravokotnic iz toke P na nosilke stranic so kolinearne).
Premica, na kateri ta noia leijo, imenujemo Simsonova premica.

2.5. Ptolomejev izrek

Izrek: V tetivnem tirikotniku je vsota produktov nasprotnih stranic enaka produktu
diagonal:

ac + bd = ef
V poljubnem konveksnem tirikotniku pa velja:
ac + bd ef. Pri emer enaaj velja natanko tedaj, ko je tirikotnik tetivni.

2.6. Simsonove premice nadaljevanje

Trditev: PC1A1=PUC

Lema: Naj bo K kronica in AB, CD dve vzporedni tetivi. Tedaj je AOC = BOD.

Elementarna matematika I

18

Izrek: Naj bosta P in P' dve toki na ortani kronici ABC. Potem je kot med
pripadajoima Simsonovima premicama enak POP'.

Izrek: Simsonova premica toke P na ortani kronici razpolavlja daljico PH, kjer je H
viinska toka ABC.

2.7. Morleyev izrek

Frank Morley (1860-1937)
izrek 1904
objavljen 1924
Definicija: Poltraka, ki kot razdelita na tri enake dele se imenujeta trisektorja kota.

Elementarna matematika I

19

Morleyev izrek: Preseia prilenih trisektorjev trikotnika ABC tvorijo enakostranini

trikotnik.

Lema: Denimo, da za toke Y', Z, Y, Z' velja naslednje:

|Y'Z|=|ZY|=|YZ'|
YZY' = Z'YZ = 180 - 2 > 60

Potem velja:
a) Toke Y', Z, Y, Z' leijo na neki kronici K
b) e je A neka toka v polravnini, ki jo omejuje n(Y'Z') in ne vsebuje tok Z in Y
in e velja Y'AZ' = 3, potem tudi toka A lei na kronici K.
Lema: Y', Z0, Y0, Z' leijo na neki kronici. e velja Y'CZ' = 3 sledi, da na kronici
lei tudi toka C.

Elementarna matematika I

20

3. TIRIKOTNIKI IN TIRIOKLI
3.1. Uvodni pojmi
Definicija: tirikotnik je del ravnine, ki ga omejujejo 4 daljice.
Sploneje: n kotnik je del ravnine, ki ga omejuje n daljic

Definicija: n cikel je ciklino zaporedje n tok A1, A2, , An, od katerih nobene tri
zaporedne niso kolinearne, skupaj z daljicami, ki povezujejo dve zaporedni toki v
zaporedju.
Vrste 4-ciklov:
a) konveksni (izboeni) 4-cikli

b) konkavni (vboeni) 4-cikli

c) prekriani 4-cikel

tiriciklu ABCD (=BCDA) priredimo realno tevilo:

(ABCD) = (ABC) + (ACD)
(prekriamo 4. in 2. toko)

Elementarna matematika I

21

3.2. Varignonov izrek

Izrek: (Pierre Varignon, 1731)
Razpolovia P, Q, R, S stranic konveksnega tirikotnika so oglia paralelograma.
Ploina tega paralelograma je enaka polovici ploine prvotnega tirikotnika.

Posploitev izreka: Naj bo ABCD poljuben 4-cikel. Razpolovia zaporednih stranic

so oglia paralelograma PQRS, za katerega velja
(PQRS) = (ABCD).
Izrek: Daljici, ki povezujeta razpolovii nasprotnih stranic konveksnega tirikotnika
in daljica, ki povezuje razpolovia njegovih diagonal, potekajo skozi skupno toko (ki
je razpolovie vseh the daljic PR, SQ, XY).

Trditev: V konveksnem tirikotniku ena diagonala razpolavlja drugo diagonalo

rezdeli tirikotnik na dva ploinsko enaka dela.

Trditev: V konkavnem tirikotniku notranja diagonala razpolavlja zunanjo diagonalo

razdeli tirikotnik na dva ploinsko enaka dela.

Elementarna matematika I

22

Izrek: Naj bo ABCD konveksen tirikotnik za katerega se nosilki daljic BC in AD

sekata v toki W. Naj bosta X in Y razpolovia diagonal AC in BD. Tedaj velja:
(WXY) = (ABCD).

