Kotne Funkcije Poljubno Velikega Kota: Mateja Radkovič, Katarina Černe

Mateja Radkovič, Katarina Černe
Kotne funkcije poljubno velikega

kota
Vsebina dokumenta je avtorsko zaščitena. Gradivo je v dani obliki dostopno brezplačno in povsem in brez
omejitev uporabnikom na voljo za osebno uporabo kot npr. za namene učenja in / ali izvajanja pouka. Gradiva
brez dovoljenja upravljavca portala ni dovoljeno objavljati na drugih spletnih portalih, spletnih učilnicah ipd.
Gradivo je brezplačno dostopno na
https://si.openprof.com/wb/poglavje:kotne_funkcije_poljubno_velikega_kota/113/?utm_source=pdf.
OpenProf.com, februar 2023

1 OpenProf.com
1 Trigonometrija
Trigonometrija je veja matematike, ki se ukvarja s kotnimi funkcijami. Kotne ali
trigonometrične funkcije, so matematične funkcije, katerih vrednosti funkcije odvisne od
kota.
Trigonometrija se je razvila iz proučevanja trikotnikov (pravokotnih), odnosov med
stranicami in koti v pravokotnem trikotniku in s proučevanjem podobnih trikotnikov.
Osnovne in najpogosteje uporabljane trigonometrične funkcije so:
• sinus (sin x)
• kosinus (cos x)
• tangens (tg x ali tan x)
• kotangens (ctg x ali cot x)
1.1 Pretvarjanje kotov iz radianov v stopinje in iz stopinj

v radiane
Kote lahko merimo z dvema različnima merama:
• stopinjah:
celoten krožni lok šteje 360◦ , oziroma, ena stopinja šteje 1
360◦ celotnega krožnega
loka;
• radianih:
1
celoten krožni lok šteje 2π, oziroma, ena stopinja šteje 2π rad celotnega krožnega
loka.
Ker z različnimi merami opisujemo isti pojem, sta meri med seboj povezani:
360◦ = 2π radianov= polni krog
180◦ = π radianov
Pri računanju uporabljamo približek π = 3.14.
1.1.1 Pretvarjanje kotov iz radianov v stopinje
Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:kotne_funkcije_poljubno_velikega_kota/113/?utm_source=pdf
2 OpenProf.com
Formula za pretvarjanje kotov iz radianov v stopinje:

180◦
α(◦ ) = · α(rad)
π
Primer
Pretvorimo α = π4 v stopinje.
◦
Uporabimo formulo: α(◦ ) = 180π · α(rad).
Začetek izvajanja
180◦
α(◦ ) = · α(rad)
π
π
Ker imamo podan kot v radianih, namesto α(rad) vstavimo 4
180◦ π
α(◦ ) = ·
π 4
,
π- ja se krajšata, ostane
α(◦ ) = 45◦
in pretvorili smo radiane v stopinje.
Konec izvajanja
1.1.2 Pretvarjanje kotov iz stopinj v radiane

3 OpenProf.com
Formula za pretvarjanje stopinj v radiane:

π
α(rad) = · α(◦ )
180◦
Primer
Pretvorimo α = 135◦ v radiane.

π ◦
Uporabimo formulo: α(rad) = 180 ◦ · α( ).
Začetek izvajanja
π
α(rad) = · α(◦ )
180◦
Ker imamo podan kot v stopinjah, namesto α(◦ ) vstavimo 135◦
π
α(rad) = · 135◦
180◦
180◦ in 135◦ se krajšata s 45◦ , ostane
3π
4
in pretvorili smo stopinje v radiane.
Konec izvajanja
1.2 Enotska krožnica

Enotska krožnica je množica točk, ki so za 1 enoto oddaljene od koordinatnega
izhodišča. Uporabljamo jo za prikaz vrednosti kotnih funkcij.

4 OpenProf.com
Ne glede na to, katero točko na enotski krožnici (z izhodiščem v središču)

gledamo, vsaka ima koordinati, ki ju zapišemo kot:
(cos α, sin α)
Enotska krožnica
1.2.1 Kotne funkcije poljubno velikega kota v enotski krožnici
Narišimo si poljuben kot, v našem primeru α, in v presečišču kota in enotske krožnice

si označimo točko, v našem primeru C. Za vsako točko na enotski krožnici vemo, da:
• x = koordinata, ki predstavlja vrednost kosinusa kota
• y = koordinata, ki predstavlja vrednost sinusa kota

5 OpenProf.com
Določanje sinusa in kosinusa v enotski krožnici
1.2.2 Prehod na ostre kote
Kote, ki so večji od 90◦ in manjši od 360◦ , najlažje prevedemo v ostre kote po obrazcih:
Funkcija
β = 90◦ ± α β = 180◦ ± α β = 270◦ ± α β = 360◦ ± α
sin β cos α ∓ sin α − cos α − sin α
cos β ∓ sin α − cos α ± sin α cos α
tan β ∓ cot α ± tan α ∓ cot α − tan α
Primer
Naj bosta kota α in β sta suplementarna, torej velja α + β = 180◦ .

6 OpenProf.com
Iz skice spodaj se lepo vidi, da velja:
sin(π − α) = sin α.
Ravno tako iz skice opazimo, da velja:
cos(π − α) = − cos α.
Prehod na ostri kot, β = π − α
Primer
sin(π + α) = − sin α.
cos(π + α) = − cos α.

7 OpenProf.com
Prehod na ostri kot, β = π + α
Primer
sin(2π − α) = − sin α.
cos(2π − α) = cos α.

8 OpenProf.com
Prehod na ostri kot,β = 2π − α
1.2.3 Vrednosti kotnih funkcij ”lepih” kotov
”Lepi” koti so:
• večkratniki kota 30◦
• večkratniki kota 45◦ .

