Matematika I

Matja
z Zeljko
NTF Na
crtovanje tekstilij in obla
cil
Zapiski ob predavanjih v
solskem letu 2006/07

Izpis:

2. marec 2009

Kazalo
1 Mno
zice in
stevila
1.1 Mnozice . . . . . . . . . .
1.2 Realna stevila . . . . . . .
1.3 Podmnozice realnih stevil
1.4 Kompleksna stevila . . . .

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

4
. 4
. 8
. 10
. 13

2 Zaporedja in
stevilske vrste
18
2.1 Zaporedja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

2.2 Stevilske
vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
3 Funkcije
3.1 Splosni pojem funkcije . . . .
3.2 Limita funkcije . . . . . . . .
3.3 Zveznost . . . . . . . . . . . .
3.4 Lastnosti zveznih funkcij . . .
3.5 Zveznost elementarnih funkcij
3.6 Pregled elementarnih funkcij .
3.7 Enakomerna zveznost . . . . .

.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

4 Diferencialni ra
cun
4.1 Odvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
4.2 Geometricni pomen odvoda . . . . . . . .
4.3 Pravila za odvajanje . . . . . . . . . . . .
4.4 Odvodi elementarnih funkcij . . . . . . . .
4.5 Diferencial funkcije . . . . . . . . . . . . .
4.6 Visji odvodi . . . . . . . . . . . . . . . . .
4.7 Lastnosti odvedljivih funkcij . . . . . . . .
4.8 Konveksnost, konkavnost, prevoji . . . . .
4.9 Ekstremi funkcij . . . . . . . . . . . . . . .
4.10 Risanje grafov funkcij . . . . . . . . . . . .
4.11 Odpravljanje nedolocenosti in LHopitalovo
4.12 Taylorjeva vrsta . . . . . . . . . . . . . . .

.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
. . . . .
pravilo
. . . . .

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.

41
41
46
50
54
58
58
65

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

66
66
69
72
74
79
81
82
88
90
94
99
102

.
.
.
.
.
.
.

5 Integralski ra
cun
5.1 Nedoloceni integral . . . . . . . . . . . . . . . .
5.2 Doloceni integral . . . . . . . . . . . . . . . . .
5.3 Zveza med dolocenim in nedolocenim integralom
5.4 Uporaba integrala . . . . . . . . . . . . . . . . .
5.5 Numericno racunanje dolocenih integralov . . .

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

.
.
.
.
.

109
. 109
. 121
. 125
. 136
. 145

6 Vektorska algebra
6.1 Vektorji . . . . . . . . . . . . . .
6.2 Koordinatni sistem v prostoru . .
6.3 Premica in ravnina v prostoru . .
6.4 Razdalje med tockami, premicami

. . . . . . . .
. . . . . . . .
. . . . . . . .
in ravninami

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

2. marec 2009, 20 : 15

148
148
152
162
164

7 Matrike
168
7.1 Operacije z matrikami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168
8 Determinante in sistemi linearnih ena
cb
8.1 Permutacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
8.2 Determinante . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
8.3 Racunanje determinant . . . . . . . . . . . . . .
8.4 Poddeterminante . . . . . . . . . . . . . . . . .
8.5 Cramerjevo pravilo . . . . . . . . . . . . . . . .
8.6 Gauova metoda za resevanje sistemov linearnih
8.7 Rang matrike . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
8.8 Inverz matrike . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
enacb
. . . .
. . . .

.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.

172
. 172
. 173
. 175
. 178
. 179
. 182
. 186
. 189

9 Funkcije ve
c spremenljivk
9.1 Graf funkcije vec spremenljivk
9.2 Odprte mnozice in okolice . .
9.3 Zveznost . . . . . . . . . . . .
9.4 Parcialni odvodi . . . . . . . .
9.5 Totalni diferencial . . . . . . .
9.6 Verizno pravilo . . . . . . . .
9.7 Taylorjeva formula . . . . . .
9.8 Lokalni ekstremi . . . . . . .
9.9 Metoda najmanjsih kvadratov
9.10 Vezani ekstremi . . . . . . . .

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.

222
. 222
. 224
. 228
. 234

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

10 Diferencialne ena
cbe
10.1 Splosen pojem diferencialne enacbe
10.2 Diferencialne enacbe prvega reda .
10.3 Diferencialne enacbe visjih redov .
10.4 Sistemi diferencialnih enacb . . . .

2. marec 2009, 20 : 15

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

.
.
.
.

193
193
197
198
202
205
208
210
211
217
218

1
1.1

Mno
zice in stevila
Mno
zice

Mnozica A je dolocena, ce obstaja pravilo, po katerem je mogoce za vsako rec odlociti ali
a spada v mnozico A, pravimo, da je a element mnozice A in oznacimo
je v A ali ne. Ce
a ni element mnozice A, oznacimo a
a A. Ce
/ A.
Mnozico lahko podamo tako, da zapisemo njene elemente:
A = {1, 2, 3} ,

B = {modra, zelena}.

je elementov zelo veliko (ali celo neskoncno), jih ne moremo vse nasteti. Tedaj raje
Ce
povemo lastnost L, ki jo imajo natanko vsi elementi mnozice A. Slednje zapisemo kot
A = {a; L(a)}. Npr.
C = {x; |2x 1| < 1} ,

D = {n; n deli stevilo 12}.

Mozno je, da noben element nima lastnosti L; tedaj je A prazna mnozica, kar zapisemo
A = . Tako npr. velja {x; x 6= x} = .
Operacije z mno
zicami Unija mnozic A in B je mnozica A B, definirana z
A B = {x; x A ali x B}.
Presek mnozic A in B je mnozica A B, definirana z
A B = {x; x A in x B}.

AB

AB

Mnozica A je podmnozica mnozice B, z oznako A B, ce vsak element mnozice A

je A B in B A, imata mnozici A in B iste elemente in sta
lezi tudi v mnozici B. Ce
enaki. Oznaka: A = B.
Razlika mnozic A in B je mnozica A \ B, definirana z
A \ B = {x; x A in x
/ B}.

A\B
A

2. marec 2009, 20 : 15

Vcasih obravnavamo le podmnozice neke fiksne, dovolj velike mnozice U, ki jo v tem

primeru imenujemo univerzalna mnozica. Komplement mnozice A (glede na univerzalno
mnozico U) je mnozica Ac , definirana z Ac = U \ A.
Izrek 1 Za poljubne mnozice A, B in C velja
Distributivnost in
A (B C) = (A B) (A C), A (B C) = (A B) (A C)

Komutativnost in
A B = B A, A B = B A

Asociativnost in
(A B) C = A (B C), (A B) C = A (B C)

Idempotentnost in
A A = A, A A = A

Absorbcija
A (A B) = A, A (A B) = A
Involutivnost komplementa
(Ac )c = A

De Morganova zakona
(A B)c = Ac B c , (A B)c = Ac B c
Lastnost
A = A, A =

Lastnost univerzalne mnozice U

A U = U, A U = A
Komplementarnost U in
U c = , c = U
Lastnost komplementa
A Ac = U, A Ac =

Zgled 1 Izracunaj A B, A B in A \ B za A = {2n 1; n = 1, 2, . . . , 7} in B =

{3n 2; n = 1, 2, . . . , 7}.
Re
sitev. Ker je A = {1, 3, 5, 7, 9, 11, 13} in B = {1, 4, 7, 10, 13, 16, 19}, je
A B = {1, 3, 4, 5, 7, 9, 10, 11, 13, 16, 19},
A B = {1, 7, 13} in
A \ B = {3, 5, 9, 11}.

Naj bo x A in y B. Urejeni par elementov x in y je mnozica {{x}, {x, y}}, ki jo

krajse oznacimo z (x, y). Prepricamo se lahko, da iz (x, y) = (x , y ) sledi, da je x = x
in y = y . Torej je v urejenem pari vrstni red zapisa pomemben. Za x 6= y sta tako para
(x, y) in (y, x) razlicna, mnozici {x, y} in {y, x} pa ne.
Kartezicni produkt mnozic A in B je mnozica A B = {(x, y); x A, y B}. Ocitno
je A B = natanko tedaj, ko je vsaj ena izmed mnozic A in B prazna. Iz definicije
tudi sledi, da za razlicni neprazni mnozici A in B velja A B 6= B A.
Potencna mnozica mnozice A je mnozica vseh podmnizic mnozice A in jo oznacimo s
P(A). Torej P(A) = {X; X A}.
2. marec 2009, 20 : 15

 P() = {}
P(P()) = {, {}}
P({1, 2, 3}) = {, {1}, {2}, {3}, {1, 2}, {1, 3}, {2, 3}, {1, 2, 3}}
Za koncno mnozico A z n elementi velja, da ima potencna mnozica P(A) natanko
2n elementov.
Preslikave med mno
zicami Naj bosta A in B mnozici. Preslikava f : A B je pravilo
f , ki vsakemu elementu a mnozice A priredi natancno dolocen element f (a) mnozice B.
(Preslikavo pogosto imenujemo tudi funkcija, zlasti, ce je A R in B R.)
f
a

f (a)
B

Mnozica A je lahko tudi prazna, saj za vsako mnozico B obstaja prazna preslikava
pa je mnozica B prazna, obstaja preslikava A , le ce je tudi mnozica A
B. Ce
prazna.
Mnozico A imenujemo definicijsko obmocje ali domena, mnozico f (A) = {f (a); a
A} pa zaloga vrednosti preslikave f . Definicijsko obmocje funkcije f oznacimo tudi z Df ,
zalogo vrednosti pa z Zf .
f
Zf
B

A = Df
Zgled 2 Ali sta funkciji f (x) =

x
x

in g(x) = 1 enaki?

Re
sitev. Vprasanje je nekoliko nejasno zastavljeno. Zapisa f (x) = xx in g(x) = 1 v resnici
nista funkciji, ampak le funkcijska predpisa. Kje sta funkciji f in g, podani s predpisoma
ju opazujemo kot funkciji f : R \ {0} R
f (x) = xx in g(x) = 1, sploh definirani? Ce
in g: R \ {0} R, sta enaki. Najpogosteje pri funkciji, ki je podana le s predpisom,
vzamemo njeno naravno definicijsko obmocje; torej tisto najvecjo mnozico tock v R, za
katere je funkcijski predpis sploh smiseln. V tem smislu sta f in g naravno definirani kot
funkciji f : R \ {0} R in g: R R in nista enaki, saj imata razlicni definicijski obmocji.
Preslikava f : A B je injektivna, ce za vsaka a1 , a2 A velja: ce je a1 6= a2 , velja
f (a1 ) 6= f (a2 ). (Ekvivalentno: f je injektivna, ce za vsaka a1 , a2 A iz f (a1 ) = f (a2 )
sledi a1 = a2 .)
f

a1

a2

f (a1 )
f (a2 )
B

A
2. marec 2009, 20 : 15

Preslikava f : A B je surjektivna, ce je Zf = B. (Ekvivalentno: f je surjektivna,

ce za vsak b B obstaja tak a A, da je f (a) = b.) Preslikava f je bijektivna, ce je
injektivna in surjektivna.
f
a

b
B

A
Graf preslikave Graf preslikave f : A B je mnozica

(f ) = {(a, f (a)); a A} A B.
(f )
B f (a)

bc

bc

AB

bc

a
A

Z grafa funkcije lahko lepo razbermo injektivnost in surjektivnost. Funkcija f je

injektivna, ce vsaka vodoravna premica v A B seka graf (f ) najvec enkrat. Funkcija
f je surjektivna, ce vsaka vodoravna premica v A B seka graf (f ) vsaj enkrat.
Preslikavo f : A A, definirano z f (a) = a, imenujemo identicna preslikava mnozice
A in oznacimo idA .
Naj bosta f : A B in g: B C preslikavi. Kompozitum preslikav f in g je preslikava
g f : A C, definirana z (g f )(a) = g(f (a)).
gf
f
a

g
b

f (a)

g(f (a))
C

obstaja taka preslikava g: B A, da je g f = idA

Naj bo f : A B preslikava. Ce
in f g = idB , pravimo, da je g inverz preslikave f in oznacimo f 1 = g.
f
a
A

f (a)
B

Trditev 2 Preslikava f : A B je bijektivna natanko tedaj, ko ima inverz.

2. marec 2009, 20 : 15

 je f bijektivna, za vsak y B obstaja x A, da je f (x) = y. Torej lahko

Dokaz. Ce
s predpisom g(y) = x definiramo preslikavo g: B A. Po konstrukciji je f g = idY .
bi za nek x A veljalo g f (x) = x 6= x, bi imeli f (x) = f (x ) za x 6= x in f ne
Ce
bi bila injektivna. Slednje pa je v nasprotju s predpostavko trditve, kar pomeni, da je
g f = idX .
Za dokaz v drugo smer vzemimo, da obstaja inverz preslikave f ; torej taka preslikava
g: B A, da je g f = idA in f g = idB . Preslikava f je injektivna, saj iz f (x) = f (x )
sledi g(f (x)) = g(f (x )) in x = x . Preslikava je tudi surjektivna, saj se v dani y B
preslika x = g(y).
Zgled 3 Poisci bijektivno preslikavo med mnozicama A = {2n 1; n = 1, 2, . . . , 7} in
B = {3n 2; n = 1, 2, . . . , 7}.
je torej x = 2n1,
Re
sitev. Najlaze bo, da element oblike 2n1 preslikamo v 3n2. Ce
x+1
3x1
x+1
je n = 2 in 3n 1 = 3 2 2 = 2 . Nazadnje se sami prepricamo, da je f : A B,
f (x) = 3x1
, iskana bijekcija. (Bijekcija ni ena sama, ampak jih je 7! = 5040.)
2
Naj bo f : A B poljubna preslikava in A A podmnozica. Zozitev preslikave f na
podmnozico A je preslikava f |A: A B, definirana z f |A(a) = f (a).
Zgled 4 Funkcija f : R R, podana s predpisom f (x) = x2 + 1, ni bijektivna. Za
A = {x; x 0} in B = {x; x 1} je zozitev f |A : A B funkcije f bijektivna.
Funkcija f ni injektivna, saj je f (x) = f (x) za vsak x R. Funkcija f ni surjektivna,
saj je f (x) 1 za vsak x R.
je f |A (x1 ) = f |A (x2 ), je x2 + 1 = x2 + 1, od koder sledi
Injektivnost zozitve: Ce
1
2
2
2
je x1 + x2 = 0, je zaradi x1 0 in x2 0 lahko le
x1 = x2 oz. (x1 x2 )(x1 + x2 ) = 0. Ce
je x1 + x2 6= 0, mora biti x1 x2 = 0, kar nas ponovno privede do edine
x1 = x2 = 0. Ce
moznosti x1 = x2 .

Injektivnost zozitve: Vzemimo poljuben y 1. Tedaj za x = y 1 velja f |A (x) = y.

1.2

Realna
stevila

Realna stevila sestavljajo mnozico, ki jo oznacimo z R. Med realnimi stevili je definiranih

vec racunskih operacij. Osnovni dve sta sestevanje in mnozenje. Za poljubni dve stevili
a R in b R obstaja natancno doloceno realno stevilo a + b, ki ga imenujemo vsota
stevil a in b. Za poljubni dve stevili a R in b R obstaja natancno doloceno realno
stevilo a b (krajse ab), ki ga imenujemo produkt stevil a in b. Za sestevanje in mnozenje
veljajo naslednji zakoni
I Komutativnost sestevanja:
a + b = b + a za vsaka a, b R
II Asociativnost sestevanja:
(a + b) + c = a + (b + c) za vsake a, b, c R
III Obstoj nevtralnega elementa za sestevanje:
Obstaja 0 R, da je a + 0 = a za vsak a R
2. marec 2009, 20 : 15

IV Obstoj nasprotnega elementa za sestevanje:

Za vsak a R obstaja stevilo a R, da je a + (a) = 0
V Komutativnost mnozenja:
a b = b a za vsaka a, b R
VI Asociativnost mnozenja:
(a b) c = a (b c) za vsake a, b, c R
VII Obstoj enote za mnozenje:
Obstaja 1 R, da je 1 a = a za vsak a R
VIII Obstoj inverznega elementa za mnozenje:
Za vsak a R \ {0} obstaja a1 R, da je a a1 = 1
IX Distributivnostni zakon:
(a + b) c = a c + b c za vsake a, b, c R
X Razlicnost stevil 0 in 1:
Velja 1 6= 0
Mnozici, opremljeni z operacijama sestevanja in mnozenja, ki zadoscata zahtevam IX,
pravimo obseg. Torej je mnozica realnih stevil obseg.
Od
stevanje in deljenje Za vsaki dve realni stevili a in b obstaja natancno doloceno

realno stevilo x (namrec stevilo b + (a)), da je a + x = b. Stevilo

x imenujemo razlika
stevil b in a in oznacimo z b a. Velja a + (b a) = b. Podobno za vsaki dve realni

stevili a, a 6= 0, in b obstaja natancno doloceno realno stevilo x, da je ax = b. Stevilo

x
b
b
imenujemo kvocient stevil b in a in oznacimo z a . Velja a a = b.
Urejenost mno
zice R Realna stevila delimo na pozitivna, negativna in stevilo 0.
je a 6= 0, je od stevil a in a natanko eno pozitivno. Stevilo

XI Ce
0 ni ne pozitivno
ne negativno.
sta stevili a in b pozitivni, sta tudi stevili a + b in ab pozitivni.
XII Ce
Mnozico R uredimo po velikosti z dogovorom: ce je a b pozitivno stevilo, pravimo,
da je stevilo a vecje od b in pisemo a > b. Podobno, ce je a b negativno stevilo, pravimo,
je a < b ali a = b, pisemo a b. Ce
je
da je stevilo a manjse od b in pisemo a < b. Ce
a > b ali a = b, pisemo a b.
Lastnosti urejenosti:
Tranzitivnost:
je a > b in b > c, je a > c.
Ce
Zakon trihotomije:
Za vsaki dve stevili a in b velja natanko ena od treh moznosti a > b ali a < b ali
a = b.
je a > b, je a + c > b + c za vsak c R.
Ce
2. marec 2009, 20 : 15

 je a > b in c > 0, je ac > bc. Ce

je a > b in c < 0, je ac < bc.
Ce
Med poljubnima dvema realnima steviloma lezi vsaj eno realno stevilo.
Absolutna vrednost Vsakemu realnemu stevilu x lahko priredimo realno stevilo |x| s
predpisom

x,
ce je x 0 in
|x| =
x, ce je x < 0.

Stevilo
|x| je vedno nenegativno in ga imenujemo absolutna vrednost stevila x. Velja
|x  y| = |x| |y|
x
  = |x|
y 
|y|
|x + y| |x| + |y|

trikotniska neenakost

Geometrijsko pomeni |x| razdaljo od tocke X, ki upodablja stevilo x, do tocke O na

stevilski premici. Splosneje: ce sta x, y realni stevili, je |y x| razdalja med njunima
slikama na stevilski premici.

1.3

Podmno
zice realnih
stevil

Naravna
stevila Naj bo 1 R enota za mnozenje. Stevila
1 + 1 = 2, 1 + 2 = 3,
1 + 3 = 4, . . . imenujemo naravna stevila. Mnozico naravnih stevil {1, 2, 3, . . .} oznacimo
z N. Naravna stevila so induktivna mnozica: ce je S N taka podmnozica, da je 1 S
in velja sklep: ce n S, potem n + 1 S, je S = N. Tej lastnosti pravimo tudi nacelo
matematicne indukcije.
Zgled 5 Dokazi, da za vsako naravno stevilo n velja
1 + 2+...+ n =

n(n + 1)
.
2

(1)

Re
sitev.
Oznacimo S = {n N; 1 + 2 + . . . + n = n(n+1)
}. Mnozica S je torej mnozica tistih
2
naravnih stevil, za katera drzi enakost (1). (Induktivna hipoteza je, da formula (1) drzi
za dano stevilo n.)
Najprej preverimo, da je 1 S.
. Torej je (1 + 2 +
Privzemimo sedaj, da je n S. Tedaj je 1 + 2 + . . . + n = n(n+1)
2
n(n+1)
(n+1)(n+2)
. . . + n) + (n + 1) = 2 + (n + 1) =
, kar pomeni, da je tudi n + 1 S. Po
2
nacelu matematicne indukcije je S = N. Torej velja formula 1 + 2 + . . . + n = n(n+1)
za
2
vsako naravno stevilo n.
Peanovi aksiomi Naravna stevila lahko vpljemo tudi s pomocjo Peanovih aksiomov:
1 je naravno stevilo.
Vsakemu naravnemu stevilu n pripada natancno doloceno naravno stevilo n+ , ki ga
imenujemo naslednik stevila n.
2. marec 2009, 20 : 15

10


Stevilo
1 ni naslednik nobenega naravnega stevila.
je S N taka podmnozica, da je 1 S in velja sklep: ce
[Nacelo indukcije] Ce
n S, potem n+ S, je S = N.
S Peanovimi aksiomi lahko v mnozico naravnih stevil vpeljemo tudi sestevanje in mnozenje.
Cela in racionalna
stevila Mnozico celih stevil oznacimo z
Z = N {0} {n; n N}.
To je najmanjsa mnozica stevil, v kateri je resljiva enacba a + x = b za vsaki naravni
stevili a in b.
Mnozico racionalnih stevil oznacimo z Q = { ab ; a, b Z, b 6= 0}. To je najmanjsa
mnozica stevil, v kateri je resljiva enacba ax = b za vsaki celi stevili a in b, a 6= 0.
Med njimi velja zveza
N Z Q R,
kjer so vse inkluzije prave.

Formalna izgradnja stevilskih mnozic v resnici poteka v tej smeri: Najprej vpeljemo
mnozico naravnih stevil kot induktivno mnozico in definiramo osnovni racunski operaciji sestevanje in mnozenje. Ker enacba a + x = b v mnozici naravnih stevil ni vedno
resljiva, konstruiramo mnozico celih stevil kot razsiritev mnozice naravnih stevil. Podobno konstruiramo racionalna stevila kot tako razsiritev mnozice celih stevil, v kateri je
enacba ax = b, a 6= 0, vedno resljiva. Realna stevila na koncu konstruiramo s pomocjo
racionalnih stevil tako, da zadostimo aksiomu XIII (Dedekindov aksiom; glej spodaj).

Omejene mno
zice realnih
stevil Naj bo A neprazna mnozica realnih stevil. Ce
obstaja stevilo M, da je a M za vsak a A, pravimo, da je M zgornja meja mnozice
A. Pravimo, da je mnozica A navzgor omejena, ce obstaja kaksna zgornja meja mnozice
obstaja stevilo m, da je m a za vsak a A, pravimo, da je m spodnja meja
A. Ce
mnozice A. Pravimo, da je mnozica A navzdol omejena, ce obstaja kaksna spodnja meja
mnozice A. Mnozica A je omejena, ce je omejena navzgor in navzdol.

Stevilo
M je natancna zgornja meja mnozice A, ce je zgornja meja mnozice A in ce za
vsak > 0 obstaja a A, da je a > M . (Natancna zgornja meja je torej najmanjsa
zgornja meja mnozice A.)
A

M a
bc

bc

M
bc

Natancno zgornjo mejo mnozice A oznacimo s sup A in poimenujemo supremum mnozice

A.
Natancna zgornja meja vsakega (odprtega, zaprtega, polodprtega) intervala med a
in b je stevilo b.

Stevilo
m je natancna spodnja meja mnozice A, ce je spodnja meja mnozice A in ce
za vsak > 0 obstaja a A, da je a < m + . (Natancna spodnja meja je torej najvecja
spodnja meja mnozice A.)
2. marec 2009, 20 : 15

11

m
bc

am+
bc

bc

Natancno spodnjo mejo mnozice A oznacimo z inf A in poimenujemo infimum mnozice

A.
Natancna spodnja meja vsakega (odprtega, zaprtega, polodprtega) intervala med a
in b je stevilo a.
XIII (Dedekindov aksiom) Vsaka neprazna navzdol omejena podmnozica realnih stevil
ima natancno spodnjo mejo.
Aksiom XIII je ekvivalenten trditvi, da ima vsaka neprazna navzgor omejena podmnozica realnih stevil natancno zgornjo mejo. Ta aksiom razloci med realnimi in racionalnimi
stevili. Mnozica A = {x; x2 > 2 in x > 0} v mnozici racionalnih stevil namrec nima
natancne
spodnje meje, v mnozici realnih stevil pa je natancna spodnja meja (iracionalno)
stevilo 2.

2 je iracionalno.
Zgled 6 Stevilo
Dokaz s protislovjem.

Recimo, da je 2 = pq , kjer je pq okrajsan ulomek. Potem je p2 = 2q 2 . Torej p = 2p1

1
v resnici ni okrajsan ulomek.
in 2p21 = q 2 . Sledi q = 2q1 in pq = 2p
2q1
sta x, y R in je y > 0, obstaja tak n N, da je
Izrek 3 (Arhimedova lastnost) Ce
x < ny.
Dokaz. Recimo, da takega n ni. Potem je x ny za vsak n in je zato x zgornja meja
mnozice A = {ny; n N}. Oznacimo z M njeno natancno zgornjo mejo. Potem obstaja
tak n N, da je ny > M y. Sledi (n + 1)y > M. Ker je (n + 1)y A, je to v protislovju
s predpostavko, da je M natancna zgornja meja mnozice A.
Posledica 4 Za vsako realno stevilo a in vsak > 0 obstaja racionalno stevilo pq , da je
|a pq | < .
Pravimo, da je mnozica racionalnih stevil gosta v mnozici realnih stevil.
Intervali in okolice Naj bosta a in b, a b, poljubni realni stevili. Definirajmo:
[a, b]
(a, b]
[a, b)
(a, b)

2. marec 2009, 20 : 15

=
=
=
=

{x R;
{x R;
{x R;
{x R;

a x b}
a < x b}
a x < b}
a < x < b}

zaprt interval od a do b
polodprt interval od a do b
polodprt interval od a do b
odprt interval od a do b

[a, b]

(a, b]

[a, b)

(a, b)

12

Pri a = b je [a, a] = {a}, ostali intervali so prazne mnozice. Definiramo lahko tudi
neskoncne intervale, ki so pri vedno odprti, saj sploh ni stevilo:
(, b]
(, b)
[a, )
(a, )
(, )

{x R;
{x R;
{x R;
{x R;
{x R;

=
=
=
=
=

< x b}
< x < b}
a x < }
a < x < }
< x < } = R

Za vsak a R in > 0 imenujemo interval

(a , a + ) = {x R; a < x < a + }
-okolica tocke a.
bc

bc

bc

a+

Stevilska
premica Realna stevila si lahko ponazorimo s tockami na stevilski premici.

Stevilska premica je poljubna premica, na kateri smo si izbrali dve razlicni tocki O in E.
Tocko O imenujemo koordindatno izhodisce in upodablja stevilo 0. Tocka E upodablja
stevilo 1.
0
O

1
E

bc

bc

Z nanasanjem daljice OE v eno ali v drugo stran od koordinatnega izhodisca dobimo

slike celih stevil. Z enostavno geometrijsko konstrukcijo (razmerja) lahko upodobimo
racionalna stevila. Velja pa se vec:
Izrek 5 Vsakemu realnemu stevilu pripada natanko ena tocka na stevilski premici. Vsaka
tocka na stevilski premici je slika natanko enega realnega stevila.

1.4

Kompleksna
stevila

Poiskati zelimo tako stevilo, da je x2 = 1 oz. zelimo vpeljati taksna stevila, da bo

kvadratna enacba z realnimi koeficienti vedno resljiva. Kompleksno stevilo z je par realnih

stevil: z = (a, b). Mnozico vseh kompleksnih stevil oznacimo s C. Stevilo

a imenujemo

realna komponenta stevila z in oznacimo a = Re(z). Stevilo b imenujemo imaginarna

komponenta stevila z in oznacimo a = Im(z). Za kompleksni stevili z = (a, b) in w = (c, d)
lahko definiramo njuno vsoto in produkt:
z + w = (a + c, b + d)
z w = (ac bd, ad + bc)
Prepricamo se lahko, da za sestevanje in mnozenje kompleksnih stevil veljajo obicajni
racunski zakoni: komutativnost, asociativnost, distributivnost.

2. marec 2009, 20 : 15

13


Stevilo
(0, 0) je nevtralni element za sestevanje, stevilo (1, 0) pa nevtralni element za
je z = (a, b) 6= (0, 0), se lahko prepricamo, da za stevilo
mnozenje. Ce


a
b
1
z =
,
a2 + b2 a2 + b2
velja z 1 z = (1, 0). Tako definirano stevilo z 1 imenujemo inverz kompleksnega stevila
z.
Ker za kompleksni stevili z = (a, 0) in w = (c, 0) velja
z + w = (a + c, 0)
z w = (ac, 0),
lahko kompleksno stevilo (a, 0) identificiramo z realnim stevilom a. V smislu te identifikacije tudi velja, da je R C.
Velja (0, b) (0, b) = (b2 , 0). Torej je za b 6= 0 kvadrat kompleksnega stevila (0, b)

negativno realno stevilo. Stevilo

(0, b) imenujemo cisto imaginarno stevilo. Med cisto
imaginarnimi stevili je stevilo i = (0, 1) odlikovano in zanj velja i2 = (0, 1) (0, 1) =

(1, 0) = 1. Stevilo
i imenujemo imaginarna enota. Ker je z = (a, b) = (a, 0) + (0, b) =
(a, 0) (1, 0) + (b, 0) (0, 1), lahko zapisemo z = a + bi.
(0, b) = bi
i
O

(a, b) = a + bi

bc

bc

bc

bc

bc

bc

(a, 0) = a R

kompleksna stevila pisemo v tej obliki, jih sestevamo in mnozimo kot binome. Pri
Ce
mnozenju upostevamo, da je i2 = 1.
Konjugirana vrednost kompleksnega stevila z = a + bi je stevilo a bi, ki ga oznacimo
z z. Kompleksno stevilo z je realno natanko tedaj, ko je enako svoji konjugirani vrednosti.
Kvocient kompleksnih stevil z = a + bi in w = c + di, c + di 6= 0, izracunamo tako, da
z
a + bi
stevec ulomka
=
pomnozimo s konjugiramo vrednostjo imenovalca:
w
c + di
a + bi
(a + bi)(c di)
ac + bd
bc ad
z
=
=
= 2
+
i
.
w
c + di
(c + di)(c di)
c + d2
c2 + d 2
Absolutna vrednost kompleksnega stevila z = a + bi je (nenegativno) realno stevilo

|z| = z z = a2 + b2 .
je z realno stevilo, se gornja definicija ujema z obicajno definicijo absolutne vrednosti.
Ce
Podobno kot za realna stevila velja
|z w| = |z| |w|
z
|z|
 
  =
w
|w|
|z + w| |z| + |w|
2. marec 2009, 20 : 15

trikotniska neenakost
14

|
z | = |z|.
Dokazimo npr. prvo formulo. Za z = a + bi in w = c + di je zw = (ac bd) + (ad + bc)i in
|zw| = (ac bd)2 + (ad + bc)2 = a2 c2 + a2 d2 + b2 c2 + b2 d2 = (a2 + b2 )(c2 + d2 ) = |z| |w|.
Zgled 7 Naj bo z = 3 + 4i, w = 1 2i. Izracunaj z, |z|, 1z , z + w, z w, zw in

z
.
w

Re
sitev.
z
|z|
1
z
z+w
zw
zw
z
w

= 3 4i
p

z
z = (3 + 4i)(3 4i) = 32 + 42 = 25 = 5
=
3 4i
3
4
= 2
=
i
2
3 +4
25
25
= (3 + 4i) + (1 2i) = (3 + 1) + (4 2)i = 4 + 2i
= (3 + 4i) (1 2i) = (3 1) + (4 (2))i = 2 + 6i
= (3 + 4i) (1 2i) = 3 1 + 4 (2)i2 + (3 (2) + 4 1)i = 11 2i
3 + 4i
(3 + 4i)(1 + 2i)
5 + 10i
=
=
=
= 1 + 2i
1 2i
(1 2i)(1 + 2i)
1+4

Geometrijska interpretacija kompleksnega

stevila Kompleksnemu stevilu z = a+
2
ib priredimo tocko Z = (a, b) v ravnini R . Realna komponenta stevila z ustreza abscisi
tocke Z, imaginarna komponenta pa ordinati tocke Z. Sestevanje stevil z = a + ib in
w = c + id razumemo kot sestevanje vektorjev, saj velja a + ib + c + id = (a + c) + i(b + d).
bc

di

bc

bi
i
bc

z+w

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

Absolutna vrednost |z| = a2 + b2 meri razdaljo od tocke Z do koordinatnega izhodisca.