3.3. Brahmaguptova in Heronova formula

Izrek: (Brahmaugupta, 7. stol)
Naj bo ABCD tetivni tirikotnik s stranicami ABCD in naj bo
s

abcd
. Tedaj je ploina tirikotnika ABCD enaka
2
K

( s a )( s b)( s c)( s d )

Heronova formula: Ploina trikotnika: limita tega, ko d0

K 2 s ( s a )( s b)( s c)

Elementarna matematika I

23

3.4. Napoleonovi trikotniki

Izrek: Nad stranicami ABC z zunanje strani konstruiramo trikotnike APB, BQC in
ACR. Denimo, da je vsota kotov
P + Q + R = 180 , potem se ortane kronice trikotnikov
APB, CQB in ACR sekajo v skupni toki.
Naj bodo O1, O2 in O3 sredia ortanih kronic teh treh trikotnikov. V O1O2O3 velja:
O1 = P, O2 = Q, O3 = R
Posledica1: Naj bo PQR trikotnik. Na vsaki od stranic izberemo po eno toko A, B,
C. Potem se ortane kronice PBA, BQC in RAC sekajo v skupni toki.

Elementarna matematika I

24

Posledica2: Nad stranicami ABC z zunanje strani konstruiramo tri podobne

trikotnike, tako da se vsak od kotov enkrat pojavi na zunanji strani. Potem se ortane
kronice trikotnikov sekajo v skupni toki, O1O2O3 pa je podoben tem trem.

Posledica3: Nad stranicami ABC z zunanje strani konstruiramo enakostranine

trikotnike. Ortane kronice APB, BQC in ACR se sekajo v skupni toki. Trikotnik
z oglii O1O2O3 imenujemo zunanji Napoleonov trikotnik trikotnika ABC. Zunanji
Napoleonov trikotnik je enakostranien.

Elementarna matematika I

25

Definicija: Nad stranicami ABC z notranje strani nariemo enakostranine

trikotnike. Sredia njihovih ortanih kronic (N 1, N2, N3) tvorijo notranji Napoleonov
trikotnik.

Izrek: Notranji Napoleonov trikotnik je enakostranien. Razlika ploin zunanjega in

notranjega Napoleonovega trikotnika je ploina prvotnega trikotnika ABC.

4. KOLINEARNOST
4.1. Menelajev izrek
Izrek: (Menelaj, 100 l.)
Naj bodo X, Y, Z toke na nosilkah stranic BC, AC in AB trikotnika ABC. Toke X, Y, Z
so kolinearne natanko tedaj, ko velja:
( BX ) (CY ) ( AZ )

1
( XC ) (YA) ( ZB )

Ekvivalentno:
( BX ) (CY ) ( AZ )

1
(CX ) ( AY ) ( BZ )

Elementarna matematika I

26

4.2. Paposov izrek

Izrek:
Naj bodo A, C, E kolinearne toke in B, D, F kolinearne toke. Denimo, da se nosilke
naslednjih parov daljic sekajo:
ABDE = L
BCEF = M
CDFA = N.
Potem so toke L, M, N kolinearne.

Paposov izrek: (Papos, Pappus (l. 300), Aleksandrija)

Naj bodo v 6-ciklu ABCDEF izmenina oglia kolinearna. Denimo, da se nosilke
nasprotnih stranic sekajo v tokah K, L, M. Potem so te tri toke kolinearne.

4.3. Pascalov izrek

Izrek: e oglia 6 cikla ABCDEF leijo na kronici in se nosilke nasprotnih stranic
sekajo, potem so preseia kolinearna. Premica na kateri leijo, se imenuje
Pascalova premica 6-cikla.

Elementarna matematika I

27

4.4. Perspektivni trikotniki in Deskarguesov izrek

Definicija: Naj bosta A1, ..., An in A1', ..., An' dva n-cikla. Med stranicami in oglii teh
dveh n-ciklov obstaja naravna bijektivna korespondenca. e sta dve oglii oz. dani
stranici v tem korespondentnem odnosu potem ju imenujemo prirejeni oglii oz.
prirejeni stranici.
Definicija: Dana n-cikla A1, ..., An in A1', ..., An' sta perspektivna iz toke O, e vse
nosilke parov ogli potekajo skozi toko O.