√
2
Vrednosti ± 2 se pojavita izključno pri simetralah kvadrantov (to so koti 45◦ , 135◦ , 225◦ , 315◦ ).
Vrednosti ”lepih” kotov lahko preberemo v enotski krožnici:
Tabela vrednosti sinusa in kosinusa
Vrednosti, ki si jih moramo zapomniti, so naštete v naslednji tabeli:

9 OpenProf.com
α 0◦ 30◦ 45◦ 60◦ 90◦

√ √
1 2 3
sin α 0 2 1
2 2
√ √
3 2 1
cos α 1 2 0
2 2
Ko pogledamo tabelo, ugotovimo, da se od 90◦ naprej vrednosti sinusa in kosinusa

ponavljajo:
√ √
1 2 3
0, ± , ± , ± , ±1.
2 2 2
Primer
Na skici opazimo, da sta vrednosti sin 60◦ in sin 120◦ enaki.
Vrednost sin 60◦ in sin 120◦
Vrednosti preostalih kotov, ki jih lahko izpeljemo s pomočjo predhodne tabele:

10 OpenProf.com
α 120◦ 135◦ 150◦ 180◦ 210◦ 225◦ 240◦ 270◦ 300◦ 315◦ 330◦ 360◦
√ √ √ √ √ √
1
sin α 3 2
2 0 − 12 − 2
− 3 −1 − 3
− 2 − 12 0
2 2 2 2 2 2
√ √ √ √ √ √
cos α − 12 − 2
− 3 −1 − 3
− 2 − 12 0 1
2
2 3 1
2 2 2 2 2 2
Tudi ko pogledamo skico v poglavju Prehod na ostre kote, ugotovimo, da imata kota
30◦ in 150◦ res enako vrednost.
Na osnovi tabele lahko določimo tudi predznake sinusa in kosinusa v kvadrantih
(ker sta sinus in kosinus zamaknjena za π2 , lahko enako zamaknjenost opazimo tudi v
predznačenosti):
Predznaki sinusa v kvadrantih

11 OpenProf.com
Predznaki kosinusa v kvadrantih
Tabela vrednosti tangensa in kotangensa
Tabela vrednosti kotnih funkcij tangens (tan x ) in kotangens (cot x ) se da najlažje

izpeljati s formulami:
sin x
tan x =
cos x
cos x
cot x = sin x
α 0◦ 30◦ 45◦ 60◦ 90◦ 120◦ 135◦ 150◦ 180◦
sin 0◦ 0
√ √ √ √
tan α cos 0◦ = 1 =0 3 1 3 ±∞ − 3 −1 − 3 0
3 3
cos 0◦ 1
√ √ √ √
cot α sin 0◦ = 0 = ±∞ 3 1 3 0 − 3 −1 − 3 ±∞
3 3

12 OpenProf.com
Ko tabelo pogledamo, ugotovimo, da se vrednosti tangensa in kotangensa od 180◦

naprej ponavljajo:
α 180◦ 210◦ 225◦ 240◦ 270◦ 300◦ 315◦ 330◦ 360◦
sin 180◦ 0
√ √ √ √
tan α cos 180◦ = 1 =0 3 1 3 ±∞ − 3 −1 − 3 0
3 3
cos 180◦ 1
√ √ √ √
cot α sin 180◦ = 0 = ±∞ 3 1 3 0 − 3 −1 − 3 ±∞
3 3
sin x cos x
Ko upoštevamo še zvezi tan x = cos x in cot x = sin x ter predznake sinusov in kosi-
nusov, zlahka napišemo še tabelo predznakov za tangens in kotangens.
Predznaki tangensa in kotangensa v kvadrantih

13 OpenProf.com
1.2.4 Vrednosti kotnih funkcij ”nelepih” kotov
Vse vrednosti kotnih funkcij ostalih ”nelepih” kotov računamo s kalkulatorjem. Na

enotski krožnici jih lahko določimo samo zelo približno.
1.3 Osnovne zveze med kotnimi funkcijami

Spodnje zveze se uporabljajo pri poenostavljanju izrazov in za reševanje trigonometričnih
enačb:
• Tangens in kotangens
Iz gradiva Funkciji tangens in kotangens že poznamo zvezi:
sin α
tan α =
cos α
cos α 1
cot α = ⇒ tan α =
sin α cot α
• Pitagorov izrek
Prav tako nam je iz gradiva Funkciji sinus in kosinus znan Pitagorov izrek:
sin2 α + cos2 α = 1
• Zveza med kosinusom in tangensom
1
1 + tan2 α = cos2 α
Začetek izvajanja
Zvezo lahko z nekaj premetavanja hitro izpeljemo:
ko to enačbo delimo s cos2 α, dobimo
sin2 α 1
2
+1=
cos α cos2 α

14 OpenProf.com
sin α
upoštevamo zvezo tan α = cos α in dobimo
1
tan2 α + 1 =
cos2 α
in dobimo zvezo med tangensom in kosinusom.
Konec izvajanja
• Zveza med sinusom in kotangensom
1
1 + cot2 α = sin2 α
Začetek izvajanja
Zvezo lahko hitro izpeljemo:
ko pa to enačbo delimo s sin2 α, dobimo
cos2 α 1
1+ 2 =
sin α sin2 α
cos α
upoštevamo zvezo cot α = sin α in dobimo
1
1 + cot2 α =
sin2 α