Kot, ki ga s pozitivno smerjo abscisne osi oklepa vektor od izhodisca do tocke Z, imenujmo
argument kompleksnega stevila z in ga oznacimo z arg z.

bi

z = a + bi

bc

bc

b
a2 +
bc

bc

2. marec 2009, 20 : 15

15

S slike razberemo, da je z = a + bi = r(cos + i sin ), kjer je |z| = r in arg z = .

je z1 =
Zapis z = r(cos + i sin ) imenujemo polarni zapis kompleksnega stevila. Ce
r1 (cos 1 + i sin 1 ) in z2 = r2 (cos 2 + i sin 2 ), je
z1 z2 = r1 r2 (cos(1 + 2 ) + i sin(1 + 2 )).

(2)

je r2 = 1, razumemo mnozenje s stevilom z2 = cos 2 + i sin 2 kot vrtez okoli koCe

v formuli (2) postavimo z = z1 = z2 , dobimo
ordinatnega izhodisca za kot 2 . Ce
2
z = cos 2 + i sin 2. Z indukcijo preverimo, da velja
z n = cos n + i sin n.

(3)

Formuli (3) pravimo Moivrova formula.

Zgled 8 Izracunaj (1 + i 3)12 .

q

Re
sitev. Za z = 1 + i 3 izracunamo r = |z| = (1)2 + ( 3)2 = 2 in tg = 3,

od koder sledi = 3 + = 32 , saj lezi tocka (1, 3) v drugem kvadrantu. Sedaj po

Moivrovi formuli izracunamo
z 12 = r 12 (cos 12 + i sin 12) = 212 (cos 8 + i sin 8) = 212
Koreni enote Dano je kompleksno stevilo w. Iscemo vse resitve enacbe
z n = w.

(4)

Pisimo z = r(cos + i sin ) in w = R(cos + i sin ). Po Moivrovi formuli velja

z n = r n (cos n + i sin n) = R(cos + i sin ),
od koder sledi
rn = R
cos n + i sin n = cos + i sin .

Ker je r 0 in R 0, iz prve enacbe sledi r = n R. Iz druge enacbe sledi, da je

cos n = cos in sin n = sin . Torej se kota n in razlikujeta za veckratnik polnega
kota. Sledi n = + 2k in = n1 ( + 2k). Vse resitve enacbe z n = w so



+ 2k
+ 2k
n
zk = R cos
za k = 0, 1, 2, . . . n 1.
(5)
+ i sin
n
n
Te tocke so oglisca nekega n-kotnika v kompleksni ravnini.
z1

z0

2
n

bc

zn1

2. marec 2009, 20 : 15

16

Pri w = 1 imamo R = 1 in = 0. Enacba z n = 1 ima resitve

k = cos

2k
2k
+ i sin
n
n

za k = 0, 1, 2, . . . n 1,

(6)

ki jih imenujemo koreni enote. Korene enote si lahko v ravnini C predstavljamo kot
oglisca pravilnega n-kotnika, katerega sredisce lezi v koordinatnem izhodiscu, eno oglisce
pa v tocki 1. (Polmer kroznice, ocrtane temu n-kotniku, je 1.)
Zgled 9 Zapisi vse resitve enacbe z 5 = 32.
Re
sitev. Gre za enacbo oblike
z n = w, kjer je n = 5 in w pozitivno realno stevilo. Torej

+ i sin 2k
za k = 0, 1, 2, 3, 4
so vse resitve oblike zk = 5 32k = 2k , kjer so k = cos 2k
5
5
obicajni peti koreni enote.
Zgled 10 Zapisi vse resitve enacbe z 4 = 1.
Re
sitev. Gre za enacbo oblike z n = w, kjer je n = 4 in w = 1. Torej moramo najprej
pretvoriti w v polarni zapis: w = 1 = cos + i sin , od koder sledi R = 1 in = .
Vse resitve gornje enacbe so



+ 2k
+ 2k
4
za k = 0, 1, 2, 3,
+ i sin
zk = 1 cos
4
4
kar lahko poenostavimo v
z0 =
z1 =
z2 =
z3 =

2
2
cos + i sin =
+i
4
4
2 2
2
2
3
3
cos
+ i sin
=
+i
4
4
2
2
2
2
5
5
+ i sin
=
i
cos
4
4
2 2
7
2
2
7
+ i sin
=
i
cos
4
4
2
2

Te tocke so oglisca nekega kvadrata v kompleksni ravnini.

z1 b

z0

1 R
z2

2. marec 2009, 20 : 15

z3

17

Zaporedja in stevilske vrste

2.1

Zaporedja

Zaporedje realnih stevil je preslikava a: N R. Obicajno namesto a(n) pisemo an . Stevilo

an imenujemo n-ti clen zaporedja, stevilo n pa indeks clena an . Zaporedje s splosnim
clenom an oznacimo z (an ).
Zaporedje je lahko podano
eksplicitno: s pomocjo funkcijskega predpisa an = f (n)

implicitno oz. rekurzivno: zapisemo prvih nekaj clenov zaporedja in pravilo, kako
izracunamo naslednji clen s pomocjo prejsnjih.

Zaporedje lahko ponazorimo

s sliko mnozice tock {an ; n N} na realni osi ali

z grafom (a) N R funkcije a: N R.

Zgledi zaporedij

Zaporedje s splosnim clenom an = 2n je 21 , 22 , 23 , . . .

Zaporedje (an ) = (1, 1, 1, . . .) ima splosni clen an = (1)n = cos(n).

Aritmeticno zaporedje Podamo a1 in razliko d med poljubnima sosednjima clenoma:

an+1 an = d. Sledi an = a1 + (n 1)d.
Ugodneje an = a0 + nd.
Geometricno zaporedje Podamo a1 in kvocient q med poljubnima sosednjima clenoma:
an+1
= q. Sledi an = a1 q n1 . Ugodneje: an = a0 q n .
an
Fibonaccijevo zaporedje Podamo a1 = a2 = 1 in an+2 = an+1 + an . Velja an =
(1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, . . .)
Zaporedje je narascajoce, ce je an+1 an za vsak indeks n.
b

b
|

N
b

an1 an

an+1

Zaporedje je padajoce, ce je an+1 an za vsak indeks n. Zaporedje je monotono, ce

je narascajoce ali padajoce.

Zaporedje je navzgor omejeno, ce obstaja M R, da je an M za vsak n. Stevilo

M
imenujemo zgornja meja zaporedja.
2. marec 2009, 20 : 15

18

R
M

bc

b
b
b

b
|

N
b

an1 an+1

an

Zaporedje je navzdol omejeno, ce obstaja m R, da je an m za vsak n. Stevilo

m
imenujemo spodnja meja zaporedja.
Zaporedje je omejeno, ce je navzgor in navzdol omejeno.
Iz definicije vidimo, da je narascajoce zaporedje navzdol omejeno, padajoce pa navzgor
omejeno.
Zgled 11 Razisci zaporedje s splosnim clenom an = 41 n + 1.
R
an = 41 n + 1 b
1

bc

b
|

Zaporedje ima clene a1 = 54 , a2 = 64 , a3 = 47 , . . . . Ker je an+1 an = 14 > 0, je zaporedje

narascajoce. Torej je navzdol omejeno. Zaporedje ni navzgor omejeno.
Zgled 12 Razisci zaporedje s splosnim clenom an = n1 .
R
an =
1

bc

1
n

b
b
|

b
|

1
< 0, je
Zaporedje ima clene a1 = 1, a2 = 12 , a3 = 31 , . . . . Ker je an+1 an = n(n+1)
zaporedje padajoce. Torej je navzgor omejeno. Ker je an > 0 za vsak n N, je zaporedje
tudi navzdol omejeno. Torej je zaporedje omejeno.
Oglejmo si mnozico A = {an ; n N} vseh clenov zaporedja (an ). Spomnimo se, da
je stevilo M natancna zgornja meja mnozice A, ce je M zgornja meja mnozice A in ce za
vsak > 0 obstaja a A, da je a > M . Torej lahko recemo, da je stevilo M natancna
zgornja meja zaporedja (an ), z oznako M = supnN an , ce je an M za vsak n in ce za
vsak > 0 obstaja indeks k, da je ak > M .
2. marec 2009, 20 : 15

19

R
M
M

bc

b
b

bc

b
|

k
b

an

M ak

Povsem analogno definiramo, da je stevilo M natancna spodnja meja zaporedja (an ),

z oznako M = inf nN an , ce je an M za vsak n in ce za vsak > 0 obstaja indeks k, da
je ak < M + .
b

R
M +
M

b
b

bc

b
b

bc

k
b

ak M +

an

Po aksiomu XIII vidimo, da ima vsako omejeno zaporedje natancno zgornjo in spodnjo
mejo.
Opozoriti velja, da inf an ne pomeni najmanj
si
clen zaporedja. Tudi ce inf an
obstaja, ni nujno, da je inf an = aN za neki N N. Podobno tudi sup an ne pomeni
najve
cji
clen zaporedja. Tudi ce sup an obstaja, ni nujno, da je sup an = aN za neki
N N.
najmanjsi clen zaporedja obstaja (oznacimo ga z min an ),
Obratna trditev pa drzi. Ce
je seveda inf an = min an . Podobno je tudi sup an = max an , ce le najvecji clen zaporedja
obstaja (oznacimo ga z max an ).
Zgled 13 Doloci natancno zgornjo in spodnjo mejo zaporedja s splosnim clenom an =
(n+1)(1)n
.
n
R
1

bc

an =

bc

b
|

(n+1)(1)n
n

b
|

b
|

= 1 + n1 je padajoce k 1. Torej je (pod)zaporedje s sodimi

Zaporedje s cleni |an | = n+1
n
indeksi padajoce k 1, (pod)zaporedje z lihimi pa narascajoce k 1. Torej je sup an =
max an = a2 = 32 in inf an = min an = a1 = 2.
2. marec 2009, 20 : 15

20


Stekali
s
ce zaporedja Stevilo
a je stekalisce zaporedja (an ), ce za vsak > 0 in obstaja
neskoncno indeksov m, da je |a am | < . Drugace povedano, stevilo a je stekalisce
zaporedja (an ), ce je v vsaki njegovi okolici neskoncno clenov tega zaporedja.
R
a+
a
a

b
bc

bc

bc

b
b
|

am
b
a a+

bc

1
n

Zgled 14 Zaporedje s splosnim clenom an =

0 ni clen tega zaporedja.

ima (edino) stekalisce v tocki 0. Stevilo

R
an =
1

bc

1
n

b
b
|

b
|

Zgled 15 Zaporedje s splosnim clenom an = (1)n ima stekalisci v tockah 1 in 1, ki

sta tudi clena zaporedja.
R
1

an = cos(n)
b

bc

bc

Zgled 16 Zaporedje s splosnim clenom an = 14 n + 1 nima stekalisc.

R
an = 41 n + 1 b
1

bc

b
|

n
cos( n
) ima stekalisca v tockah 0, 1
Zgled 17 Zaporedje s splosnim clenom an = 1 + n+1
2
in 2. Tocka 1 je tudi clen tega zaporedja.

2. marec 2009, 20 : 15

21

an = 1 +

bc

bc

bc

n
n+1

cos( n
)
2

b
|

b
b

b
|

4k1
Za n = 4k 1 velja an = 1 + 4k1+1
0 = 1.
4k
Za n = 4k velja an = 1 + 4k+1 1 2.
Za n = 4k + 2 velja an = 1 + 4k+2
(1) 0.
4k+3

Kot kazejo zgornji primeri, ima lahko zaporedje nic, eno ali vec stekalisc. Tudi ce je
zaporedje omejeno, ima lahko vec stekalisc. Z nekoliko truda lahko konstruiramo tudi
zaporedje, ki ima neskoncno stekalisc.
Da bi zaporedje realnih stevil ne imelo nobenega stekalisca, mora biti neomejeno, saj
velja:
Izrek 6 Vsako omejeno zaporedje ima stekalisce.
Dokaz. Naj bo m = inf an in M = sup an . Mnozica
A = {x R; an < x za najvec koncno n}
je neprazna, saj je m A. Je omejena, saj x < M za vsak x A. Torej ima natancno
zgornjo mejo a = sup A.
a
bc

koncno clenov
neskoncno clenov

a
bc

a+
bc

Stevilo
a je stekalisce zaporedja. Za > 0 je a A in a +
/ A. Levo od a
je koncno mnogo clenov zaporedja, levo od a + pa neskoncno. Torej jih je na intervalu
(a , a + ) neskoncno.
Alternativen dokaz: Ker je zaporedje (an ) omejeno, obstajata stevili A1 in B1 , da
je A1 an B1 za vsak n. Razpolovimo interval. Ker je zaporedje neskoncno, na
1
1
vsaj enem od podintervalov [A1 , A1 +B
] in [ A1 +B
, B1 ] lezi neskoncno clenov zaporedja.
2
2
Oznacimo ta podinterval z [A2 , B2 ]. Ko interval [A2 , B2 ] razpolovimo, na vsaj enem
izmed dobljenih podintervalov (oznacimo ga z [A3 , B3 ]) lezi neskoncno clenov zaporedja.
Postopek ponavljamo.
Dobimo neskoncno zaporedje intervalov, pri katerem vsak nadaljnji interval lezi v
prejsnjem in je od njega pol krajsi. Leva krajisca torej sestavljajo narascajoce in navzgor (z
B1 ) omejeno zaporedje, desna pa padajoce in navzdol (z A1 ) omejeno zaporedje. Oznacimo
A = sup An in B = inf Bn . Potem je
A1 A2 . . . A = B B2 B1 .
(Enakost A = B velja zato, ker gredo dolzine intervalov proti 0.)

2. marec 2009, 20 : 15

22

Dokazimo, da je tocka s = A = B iskano stekalisce. Naj bo > 0. Ker je s = sup An ,

obstaja n1 , da je An1 > s . Ker je s = inf Bn , obstaja n2 , da je An2 < s + . Oznacimo
m = max{n1 , n2 }. Torej lezi interval [Am , Bm ] v celoti v -okolici tocke s. Po konstrukciji
pa v intervalu [Am , Bm ] lezi neskoncno clenov zaporedja.
Opomba. Videli smo ze, da ima vsako omejeno zaporedje ima natancno zgornjo in spo je zaporedje monotono, je ena od teh dveh mej tudi stekalisce. Zaporedje
dnjo mejo. Ce
a1 = 1, a2 = 1, an = n1 za n 2 pa ima stekalisce 0, vendar je sup an = 1 in inf an = 1.

Limita zaporedja Stevilo

a je limita zaporedja an , z oznako a = lim an , ce za vsak
n

> 0 obstaja N N, da je |an a| < za vsak n N. Drugace povedano, a je

limita zaporedja an , ce v vsaki njegovi okolici lezijo vsi cleni od nekega clena dalje. Torej
je vsaka limita tudi stekalisce, obrat pa ne drzi, saj ima lahko zaporedje vec stekalisc.
Zaporedje je konvergentno, ce obstaja limita tega zaporedja. Zaporedje je divergentno, ce
ni konvergentno.
Zgled 18 Dokazi, da za zaporedje an =

1
n

velja lim an = 0. Od katerega clena dalje

lezijo vsi cleni v -okolici limitne tocke za =

n
1
?
100

Re
sitev. Za dani > 0 oznacimo N = [ 1 ]+ 1. Torej je N1 < in je zato an aN = N1 <
1
lezijo v -okolici limitne tocke vsi cleni od vkljucno
za vsak n N. Posebej, pri = 100
clena a101 dalje.
Zgled 19 Izracunaj limito zaporedja s splosnim clenom an =
Re
sitev. Ker je

n+1
n+3

=1

2
,
n+3

n+1
n n+3

domnevamo, da bo lim

R
1

an =
bc

b
|

n+1
.
n+3

= 1.

n+1
n+3

Naj bo > 0. Da bi vsi cleni od N-tega dalje lezali v -okolici tocke 1, mora veljati
2
torej izberemo
|an 1| < za n N. Torej mora biti | n+3
| < oz. n > 2 1. Ce
poljubno tako naravno stevilo N, da je N > 2 1, bo za vsak n N veljalo |an 1| < .
V skladu z definicijo je limita zaporedja tudi njegovo stekalisce, obrat pa ne drzi.
Zaporedje ima lahko vec stekalisc in zato ni konvergentno.
Izrek 7 Vsako konvergentno zaporedje je omejeno.
Dokaz. Naj bo a = lim an . Torej lezi izven intervala (a 1, a + 1) le koncno mnogo
n
clenov zaporedja an . Mnozica
A = {a 1, a + 1} {an ; an
/ (a 1, a + 1)}
je koncna in ima natancno spodnjo in zgornjo mejo: m in M. Sledi m an M za vsak
n.
Zaporedje, ki ni omejeno, ne more biti konvergentno. Prav tako ne more biti konvergentno zaporedje, ki ima vec kot eno stekalisce.
2. marec 2009, 20 : 15

23

Izrek 8 Zaporedje je konvergentno natanko tedaj, ko je omejeno in ima natanko eno

stekalisce.
s1 b s1 + s2 sb 2 +
s1
s2
R
bc

bc

Dokaz. Recimo, da je zaporedje konvergentno in oznacimo njegovo limito z s1 . Po ze

dokazanem je omejeno. V skladu z definicijo je limita zaporedja tudi njegovo stekalisce.
Recimo, da ima zaporedje se eno stekalisce, ki ga oznacimo z s2 . Oznacimo = 12 |s2 s1 |.
Potem znotraj -okolic za s1 in s2 lezi neskoncno clenov tega zaporedja, kar pomeni, da
nobena izmed tock s1 in s2 ni limita tega zaporedja.
Zgled 20 Zaporedje s splosnim clenom an = (1)n ni konvergentno, ker ima dve stekalisci. Zaporedje s splosnim clenom an = n ni konvergentno, ker nima stekalisc. (To
zaporedje je namrec monotono in neomejeno.)
Cauchyjevo zaporedje Zaporedje je Cauchyjevo, ce za vsak > 0 obstaja N N, da
je |an am | < za vsaka m, n N.
Izrek 9 Zaporedje je konvergentno natanko tedaj, ko je Cauchyjevo.
Dokaz. Privzemimo najprej, da je zaporedje an konvergentno. Oznacimo z a njegovo
limito. Naj bo > 0. Ker je zaporedje konvergentno, obstaja N N, da je |a an | < 2
sta torej m, n N, je
za vse n N. Ce
|am an | = |am a + a an | |am a| + |a an |

+ = .
2 2

Za dokaz v drugo smer pa privzemimo, da je zaporedje Cauchyevo. Potem obstaja N0 ,

da je |am an | < 1 za vse m, n N0 . Posebej to pomeni, da je |am aN0 | < 1 za
vse n N0 in je zaporedje omejeno. Torej ima vsaj eno stekalisce, ki ga oznacimo z a.
Dokazimo, da je a limita zaporedja (an ). Izberimo in fiksirajmo > 0. Obstaja nek N,
da je |am an | < 2 za vse m, n N. Vzemimo sedaj poljuben n N. Potem lezi an na
intervalu (aN 2 , aN + 2 ) in zato lezi stekalisce a na intervalu [aN 2 , aN + 2 ]. Sledi
|an a| |an aN | + |aN a|

+ = .
2 2

Torej je a limita zaporedja (an ).

Izrek 10 Vsako monotono in omejeno zaporedje je konvergentno.
Dokaz. Naj bo (an ) npr. narascajoce zaporedje. Ker je zaporedje omejeno, obstaja
njegova natancna zgornja meja, ki jo oznacimo z a. Potem za vsak > 0 obstaja N, da
je a < aN a. Ker je zaporedje monotono in navzgor omejeno z a, je a < an a
za vsak n N. Torej lezijo v -okolici stevila a vsi cleni od N-tega dalje in je zato
a = lim an .
n

2. marec 2009, 20 : 15

24

Rekurzivno podana zaporedja Zaporedje je podano z rekurzivno zvezo reda k, ce

so podani cleni a1 , . . . , ak in pravilo, kako za vsak n s pomocjo clenov an , . . . , an+k1
dolocino an+k , tj. an+k = f (an , an+1 , . . . , an+k1).
Zgled 21 Dokazi, da je rekurzivno podano zaporedje a1 = 21 , an+1 = 12 (an +
gentno in izracunaj njegovo limito.

4
),
an

konver-

Re
sitev. Oznacimo f (x) = 21 (x + x4 ). Zapisimo nekaj njegovih clenov: a1 = 0.5, a2 =
17
= 4.25, a3 2.5956, a4 2.0683, a5 2.0011, . . .
4
R

y=x
b

y = f (x)
b

bb

bc

bc

bc

bc

a1 1

bc

a4 a3

a2

Kot kaze slika, lahko domnevamo, da je od clena a2 dalje zaporedje padajoce in navzdol
omejeno z 2.
2
n
Zaporedje je padajoce: an+1 an = 4a
< 0, ce je an > 2.
2an
2

Zaporedje je navzdol omejeno z 2: an+1 2 = (an2a2)

> 0.
n
Ker je zaporedje padajoce in navzdol omejeno, je po izreku 10 konvergentno.

Oznacimo a = lim an . Sledi a = 12 (a + a4 ), od koder sledi a2 = 4 in a = 2, ker je a > 0.

n

Zgled 22 Izracunaj limito zaporedja, podanega z an =

r
|

2+

2++
{z

n korenov

2.
}

Re
sitev. Ozna
c
imo
f
(x)
=
2 + x. Zaporedje lahko podamo
rekurzivno z zacetnim

clenom a1 = 2 in zvezo an+1 = f (an ). Oznacimo f (x) = 2 + x.

R

y=x
bb

b
b

bc bc

y = f (x)
1

bc

bc

1 a1 a2 a3

2. marec 2009, 20 : 15

25


Recimo, da limita zaporedja obstaja. Oznacimo a = lim an . Sledi a = a + 2, od koder
n

izpeljemo a2 a 2 = 0 in a = 2. (Resitev a = 1 odpade, saj je 2 + a 0.) Z grafa

razberemo, da je zaporedje (an ) narascajoce in navzgor omejeno z 2.

Dokazimo z indukcijo,
da je navzor omejeno z 2. Ocitno je a1 = 2 2. Ce je an 2,
je 2 + an 4 in an+1 = 2 + an 2.
Dokazimo, da je zaporedje
narascajoce. Dokazati, je potrebno, da je an+1 a2n
0. Pogoj je ekvivalenten z 2 + an an , kar lahko preoblikujemo v 2 + an an oz.
(an 2)(an + 1) 0. Slednje drzi, saj je 0 an 2 za vsak indeks n.
Dokazali smo, da je zaporedje (an ) narascajoce in navzgor omejeno, torej konvergentno.
Limita a = lim an res obstaja in po ze dokazanem je a = 2.
n

Operacije z zaporedji
sta zaporedji (an ) in (bn ) konvergentni, so tudi zaporedja (an + bn ), (an bn )
Izrek 11 Ce
in (an bn ) konvergentna ter velja
lim (an + bn ) =

lim (an bn ) =

lim (an bn ) =

lim an + lim bn ,

lim an lim bn ,

lim an lim bn .

velja se bn 6= 0 za vsak n in lim bn 6= 0, je konvergentno tudi zaporedje ( an ) in velja

Ce
bn
n

lim an
an
= n .
n bn
lim bn
lim

je |an a| <
Dokaz. Naj bo a = lim an in b = lim bn . Ce
n

in |bn b| < 2 , je

|(an + bn ) (a + b)| |an a| + |bn b| < 2 = .

2
Torej je lim (an + bn ) = lim an + lim bn . Podobno dokazemo, da je tudi lim (an bn ) =
n
n
n
n
lim an lim bn .
n
n
Za dokaz konvergentnosti zaporedja an bn ocenimo
|an bn ab| = |(an a)(bn b) + (an a)b + (bn b)a| =
|(an a)(bn b)| + |(an a)b| + |(bn b)a| <
< 2 + (|a| + |b|),
kjer smo privzeli, da je |an a| < in |bn b| < . Torej lahko izberemo tak > 0, da je
vrednost izraza |an bn ab| poljubno majhna in je zato res lim (an bn ) = lim an lim bn .
n
1
= 1b .
n bn

Za dokaz cetrte formule pa najprej dokazimo, da je lim

2. marec 2009, 20 : 15




1
1

2
  = |b bn | <
< 2

 bn
b
|bbn |
|b|(|b| )
|b|
26

Ocenimo

za <

|b|
.
2

an
n bn

Po ze dokazanem pa je lim

= lim an
n

1
bn

1
b

=a

= ab .

npr. poOpomba. Predpostavka o konvergentnosti zaporedij an in bn je bistvena. Ce

n
n+1
stavimo an = (1) in bn = (1) , je seveda an + bn = 0, an bn = 1, za vsak n in
lim (an + bn ) = 0, lim (an bn ) = 1, zaporedji an in bn pa seveda nista konvergentni.
n

je zaporedje (an ) konvergentno, je tudi zaporedje can konvergentna in

Posledica 12 Ce
velja
lim (can ) = c lim an .

Dokaz. Postavimo bn = c za vsak n in uporabimo gornji izrek.

(n 1)2
.
n 3n2 + n + 1

Zgled 23 Izracunaj lim

Re
sitev. Ker je

(n1)2
3n2 +n+1

potenco; torej z n2 .

n2 2n+1
,
3n2 +n+1
2
Dobimo 3n(n1)
2 +n+1

delimo stevec in imenovalec tega ulomka z najvisjo

=

n2 2n+1
3n2 +n+1

2
1 n
+

1
n2
1
3+ n + 12
n

. Ker je

1
= 0,
n n
lim

je



1
2
1
2
lim 1 + 2 = lim 1 lim + lim 2 = 1 0 0 = 1,
n
n n
n n
n
n n
saj vse limite na desni obstajajo. Podobno je tudi


1
1
1
1
lim 3 + + 2 = lim 3 + lim + lim 2 = 3 + 0 + 0 = 3.
n
n
n
n
n n
n
n
Sledi
1
(n 1)2
lim
= lim
2
n 3n + n + 1
n 3 +

2
n
1
n

+
+

1
n2
1
n2

lim (1

lim (3 +

2
n
1
n

1
)
n2

1
)
n2

1
= .
3

1 + 2+...+ n
.
n
n2

Zgled 24 Izracunaj lim

Re
sitev. Ceprav
lahko zapisemo

1+2+...+n
n2

k = 1, 2, . . . , n, ne smemo sklepati, da je

1
n2

2
+ ...
n2
1+2+...+n
lim
n2
n

n
n2

k
2
n n

in je lim

= 0 za vsak

= 0 + 0 + . . . + 0 = 0. Izrek

lim (an + bn ) = lim an + lim bn lahko sicer razsirimo na poljubno, vendar fiksno stevilo

clenov, v izrazu 1+2+...+n

pa stevilo clenov ni fiksno, ampak se spreminja hkrati z n. Za
n2
resitev moramo torej ubrati drugacno pot.
, zato lahko zapisemo
Kot smo ze videli, je 1 + 2 + . . . + n = n(n+1)
2
1 + n1
1 + 2 +...+ n
n(n + 1)
n+1
=
=
=
.
n2
2n2
2n
2
Torej je

lim (1 + n1 )
1
1 + 2 +...+ n
n
=
= .
lim
2
n
n
lim 2
2
n

2. marec 2009, 20 : 15

27

 sta zaporedji (an ) in (bn ) konvergentni in imata enaki

Izrek 13 (Izrek o sendvi
cu) Ce
limiti ter je an cn bn za vsak n N, je tudi zaporedje (cn ) konvergentno in velja
lim (an ) = lim (bn ) = lim (cn ).

R
b
b

bc

b
b

b
b

b
b

b
b
b

bb
b

b
|

Oznacimo lim (an ) = lim (bn ) = A. Naj bo > 0. Potem obstaja n1 , da je an > A
n
n
za n n1 . Potem obstaja n2 , da je bn < A + za n n2 . Torej za n n0 =
max{n1 , n2 , N} velja
A < an cn bn < A + .
Sledi lim cn = A.
n

Zgled 25 Izracunaj limito zaporedja s splosnim clenom

an =
Ocitno je

n
n2 +n

an

1
n2 + 1

n
.
n2 +1

1
n2 + 2

Ker je lim

+ ...+

n
n2 +n

= lim

1
.
n2 + n

n
n2 +1

= 1, je tudi lim an = 1.
n

Potence in koreni Naj bo a R in n N. Produkt n enakih faktorjev a imenujemo

n-ta potenca stevila a in oznacimo z an . Stevilo

a je osnova, stevilo n pa eksponent. Z
indukcijo preverimo, da velja
am+n
(am )n
(ab)m
 a m
b
am
an

= am an
= amn
= am bm
am
= m
b
= amn

(V zadnjih dveh formulah smo privzeli, da je a 6= 0 6= b, v zadnji pa se dodatno, da je

dodatno postavimo
m > n.) Ce
am =

1
in a0 = 1,
m
a

veljajo gornje formule za vse celostevilske eksponente m in n.