Definicija: Dva n-cikla A1, ..., An in A1', ..., An' sta perspektivna s premico p, e so
preseia nosilk prirejenih stranic kolineatrna (leijo na premici p).

Izrek: (Descargues, 1591 1661)

e sta dva trikotnika perspektivna iz toke in se pari nosilk sekajo, potem so ta tri
preseia kolinearna.

Izrek: e sta dva trikotnika perspektivna s premico in se dva para nosilk prirejenih
ogli sekata v toki O, potem skozi O poteka tudi nosilka tretjega para prirejenih
ogli.

Elementarna matematika I

28

5. TRANSFORMACIJE
5.1. Izometrije
Definicija: Transformacija iz je izometrija, e za x, y velja

d(x, y) = d((x), (y))

(preslikava je izometrija, e ohranja razdaljo elementov {zrcaljenje, premik, rotacija})
Lema: Naj bodo A, B, C .
a) Toka B lei na daljici AC d(A, C) = d(A, B) + d(B, C)
b) Toke A, B, C so kolinearne ena od razdalj d(A, B), d(A, C), d(B,C) enaka
vsoti preostalih dveh
c) Naj bo : izometrija. Toke (A), (B), (C) so kolinearne A, B, C so
kolinearne
Izrek: Izometrija : preslika premico p v neko premico.
Izrek: Izometrija : nam kronico K(A, r) preslika v kronico K((A), r).

5.2. Translacija

Definicija: Preslikava : je translacija, e obstaja tak vektor v , da za neko

toko X velja:

r ( X ) rX v

Oznaka: t v
Lastnosti:
a) t v je izometija.

b) Translacija preslika premico v vzporedno premico. (ker je izometrija, e vemo,

da jo preslika v premico)
c) Translacije tvorijo podgrupo grupe vseh transformacij.

Elementarna matematika I

29
t v t w t v w
(t v ) 1 t ( v )

5.3. Rotacija
Definicija: Rotacija (A, ) je transformacija ravnine, ki poljubno toko X zavrti za
kot okrog toke A.

Lastnosti:
a) Rotacija je izometrija.
b) Rotacija (A, ) in 180 preslika premico p v premico q, ki seka premico p
pod kotom .

5.4. Zrcaljenje preko toke

Definicija: Rotacija (A, 180) reemo tudi zrcaljenje preko toke A in oznaimo
ZA.

Lastnosti:
a) ZA je izometrija (kot vsaka rotacija).
b) ZA ohranja premice skoz A.
c) ZA preslika premice v vzporedne premice.
d) Orientirane premice se preslikajo v vzporedne orientirane premice z nasprotno
orientacijo.

Trditev: Naj bo A, B . Kompozitum ZA ZB je translacija.

Elementarna matematika I

30

5.5. Zrcaljenje preko premice

Definicija: Zp : X X'
X' lei na pravokotnici na p skozi toko X in o tako, da p razpolavlja XX'.

Lastnosti:
a) Zp je izometrija
|XY| = |X'Y'|

5.6. Klasifikacija izometrij ravnine

Izrek: Naj bosta in dve izometriji, ki enako preslikata tri nekolinearne toke A, B,
C. Potem = .
Izrek: Naj bodo A, B, A', B' . Obstajata najve dve izometriji, ki preslikata dve toki
A A'
B B'.
Lema: Naj bosta A, B razlini toki in p = n(AB). Tedaj velja:
Z p t AB t AB Z p

(Drsno zrcaljenje : prezrcalimo in e malo zdrsnemo za vektor v smeri premica)

Izrek: (Klasifikacija izometrij ravnine)
Naj bo izometrija ravnine. Potem je bodisi:
a) identiteta (orientacija ostane enaka)
b) translacija (orientacija ostane enaka)
c) rotacija (orientacija ostane enaka)
d) zrcaljenje preko premice (orientacija se spremeni)
e) drsno zrcaljenje (orientacija se spremeni)

Elementarna matematika I

31

5.7. Raztegi
Definicija: Naj bo : transformacija, za katero obstaja konstanta k, da za
x, y velja |(x) (y)| = k|xy|.
Tako preslikavo imenujemo podobnostna transformacija.
Definicija: Naj bo P in k 0, k 1. Razteg P,k s sredim P in koeficientom k je
transformacija, ki toko P preslika samo v sebe, toko X pa preslika v neko toko
X' n(PX), tako da je:

(PX') = k(PX)
Komentar: k > 0; P,-k = ZP
Trditev:

P ,k

P,

1
k

id

P,k

Posledica: Razteg

P,

1
k

P,k = P,k ZP
P ,k

je bijekcija in

P,

1
k

je njen inverz.