15 OpenProf.com
in dobimo zvezo med kotangensom in sinusom.
Konec izvajanja
1.4 Kotne funkcije komplementarnih kotov

Komplementarna kota sta kota, za katera velja: α + β = π2 .
Spreminjanje kosinusa v sinus:
π
cos α = sin( − α)
2
Spreminjanje sinusa v kosinus:
π
sin α = cos( − α)
2

16 OpenProf.com
2 Funkciji sinus in kosinus

Naj bo dan pravokotni trikotnik:
Pravokotni trikotnik; stranica b je priležna kotu α, stranica a pa nasprotiležna kotu α.
Funkciji sinus in kosinus v pravokotnem trikotniku povezujeta ostri kot in kateti

trikotnika:
Funkcija sinus kota α je definirana kot razmerje med nasprotiležno stran-

ico (a) in hipotenuzo (c):
a
sin(α) =
c
Funkcija kosinus kota α je definirana kot razmerje med priležno stranico
(b) in hipotenuzo (c):
b
cos(α) =
c
V naslednjih poglavjih bomo spoznali, da sta funkciji sinus in kosinus enaki, s to

razliko da sta zamaknjeni za natanko π2 . Iz tega sledi, da bodo za π2 zamaknjene tudi:

17 OpenProf.com
• ničle
• maksimumi
• minimumi
2.1 Sinus, kosinus in Pitagorov izrek

Iz Pitagorovega izreka izpeljimo zvezo med sinusom in kosinusom. Pri tem po zgornji
skici povzemimo oznake stranic pravokotnega trikotnika.
Začetek izvajanja
a2 + b2 = c2
enačbo delimo s c2
a2 b2 c2
+ =
c2 c2 c2
uredimo
a b
( )2 + ( )2 = 1
c c
opazimo, da sta izraza ravno definiciji sinusa in kosinusa, zato zamenjamo:

a
= sin(α)
c
b
= cos(α)
c
Konec izvajanja

18 OpenProf.com
Pitagorov izrek izražen na enotski krožnici s funkcijama sinus in kosinus:
2.2 Vrednosti sinusa in kosinusa v enotski krožnici

Narišimo funkciji sinus in kosinus na enotsko krožnico:
Funkciji sinus in kosinus na enotski krožnici

19 OpenProf.com
Z risanjem funkcij na enotsko krožnico poenostavimo obravnavo obeh funkcij; vred-

nost hipotenuze c je enaka 1, s tem pa se nam enačbi za sinus in kosinus poenostavita
v:
a
sin(α) = = a
c
b
cos(α) = c =b
α(stopinje) −180◦ −150◦ −120◦ −90◦ −60◦ −45◦ −30◦ 0◦ 30◦ 45◦ 60◦
α(radiani) −π − 5π
6 − 2π
3 − π2 − π3 − π4 − π6 0 π
6
π
4
π
3
√ √ √ √ √
sin α 0 − 12 − 3 −1 − 3
− 2 − 12 0 1
2
2 3
2 2 2 2 2
√ √ √ √ √
cos α −1 − 3 − 12 0 1
2
2 3 1 3 2 1
2
2 2 2 2 2
Vrednosti lahko ponazorimo na enotski krožnici:
Vrednosti sinusa in kosinusa v enotski krožnici

20 OpenProf.com
Narišimo funkciji sinus in kosinus. Na x os vnašamo vrednosti kota α, na y os pa

vrednost sinusa.
Vrednost kota α se izraža v radianih. To pomeni, da je vrednost π enaka 3,14159...

in ne 180◦ .
Pri risanju sinusne funkcije kot α nanašamo na x os. Zato, ko obravnavamo graf,
namesto oznake α, uporabimo za kot oznako x.
2.3 Grafa osnovnega sinusa in kosinusa

• Graf osnovnega sinusa
• Graf osnovnega kosinusa

21 OpenProf.com
2.4 Lastnostni funkcij sinus in kosinus
2.4.1 Definicijsko območje in zaloga vrednosti sin x in cos x
V definicijsko območje Df spadajo vsi tisti x, ki jih lahko narišemo na graf. Tako za
sinus in kosinus je definicijsko območje obeh funkcij celotna realna os oziroma: katerikoli
kot si izberemo, za čisto vsakega bo funkcija obstajala.
Definicijsko območje funkcije sinus in kosinus je celotna realna množica:
Df : x ∈ R
V zalogo vrednosti spadajo vsi tisti y, ki se pojavijo na grafu. Iz grafa za sinus in

kosinus na enotski krožnici lahko opazimo, da je zaloga vrednosti Zf : [−1, 1].
Zaloga vrednosti funkcije sinus in kosinus na enotski krožnici:

Zf : [−1, 1]

22 OpenProf.com
Zaloga vrednosti nam pove, da sta funkciji omejeni; funkciji na enotski krožnici sta
omejeni med [−1, 1].
2.4.2 Ničle funkcij sinus in kosinus
Ničle funkcije so tiste točke, kjer funkcija seka x os.
Ničle funkcije sinus
Ničle sinusa dobimo pri vsakem večkratniku π, oziroma, funkcija sinus ima vrednost
nič za kote:
x = . . . − π, 0, π, 2π . . .
oziroma, drugače povedano:
sin(−π) = sin 0 = sin π = sin 2π = 0
Ničle sinusa dobimo z nastavkom:
sin x = 0
Rešitev nastavka je:
x = k · π; k∈Z
Primer
Izračunajmo ničle funkcije:

3π
sin(2x − )=0
4
Če želimo dobiti ničle funkcij, izenačimo argument funkcije s kπ:
3π
(2x − ) = kπ, k ∈ Z
4
Iz enačbe izrazimo 2x :
3π
2x = + kπ, k ∈ Z
4
Delimo z 2 in dobimo rešitev:
3π kπ
x= + , k ∈ Z.
8 2