2. marec 2009, 20 : 15

28

Izrek 14 Naj bo a R. Tedaj za |a| < 1 zaporedje s splosnim clenom an = an konvergira

k 0, za a = 1 zaporedje (an ) konvergira k 1, v vseh ostalih primerih pa je zaporedje (an )
divergentno.
je a = 0, je ocitno lim an = 0. Naj bo a > 0. Ce
je a < 1, je zaporedje an
Dokaz. Ce
n
padajoce in navzdol omejeno. Torej je konvergentno in oznacimo njegovo limito z . Ker
se zaporedje an+1 razlikuje od zaporedja an le v prvem clenu, je tudi ima enako limito kot
an . Sledi
= lim an+1 = lim a an = lim a lim an = a,
n

je a = 1, je ocitno lim an = 1. Ce
je a > 1 in je
od koder zaradi a 6= 0 sledi = 0. Ce
n
zaporedje an omejeno, je konvergentno. Oznacimo njegovo limito z . Torej je a > 1.
Sedaj podobno kot v primeru 0 < a < 1 dokazemo, da je = a. Ker pa je > 1 in
je 1 < a < 0, velja lim |a|n = 0, od koder izpeljemo, da
a > 1, ta enacba ni smiselna. Ce
n

je tudi lim an = 0. Za a 1 pa ima zaporedje neskoncno clenov na intervalu (, 1]

n

in neskoncno clenov na intervalu [1, ), zato ni konvergentno.

Koreni Naj bo a pozitivno realno stevilo in n naravno stevilo. Koren n a je tisto stevilo,
katerega n-ta potenca je enaka a. Dokazati je mozno, da velja naslednji izrek:
Izrek 15 Za vsako pozitivno realno stevilo x in naravno stevilo n obstaja natanko eno
pozitivno stevilo y, da je y n = x.
Ker je korenjenje obratna operacija od

n
ab
q

m n
a

m
an

potenciranja, velja

n
= na b

mn
=
ab

n

m
=
a

je naravno stevilo p deljivo z naravnim stevilom q, velja

Ce

p
q
ap = a q .
je r = p
To ugotovitev vzamemo za definicijo potence z racionalnim eksponentnom. Ce
q

q
r
p
racionalno stevilo, definiramo
a = a . Prepricamo se lahko, da je definicija dobra, tj.

q
p
p
q
p
ce je q = q , je tudi a = ap .
Izrek 16 (Bernoullijeva neenakost) Za vsako pozitivno stevilo x in naravno stevilo
n > 1 velja
(1 + x)n > 1 + nx.
Dokaz. Trditev bomo dokazali z indukcijo. Za n = 2 ni kaj dokazovati. V dokazu
indukcijskega koraka pa privzemimo, da je (1 + x)n > 1 + nx. Tedaj velja
(1 + x)n+1 = (1 + x)n (1 + x) > (1 + nx)(1 + x) = 1 + (n + 1)x + nx2 > 1 + (n + 1)x,
saj je nx2 > 0.
S pomocjo Bernoullijeve neenakosti lahko dokazemo naslednjo trditev.
2. marec 2009, 20 : 15

29

Izrek 17 Naj bo a pozitivno realno stevilo. Potem je lim

a = 1.

je a > 1, lahko pri fiksnem n > 1 zapisemo

Dokaz. Za a = 1 ni kaj dokazovati. Ce
a1
a = 1 + nx, kjer je x = n > 0. Tedaj po Bernoullijevi neenakosti velja
n

a1
a1
= a,
>1+n
1+
n
n
od koder sledi

a1
> n a > 1.
n

a1
pa je 0 < a < 1,
Ker je lim (1+ n ) = 1, iz gornje ocene sledi, da je tudi lim n a = 1. Ce
n
n

pisemo b = a1 in po ze dokazanem velja lim n b = 1. Torej je tudi

1+

lim

1
1
= 1.
a = lim
=
n n b
lim n b
n

Izrek 18 Za vsak > 0 obstaja > 0, da za vsako racionalno stevilo q, |q| < , velja
|aq 1| < .

Dokaz. Naj bo > 0. Ker je lim n a = 1, obstaja tak n1 , da je | n1 a 1| < . Ker

n

n
n
je lim a1 = 1, obstaja tak n2 , da je | 2 a1 1| < . Postavimo n = max{n1 , n2 }.
n
n
je sedaj 0 q < 1 , je |aq 1| < |
a 1| < . Za n1 < q < 0 pa ocenimo
Ce
n

n
|aq 1| < | a1 1| < . Torej lahko postavimo = n1 .
Vzemimo sedaj poljubno realno stevilo r. Radi bi definirali ar , ce je a pozitivno
realno stevilo. Obstaja zaporedje (rn ) racionalnih stevil, da je lim rn = r. Pokazimo, da
n

je zaporedje arn Cauchyjevo. Naj bo > 0. Za rm > rn velja arm arn = arn (arm rn 1).
Ker je zaporedje rn konvergentno, je omejeno in je zato tudi |arn | M za vse n. Po
prejsnjem izreku obstaja > 0, da je |aq 1| < M za vse |q| < . Ker je zaporedje rn
konvergentno, je Cauchyevo in obstaja N N, da je |rn rm | < za m, n N. Torej je
|arm arn | = |arn | |arm rn 1| < M

=
M

za vse m, n N. Zaporedje je zato Cauchyjevo in obstaja lim arn . Dobljeno vrednost

n
oznacimo z ar .
imamo se eno zaporedje rn , za katero je lim rn = r, velja lim (rn rn ) = 0 in zato
Ce
n

lim arn rn = 1. Ker pa je

r
rn
n

lim a

lim arn

lim arn

= 1,

od tod sledi lim arn = lim arn . Torej je vrednost ar neodvisna od zaporedja racionalnih
n
n
stevil, ki konvergira k r.
Nazadnje omenimo, da veljajo vsa pravila za racunanje s potencami, ki smo jih izpeljali
za racionalne eksponente, tudi za realne eksponente.
2. marec 2009, 20 : 15

30


n

n

. Dokazati je mozno,
Stevilo
e Oglejmo si zaporedji an = 1 + n1 in bn = 1 n1
da je zaporedje an narascajoce in navzgor omejeno, zaporedje bn pa padajoce in navzdol
omejeno. Torej sta obe zaporedji konvergentni. Iz zveze
bn+1 =

1
1
n+1

(n+1)

n+1
n

n+1

n 




1
1
1
= an 1 +
= 1+
1+
n
n
n

pa sledi, da je


lim bn = lim bn+1 = lim an

1
1+
n

= lim an lim
n

1
1+
n

= lim an ,
n

kar pomeni, da imata zaporedji an in bn isto limito, ki jo oznacimo z e. Skratka

n
n
n



1
1
1
= lim 1
= lim 1 +
.
e = lim 1 +
n
n
n
n
n
n

Stevilo
e je iracionalno in velja e 2.7182.

Dokazati je mozno, da je

x
x


1
1
e = lim 1 +
= lim 1 +
x
x
x
x
sedaj pisemo h =
tudi, ko x tece po realnih stevilih. Ce
x skupaj dasta
1
lim (1 + h) h = e.

1
,
x

nam primera x in

h0

Zgled 26 Izracunaj lim

n+1 n
.
n+2

1
n+1
1
n+1
= n+21
= 1 n+2
, lahko zapisemo n+2
= 1 + h, kjer je h = n+2
.
Re
sitev. Ker je n+2
n+2
1
Od tod sledi n = h 2 in
n



1
1
n+1
= lim (1 + h) h 2 = lim (1 + h) h (1 + h)2 =
lim
n n + 2
h0
h0
1
1
1
= .
=
1
2
lim (1 + h)
e
lim (1 + h) h h0
h0

Zgled 27 Izracunaj lim 1

n

Re
sitev. Racunajmo

1 n
.
3n

3n( 13 )
3n ! 13


1
1
=
lim 1
= lim
1
n
n
3n
3n

m ! 13
1
1
=
lim 1
= e 3 .
m
m

n

1
=
lim 1
n
3n

2. marec 2009, 20 : 15

31

Opomba. V racunu smo uporabili, da je

1

lim an 3 =

lim an

 31

kjer je bilo an konvergentno zaporedje. Slednje bi lahko izpeljali iz izreka o produktu

limit, vendar bomo v poglavju o zveznih funkcijah dokazali se mocnejsi izrek, ki ga tu
navedimo brez dokaza:
je lim an = a in f zvezna funkcija v tocki a, je lim f (an ) = f (a)
Izrek 19 Ce
n

Logaritem Vzemimo, da sta v enacbi ay = x stevili a in x znani, y pa ne. Resitev

te enacbe zapisemo v obliki y = loga x in preberemo y je logaritem stevila x z osnovo a.

Stevilu
x pravimo logaritmand, stevilo a pa osnova logaritma. Da se dokazati, da je za
dani pozitivni stevili a in x, a 6= 1, stevilo y, ki zadosca enacbi ay = x, enolicno doloceno.
Iz definicije logaritma sledi, da je loga 1 = 0 in loga a = 1. Logaritem ni definiran, ce je
je a > 1, je funkcija x 7 loga x narascajoca in navzgor neomejena.
a 0 ali a = 1. Ce
Iz pravil za racunanje s potencami izpeljemo podobna pravila za racunanje z logaritmi.

Ce v formulo aU +V = aU aV vstavimo U = loga u in V = loga v, dobimo

loga (uv) = loga u + loga v.
Iz aU V =

aU
aV

izpeljemo

u
= loga u loga v.
v
pa s podobnim prijemom izpeljemo
loga

Iz (aU )V = aU V

loga uv = v loga u.

Ceprav
je lahko osnova logaritma katerokoli pozitivno realno stevilo a, a 6= 1, najpogosteje
uporabljamo logaritme z osnovo e ali 10. Logaritem z osnovo e imenujemo naravni logaritem in oznacimo loge x = ln x. Logaritem z osnovo 10 imenujemo desetiski ali Briggsov
logaritem in oznacimo log10 x = log x. V novejsem casu se uporabljajo tudi logaritmi z
osnovo 2, ki jih imenujemo dvojiski logaritmi.
Iz enakosti aloga x = x = blogb x z logaritmiranjem sledi loga x loga a = logb x loga b, od
koder izpeljemo
loga x
.
logb x =
loga b
Posebej velja
log x = log10 x =
in
ln x = loge x =

2. marec 2009, 20 : 15

loge x
ln x
=
loge 10
ln 10

log10 x
log x
=
.
log10 e
log e

32

2.2

Stevilske
vrste

Naj bo aP
stevil. Izraz a1 +a2 +a3 + imenujemo stevilska
1 , a2 , . . . zaporedje realnih
Pn vrsta
(oznaka
a
),

s
tevila
a
,
a
,
.
.
.
pa

c
leni
te
vrste.
Za
vsak
n
definiramo
s
=
1
2
n
k=1 k
k=1 ak .
P

Stevilo sn imenujemo n-ta delna vsota vrste k=1 ak . Vrsta je konvergentna, ce konvergira
vrsta ni konvergentna, pravimo, da je divergentna. Limito
zaporedje delnih vsot. Ce
zaporedja delnih vsot imenujemo vsota vrste.
P
Zgled 28 Vrsta
snim clenom ak = k je divergentna, ker je zaporedje delnih
k=1 k s splo
vsot sn = a1 + . . . + an = 1 + 2 + . . . + n = n(n+1)
neomejeno.
2
Zgled 29 Vrsta
redje delnih vsot

k=1 (1)

s splosnim clenom ak = (1)k je divergentna, ker ima zapo-

sn =

dve stekalisci.
Zgled 30 Dokazi, da je vrsta
Re
sitev. Ker je
sn =

n
X
k=1

1
k(k+1)

1
=
k(k + 1)

Torej je sn = 1

1
.
n+1

1, ce je n liho stevilo,
0,
ce je n stevilo,

1
k=1 k(k+1)

1
k

1
,
k+1

1 1

1 2

lahko izraz za n-to delno vsoto zapisemo kot

Ker je lim (1
n

Zgled 31 Dokazi, da je vrsta

konvergentna in izracunaj njeno vsoto.

1 1

2 3

1
)
n+1

+ ...+

1
1

n n+1

1
1

.
1 n+1

= 1, je vrsta konvergentna in ima vsoto 1.

ln(1 + k1 ) divergentna.

k=1

Splosni clen je ak = ln(1 + k1 ). Izracunajmo delno vsoto:

sn =

n
X

ln(1 + k1 ) =

k=1
1
ln(1 + 1 ) + ln(1 + 12 ) + + ln(1 + n1 ) =


ln (1 + 11 )(1 + 12 )(1 + 13 ) (1 + n1 ) =


ln 21 23 43 n+1
= ln(n + 1).
n
k=1

=
=
=

ak =

n
X

Vrsta je divergentna, ker je zaporedje delnih vsot neomejeno.

X
je q 6= 1, velja
Geometrijska vrsta je vrsta
aq k s splosnim clenom ak = a q k . Ce
k=0

sn =

n
X
k=0

n+1

a q k = a + a q + a q 2 + + a q n = a q q11 .

Vemo, da za |q| < 1 zaporedje q n konvergira k 0 in tedaj je lim sn =

n

2. marec 2009, 20 : 15

33

a
.
1q

 je q = 1, je sn =
Ce

n
X

a = (n + 1)a in to zaporedje je neomejeno.

k=0

Torej geometrijska vrsta

X
k=0

aq k konvergira natanko tedaj, ko je |q| < 1. Tedaj velja

aq k =

k=0

a
.
1q

X
4
Zgled 32 Izracunaj
.
k1
3
k=1

Najprej premaknimo sumacijski indeks:

X
4
4
=
3k
1
k=0

1
3

X
X
4
4
=
. Torej je a = 4 in q = 13 . Sledi
k1
k
3
3
k=1
k=0

= 6.

Zgled 33 (Legenda o
sahu) Legenda pravi, da je kralj Sahram
zelel nagraditi modreca
Sisa Ben Dahiro, ki ga je naucil sah. Modrec je bil skromen in mu je rekel, da naj mu da
toliko zita, kot ga gre na sahovsko plosco, ce polozi na prvo polje 1 zrno, na drugo 2 zrni,
na tretje 4, . . . .
Ali mu je kralj lahko izplacal zeleno nagrado?
Na sahovnico bi bilo potrebno poloziti
1 + 2 + . . . + 263 =

264 1
= 18 446 744 073 709 551 615 1.8 1019
21

vzamemo, da zrno zita tehta 20 mg (tj. 2 105 kg), bi vse zito skupaj tehtalo
zrn zita. Ce
3.6 1014 kg oz. 3.6 1011 ton. (Svetovna letna proizvodnja zita je 6 108 ton.)

P
natanko tedaj, ko za
Izrek 20 (Cauchyjev kriterij) Vrsta
k=1 ak je konvergentna
Pm
vsak > 0 obstaja N N, da za vsaka m > n N velja | k=n+1 ak | < .

Dokaz. Po definiciji je vrsta konvergentna natanko tedaj, ko je konvergentno zaporedje

delnih vsot. Zaporedje pa je konvergentno natanko tedaj, ko ustreza Cauchyjevemu pogoju: Za vsak > 0 obstaja N
da je |sm sn | < za vsaka m, n N. Trditev je
PN,
m
tako dokazana, saj je sm sn = k=n+1 ak .

je vrsta
Posledica 21 Ce

k=1 ak

konvergentna, je lim ak = 0.
k

Dokaz. V Cauchyjevem pogoju pisemo m = n + 1 in dobimo, da za vsak > 0 obstaja

N N, da je |am | < za vsak m N. To pa ravno pomeni, da je lim ak = 0.
k

Zgled 34 Harmonicna vrsta

2. marec 2009, 20 : 15

1
k=1 k

je divergentna.

34

Re
sitev. Oglejmo si delne vsote:
s2n sn =

1
1
1
1
1
1
1
+
+ ...+

+
+ ...
= .
n+1 n+2
n+n
n+n n+n
n+n
2

Torej zaporedje delnih vsot ne ustreza Cauchyjevemu pogoju.

1
k
k

Opozorilo. Ocitno je lim

Torej je pogoj

lim 1
k k

= 0. Videli pa smo, da je harmonicna vrsta divergentna.

= 0 za konvergenco vrste potreben, a ni zadosten.

za vsak indeks k velja |ak | bk in je vrsta

Izrek 22 (Primerjalni kriterij)
Ce
P
konvergentna, je tudi vrsta k=1 ak konvergentna.

k=1 bk

P
Dokaz. Ker je vrstaP
k=1 bk konvergentna, po Cauchyjevem kriteriju za dani > 0
m
obstaja N N, da je k=n+1 bk < za vse m > n N. Torej je


m
m
m

 X
X
X


a

|a
|

bk <

k
k


k=n+1

in je vrsta

k=1 ak

k=n+1

k=n+1

konvergentna, saj ustreza Cauchyjevemu kriteriju.

Zgled 35 Dokazi, da je vrsta

1
k=0 2k

sin kx konvergentna za vsako realno stevilo x.

Re
sitev. Ker za vsako P
realno stevilo x velja | sin kx| 1, lahko ocenimo | 21k sin kx| 21k .

1
cleni konvergentne geometrijske
Torej P
smo clene vrste
k=0 2k sin kx navzgor ocenili s

1
vrste k=0 2k .
Pri primerjalnem kriteriju moramo vrsto

ak primerjati s kaksno znano vrsto. Naj-

k=1

X
1
pogosteje uporabljamo geometrijsko vrsto ali pa vrsto
za primerno realno stevilo

k
k=1
.

X
1
konvergira natanko tedaj, ko je
Izrek 23 Naj bo R poljubno stevilo. Vrsta

k
k=1
> 1.

Za = 1 dobimo (divergentno) harmonicno vrsto

X
1
k=1

. Ker za < 1 velja

1
k

> k1 , je v

X
1
tem primeru vrsta
divergentna. Dokaz konvergentnosti vrste za > 1 izpustimo.
k
k=1

P
Izrek 24 (Kvocientni oz. dAlembertov kriterij) Naj bo
k=1 ak taka vrsta s poan+1
je q < 1, je vrsta
zitivnimi cleni, za katero obstaja lim an , ki jo oznacimo s q. Ce
n
je q > 1, je vrsta divergentna.
konvergentna. Ce

2. marec 2009, 20 : 15

35

Dokaz. Oglejmo si najprej primer, ko je q < 1. Izberimo poljubno stevilo r, q < r < 1.
r. Torej je an+1 ran za
Tedaj obstaja stevilo N, da za vsak indeks n N velja an+1
an
vsak n N. Zapisimo
aN +1 raN ,
aN +2 raN +1 r 2 aN ,
..
.
aN +k r k aN .

P
lahko njene clene od N-tega dalje navzgor oceTorej je vrsta
k=1 ak konvergentna,
P saj
k
r
a
nimo s cleni konvergentne vrste
N:
k=0

X
k=1

ak a1 + a2 + . . . + aN 1 + aN + raN + r 2 aN + . . . .
{z
}
|
{z
} |
konvergentna vrsta

kon
cno
clenov

V drugem primeru pa naj bo q > 1. Izberimo poljubno stevilo r, 1 < r < q. Tedaj
r. Torej je an+1 ran za vsak
obstaja stevilo N, da za vsak indeks n N velja an+1
an
n N in podobno kot zgoraj velja
aN +1 raN aN ,
aN +2 raN +1 raN aN ,
..
.
aN +k aN .
Sedaj pa vidimo, da pogoj lim an = 0, ki mu zadosca vsaka konvergentna vrsta (posledica
n

21), ne more biti izpolnjen.

Zgled 36 Za vsako realno stevilo x je vrsta

xk
k=1 k!

konvergentna.

je x = 0, je vrsta ocitno konvergentna. Ce

pa je x 6= 0, pisimo an =
Re
sitev. Ce
Tedaj je
xn+1
x
an+1
(n+1)!
= lim xn = lim
= 0,
q = lim
n n + 1
n
n an
n!

xn
.
n!

kar zaradi q < 1 pomeni, da vrsta konvergira za vsak x.

Zgled 37 Dokazali smo ze, da je vrsta
tega ne ugotovi.
Re
sitev. Za an =

1
n(n+1)

konvergentna. DAlembertov kriterij

imamo

an+1
q = lim
= lim
n an
n
Zgled 38 Dokazali smo ze, da je vrsta
ne ugotovi.
2. marec 2009, 20 : 15

1
k=1 k(k+1)

1
(n+1)(n+2)
1
n(n+1)

1
k=1 k

36

n
= 1.
n n + 2

= lim

divergentna. DAlembertov kriterij tega

Re
sitev. Za an =

1
n

imamo
1

an+1
n
= lim n+1
= 1.
= lim
1
n an
n
n n + 1
n
P
k!
Zgled 39 Razisci konvergenco vrste
k=1 k k .
q = lim

Re
sitev. Za an =

n!
nn

imamo

an+1
q = lim
= lim
n an
n
Ker je

1
e

1
nn
= .
n
n (n + 1)
e

= lim

< 1, je vrsta konvergentna.

Zgled 40 Razisci konvergenco vrste

X
k=1

Za an =

(n+1)!
(n+1)n+1
n!
nn

an
(1+a)(1+a2 )(1+an )

ak
za a > 0.
(1 + a)(1 + a2 ) (1 + ak )

imamo

an+1
= lim
q = lim
n
n an

an+1
(1+a)(1+a2 )(1+an )(1+an+1 )
an
(1+a)(1+a2 )(1+an )

Ker je
a
q = lim
=
n 1 + an+1

= lim

a
.
1 + an+1

( a, ce je a < 1,
1
, ce je a = 1,
2
0, a > 1,

je za vsak a > 0 gornja vrsta konvergentna.

P
Izrek 25 (Korenski oz. Cauchyjev kriterij) Naj bo
k=1 ak taka vrsta s pozitivnimi

cleni, za katero obstaja lim an , ki jo oznacimo s q. Ce je q < 1, je vrsta konvergentna.

n
je q > 1, je vrsta divergentna.
Ce
Dokaz. Oglejmo si najprej primer, ko je q < 1. Izberimo poljubno stevilo r, q < r < 1.

Tedaj obstaja stevilo N, da za vsak indeks n N velja n an r. Torej je an r n za vsak

X
ak konvergentna, saj je lahko navzgor ocenimo s konvergentno
n N. Torej je vrsta
vrsto:

k=1

X
k=1

ak a1 + a2 + . . . + aN 1 + r|N + r N +1 {z
+ r N +2 + . .}. .
|
{z
}
konvergentna vrsta

kon
cno
clenov

V drugem primeru pa naj bo q > 1. Izberimo poljubno stevilo r, 1 < r < q. Tedaj

obstaja stevilo N, da za vsak indeks n N velja n an r. Torej je an r n za vsak

X
n N. Torej je vrsta
ak divergentna, saj je lahko navzdol ocenimo z divergentno
k=1

geometrijsko vrsto (tj. r > 1):

X
k=1

2. marec 2009, 20 : 15

+ r N +2 + . .}. .
ak a1 + a2 + . . . + aN 1 + r|N + r N +1 {z
{z
}
|
divergentna vrsta

kon
cno
clenov

37


X
k
za a > 0.
Zgled 41 Razisci konvergenco vrste
k
a
k=1

Ker je lim

n = 1, velja
q = lim

r
n

n
n
n
1
=
lim
= .
n
n a
a
a

Torej je po korenskem kriteriju vrsta konvergentna za a1 < 1 (tj. a > 1) in divergentna za

1
> 1 (tj. a < 1).
a
je a = 1, korenski kriterij ne odloca o konvergenci. Divergenco vrste pa lahko v
Ce

X
X
k
tem primeru uvidimo kar iz vrste same. Vrsta
=
k namrec divergira.
k
1
k=1
k=1

X
ak uporabljamo najpogosteje tedaj,
Korenski kriterij za ugotavljanje konvergence vrste
k=1

ko je izraz n an ugoden za limitiranje. Korenski kriterij pa ni izboljsava kvocientnega,

saj velja:

obstaja limita lim an+1 , obstaja

Izrek 26 Naj bo (an ) zaporedje s pozitivnimi cleni. Ce
n an

tudi limita lim n an in sta enaki.

n

Torej nima smisla poskusiti s korenskim kriterijem, ce smo pri kvocientnem kriteriju

izracunali lim an+1

= 1, saj bomo izracunali tudi lim n an = 1.
an
n

Alternirajo
ce vrste Vrsta

k=1 ak

je alternirajoca, ce je ak ak+1 < 0 za vsak k.

v alternirajoci vrsti absolutne vrednosti clenov paIzrek 27 (Leibnitzov kriterij) Ce

dajo in konvergirajo k 0, je vrsta konvergentna.
P
Oznacimo bk = |ak |. Privzeti
Dokaz. Naj vrsta
k=1 ak ustreza pogojem
P izreka.
k+1
smemo, da je a1 > 0. Torej imamo vrsto k=1 (1) bk , kjer je bk bk+1 > 0 za vsak k
in lim bk = 0. Ker je
k

s2n+2 = s2n + (b2n+1 b2n+2 ) s2n ,

|
{z
}
0

je zaporedje (s2n )n sodih delnih vsot narascajoce. Zaradi

s2n = b1 (b2 b3 ) (b4 b5 ) . . . (b2n2 b2n1 ) b2n b1 ,

{z
} |{z}
| {z } | {z }
|
0

je zaporedje navzgor omejeno. Torej je zaporedje sodih delnih vsot konvergentno. Oznacimo s = lim s2n . Ker je s2n+1 = s2n + b2n+1 in je lim b2n+1 = 0, je konvergentno
n

tudi zaporedje (s2n+1 )n lihih delnih vsot in s = lim s2n+1 . Torej je konvergentno tudi
n

zaporedje (sn ) in velja s = lim sn .

n

2. marec 2009, 20 : 15

38

Izrek 28 Delna vsota sn alternirajoce vrste

ak se od vsote vrste razlikuje za manj kot

k=1

|an+1 |.

je a1 > 0, smo dokazali, da je

Oglejmo si dokaz Leibnitzovega izreka podrobneje. Ce
zaporedje sodih delnih vsot narascajoce. Ker je konvergentno, je navzgor omejeno s
svojo limito. Podobno dokazemo, da je zaporedje lihih delnih vsot padajoce. Ker je
konvergentno, je navzdol omejeno s svojo limito. Sledi s2n < s < s2n+1 , od koder izpeljemo
0 < s s2n < s2n+1 s2n = a2n+1 . Podobno je s2n+2 < s < s2n+1 , od koder izpeljemo
s2n+2 s2n+1 = a2n+2 < s s2n+1 < 0.
Torej za vsak indeks n velja, da je |s sn | < |an+1 |.
P
k+1 1
Zgled 42 Dokazi, da je vrsta
konvergentna.
k=1 (1)
k
1
< 0 in |ak | =
Re
sitev. Oznacimo ak = (1)k+1 k1 . Ker je ak ak+1 = k(k+1)
1
|ak+1 | = k+1 , po Leibnitzovem kriteriju vrsta konvergira.

Zgled 43 Dokazi, da je vrsta

da bi izracunali vsoto vrste na

1
k+1

<

1
konvergentna. Koliko clenov moramo sesteti,
ln k
natancno?

(1)k

k=2
1
100

Vrsta je konvergentna, saj je zaporedje ln1k padajoce. Ker se napaka delne vsote razlikuje
od vsote vrste za manj kot je absolutna vrednost prvega izpuscenega clena, moramo
1
poiskati tak k, da je ln1k < 100
. Slednje je ekvivalentno s k > e100 1043 . Torej smo
ugotovili, da vrsta sicer konvergira, a je konvergenca precej pocasna.
Zgled 44 Ali je vrsta

1
21

1
2+1

1
31

1
3+1

1
41

1
4+1

+ konvergentna?

Leibnitzovega kriterija ne smemo uporabiti, saj absolutne vrednosti clenov vrste kon1
1
vergirajo k 0, vendar ne monotono. Za vsak k 2 namrec velja k1
> k+1
in

1
1

< k+11 . (Slednje je ekvivalentno z k + 1 k < 2.)

k+1
R

|an |

bc

b
|

b
|

b
b

b
b

b
|

Izracunajmo sode delne vsote gornje vrste:

s2n =

1
21

1
2+1

( 21)( 2+1)

2
21

2
31

1
31

1
3+1

( 31)( 3+1)

++

2
n1

=2

1
1
n+1
n1
2

=
( n1)( n+1)

++

++

n1
X
1
k=1

Torej so sode delne vsote s2n neomejeno podzaporedje v zaporedju delnih vsot.
2. marec 2009, 20 : 15

39

P
Absolutna in pogojnaPkonvergenca Vrsta
ce je
k=1 ak je absolutno konvergentna,

konvergentna tudi vrsta k=1 |ak |. Ce je vrsta konvergentna, a ni absolutno konvergentna,

pravimo, da je pogojno konvergentna.
Zgled 45 Vrsta
divergentna.

k=1 (1)

Zgled 46 Ali je vrsta

k+1 1
k

1
21

je pogojno konvergentna, saj je harmonicna vrsta

1
2+1

1
31

1
3+1

1
41

1
4+1

1
k=1 k

+ konvergentna?

