30.

Podobnost likov

 Podobnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne
nujno tudi enako velikost.

 Izrek o podobnosti trikotnikov:

Dva trikotnika sta si podobna, če se ujemata v:

-dveh notranjih kotih

-v razmerjih po dveh enakoležnih stranic: a : a1 = b : b1 = c : c1 = k

-v razmerju dveh stranic in kotu med njima

Razmerje obsegov podobnih trikotnikov je enako sorazmernostnemu faktorju.

Razmerje ploščin podobnih trikotnikov je enako kvadratu sorazmernostnega faktorja.

 Naloga...

31. Paralelogram

 Paralelogram je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.

 Nasprotni stranici sta v paralelogramu vzporedni, nasprotna kota pa merita enako.

 Diagonali paralelograma druga drugo razpolavljata. Vsak štirikotnik, katerega diagonali se

razpolavljata, je paralelogram. Diagonali paralelograma se razpolavljata v težišču.

 Različne vrste paralelogramov:

-pravokotnik - vsi notranji koti so pravi. Nasprotne stranice so pravokotne. Diagonali sta enako dolgi.

-romb - vse stranice imajo enako dolžino, oziroma sosednji stranici sta enako dolgi. Diagonali sta
pravokotni ena na drugo.

-kvadrat - pravokotnik z vsemi stranicami enakimi. Diagonali sta enako dolgi in pravokotni.

-paralelogram, ki ni niti romb niti pravokotnik niti kvadrat, je romboid.

-vsak središčno simetričen štirikotnik je paralelogram.

32. Trapez

 Trapez je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.

  Konveksni štirikotnik je trapez, če in samo če sta sosednja kota (ob krakih) suplementarna,
oziroma, če je njuna vsota enaka 180 stopinj. Za sosednja osnovna kota to ne velja.

 Srednjica je daljica, ki veže središči nevzporednih stranic b in d, in je vzporedna osnovnicama.

Njena dolžina je srednja vrednost osnovnic a in c.

 Višina trapeza (oznaka v) je pravokotna razdalja med osnovnicama (ozačujemo jo tudi s h –

height)

 Le pri enakokrakem trapezu sta diagonali enako dolgi.

33. Premice in krožnice

 Medsebojna lega premica in krožnice:

-Mimobežnica je premica, ki nima s krožnico nobene skupne točke.

-Premica, ki se krožnice dotika in ima z njo eno samo skupno točko, imenujemo dotikalnica ali
tangenta.

-Premico, ki ima s krožnico dve skupni točki, imenujemo sečnica ali sekanta. (Skupni točki
imenujemo presečišči.)

34. Središčni in obodni kot

 Središčni kot nad lokom AB je kot, ki ima vrh v središču krožnice, kraka pa sta določena s
krajiščema loka AB.

 Obodni kot nad lokom AB je kot, ki ima vrh na nasprotnem loku, kraka pa sta določena s
krajiščema loka AB.

 Izrek o središčnm in obodnem kotu: pomeni da je središčni kot dvakrat večji, kot je obodni kot(v
primeru da imata enak lok AB.
α=β=ε
θ = 2α

 Talesov izrek je izrek v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice
pravi.

-Dokaz: Točka O je središče krožnice; ker je OA = OB = OC, sta ΔOAB in ΔOBC enakokraka
trikotnika in od tod sledi enakost kotov OBC = OCB in BAO = ABO. Označimo γ = BAO and δ =
OBC.
Vsota kotov v trikotniku OAB je 180°
 2γ + γ ′ = 180°
in tudi v trikotniku OBC
2δ + δ ′ = 180°
velja pa tudi
γ ′ + δ ′ = 180°
Seštejemo prvi enačbi in odštejemo tretjo ter dobimo:
2γ + γ ′ + 2δ + δ ′ − (γ ′ + δ ′) = 180°
iz česar sledi
γ + δ = 90°

 Kot ASB v enakostraničnem trikotniku je dvakrat večji. (V primeru da je S središče trikotniku

očrtane krožnice.)