23 OpenProf.com
Ničle funkcije kosinus

π
Ničle kosinusa dobimo pri vsakem večkratniku 2, oziroma, kosinus ima vrednost nič
za kote:
π π 3π 5π
x = ··· − , , , ···
2 2 2 2
π π 3π 5π
cos(− ) = cos = cos = cos =0
2 2 2 2
Ničle kosinusa dobimo z nastavkom:
cos x = 0

π
x= + k · π; k∈Z
2
Primer

π
cos(3x − )=0
4
π
Če želimo dobiti ničle funkcij, izenačimo argument funkcije s 2 + kπ, k ∈ Z:
π π
(3x − ) = + kπ, k∈Z
4 2
π π
3x = + + kπ, k∈Z
4 2
Delimo s 3 in dobimo rešitev:
π kπ
x= + , k∈Z
4 3
2.4.3 Maksimumi in minimumi funkcij sinus in kosinus
Maksimumi funkcij sinus in kosinus so tiste točke, kjer funkcija doseže največjo vred-
nost na y osi. Minimumi pa tisti, kjer funkciji dosežeta najnižjo vrednost na y osi.

24 OpenProf.com
Maksimumi funkcije sinus
Maksimumi funkcije nastopajo (glej graf) pri:

π
+ 2kπ, k∈Z
2
Maksimume sinusa dobimo z nastavkom:
sin x = 1

π
x= + 2kπ, k∈Z
2
Primer
Izračunajmo maksimum funkcije

3π
sin(2x − )=1
4
Če želimo dobiti maksimume funkcij, izenačimo argument funkcije s π2 +2kπ, k∈
Z:
3π π
(2x − ) = + 2kπ, k∈Z
4 2
3π π
2x = + + 2kπ, k∈Z
4 2
enačbo delimo z 2 in dobimo rešitev:
5π
x= + kπ, k∈Z
8
Minimumi funkcije sinus
Minimumi funkcije nastopajo (glej graf) pri:

3π
+ 2kπ; k∈Z
2

25 OpenProf.com
Minimume sinusa dobimo z nastavkom:
sin x = −1

3π
x= + 2kπ, k∈Z
2
Primer
Izračunajmo minimum funkcije

3π
sin(2x − ) = −1
4
3π
Če želimo dobiti minimume funkcij, izenačimo argument funkcije s 2 +2kπ, k∈
Z:
3π 3π
(2x − )= + 2kπ, k∈Z
4 2
3π π
2x = + + 2kπ, k∈Z
4 2
Delimo z 2 in dobimo rešitev:
5π
x= + kπ, k∈Z
8
Maksimumi funkcije kosinus
Maksimumi funkcije nastopajo (glej graf) pri:
2kπ, k∈Z
Maksimume kosinusa dobimo z nastavkom:
cos x = 1

26 OpenProf.com
x = 2kπ, k∈Z
Primer
Izračunajmo maksimum funkcije

3π
cos(2x − )=1
4
Če želimo dobiti maksimume funkcij, izenačimo argument funkcije s 2kπ, k ∈ Z:
3π
(2x − ) = 2kπ, k∈Z
4
3π
2x = + 2kπ, k∈Z
4
enačbo delimo z 2 in dobimo rešitev:
3π
x= + kπ, k∈Z
8
Minimumi funkcije kosinus
Minimumi funkcije nastopajo (glej graf) pri:
π + 2kπ, k∈Z
Minimume kosinusa dobimo z nastavkom:
cos x = −1
x = π + 2kπ, k∈Z

27 OpenProf.com
Primer
Izračunajmo minimum funkcije

3π
cos(2x − ) = −1
4
Če želimo dobiti minimume funkcij, izenačimo argument funkcije s π + 2kπ, k∈
Z:
3π
(2x − ) = π + 2kπ, k∈Z
4
3π
2x = + π + 2kπ, k∈Z
4
na koncu delimo z 2 in dobimo rešitev:
7π
x= + kπ, k∈Z
8
2.4.4 Sodost in lihost sinusne in kosinusne funkcije
Funkcija je liha, če je simetrična glede na koordinatno izhodišče, oziroma:
f (−x) = −f (x)
Funkcija je soda, je simetrična glede na y os:
f (−x) = f (x)
Sodost / lihost funkcije sinus
Za funkcijo sinus velja:
sin(−x) = − sin x
kar lahko preverimo tudi na grafu. Očitno je funkcija sinus liha.
Sodost / lihost funkcije kosinus
Za funkcijo kosinus velja:
cos(−x) = cos x
kar lahko preverimo tudi na grafu. Očitno je funkcija kosinus soda.

28 OpenProf.com
2.4.5 Naraščanje in padanje sinusne in kosinusne funkcije
Naraščanje in padanje sinusa je iz grafa zelo enostavno razbrati:

π
◦ sinus narašča do zelene črte oziroma od 0 pa do 2
π 3π
◦ sinus pada od zelene pa do modre črte oziroma od 2 pa do 2
3π
◦ ter spet pada od modre črte naprej oziroma od 2 pa do 2π
Naraščanje in padanje kosinusa prav tako enostavno razberemo:
◦ kosinus pada do zelene črte oziroma od 0 pa do π
◦ kosinus narašča od zelene naprej π pa do 2π

29 OpenProf.com
2.4.6 Periodičnost sinusne in kosinusne funkcije
Obe funkciji sta periodični s periodo 2π. Vse vrednosti (razen ničel, ki se ponavljajo
na vsakih π) se na enotski krožnici (ali grafu) ponovijo na vsakih 2π.
Velja:
sin(x + 2π) = sin x
in
cos(x + 2π) = cos x
2.4.7 Zveznost sinusne in kosinusne funkcije
Funkciji sta zvezni na celotnem definicijskem območju, torej povsod. Oziroma povedano
drugače, grafa funkcij se nikjer ne ’pretrgata’.