Leibnitzovega kriterija ne smemo uporabitim, saj absolutne vrednosti clenov vrste kon1
1
vergirajo k 0, vendar ne monotono. Za vsak k 2 namrec velja k1
in
> k+1

1
1
< k+11
. (Slednje je ekvivalentno z k + 1 k < 2.)
k+1
Izracunajmo sode delne vsote gornje vrste:
s2n =

1
21

1
2+1

( 21)( 2+1)

2
21

2
31

1
31

1
3+1

( 31)( 3+1)

++

2
n1

=2

1
1
n+1
n1
2

=
( n1)( n+1)

++

++

n1
X
1
k=1

Torej so sode delne vsote s2n neomejeno podzaporedje v zaporedju delnih vsot.
Izrek 29 Vsaka absolutno konvergentna vrsta je konvergentna.
P
Dokaz.
Oglejmo
si
vrsto
k=1 ak . Ker je vrsta absolutno konvergentna (tj. vrsta
P
|a
|
je
konvergentna),
po
k
k=1
Pm Cauchyjevem kriteriju za > 0 obstaja N N, da za
| < . Ker zaradi trikotniske
vsaka
N velja
k=n+1 |akP
P m > n
Pm
Pneenakosti velja se
m
| m
a
|

|a
|,
je
tako
|
a
|
<

in
tudi
vrsta
k
k=n+1 k
k=n+1
k=n+1 k
k=1 ak je konvergentna.
Ena najpomembnejsih lastnosti absolutno konvergentnih vrst je, da se njena vsota ne
spremeni, ce sestejemo clene v drugacnem vrstnem redu.
je vrsta
Izrek 30 Ce

X
k=1

ak absolutno konvergentna, je za vsako bijekcijo : N N vrsta

a(k) absolutno konvergentna in velja

a(k) =

k=1

k=1

ak .

k=1

Pri vsaki pogojno konvergentni vrsti pa lahko s primerno spremembo vrstnega reda
sestevanja clenov kot vsoto vrste dobimo vsako realno stevilo ali celo ali .
je vrsta
Izrek 31 Ce

X
k=1

ak pogojno konvergentna, za vsak R {, } obstaja

taka bijekcija : N N, da je

2. marec 2009, 20 : 15

a(k) = .

k=1

40

Operacije z vrstami
P
P
P
sta vrsti ak in bk konvergentni, konvergira tudi vrsta (ak +
Izrek 32 Ce
k=1
k=1
k=1
bk ) in velja

X
X
X
bk .
(7)
ak +
(ak + bk ) =
k=1

k=1

k=1

Ce
Pje vrsta k=1 ak konvergentna, je za vsako realno stevilo c konvergentna tudi vrsta
k=1 cak in velja

X
X
ak .
(8)
cak = c
k=1

k=1

P
Dokaz. Naj bo > 0. Po Cauchyjevem
kriteriju
za
vrsto
k=1 ak obstaja N1 N,
P

a
|
<
da za vsaka m > n N1 velja | m
.
Podobno
po
Cauchyjevem
kriteriju za
k=n+1 k
2
Pm
P

vrsto k=1 bk obstaja N2 N, da za vsaka m > n N2 velja | k=n+1 bk | < 2 . Ce sedaj
pisemo N = max{N1 , N2 }, velja ocena
|

m
X

(ak + bk )| |

k=n+1

m
X

k=n+1

ak | + |

m
X

k=n+1

bk |

+ =
2 2

za vse m > n N. Enakost (7) nazadnje sledi iz izreka o vsoti limit zaporedij (izrek 11
na str. 26):
!
n
n
n

X
X
X
X
(ak + bk ) = lim
ak +
bk =
(ak + bk ) = lim
n

k=1

lim

k=1
n
X

ak + lim

k=1

n
X
k=1

bk =

k=1

ak +

k=1

k=1

bk .

k=1

Druga trditev ocitno drzi, ce jePc = 0. Vzemimo sedaj c 6= 0. Naj bo > 0. Po

Cauchyjevem
kriteriju za vrsto
k=1 ak obstaja N N, da za vsaka m > n N velja
Pm

| k=n+1 ak | < |c| . Tedaj velja ocena

|

m
X

k=n+1

cak | = |c| |

m
X

k=n+1

cak | |c|

= .
|c|

Enakost (8) nazadnje sledi iz izreka o limiti produkta zaporedja s konstanto (posledica 12
na str. 27):

cak = lim

k=1

3
3.1

n
X
k=1

cak = lim c
n

n
X
k=1

ak = c lim

n
X
k=1

ak = c

ak .

k=1

Funkcije
Splo
sni pojem funkcije

Naj bosta X in Y mnozici. Funkcija ali preslikava f : X Y je pravilo f , ki vsakemu

elementu x mnozice X priredi natancno dolocen element f (x) mnozice Y . Oznacimo
2. marec 2009, 20 : 15

41

lahko tudi x 7 f (x). Mnozico X imenujemo definicijsko obmocje ali domena, mnozico
f (X) = {f (x); x X} pa zaloga vrednosti funkcije f . Definicijsko obmocje funkcije f
oznacimo tudi z Df , zalogo vrednosti pa z Zf .
Graf funkcije f : X Y je mnozica
(f ) = {(x, f (x)) X Y ; x X} X Y.
Funkcija f je tako dolocena, ce je podano definicijsko obmocje Df in funkcijski predpis,
ki vsakemu x Df priredi natancno dolocen element f (x). Funkcijski predpis podamo
lahko s tabelo, besedilom, diagramom, ali pa, kot je v matematiki obicajno, analiticno.
Analiticno lahko podamo funkcijo
eksplicitno; tj. v obliki y = f (x)
implicitno; tj. v obliki F (x, y) = 0
parametricno; tj. v obliki x = g(t), y = h(t)
je funkcija podana eksplicitno, jo enostavno pretvorimo v implicitno ali parametricno
Ce
obliko. Obratna pot ni vedno mozna ali pa je racunsko neizvedljiva.
Zgled 47 Funkcijo y = f (x) zapisemo implicitno kot F (x, y) = y f (x), parametricno
pa kot x = t, y = f (t).
Naj bo I R interval in f : I R funkcija. Funkcija f je navzgor omejena, ce obstaja

M R, da je f (x) M za vsak x I. Stevilo

M imenujemo zgornja meja funkcije f .
y
M

bc

Funkcija f je navzdol omejena, ce obstaja m R, da je f (x) m za vsak x I.

Stevilo m imenujemo spodnja meja funkcije f .

y

bc

2. marec 2009, 20 : 15

42

Funkcija f je omejena, ce je navzgor in navzdol omejena. Torej obstajata m, M R,

da je m f (x) M za vsak x I.
y
M

bc

bc

Natancna zgornja meja funkcije f je njena najmanjsa zgornja meja: torej stevilo
M R, da je f (x) M za vsak x I in da za vsak > 0 obstaja x0 I, da je
f (x0 ) > M . Pogosto oznacimo M = sup(f ).
y
M
M

bc
bc

bc

bc

x0 I

Natancna spodnja meja funkcije f je njena najvecja spodnja meja: torej stevilo m R,
da je f (x) m za vsak x I in da za vsak > 0 obstaja x0 I, da je f (x0 ) < m + .
Pogosto oznacimo m = inf(f ).
y

m+

bc

bc

bc

bc

x0

Nicla funkcije f je tako stevilo a, da je f (a) = 0.

2. marec 2009, 20 : 15

43

bc

Nicla funkcije f je tako stevilo a, da je f (a) = 0.

Zgled 48 Obravnavaj omejenost funkcije f : [1, ) R, podane s predpisom f (x) = x1 .
y
1
O

bc

bc

bc

f (x) =

1
x

bc

Funkcija f je omejena in velja sup(f ) = 1, inf(f ) = 0. Ker velja f (1) = sup(f ), je

sup(f ) = max(f ). Ker pa je f (x) > 0 za vsak x > 0, ne obstaja tocka x0 , v kateri je
f (x0 ) = inf(f ) in zato ne obstaja minimum funkcije f .
Tocka x0 je pol funkcije f , ce je v vsaki njeni okolici funkcija f neomejena; tj. ce za
vsak M obstaja > 0, da je |f (x)| > M za vsak 0 < |x x0 | < .
y

bc

bc

bc

bc

bc

x0 x0 x0 +

1
, ima pol v tocki x0 = 1. Funkcija
Zgled 49 Funkcija f : R \ {1} R, f (x) = x+1
f : R R,
 1
, ce je x 6= 1,
f (x) = x+1
0,
ce je x = 1
ima pol v tocki x0 = 1 Df .

Definicijsko obmocje funkcije f je simetricno, ce je x Df natanko tedaj, ko je x Df .

Funkcija f je soda, ce ima simetricno definicijsko obmocje in velja f (x) = f (x) za vsak
x Df . Funkcija f je liha, ce ima simetricno definicijsko obmocje in velja f (x) = f (x)
za vsak x Df . Enostavno je videti, da je
2. marec 2009, 20 : 15

44

 Vsota, razlika, produkt in kvocient dveh sodih funkcij je soda funkcija.

Vsota in razlika dveh lihih funkcij je liha funkcija, produkt in kvocient dveh lihih
pa je soda funkcija.
Produkt in kvocient sode in lihe funkcije je liha funkcija.
f

Zgled 50 Funkcija x 7

ex +ex
2

je soda, x 7

ex ex
2

liha, x 7

ex
2

pa ni ne soda ne liha.

y
f
1

bc

g
bc

bc

1
bc

bc

Funkcija f : I R je narascajoca na intervalu I, ce je f (x1 ) f (x2 ) za vsaka x1 , x2 I,

x1 < x2 . Funkcija f : I R je strogo narascajoca na intervalu I, ce je f (x1 ) < f (x2 ) za
vsaka x1 , x2 I, x1 < x2 .
Funkcija f : I R je padajoca na intervalu I, ce je f (x1 ) f (x2 ) za vsaka x1 , x2 I,
x1 < x2 . Funkcija f : I R je strogo padajoca na intervalu I, ce je f (x1 ) > f (x2 ) za
vsaka x1 , x2 I, x1 < x2 .
Zgled 51 Funkcija f : R R, podana s predpisom f (x) = x22x1 , je na intervalu [1, 1]
strogo narascajoca, na intervalih (, 1], in [1, ) pa strogo padajoca.
y
bc

1
bc

bc

bc

bc

Polarni koordinatni sistem Naj bo T (x, y) to

cka v ravnini, (x, y) 6= (0, 0). Potem
p
je T od koordinatnega izhodisca oddaljena za r = x2 + y 2 . Oznacimo s T pravokotno
projekcijo tocke T na abscisno os. Potem je OT T pravokotni trikotnik in velja x = r cos
in y = r sin . Tu smo spotoma privzeli, da lezi T v I. kvadrantu. S podobnim razmislekom
ugotovimo, da zvezi x = r cos in y = r sin veljata vedno, ce s oznacimo pozitivno
usmerjen kot med pozitivnim poltrakom abscisne osi in krajevnim vektorjem tocke T .
Paru (r, ) recemo polarne koordinate tocke T (x, y).
2. marec 2009, 20 : 15

45

 obstaja taka funkcija g: Y X,

Inverzna funkcija Naj bo f : X Y funkcija. Ce
da je g f = idX in f g = idY , pravimo, da je f inverz funkcije f in oznacimo
f 1 = g. Spomimo se, da inverzna funkcija k dani funkciji f obstaja natanko tedaj, ko je
f bijektivna.
Inverzno funkcijo graficno dolocimo tako, da narisemo graf funkcije f in ga prezrcalimo
cez simetralo lihih kvadantov. Analiticno pa dolocimo inverzno funkcijo tako, da enacbo
y = f (x) resimo na x; torej tako, da iz enacbe y = f (x) izrazimo x = g(y).

3.2

Limita funkcije

Naj bo x0 notranja tocka intervala I in f : I \ {x0 } R dana funkcija. Stevilo

A je limita
funkcije f v tocki x0 , ce za vsak > 0 obstaja > 0, da za vsak x I iz 0 < |x x0 | <
sledi |f (x) A| < . Oznaka: lim f (x) = A.
xx0

y
f
A+
A

bc

bc

A
O

bc

bc

x0 x0 x0 +

Zgled 52 Dokazi, da je lim (2x + 1) = 3.

x1

Dokaz. Oznacimo f (x) = 2x+1 in izberimo . Poiskati moramo tak , da je |f (x)3| <
za 0 < |x 1| < . Ker je f (x) 2 = 2(x 1), bo za |x 1| < 2 veljalo |2(x 1)| < .
Torej za = 2 velja: ce je 0 < |x 1| < , je |f (x) 3| < .
 2
x 1
Zgled 53 Doloci lim f (x) za funkcijo f , podano z f (x) = x1 ce je x 6= 1
x1
1
ce je x = 1
Velja: lim f (x) = 2 in f (1) = 1.
x1
Limita funkcije f v tocki x0 ni odvisna od funkcijske vrednosti v tej tocki. V definiciji limite imamo namrec pogoj
0 < |x x0 | < , kar pomeni, da se x tocki x0 sicer po vec, zaradi
ljubno priblizuje, vendar te tocke ne doseze. Se
pogoja |x x0 | > 0 tudi ni potrebno, da je funkcija f v
tocki x0 sploh definirana.

y
2
1

bc

bc

bc

bc

je lim f (x) = lim h(x) = A in je f (x) g(x) h(x) za vse x blizu x0

Izrek 33 Ce
xx0

xx0

(razen za x = x0 ), obstaja tudi limita lim g(x) in je enaka A.

xx0

2. marec 2009, 20 : 15

46

y
h
A

bc

bc

g
f

bc

bc

x0

Dokaz. Naj obstaja 0 > 0, da je f (x) g(x) h(x) za vse 0 < |x x0 | < 0 .
Izberimo > 0. Potem obstaja 1 , da je |f (x) A| < za vse 0 < |x x0 | < 1 . Obstaja
tudi 2 , da je |h(x) A| < za vse 0 < |x x0 | < 2 . Oznacimo = min{0 , 1 , 2 }. Torej
za vse 0 < |x x0 | < velja
< f (x) A g(x) A h(x) A < ,
kar nam da |g(x) A| < . Torej je res lim g(x) = A.
xx0

Zgled 54 Dokazi, da je lim

x0

sin x
x

= 1.

Dokaz. S skice razberemo, da za 0 < x <

velja ocena

|CD| = sin x < x < tg x = |AB|.

y
1

bc

B
D

O
Torej je 1 <

x
sin x

<

1
,
cos x

bc

bc

bc

bc

bc

C A

kar lahko zapisemo tudi v obliki

cos x <

sin x
< 1.
x

Ker je lim cos x = 1, po prejsnjem izreku sledi lim

x0

x0

sin x
x

= 1.

Leva in desna limita Stevilo

A je leva limita funkcije f v tocki x0 , ce za vsak > 0
obstaja > 0, da za vsak x I iz 0 < x0 x < sledi |f (x) A| < . Oznaka:
lim f (x) = A.
xx0

2. marec 2009, 20 : 15

47

A+
A
A
O

bc

bc

bc

bc

bc

x0 x0

Stevilo
A je desna limita funkcije f v tocki x0 , ce za vsak > 0 obstaja > 0, da za
vsak x I iz 0 < x x0 < sledi |f (x) A| < . Oznaka: lim f (x) = A.
xx0

y
A+
A
A

bc

bc

bc

bc

bc

x0 x0 +

Neposredno iz definicije limite vidimo, da obstaja lim f (x) natanko tedaj, ko obstajata
xx0

limiti lim f (x) in lim f (x) in sta enaki.

xx0

xx0

Zgled 55 Izracunaj lim arc tg x1 in lim arc tg x1 . Ali obstaja lim arc tg x1 ?
x0

x0

x0

Re
sitev. Ko gre x k tocki 0 z desne, gre vrednost
izraza x1 k +, zato je
lim arc tg
x0

= .
x
2

Ko gre x k tocki 0 z leve, gre vrednost izraza

, zato je
lim arc tg
x0

1
x

1
1
x0 1+e x

Zgled 56 Ali obstaja lim

2. marec 2009, 20 : 15

48

bc

Limita lim arc tg x1 pa ne obstaja, saj je lim arc tg x1 6= lim arc tg x1 .

x0

bc

= .
x
2

x0

x0

bc

y
bc

1
2

O
Funkcija x 7

1
x

bc

ima pri x = 0 pol: lim x1 = + in lim x1 = . Torej je lim

x0

lim x1 = 1 ter lim

1
1
x0 1+e x

x0

bc

x0 1+e x

x0

= 0 in

ne obstaja.

Limita v neskon
cnosti Stevilo
A je limita funkcije f v neskoncnosti, lim f (x) = A,
x

ce za vsak > 0 obstaja b, da za vsak x > b velja |f (x) A| < .

y
A+
A
A

bc
bc
bc

f
O

bc

bc

Podobno je lim f (x) = A, ce za vsak > 0 obstaja b, da za vsak x < b velja

x

|f (x) A| < .
za vsak b obstaja > 0, da je f (x) > b za 0 < |x a| < ,
Neskon
cna limita Ce
pravimo, da gre vrednost funkcije f preko vsake meje, ko gre x proti a, in oznacimo
lim f (x) = .

xa

bc

2. marec 2009, 20 : 15

bc

bc

bc

bc

a a a+

49

3.3

Zveznost

Naj bo x0 poljubna tocka intervala I in f : I R dana funkcija.

Funkcija f je zvezna v tocki x0 , ce za vsak > 0 obstaja > 0, da za vsak x I iz
|x x0 | < sledi |f (x) f (x0 )| < .
f

y
f (x0 ) +
f (x0 )

bc

bc

f (x0 )
O

bc

bc

x0 x0 x0 +

Pravimo, da je funkcija f zvezna na intervalu I, ce je zvezna v vsaki njegovi tocki.

Funkcija je zvezna z leve v tocki x0 , ce za vsak > 0 obstaja > 0, da za vsak x I
iz 0 x0 x < sledi |f (x) f (x0 )| < .
y

f (x0 ) +
f (x0 )
f (x0 )
O

bc

bc

bc

bc

bc

x0 x0

Funkcija je zvezna z desne v tocki x0 , ce za vsak > 0 obstaja > 0, da za vsak x I

iz 0 x x0 < sledi |f (x) f (x0 )| < .
y
f (x0 ) +
f (x0 )
f (x0 )

bc

bc

bc

bc

bc

x0 x0 +

Funkcija celi del Za realno stevilo x z [x] oznacimo najvecje celo stevilo, ki ne presega
x. Torej je [] = 3 in [] = 4.

2. marec 2009, 20 : 15

50

y
2
1
2
bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

1
2

Funkcija x 7 [x] je v vseh celostevilskih tockah zvezna z desne.

Mnozica tock, v katerih je funkcija f : R R nezvezna, je lahko koncna (ali celo
prazna) ali neskocna (ali celo vsa realna stevila).

1, ce je x Q
Zgled 57 Dirichletova funkcija f (x) =
je nezvezna v vsaki tocki x
0 ce je x
/Q
R.
y
1

bc

bc

bc

x0

Pojem limite je v tesni zvezi s pojmom zveznosti:

Izrek 34 Funkcija f : I R je v tocki x0 I zvezna natanko tedaj, ko je lim f (x) =
xx0

f (x0 ).

Dokaz. Tu pravzaprav ni kaj dokazovati. V definiciji limite pisemo f (x0 ) = A in dobimo

definicijo zveznosti.
Pogosto je funkcija f v okolici tocke x0 podana z vec predpisi. Ker je lim f (x) = A
xx0

natanko tedaj, ko obstajata limiti lim f (x) in lim f (x) in sta enaki A, lahko zveznost v
xx0

xx0

tocki x0 dokazemo tudi s pomocjo leve in desne limite:

Izrek 35 Funkcija f : I R je v tocki x0 I zvezna natanko tedaj, ko je
lim f (x) = lim f (x) = f (x0 ).

xx0

xx0

Zgled 58 Doloci vrednosti konstant a in b tako, da bo funkcija f : R R,

(
ax + b, ce je x > 2
f (x) = 5
ce je x = 2
bx a ce je x < 2
zvezna v tocki x = 2.
2. marec 2009, 20 : 15

51

Re
sitev. Da bi bila funkcija zvezna v tocki 2, mora veljati lim f (x) = lim f (x) = f (2).
x2

x2

Ker je lim f (x) = 2b a, lim f (x) = 2a + b in f (2) = 5, mora veljati

x2

x2

2b a = 5
2a + b = 5
enacbi odstejemo, dobimo b 3a = 0, kar nam da b = 3a in od tod z upostevanjem
Ce
druge enacbe izpeljemo 2a + 3a = 5. Sledi a = 1 in b = 3.
Izrek 36 Naj bosta f, g: I R funkciji in naj obstajata limiti lim f (x) in lim g(x).
xx0

xx0

Potem obstajata tudi limiti lim (f (x) + g(x)) in lim (f (x) g(x)) in velja
xx0

xx0

lim (f (x) + g(x)) =

xx0

lim (f (x) g(x)) =

xx0

lim f (x) + lim g(x)

xx0

xx0

lim f (x) lim g(x)

xx0

xx0

je g(x) 6= 0 za vse x blizu x0 in lim g(x) 6= 0, obstaja tudi limita lim

Ce

f (x)
xx0 g(x)

xx0

in velja

lim f (x)
f (x)
xx0
lim
=
.
xx0 g(x)
lim g(x)
xx0

Dokaz. Oznacimo lim f (x) = A in lim g(x) = B. Izberimo > 0. Potem obstajata 1
xx0

xx0

in 2 , da je |f (x) A| < 2 za 0 < |x x0 | < 1 in |g(x) B| <

Oznacimo = min{1 , 2 }. Torej za 0 < |x x0 | < velja

|(f (x) + g(x)) (A + B)| |f (x) A| + |g(x) B| <

za 0 < |x x0 | < 2 .

+ = .
2 2

Za dokaz druge trditve zapisimo

f (x)g(x) AB = (f (x) A)g(x) + A(g(x) B).

(9)

za 0 < |x x0 | < 1
Izberimo > 0. Potem obstajata 1 in 2 , da je |f (x) A| < 2(|B|+1)

in |g(x) B| < 2(|A|+1) za 0 < |x x0 | < 2 . Ker je lim g(x) = B, obstaja 3 , da je

xx0

|g(x)| |B| + 1 za 0 < |x x0 | < 3 . Oznacimo = min{1 , 2 , 3 }. Torej lahko za

0 < |x x0 | < v (9) ocenimo
|f (x)g(x) AB| =

|(f (x) A)g(x) + A(g(x) B)|

|(f (x) A)g(x)| + |A(g(x) B)|
|(f (x) A)| |g(x)| + |A| |(g(x) B)|
|(f (x) A)| |g(x)| + (|A| + 1) |(g(x) B)| <

<
(|B| + 1) + (|A| + 1)
= .
2(|B| + 1)
2(|A| + 1)

Za dokaz tretje trditve pa zapisimo

f (x) A
f (x)B g(x)A
(f (x) A)B + A(B g(x))

=
=
.
g(x) B
g(x)B
Bg(x)
2. marec 2009, 20 : 15

52

(10)

Izberimo > 0. Potem obstajata 1 in 2 , da je |f (x) A| < 4 |B| za 0 < |x x0 | < 1

B2
in |g(x) B| < 4 |A|+1
za 0 < |x x0 | < 2 . Ker je lim g(x) = B 6= 0, obstaja 3 ,
xx0

|B|
2

da je |g(x)|
za 0 < |x x0 | < 3 . Oznacimo = min{1 , 2 , 3 }. Torej lahko za
0 < |x x0 | < v (10) ocenimo




 f (x) A 
 f (x)B g(x)A 




 g(x) B  = 

Bg(x)
|f (x) A| |B| + |A| |B g(x)|

|B| |g(x)|

|B|
4

|B| + |A|

B2
4 |A|+1

=
|B| |B|
2

|A|
+
< + = .
=
2 2 |A| + 1
2 2
sta funkciji f in g zvezni v tocki x0 , sta v tej tocki zvezni tudi funkiji
Posledica 37 Ce
je g(x0 ) 6= 0, je v tocki x0 zvezna tudi funkcija
x 7 (f (x) + g(x)) in x 7 (f (x) g(x)). Ce
f (x)
x 7 g(x) .
Kompozitum zveznih funkcij Dosedaj smo videli, da lahko iz zveznih funkcij s
pomocjo osnovnih racunskih operacij naredimo nove zvezne funkcije. Zvezne funkcije
pa lahko tvorimo tudi s pomocjo kompozituma:
obstaja limita lim f (x) (oznacimo jo z A) in je funkcija g zvezna v tocki
Izrek 38 Ce
xx0

A, obstaja tudi limita lim g(f (x)) in velja lim g(f (x)) = g(A).
xx0

xx0

Dokaz. Naj bo > 0. Ker je g zvezna v tocki A, obstaja 1 > 0, da je |g(y) g(A)| <
za |y A| < 1 . Ker je lim f (x) = A, obstaja > 0, da je |f (x) A| < 1 za
xx0

pisemo f (x) = y, od tod sledi |g(f (x)) g(A)| = |g(y) g(A)| < .
0 < |x x0 | < . Ce
Torej za 0 < |x x0 | < velja |g(f (x)) g(A)| < in je res lim g(f (x)) = g(A).
xx0

je funkcija f zvezna v tocki x0 in funkcija g zvezna v tocki f (x0 ), je

Posledica 39 Ce
tudi funkcija g f zvezna v tocki x0 .
x2 5x+6
2
xx0 x 6x+8

Zgled 59 Izracunaj limiti lim

2

za x0 = 2 in x0 = 3.

(x2)(x3)
5x+6
. Ker je xx2 5x+6
= (x2)(x4)
, lahko za x 6= 2 ulomek okrajsmo
Oznacimo f (x) = xx2 6x+8
6x+8
x3
x3
v x4 . Ker je funkcija x 7 x4 v tocki x = 2 zvezna, tako velja

Izracun limite


23
x 3 
1
x2 5x + 6
x3
=
lim 2
= lim
=
= .

x2 x 6x + 8
x2 x 4
x 4 x=2 2 4
2
x2 5x + 6
x3 x2 6x + 8
lim

2. marec 2009, 20 : 15

53

pa ni problematicen, saj je funkcija x 7

x2 5x+6
x2 6x+8

v tocki x = 3 zvezna in zato velja


x2 5x + 6
0
x2 5x + 6 
lim
=
= 2
= 0.

x3 x2 6x + 8
x 6x + 8 x=3 1

Zgled 60 Izracunaj lim

x1

x2 +32
.
x+1

2 +32
Re
sitev. Ko pomnozimo stevec in imenovalec ulomka xx+1
z x2 + 3 + 2, dobimo

(x2 + 3) 4
x2 1
x1
( x2 + 3)2 22

=
=
=
.
2
2
2
2
(x + 1)( x + 3 + 2)
(x + 1)( x + 3 + 2)
(x + 1)( x + 3 + 2)
x +3+2

Torej je
lim

x1

x2 + 3 2
x1
2
1
= lim
=
= .
x1
x+1
2
x2 + 3 + 2
4+2

Zgled 61 Doloci vrednosti konstant a in b tako, da bo funkcija f ,

 2 1/x
a e
+a+2
, ce je x 6= 0
1+e1/x
f (x) =
b,
ce je x = 0
zvezna povsod, kjer je definirana.
Re
sitev. Ker je 1 + e1/x 6= 0 za vsak x 6= 0, je potrebno posebej obravnavati zveznost le
v tocki x = 0. Ko gre x k tocki 0 z leve, gre vrednost izraza x1 k , zato je
lim e1/x = 0.
x0

Torej je
a2 e1/x + a + 2
a2 0 + a + 2
lim f (x) = lim
=
= a + 2.
x0
x0
1 + e1/x
1+0
Ko gre x k tocki 0 z desne, gre vrednost izraza
z e1/x . Dobimo
lim f (x) = lim
x0

x0

1
x

k +, zato stevec in imenovalec delimo

a2 + ae1/x + 2e1/x
a2 + a 0 + 2 0
=
= a2 .
e1/x + 1
0+1

Da bila funkcija f zvezna v tocki 0, mora veljati lim f (x) = lim f (x) = f (0), kar nam da
x0

x0

pogoje a + 2 = a2 = b, oz. a = 2 in b = 4 ali a = 1 in b = 1.

3.4

Lastnosti zveznih funkcij

je f : [a, b] R zvezna funkcija in je f (a)f (b) < 0, ima funkcija f na tem

Izrek 40 Ce
intervalu vsaj eno niclo.
Dokaz. Privzeti smemo, da je f (a) > 0 > f (b). Trditev je geometricno zalo nazorna, saj
je graf zvezne funkcije nepretrgan. Ker lezi tocka A(a, f (a)) na zgornji polravnini, tocka
B(b, f (b)) pa na spodnji, mora graf funkcije f med tockama A in B vsaj enkrat sekati
abscisno os.
2. marec 2009, 20 : 15

54

bc

bc
bc

bc

c1
a1
a2

bc

bc

bc

bc

bc
bc

bc

bc

c3
a3

bc

bc

c4
a4

bc

c2
b2

bc

bc

b3

bc

bc

b4

bc

B
b1

v razpoloviscu c1 velja
Dokazimo sedaj trditev analiticno. Razpolovimo interval [a, b]. Ce
f (c1 ) = 0, smo niclo ze nasli, sicer pa na enem od podintervalov, oznacimo ga z [a1 , b1 ],
velja
f (a1 ) > 0 > f (b1 ).
v razpoloviscu c2 intervala [a1 , b1 ] velja f (c2 ) = 0,
Razpolovimo interval [a1 , b1 ]. Ce
smo tako tocko ze nasli, sicer pa na enem od podintervalov, oznacimo ga z [a2 , b2 ], velja
f (a2 ) > 0 > f (b2 ). Postopek se ponavljamo . . .
Tako dobimo narascajoce zaporedje (an ) levih krajisc in padajoce zaporedje (bn ) desnih
krajisc. Obe zaporedji sta konvergentni in imata skupno limito x0 . Ker je f zvezna v
tocki x0 , velja f (x0 ) = lim f (an ) 0 in f (x0 ) = lim f (bn ) 0. Ker je f (x0 ) 0 in
n

f (x0 ) 0, od tod sledi f (x0 ) = 0.

Opomba. Metodi iskanja nicle funkcije, ki smo jo uporabili v gornjem dokazu, pravimo
bisekcija in je ena najenostavnejsih numericnih metod za iskanje nicel funkcij.
Zgled 62 Poisci kaksno realno niclo polinoma f (x) = x3 2x2 + x 1.
Ker je f (1) = 1 in f (2) = 1, lezi nicla na intervalu [1, 2].
[1, 2]
[1.5, 2]
[1.75, 2]
[1.75, 1.875]
[1.75, 1.8125]
[1.75, 1.78125]
[1.75, 1.765625]
[1.75, 1.765625]
[1.75390625, 1.7578125]

f (1.5) < 0
f (1.75) < 0
f (1.875) > 0
f (1.8125) > 0
f (1.78125) > 0
f (1.765625) > 0
f (1.7578125) > 0
f (1.75390625) < 0
x0 1.755859375

y
1
O
1

bc

bc

bc

bc

bc

bc

2x

bc

je f : [a, b] R zvezna funkcija, je na tem intervalu tudi omejena.