Lema: e se trikotnika ABC in A'B'C' ujemata v enem kotu in razmerju prilnih

straniv, potem sta podobna.

Izrek: Naj bo

P,k

poljuben razteg, X, Y in X', Y' njuni sliki. Tedaj velja:

a) |X'Y'| =|k||XY|
b) n(XY) || n(X'Y')

Posledica: Razteg
Trditev: Razteg

P,k

P,k

preslika premico v vzporedno premico.

preslika kronico K(S, R) v kronico K(S, |k|R).

Elementarna matematika I

32

6. INVERZIJA
6.1. Definicija in lastnosti
Definicija: Naj bo K kronica s srediem S in radijem R. Inverzija glede na
kronico K je preslikava I : - {S} , ki toki X priredi toko X' na poltraku SX,
tako da velja:
|SX||SX'| = R2
Lastnosti:
a) e je X K, potem je X' = X.
b) Inverzija je involucija: I2 = id
(e je inv.: X' = I(X) I(X') = I2(X) = X)
c) e je X znotraj kronice K, je X' zunaj, in obratno.
d) Nobena toka se z inverzijo ne preslika v S
e) I : - {S} - {S} je bijekcija.
Geometrijska konstrukcija toke X':
a) X je zunaj
iz X potegnemo obe tangenti na K, dotikalii sta P in Q
n(PQ) n(SX) = {Y}
Y = X'
-

b) X je znotraj (postopamo obratno)

pravokotnica na n(SX) v X = p
p K = {P, Q}
v P potegnemo tangento tP , v Q tangento tQ
ti dve tangenti se sekata v X'
-

Elementarna matematika I

33

Trditev: Naj bo I inverzija preko kronice K s srediem S in radijem R,

Y - {S} in X', Y' njuni sliki. Tedaj sta SXY in SY'X' podobna.

X,

Izrek: Naj bosta X' in Y' sliki tok X in Y za inverzijo glede na K(S, R). Tedaj velja:
X 'Y '

XY R 2
.
SX SY

Nadaljnje lastnosti
f) Inverzija glede na K s srediem S in radijem R preslika kronico L s
R2

g)
h)
i)
j)
k)

srediem S in radijem r v kronico s srediem S in radijem r .

Naj bo p neka premica skozi toko S. Inverzija I glede na kronico K s
srediem S in radijem R preslika p {S} samo vase.
Naj bo p premica v , ki ne poteka skozi S. Tedaj se premica p preslika na
neko kronico, ki poteka skozi S
Kronica k, ki poteka skozi S, se nam z inverzijo preslika v premico, ki ne
poteka skozi S.
Dve kronici K1 in K2, ki se dotikata v S se z inverzijo I preslikata v vzporedni
premici
Dve kronici K1 in K2, ki se sekata v tokah S in A se z inverzijo preslikata v
dve premici, ki se sekata v toki A

Izrek: Kronica k(, r), ki ne poteka skozi S, se z inverzijo glede na kronico K(S, R)
preslika v kronico, ki ne poteka skozi S.

Elementarna matematika I

34

6.2. Inverzija in koti

Definicija: Kot med dvema kronicama K1 in K2 v preseiu A je kot med njunima
tangentama v toki A.

Trditev: e se kronici sekata v dveh tokah, sta kota v obeh tokah enaka.

Izrek: Inverzija ohranja kot med kronicami inverzne ravnine.

Definicija: Kronici K1 in K2 sta ortogonalni, e se sekata pod pravim kotom.

Lema: Kronici K1 in K2 sta ortogonalni natanko tedaj, ko tangenta t 2 na K2 v

preseiu kronic poteka skozi sredie S1 na kronici K1.

Elementarna matematika I

35

Izrek: Naj bosta K1 in K2 dve kronici brez skupnih tok. Potem obstaja inverzija, ki te
dve kronici preslika v koncentrini kronici.

Apolonijev problem:
Iemo kronice, ki se dotikajo vseh treh kronic.