30 OpenProf.com
3 Funkciji tangens in kotangens

Naj bo dan pravokotni trikotnik:
Pravokotni trikotnik; stranica b je priležna kotu α, stranica a pa nasprotiležna kotu α.
Funkciji tangens in kotangens v pravokotnem trikotniku povezujeta ostri kot in kateti

trikotnika:
Funkcija tangens kota α je definirana kot razmerje med nasprotiležno

stranico (a) in priležno stranico (b):
a
sin α c a
tan(α) = = b
=
cos α c
b
Funkcija kotangens kota α je definirana kot razmerje med priležno stranico

(b) in nasprotiležno stranico (a):
b
cos α c b 1
cot(α) = = a = =
sin α c a tan α

31 OpenProf.com
Naslov
3.1 Graf funkcij tangens in kotangens

Narišimo funkciji tangens in kotangens na enotsko krožnico:

32 OpenProf.com
Funkciji tangens in kotangens na enotski krožnici
Vrednosti tangensa in kotangensa je z enotske krožnice nekoliko težje brati, zato

si bomo za risanje pomagali z vrednostmi sinusa in kosinusa, ki jih že poznamo (tabelo
bomo samo razširili in izračunali vrednosti od −180◦ do 90◦ ), nam bo veliko lažje narisati
tangens in kotangens s pomočjo teh vrednosti.
Za izračun tangensa in kotangensa uporabimo formuli:
sin α
tan α =
cos α
cos α 1
cot α = sin α = tan α

33 OpenProf.com
α −180◦ −150◦ −120◦ −90◦ −60◦ −45◦ −30◦ 0◦ 30◦ 45◦ 60◦ 90◦
√ √ √ √ √
sin α 0 − 21 − 3 −1 − 3
− 2 − 12 0 1
2
2 3 1
2 2 2 2 2
√ √ √ √ √
cos α −1 − 3 − 12 0 1
2
2 3 1 3 2 1
2 0
2 2 2 2 2
√ √ √ √ √ √
tan α 0 3 3 ∞ − 3 −1 − 3 0 3 1 3 ∞
3 3 3
√ √ √ √ √ √
cot α −∞ 3 3 0 − 3 −1 − 3 ∞ 3 1 3 0
3 3 3
Vrednost kota α se izraža v radianih. To pomeni, da je vrednost π enaka 3.14159...

in ne 180◦ .
Narišimo funkcijo tangens. Na x os vnašamo vrednosti kota α, na y os pa vrednost

tangensa:
3.1.1 Graf tan x
Pri risanju funkcije tangens kot α nanašamo na x os. Zato, ko obravnavamo graf,
namesto oznake α, uporabimo za kot oznako x.

34 OpenProf.com
Odčitavamo vrednosti iz tabele in jih primerjamo z grafom - vrednosti morajo biti

enake:
• Začnemo z odčitavanjem vrednosti v tabeli s kotom − π2 in dobimo vrednost −∞.

√
• naslednja vrednost α, ki jo obravnavamo, je enaka − π3 , preberemo vrednost − 3 =
−1.732.
• nadaljujemo s kotom − π4 , preberemo vrednost tangensa −1.

√
3
• pri kotu − π6 preberemo vrednost − 3 = −0.577.
• pri kotu 0 preberemo vrednost tangensa 0.

π
• ko je kot α enak 6, preberemo v tabeli vrednost funkcije tangens, ki je enaka
√
3
3 = 0.577 .
π
• ko kot α na enotski krožnici povečamo na tangens doseže vrednost 1.
4,
√
• ko povečamo kot α na π3 , odčitamo vrednost tangensa 3 = 1.732.
• povečajmo kot α na π2 , odčitamo vrednost tangensa ∞, od tukaj naprej se začnejo

vrednosti ponavljati, lahko zaključimo, da se tangens ponavlja na vsakih π.

35 OpenProf.com
Naredili smo en krog po tabeli; če naredimo nov krog, se bodo vsi koraki ponovili.
Očitno je, da se bo funkcija ponovila na razmikih π.
π je zato perioda funkcije.
Funkcija tangens je periodična s periodo π. Na grafu lahko periodičnost

/ ponavljanje zlahka opazimo.

36 OpenProf.com
3.1.2 Graf cot x
Postopek se pri kotangensu ponovi - odčitavamo vrednosti iz tabele in jih primerjamo

z grafom - vrednosti morajo biti enake.
• Začnemo z odčitavanjem vrednosti v tabeli s kotom − π2 in dobimo vrednost −∞.

√
• Naslednja vrednost α, ki jo obravnavamo, je enaka − π3 , preberemo vrednost − 3 =
−1.732.
• Nadaljujemo s kotom − π4 , preberemo vrednost kotangensa −1.

√
3
• Pri kotu − π6 preberemo vrednost − 3 = 0.577.
• Pri kotu 0 preberemo vrednost kotangensa ∞.

π
• Ko je kot α enak 6, preberemo v tabeli vrednost funkcije kotangens, ki je enaka
√
3 = 1.732.
π
• Ko kot α na enotski krožnici povečamo na 4, kotangens doseže vrednost 1.
√
π 3
• Ko povečamo kot α na 3, odčitamo vrednost kotangensa 3 = 0.577.