Izrek 41 Ce
Dokaz. Recimo, da je funkcija f neomejena. Razpolovimo interval [a, b]. Potem je na
vsaj enem dobljenih podintervalov, oznacimo ga z [a1 , b1 ], neomejena. Postopek ponovimo
in dobimo, da je na vsaj enem od novih podintervalov, oznacimo ga z [a2 , b2 ], neomejena.
Postopek ponavljamo . . .
Tako dobimo narascajoce zaporedje (an ) levih krajisc in padajoce zaporedje (bn ) desnih
krajisc. Obe zaporedji sta konvergentni in imata skupno limito x0 .

2. marec 2009, 20 : 15

55

bc

f (x0 ) + 1
f (x0 )
f (x0 ) 1

bc

bc

aN bN
a1 a2
b2
x0 x0 x0 +

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

b1
bc

bc
bc

Ker je f zvezna v tocki x0 , obstaja > 0, da je |f (x) f (x0 )| < 1 za |x x0 | < .

Ker lim |bn an | = 0, obstaja N, da lezi interval [aN , bN ] znotraj (x , x0 + ). To pa
n

ni mozno, kar je po eni strani funkcija f na intervalu [aN , bN ] neomejena, po drugi strani
pa za x (x , x0 + ) velja f (x) (f (x0 ) 1, f (x0 ) + 1).
Opomba. Predpostavka, da je funkcija definirana na zaprtem intervalu, je bistvena.
x
Zvezna funkcija f : (1, 1) R, f (x) = 1x
2 , je na (odprtem) intervalu (1, 1) navzgor
in navzdol neomejena.
y

bc

bc

bc

je f : [a, b] R zvezna funkcija in m njena natancna spodnja meja, M pa

Izrek 42 Ce
njena natancna zgornja meja, obstajata tocki xm in xM , da je f (xm ) = m in f (xM ) = M.
y
bc

M
f
bc

bc

m
b

xM O

bc

bc

xm

Dokaz. Recimo, da ne obstaja tako stevilo xm , da je f (xm ) = m. Torej je f (x) 6= m

1
za vsak x [a, b] in je funkcija g, g(x) = f (x)m
, na intervalu [a, b] zvezna. Naj bo M
1
natancna zgornja meja za g. Tedaj je f (x)m
M , kar nam da f (x) m + M1 > m,
zato m ni natancna spodnja meja za f . Privzetek, da je f (x) 6= m za vsak x [a, b], je
tako napacen. Podobno dokazemo tudi, da obstaja xM , da je f (xM ) = M.
2. marec 2009, 20 : 15

56

Opomba. Predpostavka, da je funkcija definirana na zaprtem intervalu, je bistvena.

Zvezna funkcija f : (1, 2) R, f (x) = x, ima na odprtem intervalu (1, 2) natancno spodnjo
mejo 1 in natancno zgornjo mejo 2, vendar teh dveh vrednosti ne zavzame.
y
2

bc

bc

bc

bc

bc

1 Df 2

je f : [a, b] R zvezna funkcija in M njena natancna zgornja meja,

Posledica 43 Ce
m pa njena natancna spodnja meja, za vsak y [m, M] obstaja tocka x [a, b], da je
f (x) = y.
Dokaz. Naj bo y [m, M] poljubno stevilo. Videli smo ze, da obstajata xm in xM , da
je f (xm ) = m in f (xM ) = M. Privzemimo torej, da je y (m, M). Oglejmo si funkcijo
g, g(x) = f (x) y, na intervalu a = min{xm , xM } in a = max{xm , xM }. Potem je
g(a ) 6= 0, g(b ) 6= 0 in g(a )g(b ) < 0. Po izreku 40 obstaja x (a , b ), da je g(x) = 0, kar
nam da f (x) = y.
Gornja dva izreka in posledico lahko skupaj na kratko povemo takole: Zvezna funkcija je
na (koncnem) zaprtem intervalu omejena in zavzame vse vrednosti na zaprtem intervalu
(vkljucno s krajisci) med svojo najvecjo in najmanjso vrednostjo.
y
bc

M
f
bc

bc

m
b

bc

b
bc

je f : [a, b] R zvezna in strogo narascajoca funkcija, obstaja inverzna

Izrek 44 Ce
funkcija g: [f (a), f (b)] R k f in g je na intervalu [f (a), f (b)] strogo narascajoca in
zvezna.
Dokaz. Po gornjem izreku za vsak y [f (a), f (b)] obstaja x, da je f (x) = y. Ker je
f strogo narascajoca, je injektivna. Torej je f : [a, b] [f (a), f (b)] bijektivna in obstaja
inverz g: [f (a), f (b)] [a, b]. Ker je f (x) < f (x ) natanko tedaj, ko je x < x , je y < y
natanko tedaj, ko je g(y) < g(y ). Torej je tudi g strogo narascajoca.
Dokazimo se, da je g zvezna. Vzemimo > 0. Potem moramo poiskati tak > 0, da
bo iz |y y0| < sledilo |g(y)g(y0)| < . Torej iscemo tak > 0, da iz |f (x)f (x0 )| <
sledi |x x0 | < . Oznacimo y1 = f (x0 ), y2 = f (x0 + ) in = min{y2 y0 , y0 y1 }.
je y2 < y < y1 , je g(y2) < g(y) < g(y1 ) oz.
Tedaj zaradi monotonosti g velja: Ce
|g(y) g(y0)| < . Torej za |y y0 | < res velja |g(y) g(y0)| < .
2. marec 2009, 20 : 15

57

3.5

Zveznost elementarnih funkcij

3.6

Pregled elementarnih funkcij

Potence in polinomi Naj bo n naravno stevilo. Funkcija, podana s predpisom f (x) =

xn , se imenuje potencna funkcija ali na kratko potenca. Potencna funkcija je definirana
za vsak x in ima edino niclo pri x = 0. Graf te funkcije imenujemo parabola n-te stopnje.
je n sodo stevilo, je f soda funkcija, sicer pa je f liha funkcija. Potencna funkcija je
Ce
definirana na vsej realni osi in je neomejena.
y

x2

x
bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

x3

Naj bodo a0 , a1 , . . . , an realna stevila. Izraz f (x) = an xn + an1 xn1 + . . . + a1 x + a0

je an 6= 0, je stopnja polinoma f enaka n. Polinomska funkcija
imenujemo polinom. Ce
je definirana na celi realni osi in nima polov.
Izrek 45 (Osnovni izrek algebre) Vsak polinom stopnje vsaj 1 ima vsaj eno kompleksno niclo.
Od tod izpeljemo, da lahko polinom stopnje n zapisemo v obliki
f (x) = a0 (x x1 )(x x2 ) (x xn ),
kjer so x1 , . . . , xn nicle polinoma f . Nadalje vidimo, da nastopajo kompleksne nicle
polinoma z realnimi koeficienti v konjugiranih parih, od koder sledi, da ima polinom lihe
stopnje z realnimi koeficienti vsaj eno realno niclo. Iskanje nicel polinomov je zapleteno:
za polinome stopnje najvec 4 obstajajo (bolj ali manj komplicirane) formule. Za polinome
stopnje 5 ali vec pa je dokazano, da v splosnem takih formul ni.
Ker sta konstantna funkcija x 7 c in identicna funkcija x 7 x zvezni, z veckratno
uporabo trditve 37 izpeljemo, da sta tudi polinomska funkcija in racionalna funkcija zvezni
povsod, kjer sta definirani.
Lokalno obna
sanje polinoma v okolici ni
cle Ker je f (x) = (x x0 )r g(x) in g(x0 ) 6=
0, se v okolici nicle polinom obnasa podobno kot potencna funkcija x 7 a(x x0 )r , kjer
je a 6= 0. Glede na stevilo r locimo 3 tipe nicel.

2. marec 2009, 20 : 15

58

a<0

a<0
bc

a>0

bc

x0

bc

x0

a>0
r=1

x0

a>0

a<0

r > 1, liho

r > 1, sodo

Zgled 63 Skiciraj graf polinoma f (x) = x4 x2 .

Ker je f (x) = x2 (x 1)(x + 1), ima polinom nicle v 1, 0 (reda 2) in 1.
y

y = x4 x2
1

12

bc

bc
bc

bc

O
14

bc

1
2
bc

bc

bc

bc

Zgled 64 Skiciraj graf polinoma f (x) = x3 (x 2)2 .

Polinom ima niclo tretjega reda v x = 0 in drugega v x = 2. Za velike x se obnasa
podobno kot x 7 x5 .
y

cb
bc

bc

y = x3 (x 2)2
bc

bc

bc

bc

6
5

Racionalne funkcije Kvocient dveh polinomov

f (x) =

p(x)
an xn + an1 xn1 + . . . + a1 x + a0
=
q(x)
bm xm + bm1 xm1 + . . . + b1 x + b0

polinoma p in q nimata skupnih nicel, so nicle raimenujemo racionalna funkcija. Ce

cionalne funkcije f nicle polinoma p, poli pa nicle funkcije q. Racionalna funkcija f je
definirana povsod, razen v niclah polinoma q. (Mozno je, da q nima realnih nicel, tedaj
1x
je f definirana povsod. Npr. f (x) = 1+x
2 .)
2. marec 2009, 20 : 15

59

Lokalno obna
sanje racionalne funkcije v okolici pola Naj bo f (x) =

p(x)
.
q(x)

Recimo,

p(x)
,
(xx0 )r q1 (x)
r
a(x x0 ) ,

da je x0 nicla reda r polinoma q in da je p(x0 ) 6= 0. Tedaj zapisemo f (x) =

kjer je
a 6= 0.

p(x0 )
q1 (x0 )

6= 0. Torej je v blizini pola racionalna funkcija obnasa kot x 7

a>0
bc

a>0
bc

x0
a<0

x0

a<0

r liho

r sodo
1
.
x2 +2x

Zgled 65 Skiciraj graf racionalne funkcije f (x) =

Ker je x2 + 2x = x(x + 2), ima f pola prvega reda v x = 0 in x = 2.

y

1
bc

bc

2 1 O
bc

1
x2 +2x

bc

bc

bc

bc

1
1

Asimptota racionalne funkcije Naj bo f (x) = p(x)

, kjer stopnja polinoma p ni manjsa
q(x)
od stopnje polinoma q. Potem lahko zapisemo p(x) = k(x)q(x) + r(x), kjer je stopnja
polinoma r manjsa od stopnje polinoma q, k pa nenicelni polinom. Torej je f (x) =
r(x)
r(x)
. Ker je lim q(x)
= 0, se za velike x racionalna funkcija obnasa tako kot
k(x) + q(x)
|x|

polinom k. Pravimo, da je k asimptota racionalne funkcije f

Zgled 66 Skiciraj graf racionalne funkcije f (x) =
Ker je

x2
x2 +1

x2 +11
x2 +1

=1

1
,
x2 +1

x2
.
x2 +1

ima funkcija vodoravno asimptoto y = 1.

y
1
O

2. marec 2009, 20 : 15

bc

x2
x2 +1
bc

60

bc

Zgled 67 Skiciraj graf racionalne funkcije f (x) =

Ker je

x2
2x2

= 12 x +

1
2

+ 12x 2, je polinom 21 x +
y

1
2

(linearna) asimptota funkcije f .

x2
2x2

bc
bc

1
2

x2
.
2x2

bc

bc

Zgled 68 Skiciraj graf racionalne funkcije f (x) =

Ker je x4 3x2 + 1 = (x2 1)(x2 2) 1, je
x 7 x2 2 asimptota funkcije f .

x4 3x2 +1
.
x2 1

x4 +x2 +1
x2 1

= x2 2

1
x2 +1

in je polinom

1
bc

bc

bc

bc

x4 3x2 +1
x2 1

Algebrai
cne funkcije Algebraicna funkcija y = y(x) je resitev enacbe
An (x)y n + An1 y n1 + . . . + A1 (x)y + A0 (x) = 0,
kjer so A0 , . . . , An polinomi. Tako npr. za n = 2 in A2 = 1, A1 = 0 in A0 (x) = x
dobimo enacbo y 2 x = 0, kar nam da korensko funkcijo. V splosnem ima gornja enacba
se omejimo na realne funkcije, resitev
n resitev, zato je algebraicna funkcija veclicna. Ce
ne obstaja ali pa ni povsod definirana. Med algebraicne funkcije spadajo vse krivulje II.
reda:
elipsa; npr.

x2
a2

hiperbola; npr.

y2
b2

x2
a2

= 1,

y2
b2

= 1 (ali

x2
a2

y2
b2

parabola; npr. y 2 = 2px.

2. marec 2009, 20 : 15

61

= 1),

Eksponentna funkcija Funkcija, ki ni algebraicna, se imenuje transcendentna. Med

najpomembnejse take funkcije sodi eksponentna funkcija x 7 ax , kjer je a > 0 poljubno
realno stevilo. Za eksponentno funkcijo je znacilen adicijski izrek ax+y = ax ay . Najpogosteje uporabljamo eksponentno funkcijo z osnovo e, torej x 7 ex . Eksponentna funkcija
je povsod definirana in navzgor neomejena, ce je a 6= 1.
y

ax0
a
1
O

bc

ax

bc

bc

bc

bc

bc

bc

x0

Oznacimo f (x) = ax . Tedaj je f (x) f (x0 ) = ax ax0 = ax0 (axx0 1). Ker je
lim axx0 = 1, je lim f (x) = f (x0 ). Torej je eksponentna funkcija zvezna.

xx0

xx0

Obrat eksponentne funkcije x 7 ex je logaritemska funkcija ln, ki je definirana s

predpisom: x = ey natanko tedaj, ko je y = ln x. Logaritemska funkcija je definrana na
intervalu (0, ) in je neomejena. Za logaritemsko funkcijo je znacilna enakost ln(xy) =
ln x + ln y.
y

bc

bc

bc

bc

ex
ln x
bc

bc

bc

Logaritemska funkcija je po definiciji inverzna funkcije k zvezni eksponentni funkciji,

zato je po izreku o inverzu zveznih funkcij (izrek 44) tudi zvezna.
Kotne funkcije Kotne funkcije so sin, cos, tg, ctg in jih vpeljemo s pomocjo kotov
v pravokotnem trikotniku. V pravokotnem trikotniku OAB s hipotenuzo OB naj velja
|AB|
|OA|
|AB|
x = AOB. Definiramo sin x = |OB|
, cos x = |OB|
in tg x = |OA|
. Definicijo lahko pri
funkcijah sin in cos razsirimo na vsa realna stevila.
1

O
2. marec 2009, 20 : 15

bc

bc

bc

sin
bc

1
62

bc

cos

bc

Funkcija tg ima v tockah oblike 2 + k, k Z, pole in je zato definirana na mnozici

R \ { 2 + k; k Z}, Funkcija ctg pa ima pole v tockah oblike k, k Z, in je definirana
na mnozici R \ {k; k Z}. Funkciji sin in cos sta periodicni s periodo 2, saj velja
sin x = sin(x + 2) in cos x = cos(x + 2) za vsak x R.
y
1

bc

bc

bc

y
bc

bc

bc

bc

bc

bc

2 x

cos x

bc

O
2
1

3
2

sin x

bc

bc

bc

bc

bc

bc

3
2

Funkciji tg in ctg sta periodicni s periodo , saj velja tg x = tg(x + ) in ctg x =

ctg(x + ) za vsak x R.
y

3
2

bc

1
bc

Med njimi veljajo zveze tg x =

1
.
cos2 x

bc

sin x
,
cos x

tan x

bc
bc

bc

ctg x =

bc

3
2

sin x
cos x

bc

bc

5
2

1
,
tg x

bc

bc

sin2 x + cos2 x = 1, 1 + tg2 x =

Kotne funkcije Dokazimo zveznost za funkcijo sin. Ker je

sin x sin x0 = 2 sin

x x0
x + x0
cos
,
2
2

je
| sin x sin x0 | = |2 sin

x + x0
x x0
x x0
x x0
cos
| 2| sin
| |2
| = |x x0 |.
2
2
2
2

(V gornjem racunu smo upostevali, da za vsak t velja | sin t| |t|.) Torej lahko v definiciji
zveznosti pri danem > 0 postavimo = , in bo za |xx0 | < veljalo | sin xsin x0 | < .
Ker je cos(x) = sin( 2 x), po izreku o kompozitumu zveznih funkcij (izrek 38) od tod
sin x
sledi, da je zvezna tudi funkcija cos. Iz zveze tg(x) = cos
potem sledi, da je zvezna tudi
x
funkcija tg povsod, kjer je definirana; torej na mnozici R \ { 2 + k; k Z}.
2. marec 2009, 20 : 15

63

Ciklometri
cne funkcije Ciklometricne funkcije so inverzne funkcije h kotnim funkcijam. Funkcija sin: R R ni injektivna, zato inverz na celotni realni osi ne obstaja. Na
intervalu [ 2 , 2 ] pa je injektivna in zavzame vsako vrednost z intervala [1, 1] natanko
enkrat. Inverz funkcije sin: [ 2 , 2 ] [1, 1] torej obstaja in ga oznacimo z arc sin. Torej
za x [ 2 , 2 ] in y [1, 1] velja x = sin y natanko tedaj, ko je y = arc sin x.
y
y = arc sin x

bc

1
2 1
bc

bc

y = sin x,
|x| 2

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

Ker je sin periodicna funkcija, ima enacba x = sin y, x [1, 1] neskoncno resitev: ce je
y = arc sin x resitev, je za vsak k Z tudi arc sin x + 2k resitev. Zgoraj opisano funkcijo
imenujemo zato glavno vejo funkcije arc sin.
Podobno definiramo (glavno vejo) inverza funkcije cos, skrcene na interval [0, ], tj. funkcije cos: [0, ] [1, 1]. Inverz oznacimo z arc cos in za x [0, ] in y [1, 1] velja
x = cos y natanko tedaj, ko je y = arc cos x.
y
y = arc cos x
bc

bc

bc

1
bc

bc

bc

1
1

bc

bc

bc

bc

y = cos x, 0 x

Nazadnje vpeljemo se (glavno vejo) inverza funkcije tg: ( 2 , 2 ) R, ki ga imenujemo

arc tg. Za x ( 2 , 2 ) in y R velja x = tg y natanko tedaj, ko je y = arc tg x.

2. marec 2009, 20 : 15

64

bc

y = tan x,
|x| < 2

bc

bc

y = arc tan x
bc

bc

Inverzne funkcije h kotnim funkcijam lahko dolocimo graficno tako, da ustrezne grafe
prezrcalimo cez simetralo lihih kvadrantov. Pomen glavne veje inverzne funkcije je iz
slike tedaj lepo razviden.
Ciklometricne funkcije so po definiciji inverzne funkcije k zveznim kotnim funkcijam,
zato so po izreku o inverzu zveznih funkcij (izrek 44) tudi zvezne.

3.7

Enakomerna zveznost

Spomnimo se, da je funkcija f : I R na intervalu zvezna, ce za vsak x0 I in vsak > 0

obstaja > 0, da iz |x x0 | < sledi |f (x) f (x0 )| < . Ker izbiramo pri ze izbranih
x0 in , je odvisen od x0 (in ). Torej od tod v splosnem ne sledi, da pri danem > 0
obstaja > 0, da za vsak x0 I iz |x x0 | < sledi |f (x) f (x0 )| < .
Zgled 69 Naj bo f : (0, ) R, f (x) = x1 . Pri danem ne obstaja , da bi bil dober
za vse x0 .
Re
sitev. Veljati mora
|f (x) f (x0 )| = | x1 a1 | =

|xx0 |
|x0 ||x|

|xx0 |
x0 x

< ,

bi obstajal tak < 1, da bi iz |x x0 | < sledilo

kar nam da |x x0 | < x0 x. Ce
|f (x) f (x0 )| < , mora biti < x0 x < x0 (x0 + 1). (Tu smo upostevali, da zaradi < 1
velja x < x0 +1.) Ker mora biti primeren za vse (poljubno majhne) x0 , iz < x0 (x0 +1)
sledi, da bi moral biti = 0. Takega torej ni.
Pravimo, da je funkcija f enakomerno zvezna na intervalu I, ce za vsak > 0 obstaja
> 0, da za vsaka x, x I iz |x x | < sledi |f (x) f (x )| < .
Izrek 46 Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija. Potem je funkcija f na tem intervalu
enakomerno zvezna.
Dokaz. Oznacimo I = [a, b] in naj bo > 0. Zaradi zveznosti za vsak x I obstaja x ,
da je |f (x) f (x )| < za vsak x I, ki zadosca pogoju |x x | < a .
Privzemimo, da ne obstaja tak > 0, da bi za vsaka x, x I iz |x x | < sledilo
|f (x) f (x )| < . Torej za = k1 obstajata tocki xk , xk I, da je |xk xk | < k1 in
|f (xk ) f (xk )| 2 .
2. marec 2009, 20 : 15

65

Zaporedje (xk ) je omejeno (lezi na [a, b]), zato ima vsaj eno stekalisce, recimo x0 I.
Ker je f zvezna v tocki x0 , obstaja 0 , da je |f (x) f (x0 )| < 2 za |x x0 | < 0 .
Obstaja dovolj velik N, da je N2 < 0 . Ker je x0 stekalisce zaporedja (xk ), obstaja
n N, da je |xn x0 | < 21 0 . Velja se |xn xn | < n1 N1 < 21 0 . Torej je
1
1
|xn x0 | |xn xn | + |xn x0 | < 0 + 0 = 0 .
2
2
Sledi |f (xn ) f (x0 )| <

in od tod

|f (xn ) f (xn )| |f (xn ) f (x0 )| + |f (x0 ) f (xn )| <

kar pa zaradi |xn xn | <

4
4.1

1
n

+ = ,
2 2

ni mozno.

Diferencialni ra
cun
Odvod

Dana je funkcija f : (a, b) R. Zanima nas, kako hitro se funkcijska vrednost f (x)
spreminja v odvisnosti od x.
Izraz
f (x + h) f (x)
h
imenujemo diferencni kvocient in je enak naklonskemu koeficientu premice skozi tocki
(x, f (x)) in (x + h, f (x + h)).
y

f (x + h)

bc

f (x)

bc

bc

bc

bc

a
nt
a
k
se

bc

f (x + h) f (x)
h

bc

x+h

Naj bo x notranja tocka intervala I. Funkcija f : I R je odvedljiva v tocki x, ce

obstaja limita
f (x + h) f (x)
lim
.
h0
h
Vrednost te limite oznacimo z f (x) in imenujemo odvod funkcije f v tocki x. Pravimo,
da je funkcija f odvedljiva na intervalu I, ce je odvedljiva v vsaki tocki na tem intervalu.

Definicijo lahko povemo tudi drugace. Stevilo

f (x) je odvod funkcije f v tocki x, ce
za vsak > 0 obstaja > 0, da iz 0 < |h| < sledi



 f (x + h) f (x)


f (x) < .

h
Zgled 70 Izracunaj odvod konstantne funkcije.
2. marec 2009, 20 : 15

66

 oznacimo f (x) = c, potem za vsak x velja

Ce
f (x + h) f (x)
cc
= lim
= 0.
h0
h0
h
h

f (x) = lim

Zgled 71 Izracunaj odvod funkcije f , f (x) = x2 , v tocki x.

Re
sitev. Racunajmo
(x + h)2 x2
2xh + h2
f (x + h) f (x)
= lim
= lim
= lim (2x + h) = 2x.
h0
h0
h0
h0
h
h
h

f (x) = lim

y
f

1
bc

bc

bc

bc

1 O 1
1
f

bc

Zgled 72 Izracunaj odvod funkcije f , f (x) = 13 x3 , v poljubni tocki x.

Racunajmo

f
f (x + h) f (x)
=
h0
h
(x + h)3 x3
= lim
=
h0
3h
3hx2 + 3h2 x + h3
= lim
=
h0
3h
3x2 + 3hx + h2
= x2 .
= lim
h0
3

f (x) = lim

1
bc

bc

bc

bc

bc

O1

Zgled 73 Izracunaj odvod funkcije f , f (x) = x1 , v poljubni tocki x 6= 0.

y

Racunajmo
f (x + h) f (x)
=
h0
h
1
x1
x+h
=
= lim
h0
h
x (x + h)
= lim
=
h0 hx(x + h)
1
h
= 2.
= lim
h0 hx(x + h)
x

f (x) = lim

Zgled 74 Ali je funkcija f , f (x) = |x|, odvedljiva v tocki x = 0?

2. marec 2009, 20 : 15

67

1
bc

O
1

bc

bc

bc

1
bc

Re
sitev. Ker je
lim
h0

f (0 + h) f (0)
|0 + h| |0|
h
= lim
= lim
= 1
h0
h0 h
h
h

in
lim
h0

limita

(0)
lim f (0+h)f
h
h0

|0 + h| |0|
h
f (0 + h) f (0)
= lim
= lim = 1,
h0
h0 h
h
h

ne obstaja. Torej funkcija f ni odvedljiva v tocki x = 0.

y
f
1
bc

bc

bc

bc

bc

O 1
1

V gornjem zgledu smo videli, da limita lim

h0

f (x+h)f (x)
h

sicer ni obstajala, leva in desna

obstaja limita lim f (x+h)f (x) , pravimo, da

limita pa sta. Torej je smiselno definirati: Ce
h
h0

je funkcija f z leve odvedljiva v tocki x in oznacimo

lim
h0

f (x + h) f (x)
= fL (x).
h

obstaja limita lim f (x+h)f (x) , pravimo, da je funkcija f z desne odvedljiva v tocki x
Ce
h
h0

in oznacimo

f (x + h) f (x)
= fD (x).
h0
h
Kot kaze zgled 74, obstajajo funkcije, ki so v neki tocki odvedljive z leve in z desne, vendar
sta ta dva odvoda razlicna in zato funkcija v tej tocki ni odvedljiva.
Neposredno iz definicije sledi, da je neka funkcija odvedljiva v tocki x natanko tedaj,
ko je v tej tocki odvedljiva z leve in z desne in sta levi in desni odvod enaka.
lim

Zgled 75 Doloci vrednosti parametrov a in b tako, da bo funkcija f ,

 2
x,
ce je x > 1 in
f (x) =
ax + b, ce je x 1,
odvedljiva v tocki x = 1.
Re
sitev. Vrednosti parametrov a in b moramo izbrati tako, da bo obstajala limita
(1)
lim f (1+h)f
. Ker sta za funkcijo uporabljena dva predpisa, si bomo pomagali z leh

h0

vim in desnim odvodom v tocki x = 1. Izracunajmo najprej levi odvod:

fL (1) = lim
h0

2. marec 2009, 20 : 15

a(1 + h) + b (a + b)
ah
f (1 + h) f (1)
= lim
= lim
= a.
h0
h0 h
h
h
68

V izracunu desnega odvoda pa se zatakne:

2

(1)
= lim (1+h) h(a+b) = lim (1ab)+2h+h
.
fD (1) = lim f (1+h)f
h
h
h0

h0

h0

naj gornja limita obstaja, mora biti a + b = 1. Sledi

Ce
2

fD (1) = lim (1ab)+2h+h

= lim 2h+h
= lim(2 + h) = 2.
h
h
h0

h0

h0

Torej bo funkcija v tocki x = 1 odvedljiva, ce bo fL (1) = fD (1) oz. a = 2. Skupaj s

pogojem a + b = 1 izracunamo se b = 1.

Cemu
pogoj a + b = 1 pri gornji nalogi? Ker je lim f (x) = a + b in lim f (x) = 1 = f (1),
x1

x1

lahko pogoj a + b = 1 zapisemo tudi v obliki

lim f (x) = lim f (x) = f (1),
x1

x1

kar pomeni, da je funkcija f zvezna v tocki 1. Slednje velja tudi v splosnem:

je funkcija f : I R v tocki x odvedljiva, je v tej tocki tudi zvezna.
Izrek 47 Ce
Dokaz. Spomnimo se, da je stevilo f (x) odvod funkcije f v tocki x, ce za vsak > 0
obstaja > 0, da iz 0 < |h| < sledi



 f (x + h) f (x)


f (x) < ,

h

kar lahko zapisemo tudi kot

|f (x + h) f (x) hf (x)| < |h|.

Slednje lahko preoblikujemo v
|f (x + h) f (x)| < |h|( + |f (x)|).
Torej velja lim f (x + h) = f (x), kar je ravno pogoj zveznosti v tocki x.
h0

Kot kaze primer 74 (funkcija x

7 |x|), je lahko funkcija v neki tocki zvezna, a ni odvedljiva. Obstajajo celo funkcije, ki so zvezne v vsaki tocki nekega intervala, pa v nobeni
tocki niso odvedljive.

4.2

Geometri
cni pomen odvoda

Naj bo f : I R zvezna funkcija. Kot smo ze videli, je diferencni kvocient

f (x + h) f (x)
h
enak naklonskemu koeficientu premice skozi tocki T (x, f (x)) in T1 (x + h, f (x + h)), ki jo
imenujeno sekanta.

2. marec 2009, 20 : 15

69

f (x + h)
f (x)
O

f
T1

bc

bc

bc

bc

nta
e
g
ta n

bc

bc

bc

x+h

sekanta limitira proti

Ko se h priblizuje vrednosti 0, se tocka T1 priblizuje tocki T . Ce
neki koncni legi, imenujemo sekanto v limitni legi tangenta na krivuljo v tocki (x, f (x)).
Smerni koeficient sekante preide v smerni koeficient tangente. Tangenta na graf funkcije
f v tocki (x, f (x)) oklepa s pozitivno smerjo abscisne osi kot , ki zadosca zvezi
f (x + h) f (x)
.
h0
h

tan = f (x) = lim

y

f
r
no
la
ma

f (x)

bc

bc

bc

ta
en
g
an

bc

Enacba tangente na graf funkcije f v tocki x se glasi Y y = f (x)(X x), enacba

normale (tj. pravokotnice na tangento) v tej tocki pa Y y = f 1(x) (X x), kjer smo
oznacili y = f (x).
Zgled 76 Zapisi enacbo tangente in normale na graf funkcije f , podane s predpisom
f (x) = 13 x3 v tocki x = 1.