37 OpenProf.com
• Povečajmo kot α na π2 , odčitamo vrednost kotangensa 0 ∞, od tukaj naprej se

začnejo vrednosti ponavljati, lahko zaključimo, da se kotangens ponavlja na vsakih
π.
Naredili smo en krog po tabeli; če naredimo nov krog, se bodo vsi koraki ponovili.
Očitno je, da se bo funkcija ponovila na razmikih π.
π je zato perioda funkcije.
Funkcija kotangens je periodična s periodo π. Na grafu lahko periodičnost

3.2 Lastnosti funkcij tangensa in kotangensa

Lastnosti obeh funkcij najlažje odčitamo z grafa. V nadaljevanju bomo lastnosti, ki
smo jih spoznali prek grafa, opisali še na matematični način.

38 OpenProf.com
3.2.1 Definicijsko območje in zaloga vrednosti funkcij tan x in cot x
V definicijsko območje Df spadajo vsi tisti x , ki jih lahko narišemo na graf in za

te x -e funkcija obstaja.
Tangens in kotangens sta definirana kot ulomka (glej uvod v gradivo). Vemo, da
ulomek ne more obstajati (ni definiran), če je imenovalec enak 0, torej bomo iz definici-
jskega območja izvzeli vse tiste vrednosti funkcij, pri katerih dobimo vrednost imenovalca
0. Te vrednosti imenujemo poli ali navpične asimptote.
V zalogo vrednosti spadajo vsi tisti y, ki se pojavijo na grafu.
Definicijsko območje in zaloga vrednosti tan x
Funkcija tangens je definirana kot

sin x
tan x = .
cos x
Tangens ima pole natančno takrat, ko je cos x = 0 (ničle kosinusa), to pa je pri
vsakem
π
x = + k · π; k ∈ Z.
2
π
Definicijsko območje funkcije tangens je celotna realna os x brez 2 +k·
π; k ∈ Z, oziroma:
π
Df : x ∈ < \ + k · π; k∈Z
2
Iz grafa tangens funkcije in v tabeli lahko opazimo, da je zaloga vrednosti Zf : <.
Zaloga vrednosti funkcije tangens:
Zf : <
Definicijsko območje in zaloga vrednosti cot x
Funkcija kotangens je definirana kot

cos x
cot x = .
sin x
Kotangens ima pole natančno takrat, ko je sin x = 0 (ničle sinusa), to pa je pri vsakem
x = k · π; k ∈ Z.

39 OpenProf.com
Definicijsko območje funkcije kotangens je celotna realna os x brez k ·

π; k ∈ Z.
Df : x ∈ < \ k · π; k∈Z
V zalogo vrednosti spadajo vsi tisti y, ki se pojavijo na grafu. Iz grafa kotangens

funkcije in v tabeli lahko opazimo, da je zaloga vrednosti Zf : <.
Zaloga vrednosti funkcije kotangens:
Zf : <
3.2.2 Ničle funkcij tan x in cot x
Ničle funkcije so tiste točke, kjer funkcija seka x os.
Ničle tan x
Ničle tangensa dobimo pri vsakem večkratniku π, oziroma, funkcija tangens ima
vrednost nič za kote:
x = . . . − π, 0, π, 2π . . .
tan(−π) = tan 0 = tan π = tan 2π = ... = tan kπ = 0
Ničle tangensa dobimo z nastavkom:
tan x = 0
x = k · π; k∈Z
Primer

40 OpenProf.com

3π
f (x) = tan(2x − )
4
Začetek izvajanja
3π
tan(2x − )=0
4
želimo dobiti ničle funkcije, izenačimo argument funkcije s kπ, dobimo
3π
2x − = kπ, k∈Z
4
Iz enačbe izrazimo 2x, dobimo
3π
2x = + kπ, k∈Z
4
delimo z 2 in dobimo rešitev
3π kπ
x= + , k∈Z
8 2
izračunali smo ničle zgoraj podane funkcije.
Konec izvajanja
Ničle cot x
π
Ničle kotangensa dobimo pri vsakem večkratniku 2 (pri ničlah kosinusa).
π π 3π 5π
x = ··· − , , , ···
2 2 2 2

41 OpenProf.com
π π 3π 5π (2k + 1)π
cot(− ) = cot = cot = cot = ... = cot =0
2 2 2 2 2
Ničle kotangensa dobimo z nastavkom:
cot x = 0

π
x= + k · π; k∈Z
2
Primer

3π
f (x) = cot(2x − )
4
Začetek izvajanja
3π
cot(2x − )=0
4
π
želimo dobiti ničle funkcije, izenačimo argument funkcije s 2 + kπ, dobimo
3π π
2x − = + kπ, k∈Z
4 2
iz enačbe izrazimo 2x, dobimo
3π π
2x = + + kπ, k∈Z
4 2
desno stran damo na skupni imenovalec in člene uredimo, dobimo

42 OpenProf.com
5π + 4kπ
2x = , k∈Z
4
delimo z 2 in dobimo rešitev
5π + 4kπ
x= , k∈Z
8
izračunali smo ničle zgoraj podane funkcije.
Konec izvajanja
3.2.3 Poli funkcij tangens in kotangens
Poli tan x
π
Pole tangensa dobimo pri vsakem večkratniku 2 (pri ničlah kosinusa), oziroma, tan-
gens pri teh vrednostih ne obstaja (ni definiran).
π π 3π 5π
x = ··· − , , , ···
2 2 2 2
π π 3π 5π (2k + 1)π
cos(− ) = cos = cos = cos = ... = cos =0
2 2 2 2 2
Pole tangensa dobimo z nastavkom:
cos x = 0

π
x= + k · π; k∈Z
2

43 OpenProf.com
Primer
Izračunajmo pole funkcije:

π
f (x) = tan(3x − )
4
Začetek izvajanja
π sin(3x − π4 )
y = tan(3x − ) =
4 cos(3x − π4 )
π
želimo dobiti pole funkcije, izenačimo imenovalec funkcije s 2 + kπ, k ∈ Z,
dobimo
π π
3x − = + kπ, k∈Z
4 2
π π
3x = + + kπ, k∈Z
4 2
delimo s 3 in dobimo rešitev
π kπ
x= + , k∈Z
12 3
izračunali smo pole podane funkcije.
Konec izvajanja

44 OpenProf.com
Poli cot x
Pole kotangensa dobimo pri vsakem večkratniku π (ničle sinusa):
x = . . . − π, 0, π, 2π . . .
tan(−π) = tan 0 = tan π = tan 2π = ... = tan kπ = 0
Pole kotangensa dobimo z nastavkom:
sin x = 0
x = k · π; k∈Z
Primer
Izračunajmo pole funkcije:

π
f (x) = cot(3x − )
4
Začetek izvajanja
π cos(3x − π4 )
y = cot(3x − )=
4 sin(3x − π4 )
želimo dobiti pole funkcije, izenačimo imenovalec funkcije s kπ, k ∈ Z, do-

bimo
π
3x − = kπ, k∈Z
4
π π
3x = + + kπ, k∈Z
4 4

45 OpenProf.com
delimo s 3 in dobimo rešitev
π kπ
x= + , k∈Z
12 3
izračunali smo pole podane funkcije.
Konec izvajanja
3.2.4 Sodost in lihost funkcij tangens in kotangens
Funkcija je liha, če je simetrična glede na koordinatno izhodišče, oziroma:
f (−x) = −f (x)
Funkcija je soda, če je simetrična glede na y os:
f (−x) = f (x)
Lihost tan x
Za funkcijo tangens velja:
tan(−x) = − tan x
kar lahko razberemo tudi z grafa (funkcija je simetrična glede na koordinatno izhodišče).
Očitno je funkcija tangens liha.
Lihost cot x
Za funkcijo kotangens velja:
cot(−x) = − cot x
kar lahko razberemo tudi z grafa (funkcija je simetrična glede na koordinatno izhodišče).
Očitno je funkcija kotangens liha.

46 OpenProf.com
3.2.5 Naraščanje in padanje funkcij tan x in cot x
Naraščanje tan x
Naraščanje tangensa je iz grafa zelo enostavno razbrati. Funkcija narašča na celotnem

Df .
Padanje cot x
Tudi padanje kotangensa enostavno razberemo. Kotangens pada na celotnem Df .
3.2.6 Omejenost tan x in cot x
Zaloga vrednosti obeh funkcij nam pove, da sta funkciji neomejeni.
3.2.7 Periodičnost tan x in cot x
Funkciji tangens in kotangens sta periodični s periodo π. Na grafu lahko periodičnost

Velja:
Funkcija tangens se na vsakih π ponavlja.
tan(x + π) = tan x
in
Funkcija kotangens se na vsakih π ponavlja.
cot(x + π) = cot x
3.2.8 Zveznost funkcij tangens in kotangens
Funkciji tangens in kotangens sta nezvezni. Na grafu se to razbere, kjer se ”pretrgata”

v polih.

47 OpenProf.com
4 Kotne funkcije poljubno velikega kota -

vaje
1. Pretvorite kot iz radianov v stopinje:
π
=
3
2. Pretvorite kot iz radianov v stopinje:
5π
=
4
3. Pretvorite kot iz stopinj v radiane:
15◦ =
4. Pretvorite kot iz stopinj v radiane:
330◦ =
5. Podani imamo stranici:
a = 3 cm
c = 4 cm
Izračunajte:
b =?
α =?
γ =?

48 OpenProf.com
Pravokotni trikotnik
6. Izračunajte neznane stranice in kote v pravokotnem trikotniku ABC, v katerem

poznamo:
c = 45 cm
β = 32◦ 450

49 OpenProf.com
Skica pravokotnega trikotnika

poznamo:
a = 100 cm
α = 30◦

50 OpenProf.com

poznamo:
a = 20 cm
α = 42◦ 250

51 OpenProf.com

poznamo:
a = 17.5 cm
b = 22.5 cm

52 OpenProf.com

poznamo:
b = 12 cm
c = 13 cm

53 OpenProf.com
11. Narišite kot, če je:
a sin x = − 12
√
3
b cos x = − 2
√
c sin x = − 23
√
d cos x = 22
e cos x = 21
√
f cos x = − 22
g sin x = −1
12. Izrazite z vrednostmi iste funkcije ostrega kota:
sin 108◦
sin 155◦
tan 185◦

54 OpenProf.com
cos 230◦
sin 300◦
17. Izrazite z vrednostmi iste kotne funkcije ostrega kota:
cos 10π

21π
sin
4
31π
cos
6
31π
sin
12
21. Za dani kot poiščite predznake vrednosti vseh kotnih funkcij:
523◦
675◦
725◦

14π
3
43π
5

55 OpenProf.com
26. Natančno izračunajte:
sin 45◦ + cos 60◦ + cos 0◦ =

π π π
cos + cos + sin =
2 3 4

π π 3π
sin + cos − 2 sin =
3 4 4
cos 150◦ − cot 210◦

=
tan 315◦ + sin 225◦
cos(−300◦ ) − sin 210◦

=
tan 240◦ − cot(−45◦ )
cos2 150◦ − cos(−270◦ ) + sin 315◦

sin2 225◦ + cos 210◦ + tan 240◦
32. Izračunajte natančne vrednosti preostalih kotnih funkcij, če je kot x oster in je:
1
sin x =
3
√
3
cos x =
4
3
tan x =
2
2
cot x =
5
36. Natančno izračunajte sin α, če je cos α = − 34 in π < α < 3π
2 .