2
3

bc

x
=

1
3

Enacba normale je Y 31 x3 = x12 (X x), kar nam za

x = 1 da
4
1
Y = (X 1) = X + .
3
3

1
2
+ (X 1) = X .
3
3

f (x) = 31 x3

Y =

Re
sitev. Izracunali smo ze f (x) = x2 . Enacba tangente
je Y 13 x3 = x2 (X x), kar nam za x = 1 da

bc

bc

bc

bc

Kot med premicama Dolocimo kot med premicama y = k1 x + n1 in y = k2 x + n2 .

2. marec 2009, 20 : 15

70

y
bc

bc

2
O

bc

bc

Iskani kot je enak = 2 1 , kjer je k1 = tan 1 in k2 = tan 2 . Torej je

tan = tan(2 1 ) =

tan 2 tan 1
k2 k1
=
.
1 + tan 1 tan 2
1 + k1 k2

Od tod tudi vidimo, da je naklonski koficient normale k1 , ce je k naklonski koeficient

tangente.
Kot med premico in krivuljo Kot med premico in krivuljo je po definiciji enak kotu
med premico in tangento v presecni tocki.
t
k

bc

A
p

Kot med krivuljama Kot med krivuljama je po definiciji enak kotu med tangentama
v presecni tocki.
y
t1

bc

bc

t2

Zgled 77 Poisci tocko na grafu funkcije f : (0, ) R, f (x) = x1 , v kateri tangenta seka
abscisno os pod kotom 4 . V kateri tocki ta tangenta seka ordinatno os?

2. marec 2009, 20 : 15

71

Re
sitev. Tangenta ima enacbo Y f (x) = f (x)(X x). Ker je
f (x) = x12 , velja
Y

1
1
= 2 (X x),
x
x

y
2
1

bc

bc

od koder izrazimo Y = x1 x12 (X x). Ker mora v tangentni tocki

O
veljati |f (x)| = x12 = 1, sledi x = 1. Enacba tangente je zato
Y = 1 (X 1) = 2 X. V tocki, kjer tangenta seka ordinatno
os, velja X = 0, zato je Y = 2. Tangenta seka ordinatno os v tocki (0, 2).
bc

4.3

bc

bc

bc

Pravila za odvajanje

sta funkciji f in g odvedljivi v tocki x, je v tej tocki odvedljiva tudi funkcija

Izrek 48 Ce
f + g in velja (f + g)(x) = f (x) + g (x).
Dokaz. Racunajmo
(f + g)(x + h) (f + g)(x)
=
h0
h
f (x + h) + g(x + h) f (x) g(x)
= lim
=
h0
h
g(x + h) g(x)
f (x + h) f (x)
+ lim
= f (x) + g (x).
= lim
h0
h0
h
h

(f + g)(x) = lim

so funkcije f1 , f2 , . . . , fn odvedljive v tocki x, je v tej tocki odvedljiva

Posledica 49 Ce
tudi funkcija f1 + f2 + . . . + fn in velja (f1 + f2 + . . . + fn ) = f1 + f2 + . . . + fn .
Dokaz. Dokazimo trditev z indukcijo. Za n = 1 ni kaj dokazovati. Za n > 1 pa lahko
zapisemo

(f1 + f2 + . . . + fn1 + fn ) = (f1 + f2 + . . . + fn1 ) + fn = (f1 + f2 + . . . + fn1

) + fn ,

kjer smo v prvi enakosti upostevali indukcijsko predpostavko za 2 clena, v drugi pa indukcijsko predpostavko za n 1 clenov.

sta funkciji f in g odvedljivi v tocki x, je v tej tocki odvedljiva tudi funkcija

Izrek 50 Ce
f g in velja (f g)(x) = f (x)g(x) + f (x)g (x).
Dokaz. Racunajmo
(f g)(x + h) (f g)(x)
=
h0
h
f (x + h)g(x + h) f (x)g(x)
=
lim
h0
h
(f (x + h) f (x))g(x + h) + f (x)(g(x + h) g(x))
lim
=
h0
h
f (x)(g(x + h) g(x))
(f (x + h) f (x))g(x + h)
+ lim
=
lim
h0
h0
h
h
(g(x + h) g(x))
(f (x + h) f (x))
lim g(x + h) + f (x) lim
=
lim
h0
h0
h0
h
h
f (x)g(x) + f (x)g (x),

(f g)(x) = lim
=
=
=
=
=
2. marec 2009, 20 : 15

72

kjer smo zaradi zveznosti funkcije g zapisali lim g(x + h) = g(x).

h0

so funkcije f1 , f2 , . . . , fn odvedljive v tocki x, je v tej tocki odvedljiva

Posledica 51 Ce
tudi funkcija f1 f2 fn in velja
(f1 f2 fn ) = f1 f2 f3 fn + f1 f2 f3 fn + . . . + f1 f2 fn1 fn .
Dokaz. Dokazimo trditev z indukcijo. Za n = 1 ni kaj dokazovati. Za n > 1 pa lahko
zapisemo
(f1 f2 fn ) = (f1 f2 fn1 ) fn + (f1 f2 fn1 )fn =
= f1 f2 f3 fn + f1 f2 f3 fn + . . . + f1 f2 fn1 fn
kjer smo v prvi enakosti upostevali indukcijsko predpostavko za 2 faktorja, v drugi pa
indukcijsko predpostavko za n 1 faktorjev.
je f odvedljiva funkcija v tocki x in c poljubna konstanta, je v tocki x
Posledica 52 Ce
odvedljiva tudi funkcija cf in velja (cf ) (x) = cf (x).
Dokaz. V izreku 50 upostevamo, da je odvod konstante v vsaki tocki enak 0.
sta funkciji f in g odvedljivi v tocki x in g(x) 6= 0, je v tej tocki odvedljiva
Izrek 53 Ce

(x)g (x)
tudi funkcija fg in velja ( fg ) (x) = f (x)g(x)f
.
g 2 (x)
Dokaz. Racunajmo
 
f (x+h)
(x)
fg(x)
( fg )(x + h) ( fg )(x)
f
g(x+h)
(x) = lim
= lim
=
h0
h0
g
h
h
f (x + h)g(x) f (x)g(x + h)
= lim
=
h0
hg(x)g(x + h)
(f (x + h) f (x))g(x) f (x)(g(x + h) g(x))
= lim
=
h0
hg(x)g(x + h)
lim

h0

f (x+h)f (x)
g(x)
h

f (x) lim

h0

g(x+h)g(x)
h

lim g(x)g(x + h)

h0

f (x)g(x) f (x)g (x)

,
=
g 2 (x)
kjer smo zaradi zveznosti funkcije g zapisali lim g(x + h) = g(x).
h0

je f odvedljiva funkcija v tocki x in g odvedljiva funkcija

Izrek 54 (Veri
zno pravilo) Ce
v tocki f (x), je tudi funkcija g f odvedljiva v tocki x in velja g(f (x)) = g (f (x))f (x).

2. marec 2009, 20 : 15

73

= g (t) + (k), kjer je

Dokaz. Ker je g odvedljiva v tocki t = f (x), velja g(t+k)g(t)
k
lim (k) = 0. Torej je g(t + k) g(t) = kg (t) + k(k) za majhne k. Ker je f zvezna v
k0

tocki x, bo za k(h) = f (x + h) f (x) veljalo lim k(h) = 0. Racunajmo

h0

g(f (x + h)) g(f (x))

g(f (x) + k(h)) g(f (x))
=
=
h
h
g(f (x) + k(h)) g(f (x)) k(h)

=
=
k(h)
h
f (x + h) f (x)
f (x + h) f (x)
= g (f (x))
+ (h)
h
h
Od tod sledi
g(f (x + h)) g(f (x))
=
h0
h


f (x + h) f (x)
f (x + h) f (x)

=
= lim g (f (x))
+ (h)
h0
h
h
= g (f (x))f (x).

g(f (x)) = lim

je g inverzna funkcija k f in f (x) 6= 0, je g odvedljiva v tocki f (x), in

Posledica 55 Ce
velja g (f (x)) = f 1(x) .
je g inverzna funkcija k f , velja g(f (x)) = x. Torej je g (f (x))f (x) = x = 1,
Dokaz. Ce
od koder sledi g (f (x)) = f 1(x) .

Zgled 78 Izracunaj odvod funkcije x 7 x.

Re
sitev. Oznacimo f (x) = x2 . Potem je g, g(x) = x, inverzna funkcija k f na intervalu
1
za vsak x > 0.
[0, ). Ker je f (x) = 2x, po zgoraj dokazanem velja g (f (x)) = f 1(x) = 2x
1
2

Ce sedaj pisemo y = x , izpeljemo g (y) = 2y .

pisemo y = f (x), lahko pravilo o odvodu inverzne funkcije zapisemo tudi
Opomba. Ce
1

kot g (y) = f (g(y))

.

4.4

Odvodi elementarnih funkcij

Polinomi in racionalne funkcije Naj bo f (x) = xn , kjer je n N. Tedaj je

(x + h)n xn
f (x + h) f (x)
= lim
=
h0
h0
h
h
Pn n
ni i
n  
X
h xn
n ni i1
i=0 i x
x h )=
= lim (
= lim
h0
h0
i
h
i=1
 
n n1
x
= n xn1 .
=
1

f (x) = lim

je f (x) = xm =
Ce

1
,
xm

m N, racunamo

f (x) =
2. marec 2009, 20 : 15

mxm1
1 xm 1 (xm )
=
= m xm1 .
(xm )2
x2m
74

Torej je res (xn ) = n xn1 za vsak n Z.

Racionalne funkcije odvajamo po pravilu za odvajanje kvocienta dveh funkcij.
Zgled 79 Izracunaj odvod funkcije x 7 (x2 + x + 1)9 .
Naj bo f (x) = (x2 + x + 1) in g(x) = x9 . Tedaj je h(x) = g(f (x)) = (x2 + x + 1)9 . Ker
je f (x) = 2x + 1 in g(x) = 9x8 , po veriznem pravilu sledi
h (x) = g (f (x)) f (x) = 9(x2 + x + 1)8 (2x + 1).
Zgled 80 Izracunaj odvod funkcije x 7
Oznacimo f (x) =

x
.
x2 +1

f (x) =

x
.
x2 +1

Tedaj je

1(x2 + 1) x (2x)
1 x2
x (x2 + 1) x(x2 + 1)
=
=
.
(x2 + 1)2
(x2 + 1)2
(x2 + 1)2

Eksponentna funkcija Oznacimo f (x) = ex . Tedaj je

ex+h ex
f (x + h) f (x)
= lim
=
h0
h0
h
h
eh 1
= ex lim
.
h0
h

f (x) = lim

eh 1
h0 h

postavimo t = eh 1, velja lim eh 1 = 0. Torej lahko zapisemo saj je lim

Ce

t
1
lim ln(1+t)
= lim ln(1+t)
1/t =
t0
x

t0

1
ln e

h0

= 1, kjer smo upostevali, da je lim(1 + t)1/t = e. Torej je

t0

(e ) = ex .
oznacimo g(x) = ex
Za splosno eksponentno funkcijo pa lahko zapisemo ax = ex ln a . Ce
in f (x) = x ln a, velja ax = ex ln a = g(f (x)). Izracunajmo odvod po pravilu za odvod
sestavljene funkcije 54: Ker je g (x) = (ex ) = ex in f (x) = (x ln a) = ln a, je
(ax ) = g(f (x)) = g (f (x))f (x) = ex ln a ln a = ax ln a.
Zgled 81 Izracunaj odvod funkcije x 7 x ex .
Naj bo f (x) = x ex . Tedaj je
f (x) = x ex + x (ex ) = ex + x ex (x) =
= ex + x ex (1) = (1 x)ex .
Zgled 82 Izracunaj odvod funkcije x 7 x2 + 2x .
Naj bo f (x) = x2 + 2x . Tedaj je
f (x) = 2x + 2x ln 2.

2. marec 2009, 20 : 15

75

Logaritemska funkcija Naj bo f (x) = ax . Potem je funkcija g, g(x) = loga x, inverzna

funkcija k f in velja g (f (x)) = f 1(x) = ax 1ln a , kar lahko preoblikujemo v (loga y) = g (y) =
1
, ko postavimo y = f (x) = ax . Posebej: ln x = x1 .
y ln a
Zgled 83 Izracunaj odvod funkcije x 7 x ln x.
Naj bo f (x) = x ln x. Tedaj je
f (x) = x ln x + x(ln x) = ln x + x
Zgled 84 Izracunaj odvod funkcije x 7
Naj bo f (x) =

1+ln x
.
1ln x

1
= 1 + ln x.
x

1+ln x
.
1ln x

Tedaj je
(1 + ln x) (1 ln x) (1 + ln x) (1 ln x)
=
(1 ln x)2
1
2
(1 ln x) (1 + ln x)( x1 )
x
x
=
=
.
(1 ln x)2
(1 ln x)2

f (x) =

Splo
sna poten
cna funkcija Izracunali smo ze odvod funkcije f , f (x) = xn , kjer je
pa je n poljubno realno stevilo, pisemo f (x) = en ln x , od
eksponent n naravno stevilo. Ce
koder sledi
1
1
f (x) = en ln x (n ln x) = en ln x (n ) = nxn = nxn1 .
x
x

Zgled 85 Izracunaj odvod funkcije x 7 2x .

Naj bo f (x) = 2x . Tedaj je

2
ln 2 (x 2 ) = 2x (ln 2)( 2x 21 ) =

2
= 2x x2 21 2 ln 2.

f (x) = 2x

Zgled 86 Izracunaj odvod funkcije x 7 xx .

Naj bo f (x) = xx . Tedaj je f (x) = ex ln x . Torej lahko odvajamo po veriznem pravilu:

f (x) = ex ln x (x ln x) = xx (ln x + 1).
Kotne funkcije Naj bo f (x) = sin x. Racunajmo
sin(x + h) sin x
f (x + h) f (x)
= lim
=
h0
h0
h
h
sin h
2 cos(x + h2 ) sin h2
h
= lim cos(x + ) lim h 2 = cos x,
= lim
h0
h0
h
2 h0 2

f (x) = lim

saj je lim

h0

sin
h
2

h
2

= 1. Ker je cos x = sin( 2 x), je

x) = sin ( x) ( x) = cos( x) (1) = sin x.

2
2
2
2
sin x
Iz tan x = cos
pa izpeljemo se
x


cos x cos x sin x( sin x)
1
sin x cos x sin x cos x
sin x

=
=
.
=
tan x =
cos x
cos2 x
cos2 x
cos2 x
(cos x) = sin(

2. marec 2009, 20 : 15

76

Ciklometri
cne funkcije Ker so te funkcije po definiciji inverzne h kotnim funkcijam,
si pri izracunu odvodov pomagamo s pravilom 55. Racunajmo
(arc sin x) =

1
1
1
=
=
,
sin (arc sin x)
cos(arc sin x)
1 x2

saj je cos(arc sin x) = 1 x2 (pisemo t = arc sin x in upostevamo, da je sin2 t + cos2 t =

1). Podobno izpeljemo se
1

(arc cos x) =

cos (arc cos x)

1
1
=
sin(arc cos x)
1 x2

in
(arc tan x) =

1
1
1
= cos2 (arc tan x) =
= 2
.
2
tan (arc tan x)
tan (arc tan x) + 1
x +1

Zgled 87 Izracunaj odvod funkcije x 7 x arc sin(x).

1
Naj bo f (x) = x arc sin(x). Tedaj je f (x) = arc sin(x) + x 1x
2.

Zgled 88 Izracunaj odvod funkcije x 7 arc tan( x21+1 ).

Naj bo f (x) = arc tan( x21+1 ). Tedaj je

f (x) =

1
1 + ( x21+1 )2

1
2
x +1

2x
2x
(x2 + 1)2
2
= 2
.
2
2
x + 2x + 2 (x + 1)
x + 2x + 2

Zberimo odvode elementarnih funkcij v eno preglednico:

(c) = 0, c konstanta
(xr ) = rxr1 , r R
(ex ) = ex
(ax ) = ax ln a, a > 0
1
(ln x) =
x
1

, a > 0, a 6= 1
(loga x) =
x ln a

(sin x) = cos x

(cos x) = sin x
1
(tan x) =
cos2 x
1
(arc sin x) =
1 x2
1
(arc cos x) =
1 x2
1
(arc tan x) = 2
x +1

.
Zgled 89 Izracunaj odvod funkcije f , podane s predpisom f (x) = ln x+1
x1
Re
sitev. Racunajmo




x+1
x+1
1
x 1 (x + 1) (x 1) (x + 1)(x 1)
ln

=
= x+1
=
x1
x1
x+1
(x 1)2
x1
=
2. marec 2009, 20 : 15

x1
2
2
x 1 1 (x 1) (x + 1) 1

= 2
.
2
2
x+1
(x 1)
x + 1 (x 1)
x 1
77

Do enakega rezultata pa pridemo nekoliko hitreje, ce opazimo, da je

ln
in od tod

x+1
= ln(x + 1) ln(x 1)
x1



1
2
1
x+1

= 2
.
=
ln
x1
x+1 x1
x 1

Zgled 90 Izracunaj odvod funkcije x 7 ln x+

1x2
.
x

Racunajmo

f (x) =
=

x+ 1x2
x

x + 1 x2

x + 1 x2
x

x + 1 x2
x

x + 1 x2
=


1 x2
=
x

(x + 1 x2 ) x (x + 1 x2 )x
=
x2

)x

(x
+
1 x2 )
(1 + 22x
2
1x
=
x2

( 1 x2 x)x x 1 x2 (1 x2 )

=
x2 1 x2
1
1

=
.
x2 1 x2
x(x + 1 x2 ) 1 x2

x+

Zgled 91 Izracunaj odvod funkcije x 7 arc tan e ln

Racunajmo
1
1
f (x) =
(ex ) + q
x
2
1 + (e )
e2x

e2x +1

e2x
.
e2x +1

e2x
e2x + 1

1
ex
1
q

=
+q
2x
1+e
e2x
e2x
2 e2x +1
e2x +1
=

ex
+
1 + e2x

2e2x
e2x +1

e2x
e2x + 1

2e2x (e2x + 1) e2x (2e2x )

=
(e2x + 1)2

ex
e2x + 1
2e2x
+

=
1 + e2x
2e2x
(e2x + 1)2
ex
1
ex + 1
=
+
=
.
1 + e2x e2x + 1
1 + e2x

2x
Zgled 92 Izracunaj odvod funkcije x 7 2 arc tan x + arc sin 1+x
2.

2. marec 2009, 20 : 15

78

Racunajmo
2
1

f (x) =
+q
2
1+x
2x 2
1 ( 1+x
2)

2x
1 + x2

2(1 + x2 ) 2x 2x
2
1
q

+
=
(x2 +1)2 4x2
1 + x2
(1 + x2 )2
(1+x2 )2

1
2
2(1 x2 )

+
=

1 + x2
1 + x2
x4 + 2x2 + 1 4x2
2
2(1 x2 )
1
p
=

+
=
1 + x2
1 + x2
(x2 1)2
1
2(1 x2 )
2
+

.
=
1 + x2 |x2 1|
1 + x2

Torej je
f (x) =

2
1
2(1 x2 )
+

,
1 + x2 |x2 1|
1 + x2

je |x| < 1, je
kar med drugim pomeni, da v tockah x = 1 funkcija ni odvedljiva. Ce
4
2
2
2
2

|x 1| = 1 x , zato je f (x) = 1+x2 . Ce je |x| > 1, je |x 1| = x 1, zato je f (x) = 0.

y

bc

bc

bc

bc

4.5

bc

bc

bc

O1

Diferencial funkcije

Naj bo f odvedljiva funkcija, y = f (x). Spremembo vrednosti funkcije f pogosto oznacimo

z y. Podobno oznacimo spremembo vrednosti spremenljivke x z x. S temi oznakami
lahko zapisemo
y
f (x + h) f (x)
= lim
.
f (x) = lim
x0 x
h0
h
y
= , kjer gre pri x 0 tudi 0. Gornjo enacbo preoblikujemo
Torej velja f (x) x
v
y = f (x)x + x.

Kot smo ze omenili, gre hkrati z x tudi k 0, zato je y f (x)x.

2. marec 2009, 20 : 15

79

t
bc
bc

bc

bc

bc

bc

bc

f (x)x

x
O

bc

x+h

Diferencial funkcije f v tocki x je enak produktu iz odvoda funkcije in diferenciala

neodvisne spremenljivke. Torej
dy = f (x) x.
Za funkcijo f : x 7 x je df (x) = dx = 1 x = x. Torej je dx = x in zato diferencial
pogosto zapisemo v obliki dy = f (x) dx ali
f (x) =

dy
.
dx

je y posredna funkcija spremenljivke x, tj. y = f (u) in u = g(x), je dy =

Ce
dy
in g (x) = du
, lahko verizno pravilo
(f (g(x))) dx = f (u)g (x) dx. Ker je f (u) = du
dx
za odvajanje zapisemo z diferenciali kot
dy du
dy
=
.
dx
du dx
Diferenciale pogosto uporabljamo pri racunanju pribliznih vrednosti funkcije, saj je
f (x + dx) = f (x) + y. Torej je
f (x + dx) f (x) + y = f (x) + f (x) dx.
Graficno to pomeni, da smo v okolici dotikalisca funkcijo aproksimirali s tangento.
y
f
t

f (x) + f (x)dx
f (x + dx)
f (x) dx
f (x)
bc

bc

bc

bc

bc

O
Zgled 93 Priblizno izracunaj

bc

bc

bc

17.

Ker je 17 = 16 + 1, lahko zapisemo

17 = 4

bc

x + dx

1+

1
.
16

moramo priblizno izracunati f (x+dx) za x = 0 in dx =

je
1
1
) f (0) + f (0) 16
=4+2
f ( 16

Oznacimo f (x) = 4 1 + x. Torej

1
.
16
1
16

1
Ker je f (x) = 4 21+x
=

2 ,
1+x

= 4.125 .

Dobljen rezulat je natancen na dve decimalni mesti, saj je 17 4.1231056 . Omenjena

metoda racunanja pribliznih vrednosti funkcije je enostavna, zal pa iz metode same ni
razvidno, kako natancen je dobljen rezultat. Kasneje si bomo pogledali, kako lahko s
pomocjo Taylorjeve vrste ocenimo, kako velika je napaka, ce nadomestimo f (x + dx) z
f (x) + f (x) dx.
2. marec 2009, 20 : 15

80

4.6

Vi
sji odvodi

je funkcija g
Naj bo funkcija f na intervalu (a, b) odvedljiva in g = f njen odvod. Ce
odvedljiva v tocki x, pravimo, da je funkcija f dvakrat odvedljiva v tocki x in oznacimo
je drugi odvod odvef (x) = g (x). Funkcijo f imenujemo drugi odvod funkcije f . Ce

dljiva funkcija, oznacimo odvod drugega odvoda z f in imenujemo tretji odvod funkcije
f . Splosno velja: ce se da funkcija f n-krat zaporedoma odvajati, dobimo po n korakih
n-ti odvod, ki ga oznacimo z f (n) .
Vi
sji odvodi elementarnih funkcij Za f (x) = xm po vrsti izracunamo
(xm ) = mxm1
(xm ) = m(m 1)xm2
..
.
(xm )(n) = m(m 1) . . . (m n + 1)xmn .
je m naravno stevilo, bo (m + 1)-vi in vsi visji odvod enak 0. (tj. (xm )(n) = 0 za
Ce
pa je m negativno celo stevilo ali m R \ Z, pa noben odvod ne bo 0.
n m + 1). Ce
Za f (x) = sin x po vrsti izracunamo
(sin x) = cos x = sin(x + 2 ),
(sin x) = sin x = sin(x + 2 2 ),
(sin x) = cos x = sin(x + 3 2 ),

(sin x)(4) = sin x = sin(x + 4 2 ).

Torej za vsak k velja (sin x)(k) (x) = sin(x + k 2 ).
Za f (x) = cos x po vrsti izracunamo

(cos x) = sin x = cos(x + 2 ),

(cos x) = cos x = cos(x + 2 2 ),
(cos x) = sin x = cos(x + 3 2 ),

(cos x)(4) = cos x = cos(x + 4 2 ).

Torej za vsak k velja (cos x)(k) (x) = cos(x + k 2 ).
Za f (x) = ln x po vrsti izracunamo

1
= x1
x
= x2
= (1)(2)x3 = 2x3
..
.
= (1)n1 (n 1)! xn

(ln x) =
(ln x)
(ln x)
(ln x)(n)

Za f (x) = ax pa je f (x) = ax ln a, od koder v splosnem sledi f (k) (x) = ax (ln a)k .

Za visje odvode ciklometricnih funkcij pa v splosnem ne obstajajo lepe formule.
2. marec 2009, 20 : 15

81

4.7

Lastnosti odvedljivih funkcij

Naj bo f odvedljiva funkcija v tocki x0 . Iz

f (x0 + h) f (x0 )
= f (x0 )
h0
h
lim

sledi, da lahko zapisemo

f (x0 +h)f (x0 )

h

= f (x0 )+(h), kjer za funkcijo velja lim (h) = 0.

h0

Naj bo sedaj f (x0 ) 6= 0. Potem je v enakosti

f (x0 + h) f (x0 ) = h(f (x0 ) + (h))
predznak vsote f (x0 ) + (h) dolocen s predznakom stevila f (x0 ) in se za majhne h ne
spreminja. (Obstaja namrec tak > 0, da je |f (x0 )| > |(h)| za vse |h| < .)
je f (x0 ) > 0, iz
Ce

f (x0 + h) f (x0 ) = h(f (x0 ) + (h))

sledi, da za majhne h velja

f (x0 + h) > f (x0 ) h > 0.
y

f (x0 + h)

bc

f (x0 )

bc

bc

bc

bc

bc

x0 x0 + h

Opozorilo. To se ne pomeni, da je funkcija f v okolici tocke x0 narascajoca.

je f (x0 ) < 0, iz
Ce

f (x0 + h) f (x0 ) = h(f (x0 ) + (h))

sledi, da za majhne h velja

f (x0 + h) < f (x0 ) h > 0.
y

f (x0 )

bc

f (x0 + h)

bc

bc

bc

bc

bc

x0 x0 + h f x

2. marec 2009, 20 : 15

82

Opozorilo. To se ne pomeni, da je funkcija f v okolici tocke x0 padajoca.

pa je f (x0 ) = 0, velja
Ce
f (x0 + h) f (x0 ) = h(h)
in o obnasanju funkcije f v okolici tocke x0 ne moremo povedati nicesar.
y
f (x0 + h)

bc

f (x0 )

bc

f (x0 + h)

bc

bc

bc

bc

bc

bc

x0 x0 + h

Za funkcije x 7 x3 , x 7 x3 in x 7 x2 velja, da je njihov odvod v tocki 0 enak 0.

Prva funkcija je v okolici tocke 0 narascajoca, druga padajoca, tretja pa ni ne narascajoca
in ne padajoca.
y

x3
bc

x2
bc

bc

x3

Zgled 94 Za funkcijo f ,
f (x) =

x + 2x2 sin x , ce je x 6= 0 in
0,
ce je x = 0,

je f (0) = 1, vendar v nobeni okolici tocke 0 ni narascajoca.

Dokaz. Res je
h + 2h2 sin h
f (h) f (0)

= lim
= lim (1 + 2h sin ) = 1.
h0
h0
h0
h
h
h

f (0) = lim

Po drugi strani pa za x 6= 0 velja

f (x) = 1 + 4x sin

2 cos .
x
x

postavimo a = 1 , n N, bo f (a) = 1 + 4 sin(2n) 2 cos(2n) = 1 2 < 0.

Ce
n
2n
Po gornjem razmisleku za tocko b blizu a, b < a, velja f (b) > f (a). Torej funkcija f na
intervalu [0, a] ni narascajoca.
2. marec 2009, 20 : 15

83

bc

Naj bo I odprt interval in f : I R funkcija. Tocki x I, kjer je f (x) = 0, pravimo

stacionarna tocka funkcije f . Vrednost funkcije se v okolici stacionarne tocke pocasi
spreminja. Tangenta na graf funkcije v stacionarni tocki je vzporedna z abscisno osjo.
Funkcija f ima v tocki x0 I lokalni maksimum, ce obstaja tak > 0, da za vsak
x (x0 , x0 + ) velja f (x) < f (x0 ).
y
f (x0 )

bc

bc

bc

bc

bc

x0 x0 x0 +

Funkcija f ima v tocki x0 I lokalni minimum, ce obstaja tak > 0, da za vsak

x (x0 , x0 + ) velja f (x) > f (x0 ).
y
f (x0 )

bc

bc

bc

bc

bc

x0 x0 x0 +

ima funkcija f v tocki x0 lokalni maksimum ali lokalni minimum, pravimo, da ima
Ce
f v tocki x0 lokalni ekstrem.
ima odvedljiva funkcija f v tocki x0 lokalni ekstrem, je f (x0 ) = 0.
Izrek 56 Ce
ima lokalni minimum, dokazemo
Dokaz. Naj ima f v tocki x0 lokalni maksimum. Ce
trditev podobno.

2. marec 2009, 20 : 15

84

Naj bo torej f (x0 + h) < f (x0 ) za vse h blizu 0. Za h < 0 torej velja
f (x0 + h) f (x0 )
>0
h
in zato
fL (x0 ) = lim
h0

f (x0 + h) f (x0 )
0.
h

Za h > 0 pa velja
f (x0 + h) f (x0 )
<0
h
in zato
fD (x0 ) = lim
h0

f (x0 + h) f (x0 )
0.
h

Ker je f (x0 ) = fL (x0 ) 0 in f (x0 ) = fD (x0 ) 0, od tod sledi f (x0 ) = 0.

Odvedljiva funkcija ima lahko ekstreme le v stacionarnih tockah. Kot kaze funkcija x 7
x3 , pa obrat ne drzi. Tocka x = 0 je stacionarna, vendar je v okolici te tocke funkcija
narascajoca.
y

1
1
bc

bc

bc

bc

x3
O

bc

V gornjem izreku predpostavke o odvedljivosti ne smemo izpustiti. Funkcija x 7

3
x2 ima
v tocki x = 0 lokalni minimum, a ni odvedljiva. Prav tako ima tudi funkcija
x 7 4 x2 lokalna minima v tockah x = 2, a sta ti dve tocki na robu definicijskega
obmocja in zato funkcija v teh dveh tockah ni odvedljiva.
y
1
bc

bc

bc

3
x2
bc

O 1

bc

y
bc

bc

4 x2
b

2 x

Izrek 57 (Rolleov izrek) Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija, ki je na intervalu (a, b)

je f (a) = f (b), obstaja tocka (a, b), da je f () = 0.
odvedljiva. Ce

2. marec 2009, 20 : 15

85

Dokaz. Ker je f zvezna na zaprtem intervalu [a, b], zavzame maksimum M in minimum
je M = m, je funkcija f konstantna, zato je f () = 0 za vsak (a, b). Ce

m. Ce
pa je m < M, zaradi pogoja f (a) = f (b) ne more zavzeti obeh ekstremnih vrednosti v
krajiscih. Torej obstaja tocka (a, b), da je f () {M, m} \ {f (a)}. V tocki je
funkcija f odvedljiva in po izreku 56 je f () = 0.
imata krajisci grafa funkcije f na intervalu [a, b]
Geometrijski pomen Rolleovega izreka: Ce
enaki ordinati, obstaja vsaj ena tocka na grafu funkcije, v kateri je tangenta vzporedna z
abscisno osjo.
y
f () = 0
bc

f (a) = f (b)

bc

bc

bc

bc

bc

bc

Izrek 58 (Lagrangeov izrek) Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija, ki je na intervalu

(a)
(a, b) odvedljiva. Potem obstaja tocka (a, b), da je f () = f (b)f
.
ba
Dokaz. Funkcija g: [a, b] R,
g(x) = f (x)

f (b) f (a)
(x a),
ba

je intervalu [a, b] zvezna in na intervalu (a, b) odvedljiva. Po konstrukciji je g(a) = f (a)

(a)
(b a) = f (a), zato ustreza pogojem Rolleovega izreka. Torej
in g(b) = f (b) f (b)f
ba
(a)
obstaja tocka (a, b), da je g () = 0. Sledi g () = f () f (b)f
= 0, kar nam da
ba
f (b)f (a)

f () = ba .
je funkcija med tockama A(a, f (a))
Tudi Lagrangeov izrek ima lep geometrijski pomen. Ce
in B(b, f (b)) gladka, obstaja vsaj ena tocka na grafu, v kateri je tangenta vzporedna
premici skozi tocki A in B.
y

f () =

f (b)

bc

f (a)

bc

f (b)f (a)
ba

bc
bc

bc

bc

bc

bc

Zgled 95 S pomocjo Lagrangeovega izreka dokazi, da za 0 a < b <

ba
ba
< tan b tan a <
.
2
cos a
cos2 b
2. marec 2009, 20 : 15

86

velja
(11)

Re
sitev. Ker je tan (x) = cos12 x , opazujmo funkcijo f , podano s predpisom f (x) = tan x.
Po Lagrangeovem izreku obstaja tocka med a in b, da je f (b) f (a) = f ()(b a) oz.
tan b tan a =

1
(b a).
cos2

Ker je funkcija cos na intervalu [0, 2 ) pozitivna in padajoca, je funkcija x 7

narascajoca, zato za a < < b velja

1
cos2 x

1
1
1
<
<
.
cos2 a
cos2
cos2 b
Ko slednje pomozimo z b a, dobimo zeleno neenakost (11).
je funkcija f na intervalu [a, b] zvezna, na intervalu (a, b) odvedljiva in
Posledica 59 Ce

je f (x) = 0 za vsak x (a, b), je f konstantna.

Dokaz. Vzemimo poljuben x (a, b). Po Lagrangeovem izreku za funkcijo f na intervalu
(a)
. Ker je f () = 0, je f (x) = f (a). Zaradi
[a, x], obstaja (a, x), da je f () = f (x)f
xa
zveznosti je f (b) = lim f (x) = f (a). Torej je res funkcija na intervalu [a, b] konstantna.
xb

sta funkciji f in g na intervalu [a, b] zvezni, na intervalu (a, b) odvedljivi

Posledica 60 Ce
in je f (x) = g (x) za vsak x (a, b), obstaja konstanta c, da je g(x) = f (x) + c za vsak
x [a, b].
Dokaz. Funkcija h = g f ustreza pogojem prejsnje trditve, zato je g f konstanta,
recimo c. Torej je g(x) f (x) = c oz. g(x) = f (x) + c za vsak x [a, b].
Gornjo trditev lahko enostavno povemo tudi takole: ce imata funkciji enaka odvoda, se
razlikujeta le za konstanto. Pri uporabi gornje trditve pa je potrebno paziti, da sta funkciji
res definirani na intervalih.
Zgled 96 Zapisi zvezo med arc cos x in arc sin x.
1

1
Oznacimo f (x) = arc cos x in g(x) = arc sin x. Ker je f (x) = 1x
,
2 in g (x) =
1x2
se odvoda funkcij x 7 f (x) in x 7 g(x) ujemata. Po zgornji trditvi je zato g(x) =
f (x) + c oz.
arc sin x = arc cos x + c.
(12)

Ko vstavimo primeren x, npr. x = 0, dobimo arc sin 0 = arc cos 0 + c in od tod c =

arc cos 0 = 2 .
2x
Zgled 97 Skiciraj grafe funkcij, podane s predpisi f (x) = arc tan x, g(x) = 21 arc tan 1x
2
.
in h(x) = arc tan x+1
x1

Najprej opazimo, da je Df = R, Dg = R \ {1, 1} in Dh = R \ {1}. Ker je f (x) = x21+1 =

g (x) = h (x), se funkcije na intervalih, ki so v presekih definicijskih obmocij, razlikujejo
za konstante.

2. marec 2009, 20 : 15

87

F (x)

F (0)

f (x) = arc tan x

2x
g(x) = 21 arc tan 1x
2
h(x) = arc tan x+1
x1

lim F (x)

0
0

0
4

lim F (x)

0
4

Iz tabele torej vidimo, da dobimo grafa funkcij g in h tako, da vzporedno premaknemo

posamezne dele grafov funkcije f .
y
bc

bc

g
bc

h
f

bc

4
2

bc

bc

bc

je f (x) > 0 za vsak x

Izrek 61 Naj bo funkcija f na intervalu (a, b) odvedljiva. Ce
je f (x) < 0 za vsak x (a, b), je f padajoca.
(a, b), je f narascajoca. Ce
Dokaz. Izberimo x1 , x2 (a, b), x1 < x2 . Po Lagrangeovem izreku za funkcijo f na
(x1 )
. V prvem primeru je
intervalu [x1 , x2 ], obstaja (x1 , x2 ), da je f () = f (xx22)f
x1
f
(x
)f
(x
)
f () > 0, zato je x22 x1 1 > 0, kar nam da f (x2 ) > f (x1 ). V drugem primeru pa je
f () < 0, zato je

4.8

f (x2 )f (x1 )
x2 x1

< 0, kar nam da f (x2 ) < f (x1 ).

Konveksnost, konkavnost, prevoji

Pravimo, da je funkcija f : I R konveksna na intervalu [a, b] I, ce za vsako tocko

x (a, b) velja
f (b) f (a)
(x a).
f (x) f (a) +
ba
Graficno to pomeni, da na intervalu [a, b] lezi graf funkcije f pod premico skozi tocki
(a, f (a)) in (b, f (b)).
y
f
bc
bc

bc

bc

bc

bc

bc

Pravimo, da je funkcija f : I R konkavna na intervalu [a, b] I, ce za vsako tocko

x (a, b) velja
f (b) f (a)
f (x) f (a) +
(x a).
ba
Graficno to pomeni, da na intervalu [a, b] lezi graf funkcije f nad premico skozi tocki
(a, f (a)) in (b, f (b)).
2. marec 2009, 20 : 15

88

y
bc

bc
bc

bc

bc

bc

bc

Neposredno iz definicije vidimo, da je funkcija f : I R na intervalu [a, b] I konveksna natanko tedaj, ko je funkcija g: I R, definirana s predpisom g(x) = f (x), na
tem intervalu konkavna.
Izrek 62 Funkcija je konveksna na intervalu [a, b], ce je f (x) > 0 za vsak x (a, b).
Funkcija je konkavna na intervalu [a, b], ce je f (x) < 0 za vsak x (a, b).
Naj bo f : I R funkcija. Tocka x I je prevoj funkcije f , ce se funkcija v njej
spremeni iz konveksne v konkavno ali obratno.
y
bc

f
konkavna konveksna

bc

bc

je f (x) = 0 in f spremeni
Izrek 63 Naj bo f : I R dvakrat odvedljiva funkcija. Ce
predznak pri prehodu cez tocko x, je tocka x prevoj funkcije f .
Torej v prevojni tocki graf funkcije seka tangento na graf funkcije v tej tocki.
y
bc

f
O

bc

bc

Zgled 98 Doloci obmocje konveksnosti, konkavnosti in prevoje za funkcijo f , podano s

predpisom f (x) = 14 (x2 9)(x2 1).
Po vrsti izracunamo
1 4
(x 10x2 + 1),
4
1
f (x) =
(4x3 2 10x) = x3 5x,
4
f (x) = 3x2 5.
q
q
Torej sta prevoja v tockah x = 53 . Funkcija konveksna na intervalih (, 53 ) in
q
q q
5
( 3 , ), konkavna pa na intervalu ( 53 , 53 ).
f (x) =

2. marec 2009, 20 : 15

89

y
bc

q
53

bc

bc bc

bc

9
4

O
1 1

11
9

bc

bc bc

bc

bc

5
3

bc

3 x

konveksna konkavna konveksna

4.9

Ekstremi funkcij

Spomnimo se, da za odvedljivo funkcijo f v lokalnem ekstremu x0 velja f (x0 ) = 0. Ali

velja obrat, tj. ali lahko iz pogoja f (x0 ) = 0 sklepamo, da ima funkcija f je v tocki
x0 lokalni ekstrem? Odgovor je v splosnem negativen: funckija, podana s predpisom
f (x) = x3 , v tocki x0 = 0 nima ekstrema. Kot kaze spodnji izrek, pa nam stacionarne
tocke kljub temu zelo koristijo pri iskanju ekstremov:
Izrek 64 Naj bo x0 stacionarna tocka funkcije f .
obstaja > 0, da je f (x) > 0 za x (x0 , x0 ) in f (x) < 0 za x (x0 , x0 + ),
1. Ce
ima funkcija f v tocki x0 lokalni maksimum.
obstaja > 0, da je f (x) < 0 za x (x0 , x0 ) in f (x) > 0 za x (x0 , x0 + ),
2. Ce
ima funkcija f v tocki x0 lokalni minimum.
obstaja > 0, da je f (x) enakega predznaka za vse x (x0 , x0 + ) \ {x0 },
3. Ce
funkcija f v tocki x0 nima lokalnega ekstrema.
Dokaz. Po izreku 61 je funkcija narascajoca, ce je f > 0 in padajoca, ce je f < 0.
V prvem primeru je f na intervalu (x0 , x0 ) narascajoca, zato je f (x) < f (x0 ) za
x0 < x < x0 . Podobno je f na intervalu (x0 , x0 + ) padajoca, zato je f (x0 ) > f (x) za
x0 < x < x0 + . Torej je f (x) > f (x0 ) za vsak x (x0 , x0 + ) \ {x0 } in je x0 lokalni
maksimum.
Drugi primer dokazemo podobno kot prvi.
V tretjem primeru pa npr. vzemimo, da je f (x) > 0 za x (x0 , x0 + ) \ {x0 }.
Potem je na intervalih (x0 , x0 ) in (x0 , x0 + ) funkcija f narascajoca, kar pomeni, da
je
f (x1 ) < f (x0 ) < f (x2 )
za vsak x1 (x0 , x0 ) in vsak x2 (x0 , x0 + ). Torej v tocki x0 funkcija f nima
ekstrema.
Pri prehodu preko stacionarne tocke so mozne stiri kombinacije predznakov odvoda in
dve od teh nam dasta lokalni ekstrem, v drugih dveh primerih pa ekstrema ni

2. marec 2009, 20 : 15

90

f
f
f
f

se
se
se
se

spremeni:
spremeni:
spremeni:
spremeni:

bc

x0

x0
+
x0

x0

lokalni maksimum
lokalni minimum
ni ekstrema
ni ekstrema

bc

x0

bc

x0

bc

x0

x0

Zgled 99 Karakteriziraj vse stacionarne tocke funkcije, podane s predpisom f (x) = x2 +

4x + 1.
y

Re
sitev. Ker je
f (x) = 2x + 4,
je edina stacionarna tocka pri x0 = 2. Iz zapisa f (x) = 2(x+2)
sledi, da je f (x) < 0 za x < 2 in f (x) > 0 za x > 2. Torej
imamo prehod oblike

+
x0 ,

2
bc

bc

bc

bc

O x
3

ki nam da lokalni minimum.

Zgled 100 Poisci vse ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x) = x3 x2 x + 1.
y

Re
sitev. Izracunajmo odvod:
f (x) = 3x2 2x 1.

32
27

bc

Ker je 3x2 2x 1 = (3x + 1)(x 1), vidimo od tod, da je

x
13 O 1
f (x) = 0 za x1 = 13 in x2 = 1.
je x < x1 , je f (x) > 0. Ce
je x1 < x < x2 , je f (x) < 0. Ce

Ce
pa je x2 < x, je spet f (x) > 0. Pri stacionarni tocki x1 = 13
+

imamo torej prehod oblike x1 , ki nam da lokalni maksimum. Pri stacionarni

+
tocki x2 = 1 pa imamo prehod oblike x1 , ki nam da lokalni minimum.
bc

bc

bc

Zgled 101 Poisci vse ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x) = (2x + 1)5 .
y

Re
sitev. Ker je
f (x) = 5 (2x + 1)4 2 = 10(2x + 1)4 ,
21 .

Ker je f (x) > 0 za vsak

je edina stacionarna tocka pri x0 =
+
+
x 6= 21 , imamo pri x0 prehod oblike x0 , kar pomeni,
da v tej tocki ni ekstrema.

21
bc

bc

Pogosto pa je funkcija, katere ekstrem iscemo, (vsaj) dvakrat odvedljiva. V tem primeru
velja:
2. marec 2009, 20 : 15

91

 v stacionarni tocki x0 velja f (x0 ) < 0,

Izrek 65 Naj bo funkcija f dvakrat odvedljiva. Ce
v stacionarni tocki x0 velja f (x0 ) > 0, je v tej tocki
je v tej tocki lokalni maksimum. Ce
lokalni minimum.
Dokaz. Oglejmo si primer, da v stacionarni tocki x0 velja f (x0 ) < 0. Potem je funkcija
g = f v okolici tocke x0 padajoca. Torej obstaja > 0, da je f (x) = g(x) > 0 za
x (x0 , x0 ) in f (x) = g(x) < 0 za x (x0 , x0 + ). Torej imamo za funkcijo f prehod
+

oblike x0 , kar pomeni, da je v tocki lokalni maksimum.

pa v stacionarni tocki x0 velja f (x0 ) > 0, je funkcija f v okolici tocke x0
Ce

narascajoca. Podobno kot zgoraj vidimo, da imamo v tem primeru prehod oblike
+
x0 , ki nam da lokalni minimum.
je f (x0 ) = 0 v stacionarni tocki x0 , to ne pomeni, da v tej tocki ni
Opozorilo. Ce
ekstrema, pac pa le, da o naravi stacionarne tocke ne moremo sklepati na podlagi drugega
odvoda. Za primer vzemimo funkciji f : x 7 x3 in g: x 7 x4 , za kateri sta prvi in drugi
odvod v tocki x0 = 0 enaka 0. Funkcija f v tocki x0 nima ekstrema, funkcija g pa ima
lokalni (celo globalni) minimum.
y

y
x4
bc

bc

x3

Zgled 102 Poisci vse ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x) = x2 ex .

y

Re
sitev. Odvajajmo:
f (x) = 2xex x2 ex = (x2 + 2x)ex
f (x) = (2x + 2)ex (x2 + 2x)ex = (x2 4x + 2)ex
Iz pogoja

bc

4e2

bc

bc
bc

f (x) = (x2 + 2x)ex = x(2 x)ex = 0

izpeljemo, da ima funkcija stacionarni tocki x1 = 0 in x2 = 2. Iz f (x1 ) = f (0) = 2 > 0

sledi, da je v tocki x1 = 0 lokalni minimum. Iz f (x2 ) = f (2) = 2e2 < 0 pa sledi, da
je v tocki x2 = 2 lokalni maksimum.
Ekstrem zvezne funkcije na zaprtem intervalu Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija. Po izreku 43 vemo, da zvezna funkcija f na zaprtem intervalu zavzame najvecjo in
je funkcija f na odprtem intervalu (a, b) odvedljiva, je ekstremna
najmanjso vrednst. Ce
tocka stacionarna (izrek 56). Ekstrem pa lahko doseze tudi v krajiscu intervala ali pa v
tocki, kjer funkcija f sploh ni odvedljiva. Povzemimo:
zavzame f v tocki x ekstremno vrednost, je x
Ce
stacionarna tocka funkcije f ali
2. marec 2009, 20 : 15

92

 krajisce intervala ali

tocka, v kateri f ni odvedljiva.

Opozorilo. Ni nujno, da funkcija v krajiscu ekstrem dejansko doseze.
Zgled 103 Ali ima funkcija f : [0, 1] R, podana s predpisom
 2
x sin x , ce je 0 < x 1 in
f (x) =
0,
ce je x = 0,
lokalna ekstrema v tockah x = 0 in x = 1?
Za x > 0 velja
f (x) = 2x sin

 

+ x2 cos 2 = x2 sin cos ,

x
x
x
x
x

zato je fL (1) = in je v tocki x = 1 lokalni maksimum. Zaradi

fD (0) = lim
h0

h2 sin h
f (h) f (0)
= lim
=0
h0
h
h

je funkcija f z desne odvedljiva v 0 in x = 0 je njena stacionarna tocka. Ker pa funkcija

f zavzame pozitivne in negative vrednosti poljubno blizu tocke x = 0, v tej tocki ni
lokalnega ekstrema.
y
1

bc

bc

Zgled 104 Poisci najvecjo in najmanjso vrednost funkcije f : [1, 2] R, podane s predpisom f (x) = x2 .
Dokaz. Stacionarna tocka je le ena sama: f (x) = 2x in f (x) =
0 le za x = 0. Ker je f (0) = 2 > 0, je v tocki x = 0 lokalni
minimum. Ker je f (x) 0 za vsak x, je v tocki x = 0 tudi globalni
minimum. Ker je f na intervalu (1, 2) povsod odvedljiva, si
moramo ogledati le se vrednost v krajiscih: f (1) = 1, f (2) =
4. Torej je najvecja vrednost funkcije f enaka 4, funkcija pa to
vrednost zavzame v tocki 2.

y
4

bc

bc

bc

bc

bc

bc

1
O

bc

2 x

Zgled 105 Poisci najvecjo in najmanjso vrednost funkcije f : [1, 1] R, podane s pred2
pisom f (x) = x 3 .
1

Re
sitev. Ker je f (x) = 32 x 3 6= 0, funkcija nima stacionarnih tock. Ekstrem lahko
nastopi se v krajiscih (tj. pri x = 1) in v tocki x = 0, kjer funkcija f ni odvedljiva. S
pomocjo vrednosti f (1) = 1, f (1) = 1 in f (0) = 0 ugotovimo, da ima funkcija v tocki
x = 0 lokalni minimum, v tockah 1 pa lokalna maksima.
2. marec 2009, 20 : 15

93

Zgled 106 Kanal sirine a se pravokotno stika s kanalom sirine b. Doloci dolzino najdaljse
(tanke) palice, ki lahko priplava iz enega v drugi kanal.

a
Re
sitev. Pri danem kotu je dolzina najdaljse palice, ki lahko priplava iz enega v drugi
kanal, enaka
b
a
+
.
d() =
cos sin
Iscemo minimum te funkcije. Velja
d () = a
je d () = 0, sledi tan =
Ce

q
3

b
.
a

cos
sin
b 2 .
2
cos
sin

Potem je

v
s 
u
2
u
1
b
3
t
1+
=
,
cos
a
s
r 
1
a 2
3
1+
=
,
sin
b

od koder sledi
d=

r

a2

 23
3  2

2
3
2
3
3
.
+ b
= a +b
3

cos
Tocka je res minimum, saj imamo pri d () = a sincosb
premeno tipa .
2 sin2

4.10

Risanje grafov funkcij

Asimptote Funkcija g je asimptota funkcije f , ko gre x proti , ce velja

lim (f (x) g(x)) = 0.

Najpogosteje obravnamo linearne asimptote, tj. premice. Da bi bila premica z enacbo

y = kx + n asimptota, mora veljati
lim (f (x) kx n) = 0.

2. marec 2009, 20 : 15

94

 k). Ker limita lim x( f (x)

k) obstaja, od
Torej je n = lim (f (x) kx) = lim x( f (x)
x
x
x

tod sledi, da je lim ( f (x)

k) = 0. Torej smo dokazali, da je
x
x

f (x)
,
x x
n = lim (f (x) kx).
k =

lim

Zgled 107 Zapisi enacbo linearne asimptote funkcije f , podane s predpisom f (x) =
y

Re
sitev. Racunajmo
x2 + 1
f (x)
= lim
= 1,
x x(x 1)
x x
 2

x +1
n = lim (f (x) kx) = lim
x =
x
x
x1
x+1
= 1.
= lim
x x 1
k =

x2 +1
.
x1

lim

1
1

bc

bc
bc

bc

Enacba asimptote se torej glasi y = kx + n = x + 1 in je enaka

tudi, ko gre x proti .
Pripomniti velja, da lahko pri racionalnih funkcijah do (linearne) asimptote pridemo hitreje z deljenjem polinomov. Ker je x2 + 1 = (x 1)(x + 1) + 2, lahko v gornjem primeru
zapisemo
2
x2 + 1
= (x + 1) +
.
x1
x1
2
Ker je lim x1
= 0, velja lim (f (x) (x + 1)) = 0 in je zato y = x + 1 res asimptota
x
x
funkcije f . Z opisano metodo lahko pri racionalnih funkcijah poisceno tudi polinomsko
asimptoto.
Zgled 108 Dana je racionalna funkcija f , f (x) =
g(x)) = 0.

x4
.
x2 1

Poisci polinom g, da bo lim (f (x)

x

Z deljenjem polinomov dobimo x4 = (x2 + 1)(x2 1) + 1. Torej je f (x) = (x2 + 1) + x211 .

Iskani polinom je g(x) = x2 + 1.
y

bc

2. marec 2009, 20 : 15

bc

1O
bc

95

bc

1 x

Risanje grafov funkcij Pri risanju grafov funkcij obravnavamo naslednje elemente:
definicijsko obmocje, nicle in pole funkcije,
ekstreme funkcije,
asimptote

in po potrebi prevoje.
Zgled 109 Narisi graf funkcije f , podane s predpisom
f (x) =

(1 x)3
.
(1 + x)2

Definicijko obmocje: Df = R \ {1}, nicle: {1}, poli: {1}. Ker je

f (x) =

3(1 x)2 (1 + x) 2(1 x)3 (1 + x)

(1 x)2 (5 x)
=
,
(1 + x)4
(1 + x)3

sta x = 5 in x = 1 stacionarni tocki. Z analizo spremembe predznaka odvoda pri

prehodu preko stacionarne tocke ugotovimo, da je pri x = 5 lokalni minimum, v tocki
x = 1 pa ni ekstrema. Ker je
24(1 x)
f (x) =
,
(1 + x)4
je v tocki x = 1 prevoj.
Z deljenjem ugotovimo: x3 + 3x2 3x + 1 = (x2 + 2x + 1)(x + 5) + (6x 4), torej
6x4
je f (x) = (x + 5) + (x+1)
2 in je y = x + 5 linearna asimptota.
y
bc

bc

bc

13.5

1 1
O 1
5
bc

bc

bc

bc

bc

bc

Zgled 110 Narisi graf funkcije f , podane s predpisom

r
x3
.
f (x) =
x2
2. marec 2009, 20 : 15

96

q
x
Df = (, 0](2, ), nicle: {0}, poli: {2}. Z odvajanjem dobimo f (x) = (x3) (x2)
3.

Z analizo spremembe predznaka pri prehodu cez to

cko x = 3 oz. pri x 0 ugotovimo,

da ima f lokalna minima pri v tockah (0, 0) in (3, 3 3). Opazimo, da se pri x = 0 graf
dotika abscisne osi. Ker je f (x) = 3 5 , funkcija nima prevojev. Dolocimo linearne
x(x2)

asimptote:

k+ =
n+ =

lim

lim

x3
x2

x
r

= lim

x
= 1,
x2

!
x3
x2
x3
x2
=
x = lim q
x
x2
x3
+x
x2

k
n

lim p

2x

= 1,
2) + x(x 2)
q
r
x3
x
x2
= lim
= lim
= 1,
x
x
x
x2
!
r
x3
x2
x3
x2
+ x = lim q
=
= lim
x
x
x2
x3
x

x3 (x

x2

bc

lim

2x
p
= 1.
3
x (x 2) x(x 2)

Tu velja opozoriti,
da smo pri zadnjih dveh racunih upostevali, da gre x . Torej je

2
x < 0 in zato x = |x| = x. Funkcija ima torej dve linearni asimptoti: y = k+ x+ n+ =
x + 1 za x in y = k x + n = x 1 za x .
y

3 3

bc

bc

bc
bc
bc

1
bc

O 2
1

bc

bc

Zgled 111 Narisi graf funkcije f , podane s predpisom

f (x) = x ln2 x.
Definicijsko obmocje: Df = (0, ), nicle: {0}. Ker je
f (x) = ln(x)(ln(x) + 2),
2. marec 2009, 20 : 15

97

bc

sta x = 1 in x = e2 stacionarni tocki. Z analizo spremembe predznaka pri prehodu

cez stacionarni tocki ugotovimo, da je (e2 , 4e2 ) lokalni maksimum, (1, 0) pa lokalni
minimum.
Iz odvoda tudi vidimo, da ima f asimptoticno navpicno tangento za x 0. Ker je
bc

f (x) =

2(ln(x) + 1)
x

in f spremeni predznak pri prehodu preko tocke e1 , je v tocki (e1 , e1 ) prevoj.

y

bc

4e2
e1

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

bc

O e2 e1

Zgled 112 Narisi graf funkcije f , podane s predpisom



1
f (x) = arc tan 1 +
.
x
Definicijsko obmocje: Df = R \ {0}, nicle: {1}. Ker je
f (x) =

2x2

1
,
+ 2x + 1

funkcija nima stacionarnih tock. Ker je povsod odvedljiva in definirana na uniji odprtih
intervalov, nima ekstremov. Ker je
f (x) =

2(2x + 1)
,
(2x2 + 2x + 1)2

ima funkcija prevoj v tocki ( 12 , 4 ). Funkcija ima vodoravno asimptoto y =

in x .
y

1
1

bc

12
bc
bc

za x

bc

bc
bc

bc

bc

bc

2. marec 2009, 20 : 15

O
4
2

98

bc

bc

Zgled 113 Narisi graf funkcije f , podane s predpisom

2

f (x) = x 3 ex .
Definicijsko obmocje: Df = R, nicla {0}. Ker je
2
2
f (x) =
(3x2 1)ex ,
3
x
sta stacionarni tocki 13 . Z analizo spremembe predznaka odvoda pri prehodu preko
stacionarne tocke vidimo, da sta tocki ( 13 , 313e ) in ( 13 , 313e ) lokalna maksima. Funkcija
v tocki x = 0 ni odvedljiva in ima asimptoticno navpicno tangento pri x 0. Ker je
f (0) = 0 in f (x) > 0 za x 6= 0, je v tocki (0, 0) (globalni) minimum.
y
bc

bc

bc

13

4.11

3
3e

bc

bc

bc

bc

bc

1
3

Odpravljanje nedolo
cenosti in LH
opitalovo pravilo

imata pri funkciji F , F (x) = f (x) , stevec in imenovalec v kaksni tocki a skupno niclo,
Ce
g(x)
pravimo, da ima funkcija v tocki a nedolocenost oblike 00 . Kljub temu pa je mozno, da
(x)
sta npr. f in g polinoma, x = a pa enostavna nicla za f in
obstaja limita lim fg(x)
. Ce
xa

g, lahko zapisemo f (x) = (x a)f1 (x) in g(x) = (x a)g1 (x), kjer je f1 (a) 6= 0 6= g1 (a).
Tedaj je
f (x)
f1 (a)
(x a)f1 (x)
f1 (x)
lim
= lim
= lim
=
.
xa g(x)
xa (x a)g1 (x)
xa g1 (x)
g1 (a)
x3 1
2 1 .
x
x1

Zgled 114 Izracunaj lim

x3 1
2
x1 x 1

Racunajmo lim

(x1)(x2 +x+1)
x1 (x1)(x+1)

= lim

x2 +x+1
x1 x+1

= lim

= 32 .

Pogosto pa si lahko pri odpravljanju nedolocenosti pomagamo z odvodom.

Izrek 66 (LH
opitalovo pravilo) Naj bosta funkciji f in g odvedljivi v okolici tocke a
in f (a) = g(a) = 0. Obstaja naj > 0, da je g(x) 6= 0 in g (x) 6= 0 za vsak x, za katerega
obstaja lim f (x) , obstaja tudi lim f (x) in sta enaki.
je 0 < |x a| < . Ce
g (x)
g(x)
xa

2. marec 2009, 20 : 15

xa

99

(x)
.
Dokaz. Vzemimo poljubno tocko x (a , a + ) \ {a} in definirajmo A = fg(x)
Vpeljimo funkcijo F , F (t) = f (t) Ag(t), definirano na intervalu med a in x. Tedaj je
(x)
g(x) = 0. Po Rolleovem izreku obstaja
F (a) = f (a) Ag(a) = 0 in F (x) = f (x) fg(x)

tocka = (x) med a in x, da je F () = 0. Torej je F () = f () Ag () = 0, kar nam

()
da A = fg ()
. Sedaj pa lahko izracunamo

f (x)
f ()
f (x)
= lim
= lim ,
xa g(x)
xa g ()
xa g (x)
lim

saj lezi med x in a in je lim (x) = a.

xa

x3 1
.
2
x1 x 1

Zgled 115 Izracunaj limito lim

x3 1
2 1
x
x1

Racunajmo lim

3x2
x1 2x

= lim

= 23 .

Uporaba LHospitalovega pravila je vsekakor enostavna in je zagotovo najbolj priljubljena

metoda za izracun limit. Pravilo pa v sebi skriva kar nekaj pasti.