56 OpenProf.com
37. Nalogo rešite brez uporabe računala. Z uporabo zvez med kotnimi funkcijami
izračunajte natančno vrednost izraza sin 2x, če je:
√
5
cos x = −
3
3π
x ∈ (π, )
2
38. Poenostavite izraz:
sin 2x
=
cos 2x + sin2 x
cos x · (1 + tan2 x) − cot x · sin x =
40. Pokažite, da velja:
cos 2x + sin(−2x) + 2 sin2 x = 1 − sin 2x
cos 2x + sin 2x + 2 sin2 x

− cot2 x · sin2 x =
1 + sin 2x
(sin−2 x − 1) · tan x − sin 2x =
(sin−1 x − sin x)(cos x − cos−1 x)

+1=
sin 2x
sin 3x + sin3 x
=
cos 3x − cos3 x
cot 225◦ + cos 300◦ − 2 · cos 720◦

=
1 − sin 150◦ + tan 135◦
sin 3π 23π
4 − cos 6
22π =
cos 5π
4 + sin 3

57 OpenProf.com
cos(−150◦ ) · sin2 210◦

=
sin 1890◦ · cos 315◦ · cot 210◦
3π 7π 53π
sin + cos(− ) + tan(−17π) + cos(− )=
4 3 4
49. Točko (1, 0) zavrtite okoli izhodišča za dani kot in zapišite koordinati dobljene nove
točke:
a α = 60◦
b β = 120◦
c γ = 210◦
d δ = 315◦
50. Točko (3, 0) zavrtite okoli izhodišča za dani kot in napišite koordinati novo dobljene
točke:
π
a 4
5π
b 6
4π
c 3
11π
d 6
51. Točko A(−2, 0) zavrtimo okrog izhodišča za −495◦ . Natančno zapiši koordinati
dobljene točke.
q
52. Točko A − 27 − 3 ◦
4 , 2 zavrtimo okrog izhodišča za −450 . Natančno zapiši koor-
dinati dobljene točke.


Kotne Funkcije Poljubno Velikega Kota: Mateja Radkovič, Katarina Černe

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Kotne Funkcije Poljubno Velikega Kota: Mateja Radkovič, Katarina Černe

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Mateja Radkovič, Katarina Černe

Kotne funkcije poljubno velikega

OpenProf.com, februar 2023

• tangens (tg x ali tan x)

• kotangens (ctg x ali cot x)

1.1 Pretvarjanje kotov iz radianov v stopinje in iz stopinj

360◦ = 2π radianov= polni krog

Pri računanju uporabljamo približek π = 3.14.

1.1.1 Pretvarjanje kotov iz radianov v stopinje

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Formula za pretvarjanje kotov iz radianov v stopinje:

in pretvorili smo radiane v stopinje.

1.1.2 Pretvarjanje kotov iz stopinj v radiane

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Formula za pretvarjanje stopinj v radiane:

Pretvorimo α = 135◦ v radiane.

Ker imamo podan kot v stopinjah, namesto α(◦ ) vstavimo 135◦

180◦ in 135◦ se krajšata s 45◦ , ostane

in pretvorili smo stopinje v radiane.

1.2 Enotska krožnica

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Ne glede na to, katero točko na enotski krožnici (z izhodiščem v središču)

1.2.1 Kotne funkcije poljubno velikega kota v enotski krožnici

Narišimo si poljuben kot, v našem primeru α, in v presečišču kota in enotske krožnice

• x = koordinata, ki predstavlja vrednost kosinusa kota

• y = koordinata, ki predstavlja vrednost sinusa kota

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Določanje sinusa in kosinusa v enotski krožnici

1.2.2 Prehod na ostre kote

sin β cos α ∓ sin α − cos α − sin α

cos β ∓ sin α − cos α ± sin α cos α

tan β ∓ cot α ± tan α ∓ cot α − tan α

Naj bosta kota α in β sta suplementarna, torej velja α + β = 180◦ .

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Iz skice spodaj se lepo vidi, da velja:

Ravno tako iz skice opazimo, da velja:

Prehod na ostri kot, β = π − α

Iz skice spodaj se lepo vidi, da velja:

Ravno tako iz skice opazimo, da velja:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Prehod na ostri kot, β = π + α

Iz skice spodaj se lepo vidi, da velja:

Ravno tako iz skice opazimo, da velja:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Prehod na ostri kot,β = 2π − α

1.2.3 Vrednosti kotnih funkcij ”lepih” kotov

”Lepi” koti so:

• večkratniki kota 30◦

• večkratniki kota 45◦ .

Vrednosti ”lepih” kotov lahko preberemo v enotski krožnici:

Tabela vrednosti sinusa in kosinusa

Vrednosti, ki si jih moramo zapomniti, so naštete v naslednji tabeli:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

α 0◦ 30◦ 45◦ 60◦ 90◦

Ko pogledamo tabelo, ugotovimo, da se od 90◦ naprej vrednosti sinusa in kosinusa

Na skici opazimo, da sta vrednosti sin 60◦ in sin 120◦ enaki.

Vrednost sin 60◦ in sin 120◦

Vrednosti preostalih kotov, ki jih lahko izpeljemo s pomočjo predhodne tabele:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Predznaki sinusa v kvadrantih

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Predznaki kosinusa v kvadrantih

Tabela vrednosti tangensa in kotangensa