(x)
(x)
zamenjamo z odvodom ulomka fg(x)
; tj. z
Najpogostejsa napaka je, da izraz fg (x)





(x)
(x)
(x)g(x)
in slednji izraz
izrazom fg(x)
. Seveda pa to ni res, saj je fg(x)
= f (x)g(x)f
g 2 (x)

zagotovo ni enak

f (x)
.
g (x)

Pred uporabo LHospitalovega pravila se moramo prepricati, da so izpolnjene VSE

predpostavke. Prav tako tudi ne smemo pozabti, da lahko s pomocjo LHospita

, kot pravi izrek 67). Ce

lovega pravila odpravljamo le nedolocenosti tipa 00 (ali
zelimo LHopitalovo pravilo uporabljati tudi v drugih primerih, moramo nedolocene
izraze najprej primerno preoblikovati.
Izrek 67 Naj bosta funkciji f in g odvedljivi v okolici tocke a in lim f (a) = lim g(a) = .
xa

obstaja lim
Ce

f (x)
,

xa g (x)

f (x)
xa g(x)

obstaja tudi lim

xa

in sta enaki.

Brez dokaza povejmo se, da lahko izreka 66 in 67 uporabljamo tudi v primeru a = ali
(x)
(x)
pa za enostransko limito lim fg(x)
oz. lim fg(x)
.
xa

xa

Odpravljanje nedolo
cenosti tipa
verzijo LHopitalovega pravila.

0
0

ali

Ti dve nedolocenosti spadata v osnovno

ex 1
.
x0 ln(x+1)

Zgled 116 Izracunaj lim

Re
sitev. Gre za nedolocenost tipa 00 . Racunajmo
ex
ex 1
= lim 1 = 1.
x0
x0 ln(x + 1)
x+1
lim

x2 +1
2.
x (x+1)

Zgled 117 Izracunaj limito lim

Racunajmo

x2 + 1
2x
1
= lim
= lim
2
x (x + 1)
x 2(x + 1)
x 1 +
lim

2. marec 2009, 20 : 15

100

1
x

= 1.

Odpravljanje nedolo
cenosti tipa 0 ali 0. Izraz f (x) g(x) preoblikujemo v
tistega izmed ekvivalentnih izrazov f (x)
ali g(x)
zje odvajati.
1
1 , pri katerem je imenovalec la
g(x)

f (x)

Zgled 118 Izracunaj lim x ln2 x.

x0

Re
sitev. Gre za nedolocenost tipa 0 , zato je smiselno zapisati x ln2 x =
lim
x0

ln2 x
.
x1

Sledi

2 ln x x1
2 x1
ln2 x
2 ln x
2
=
lim
=
lim
=
lim
= lim x3 = 0.
1
2
3
4
x0
x0 x
x0 3x
x
x
3 x0

Opomba. Z enakim prijemom je mozno dokazati, da je

lim x lna x = 0 za vsak a > 0.
x0

Zgled 119 Izracunaj lim x2 ex .

x

Re
sitev. Tokrat je smiselno zapisati x2 ex =

x2
.
ex

Sledi

2x
2
x2
= lim x = lim x = 0.
x
x e
x e
x e
lim

Opomba. Z enakim prijemom je mozno dokazati, da je

lim xb ex = 0 za vsak b R.

je b 0, ni kaj dokazovati. Ce
je b > 0, pa zaporedoma uporabljamo LHopitalovo
(Ce
pravilo.)
Odpravljanje nedolo
cenosti tipa . Da bi lahko uporabili LHopitalovo pravilo,
moramo najprej izraz spretno preoblikovati.
1
Zgled 120 Izracunaj lim ( x sin

x
x0

1
).
x2

Racunajmo
lim

x0

1
1
2
x sin x x

x sin x
1 cos x
= lim
=
2
x0 x sin x
x0 2x sin x + x2 cos x
sin x
= lim
=
x0 2 sin x + 4x cos x x2 sin x
1
cos x
= .
= lim
2
x0 6 cos x 6x sin x x cos x
6

= lim

Opazimo lahko, da je bilo zadnje odvajanje odvec, saj je

sin x
1
=
,
x
2
2 sin x + 4x cos x x sin x
2 + 4 sin x cos x x2
od koder sledi, da limita res 61 .
2. marec 2009, 20 : 15

101

Odpravljanje nedolo
cenosti tipa 1 , 0 in 00 . Pri vseh treh nedolocenostih uporabimo enak prijem: izraz logaritmiramo in prevedemo na nedolocenost tipa 0 ali 0.
Natancneje: ce zelimo izracunati lim f (x)g(x) = L, izracunamo raje K = lim g(x) ln f (x),
od koder potem sledi L = eK .

xa

xa

Zgled 121 Izracunaj lim xx .

x0

Re
sitev. Ko logaritmiramo, dobimo ln(xx ) = x ln x. Po ze izracunanem je lim x ln x = 0,
x0

od koder sledi, da je iskana limita enaka e0 = 1.

1

Zgled 122 Izracunaj lim (e2x + x) x .

x0

Gre za nedolocenost tipa 1 , zato izraz logaritmiramo;

2x

lim ln((e

x0

ln(e2x + x)
+ x) ) = lim
= lim
x0
x0
x
1
x

2e2x +1
e2x +x

=3

in od tod lim (e2x + x) x = e3 .

x0

Zgled 123 Izracunaj lim(cot x) ln x .

x0

x)
. Torej
Gre za nedolocenost tipa 0 . Ko logaritmiramo, dobimo ln((cot x) ln x ) = ln(cot
ln x
je
1
1
12
x
ln(cot x)
lim
= lim cot x 1 sin x = lim sin x1cos x = lim
= 1,
x0
x0 sin x cos x
x0
x0
ln x
x
x
1

od koder sledi lim(cot x) ln x = e1 .

x0

4.12

Taylorjeva vrsta

Ko vstavimo v polinom
f (x) = c0 + c1 x + c2 x2 + . . . + cn xn
izraz x = a + h, dobimo
f (a + h) = c0 + c1 (a + h) + c2 (a + h)2 + . . . + cn (a + h)n .

(13)

Gornji izraz lahko preoblikujemo v

f (a + h) = b0 + b1 h + b2 h2 + . . . + bn hn ,
kjer je bk = bk (a). Po vrsti izracunamo
f (a + h) = b0 + b1 h + b2 h2 + . . . + bn hn ,
f (a + h) = b1 + 2b2 h + . . . + nbn hn1 ,
f (a + h) = 2b2 + 3 2b3 h + . . . + n(n 1)bn hn2 ,
..
.
2. marec 2009, 20 : 15

102

(14)

f (n) (a + h) = n(n 1) 1
f (n+1) (a + h) = 0
sedaj v gornjih enacbah postavimo h = 0, dobimo f (a) = b0 , f (a) = b1 , f (a) = 2b2 ,
Ce
. . . , f (n+1) (a + h) = n!bn ; torej
bk =

1 (k)
f (a) za k = 0, 1, . . . , n,
k!

sedaj to upostevamo v (14),

kjer smo definirali 0! = 1 in k! = 1 2 k za k N. Ce
dobimo
n
X
f (k) (a) k
f (a + h) =
h .
k!
k=0

Ker je a + h = x, lahko zapisemo Taylorjevo formulo za polinom f :

f (x) =

n
X
f (k) (a)
k=0

k!

(x a)k .

(15)

Zgled 124 Zapisi polinom najmanjse stopnje, za katerega je f (1) = 1, f (1) = 3 in

f (1) = 6, vsi visji odvodi pa so enaki 0.
Re
sitev. Naj bo f iskani polinom. Ker je f (k) (x) = 0 za k 3, lahko postavimo n = 2.
Uporabimo formulo (15) in zapisemo
f (x) =

2
X
f (k) (1)
k=0

k!

(x 1)k =

1
= f (1) + f (1)(x 1) + f (1)(x 1)2 =
2
1
= 1 + 3(x 1) + 6(x 1)2 = 3x2 3x + 1.
2
Zgled 125 Zapisi polinom f (x) = x3 + x2 po potencah izraza x + 1.
Re
sitev. Ker je x + 1 = x (1), gre za razvoj polinoma okoli tocke a = 1. Po vrsti
izracunamo f (1) = 0, f (1) = 3x2 + 2x|x=1 = 1, f (1) = 6x + 2|x=1 = 4 in
f (1) = 6|x=1 = 6. Torej po formuli (15) velja
f (x) =

3
X
f (k) (1)
k=0

k!

(x + 1)k =

1
1
= f (1) + f (1)(x + 1) + f (1)(x + 1)2 + f (1)(x + 1)3 =
2
6
2
3
= 0 + 1 (x + 1) 2 (x + 1) + 1 (x + 1) .
Opomba. Pripomniti velja, da lahko razvoj polinoma po potencah izraza (x + 1) enostavno izracunamo tudi s pomocjo deljenja polinomov po Hornerjevi metodi. Racunajmo

2. marec 2009, 20 : 15

103

1
x = 1

x = 1

x = 1

x = 1

1
1
0
1
1
1
2

0
0
0
1
1

0
0
0

koeficient pri (x + 1)0

koeficient pri (x + 1)1
koeficient pri (x + 1)2
koeficient pri (x + 1)3

je f poljubna funkcija, ki je v tocki x = a n-krat odvedljiva, lahko zapisemo polinom

Ce
Pn (x) =

n
X
f (k) (a)

k!

k=0

(x a)k .

(16)

(k)

Za polinom Pn velja Pn (a) = f (a) in Pn (a) = f (k) (a) za k = 1, 2, . . . , n. V splosnem pa

Pn (x) ni enak f (x) za vsak x, ampak je le priblizek. Izraz
Rn (x) = f (x) Pn (x) = f (x)

n
X
f (k) (a)

k!

k=0

(x a)k .

imenujemo ostanek v Taylorjevi formuli (in je odvisen od x, a in n.)

V nadaljevanju si oglejmo (n + 1)-krat odvedljivo funkcijo f : I R. Naj bo x I
poljubna tocka z odprtega intervala I. Postavimo
n+1

n
X
f (k) (t)
xt
k
g(t) = f (x) +
(x t) + Rn (x)
.
k!
xa
k=0

Potem je g(a) = g(x) = 0 in po Rolleovem izreku obstaja tocka med a in x, da je

g () = 0. Racunajmo

g (t) =

n
X
f (k+1) (t)
k=1
(n+1)

n!

k!

(t)

(x t)

n
X
f (k) (t)

(x t)n Rn (x)

Ker je g () = 0, sledi

f (n+1) (t)
(x
n!

k!

k=0

k(x t)k1 + Rn (x)

(n + 1)(x t)n
.
(x a)n+1

(n + 1)(x t)n (1)

=
(x a)n+1

)n = Rn (x) (n+1)(x)
in od tod
(xa)n+1

Rn (x) =

f (n+1) ()
(x a)n+1 .
(n + 1)!

Gornji izraz imenujemo Lagrangeova oblika ostanka v Taylorjevi formuli. Povzemimo

Izrek 68 Naj bo n N in f zvezna funkcija, definirana na zaprtem intervalu med a in
x, ki je na odprtem intervalu med a in x (n + 1)-krat odvedljiva. Potem obstaja stevilo
med a in x, da je
f (x) =

n
X
f (k) (a)
k=0

2. marec 2009, 20 : 15

k!

(x a)k +
104

f (n+1) ()
(x a)n+1 .
(n + 1)!

Pri fiksnem a je ostanek v Taylorjevi formuli odvisen se od x in n. Pri funkcijah, ki so

neskoncnokrat odvedljive, se lahko zgodi, da je lim Rn (x) = 0. Za take funkcije velja
n

f (x) =

X
f (k) (a)
k=0

k!

(x a)k .

Gornji izraz imenujemo Taylorjeva vrsta funkcije f v okolici tocke x = a.

Taylorjeva vrsta za ex Naj bo f (x) = ex . Videli smo ze, da je f (k) (x) = ex za vsak k.
Torej je razvoj pri a = 0 enak
f (x) =

n
X
f (k) (0)
k=0

kjer je Rn (x) =

xn+1
e,
(n+1)!

k!

n
X
1 k
x + Rn (x) =
x + Rn (x),
k!
k

k=0

med 0 in x. Za vsak x in vsak je

xn+1
e = 0.
n (n + 1)!

lim Rn (x) = lim

Razvoj za eksponentno funkcijo se torej glasi

X xk
1
1
e = 1 + x + x2 + x3 + . . . =
2!
3!
k!
k=0
x

za vsak x R.

Taylorjeva vrsta za sin x Naj bo f (x) = sin x. Tedaj je

f (x) = cos x = sin(x + 2 ),
f (x) = sin x = sin(x + 2 2 ),
f (x) = cos x = sin(x + 3 2 ),

f (4) (x) = sin x = sin(x + 4 2 ).

Torej za vsak k velja
f (k) (x) = sin(x + k 2 ).

Pri a = 0 je zato f (0) = 0, f (0) = 1, f (0) = 0, f (0) = 1, f (4) (0) = 0, . . . , kar nam
da

X
1 3 1 5
x2k+1
f (x) = x x + x + . . . =
(1)k
.
3!
5!
(2k + 1)!
k=0
Ostanek te vrste je namrec Rn (x) =
lim Rn (x) = 0. Torej je

xn+1
(n+1)!

sin( + (n + 1) 2 ) in podobno kot prej ocenimo

X
1
x2k+1
1
(1)k
sin x = x x3 + x5 + . . . =
3!
5!
(2k + 1)!
k=0

2. marec 2009, 20 : 15

105

za vsak x R.

Taylorjeva vrsta za cos x Taylorjevo vrsto za cos izpeljemo podobno kot vrsto za sin.
Naj bo f (x) = cosx. Tedaj je
f (x) = sin x = cos(x + 2 ),
f (x) = cos x = cos(x + 2 2 ),
f (x) = sin x = cos(x + 3 2 ),

f (4) (x) = cos x = cos(x + 4 2 ).

Torej za vsak k velja
f (k) (x) = cos(x + k 2 ).

Pri a = 0 je zato f (0) = 1, f (0) = 0, f (0) = 1, f (0) = 0, f (4) (0) = 1, . . . , kar nam
da

X
x2k
1 2 1 4
(1)k
.
f (x) = 1 x + x + . . . =
2!
4!
(2k)!
k=0

Ostanek te vrste je namrec Rn (x) =

lim Rn (x) = 0. Torej je

xn+1
(n+1)!

cos( + (n + 1) 2 ) in podobno kot prej ocenimo

X
x2k
1
1
(1)k
cos x = 1 x2 + x4 + . . . =
2!
4!
(2k)!
k=0
Taylorjeva vrsta za (1 + x)r

za vsak x R.

Naj bo f (x) = (1 + x)r . Potem je

f (x) = r(1 + x)r1 ,

f (x) = r(r 1)(1 + x)r2 ,
f (x) = r(r 1)(r 2)(1 + x)r3 ,
..
.
(k)
f (x) = r(r 1) (r k + 1)(1 + x)rk .
Za vsak k torej velja f (k) (0) = r(r 1) (r k + 1) in lahko zapisemo
f (x) = 1 + rx +

r(r 1) (r n + 1) n
r(r 1) 2 r(r 1)(r 2) 2
x +
x +...+
x + Rn (x).
2!
3!
n!

Dokazati je mozno, da je lim Rn (x) = 0 za |x| < 1. Razvoj v potencno vrsto se torej
n
glasi
 
X
r k
r(r 1) 2 r(r 1)(r 2) 3
r
x za |x| < 1,
x +
x + ... =
(1 + x) = 1 + rx +
k
2!
3!
k=0
kjer smo oznacili

r
0

= 1 in

r
k

r(r1)(r2)(rk+1)
.
k!

Oglejmo si nekaj primerov razvojev v binomsko vrsto:

Za r = 1 imamo f (x) = (1 + x)1 =


1
= 1, . . . . Torej je
3

1
.
1+x

Po vrsti izracunamo

1
= 1 x + x2 x3 + . . .
1+x

2. marec 2009, 20 : 15

106

za |x| < 1.

1
1

= 1,

1
2

= 1,

Ta razvoj pravzaprav ze poznamo. Gre za vsoto konvergentne

vrste s kvoP geometrijske
1
1
k
2
3
cientom q = x. Vsota je res 1 x + x x + . . . =
k=0 (x) = 1(x) = 1+x .

Za r =
81 ,

1
2

1
2

imamo f (x) = (1+x) 2 =

1 1
( 1)( 12 2)
2 2

3!

1
,
16

1 + x. Po vrsti izracunamo

. . . . Torej je

1
1
1
1 + x = 1 + x x2 + x3 + . . .
2
8
16

1
2

= 21 ,

1
1
3
5
= 1 x + x2 x3 + . . .
2
8
16
1+x

1 1
( 1)
2 2

za |x| < 1.

1
Za r = 12 imamo f (x) = (1 + x) 2 = 1+x
. Po vrsti izracunamo
1
1
1
1
1


1
( 1)( 2)
2 ( 2 1)
5
= 38 , 32 = 2 2 3! 2
= 16
, . . . . Torej je
2

1
2

12
1

= 12 ,

12
2

za |x| < 1.

Taylorjeva vrsta za ln(1 + x) Za f (x) = ln(1 + x) lahko izracunamo

f (x) = x1 ,
f (x) = x2 ,
f (x) = (1)(2)x3 = 2x3 ,
..
.
(k)
f (x) = (1)k1 (k 1)!(1 + x)k .

Sledi f (k) (0) = (1)k1 (k 1)! in

f (x) = x

x2 x3 x4
+

+ ....
2
3
4
n

( x )n+1 in dokazati je mozno, da je

Ostanek v Lagrangeovi obliki je enak Rn (x) = (1)
n+1 1+
lim Rn (x) = 0 za |x| < 1. Razvoj za logaritemsko vrsto se torej glasi

X
xk
x2 x3 x4
+

+ ... =
(1)k1
ln(1 + x) = x
2
3
4
k
k=1

za |x| < 1.

Uporaba Taylorjeve vrste pri ra

cunanju limit

3
1+x 3 1x
.
x
x0

Zgled 126 Izracunaj limito lim

Re
sitev. Ker je

1
1
1
1
2
3
3
1+x = 1+
x+
x + . . . = 1 + x + 3 x2 + . . . ,
1
2
2
3
1
1
1

1
3
1 x = 1 3 x + 3 x2 + . . . = 1 x + 3 x2 + . . . ,
1
2
2
3

1
velja 3 1 + x 3 1 x = 23 x + 2 33 x3 + . . . in
1

2
3
x + 2 33 x3 + . . .
2
1+x 31x
3
= lim
= .
lim
x0
x0
x
x
3

2. marec 2009, 20 : 15

107

ex cos x
.
x
x0

Zgled 127 Izracunaj limito lim

Re
sitev. Ker je ex = 1 + x + 12 x2 + . . . in cos x = 1 21 x2 + . . ., je
(1 + x + 12 x2 + . . .) (1 21 x2 + . . .)
ex cos x
= lim
=
x0
x0
x
x
x + x2 + . . .
= lim
= 1.
x0
x
lim

Zgled 128 Izracunaj limito lim

x0

ln(1+x)
.
x

Re
sitev. Ker je ln(1 + x) = x 21 x2 + 31 x3 + . . ., je
x 21 x2 + 31 x3 + . . .
ln(1 + x)
= lim
= 1.
x0
x0
x
x
lim

Zgled 129 Razvij funkcijo f , f (x) =

1
,
1+x2

v Taylorjevo vrsto okoli x = 0.

1
2 1
, lahko uporabimo razvoj za f (t) = (1 + t)1 =
Re
sitev. Ker je 1+x
2 = (1 + x )
1 t + t2 t3 + . . ., |t| < 1, okoli t = 0, v katerega pisemo t = x2 . Sledi

f (x2 ) =

1
= 1 x2 + x4 x6 + . . .
1 + x2

za |x| < 1.

v izreku 65 smo ugotovili, da je v stacionarni tocki x0 , v kateri je funkcija dvakrat

Ze
pa je f (x0 ) = 0, o obstoju ekstrema ne
odvedljiva, ekstrem, ce je le f (x0 ) 6= 0. Ce
moremo sklepati. S pomocjo Taylorjeve formule lahko dokazemo:
v stacionarni tocki x0 velja
Izrek 69 Naj bo funkcija f (n + 1)-krat odvedljiva. Ce
f (x0 ) = f (x0 ) = . . . = f (n1) (x0 ) = 0 in f (n) (x0 ) 6= 0,
kjer je n sodo stevilo, je v tej tocki ekstrem in sicer lokalni maksimum, ce je f (n) (x0 ) < 0
je n liho stevilo, v tej tocki ni ekstrema.
in lokalni minimum, ce je f (n) (x0 ) > 0. Ce
Dokaz. Zaradi Taylorjeve formule je
f (x0 + h) =

n1 (k)
X
f (x0 )
k=0

k!

hk +

f (n) () n+1
f (n) () n
h
= f (x0 ) +
h ,
n!
n!

je n sodo stevilo in je npr. f (n) (x0 ) > 0, je f (n) () > 0

kjer je tocka med x0 in x0 + h. Ce
(n)
tudi za vsak blizu x0 in je zato f (x0 + h) f (x0 ) = f n!() hn > 0 za vse h blizu 0. Torej
je v tocki x0 lokalni minimum. Podobno dokazemo, da je v primeru f (n) (x0 ) < 0 v tocki
x0 lokalni maksimum.
pa je n liho stevilo, izraz hn nima konstantnega predznaka za majhne h. V tocki x0
Ce
(n)
ni ekstrema, saj potem tudi f (x0 + h) f (x0 ) = f n!() hn nima konstantnega predznaka
za majhne h.

2. marec 2009, 20 : 15

108

5
5.1

Integralski ra
cun
Nedolo
ceni integral

Naj bo f : I R dana funkcija, kjer je I R odprti interval. Funkcijo F , za katero

je F (x) = f (x) za vsak x I,
R imenujemo nedoloceni integral oz. primitivna funkcija
funkcije f in oznacimo F (x) = f (x) dx. Kot ze ime pove, nedoloceni integral ni dolocen
enolicno, ampak velja
je F nedoloceni integral funkcije f : I R, je njen nedoloceni integral tudi
Izrek 70 Ce
funkcija G, G(x) = F (x) + c, kjer je c R poljubna konstanta, in vsak nedoloceni integral
funkcije f ima obliko F (x) + c.
Dokaz. Po definiciji nedolocenega integrala je F (x) = f (x), zato je tudi (F (x) + c) =
F (x) + c = F (x) + 0 = f (x).
Za drugi del dokaza pa vzemimo neko funkcijo G, za katero je G (x) = f (x) za vsak
x I. Ker je poleg tega se F (x) = f (x) za vsak x I, velja F (x) = G (x) za vsak x z
intervala I. Po posledici 60 Lagrangeovega izreka obstaja c R, da je G(x) = F (x) + c.

Torej je f (x) dx dolo

R cen le do aditivne konstante natancno. R Ce poznamo neko
funkcijo F , da je F (x) = f (x) dx, smemo zapisati tudi F (x) + c = f (x) dx.
R
Zgled 130 Izracunaj x2 dx.
R
Re
sitev. Ker je (x3 ) = 3x2 , je ( 31 x3 ) = x2 . Torej je x2 dx = 31 x3 + c, kjer je c R
poljubna konstanta.
R 1
Zgled 131 Izracunaj (1+x)
2 dx.
R 1
1
1
Re
sitev. Spomnimo se, da je ( x1 ) = x12 . Torej je ( x+1
) = (x+1)
dx =
2 in zato
(1+x)2
1
x+1 + c.
Zgled 132 Izracunaj integral

1
x

dx.

Spomnimo se, da je (ln x) = x1 za x > 0. Za x < 0 pa velja (ln(x)) =

Torej je

Z
1
ln(x) + c1 ,
ce x > 0,
dx =
ln(x) + c2 , ce x < 0.
x
R
Pogosto pisemo, da je x1 dx = ln |x| + c, kjer je

c1 , ce x > 0,
c = c(x) =
c2 , ce x < 0.

1
x

(1) = x1 .

funkcija, ki ni konstantna po vsej realni osi, je pa konstantna na pozitivnem in negativnem

poltraku posebej.
Tabelo integralov nekaterih elementarnih funkcij dobimo iz tabele odvodov elementarnih
funkcij. Torej je

2. marec 2009, 20 : 15

109

R
R
R
R
R
R

R
R
R
R
R

1
xr dx = r+1
xr+1 + c, r 6= 1
1
dx = ln |x| + c
x
x
e dx = ex + c
ax dx = ln1a ax + c, a > 0, a 6= 1
sin x dx = cos x + c
cos x dx = sin x + c

1
x dx = tan x + c
cos2
1
x dx = ctg x + c
sin2
1
dx = arc sin x + c = arc cos x + c1
1x2
1
dx = arc tan x + c
x2 +1

1
1 + x2 ) + c
dx
=
ln(x
+
1+x2

Pravila za integriranje
imata funkciji f in g nedolocena integrala, ga ima tudi njuna vsota in velja
Izrek 71 Ce
Z
Z
Z
(f (x) + g(x)) dx = f (x) dx + g(x) dx.

R
R
Dokaz. Naj bo F (x) = f (x) Rdx in G(x) = g(x) dx. Tedaj jeR (F (x) + RG(x)) =
F (x)+G (x) = f (x)+g(x) in zato (f (x)+g(x))dx = F (x)+G(x) = f (x)dx+ g(x)dx.

ima funkcija f nedolocen integral, ga ima za vsak k R tudi funkcija g,

Izrek 72 Ce
g(x) = kf (x), in velja
Z
Z
(kf (x)) dx = k f (x) dx.
R

Dokaz.
Naj
bo
F
(x)
=
R
R f (x) dx. Tedaj je (kF (x)) = k F (x)) = k f (x) in zato
(k f (x)) dx = k F (x) = k f (x) dx.
R
Zgled 133 Izracunaj (x5 + 3x2 + 1) dx.
Re
sitev. Racunajmo
Z
Z
Z
Z
5
2
5
2
(x + 3x + 1) dx =
x dx + 3x dx + 1 dx =
1 6
1 1
x +3
x +x=
6
1
1 6
=
x 3x1 + x.
6
=

Zgled 134 Izracunaj

Re
sitev. Racunajmo

5x 3x dx.
R
5x 3x dx = ( 35 )x dx =

1
ln 53

( 35 )x .

S pomocjo gornjih dveh izrekov vidimo, da vsak polinom z realnimi koeficienti premore
nedoloceni integral. Za polinom
f (x) = an xn + an1 xn1 + . . . + a1 x + a0
tako velja
Z
Z
f (x) dx =
(an xn + an1 xn1 + . . . + a1 x + a0 ) dx =
Z
Z
Z
Z
n
n1
=
an x dx + an1 x
dx + . . . + a1 x dx + a0 dx =
=

2. marec 2009, 20 : 15

a1
an n+1 an1 n
x
+
x + . . . + x2 + a0 x.
n+1
n
2
110

Zgled 135 Izracunaj integral

Re
sitev.

(6x3 4x2 x) dx.

1
1
1
(6x3 4x2 x) dx = 6 x4 4 x3 x2 =
4
3
2
3 4 4 3 1 2
=
x x x.
2
3
2
R
Zgled 136 Izracunaj integral (x + 1)2 (x 1) dx.

Ker je (x + 1)2 (x 1) = (x2 1)(x + 1) = x3 + x2 x 1, je

Z
Z
1
1
1
2
(x + 1) (x 1) dx = (x3 + x2 x 1) dx = x4 + x3 x x.
4
3
2
ima funkcija f nedoloceni integral in je g odvedljiva
Izrek 73 (Pravilo zamenjave) Ce
funkcija, ima nedoloceni integral tudi funkcija h, h(t) = f (g(t)) g (t), in velja
Z
Z
f (x) dx = f (g(t)) g (t) dt.

R
pisemo x = g(t), dobimo F (g(t)) = G(t) in
Dokaz. Naj bo F (x) = f (x) dx. Ce
R

G (t) =RF (g(t))g (t)R = f (g(t))g (t). Sledi F (x) = F (g(t)) = G(t) = f (g(t))g (t) dt in
od tod f (x) dx = f (g(t))g (t) dt.
Gornji metodi pravimo metoda zamenjave (substitucije) integracijske spremenljivke in
velja za eno najpomebnejsih integracijskih metod.
R
Zgled 137 Izracunaj (3 + 2x)42 dx.

Re
sitev. Ker je (3 + 2x)42 polinom, bi ga (naceloma) lahko eksplicitno izracunali in nato
integrirali po clenih. Ker pa je stopnja v eksponentu neprijetno visoka, metoda v praksi
ni uporabna.
42
Oglejmo si, kako uporabimo
Torej
R metodo zamenjave. Oznacimo f (x) = (3 + 2x) . t3
oznacimo 3 + 2x = t, lahko izrazimo x =
=
moramo izracunati integral f (x) dx. Ce
2
g(t). Po izreku 73 je zato
Z
Z
Z
1

f (x) dx =
f (g(t))g (t) dt = t42 dt =
2
1 1 43
1 43
1
=
t = t = (3 + 2x)43 + c.
2 43
86
86
Obicajno uporabljamo metodo zamenjave v nekoliko drugacni obliki. Pri gornjem
integralu smo zapisali 3 + 2x = t. Da bi formalno uporabili metodo zamenjave, moramo
iz te zveze izraziti x kot funkcijo spremenljivke t. Vendar tega v resnici ne potrebujemo.
izraz 3 + 2x = t diferenciramo, dobimo dt = d(3 + 2x) = 2dx, od koder izrazimo
Ce
R
R
1 43
1
dx = 12 dt. Torej je (3 + 2x)42 dx = t42 12 dt = 86
t = 86
(3 + 2x)43 + c.
R 1
dx.
Zgled 138 Izracunaj x7
2. marec 2009, 20 : 15

111

Re
sitev. Pisimo x 7 = t. Torej je dt = d(x 7) = dx in
ln(x 7) + c.
R
Zgled 139 Izracunaj
2x 1 dx.

1
x7

dx =

1
t

dt = ln t =

Pisimo 2x 1 = t. Torej je dt = 2dx in

Z
Z
Z
1

1
3
1 2 3
1
1
2x 1 dx =
t dt =
t 2 dt = t 2 = (2x 1) 2 + c.
2
2
2 3
3
R 1
Zgled 140 Izracunaj x2 +a
2 dx.
R

1
x2 +1

dx = arc tan x. Pisimo x = at in dx = a dt. Sledi

Z
Z
1
1
x
a
1
dx =
dt = arc tan t = arc tan .
2
2
2
2
2
x +a
a t +a
a
a
a
R
Zgled 141 Izracunaj a2 x12 +1 dx.

Vemo

Pisimo ax = t in a dx = dt. Sledi

Z
Z
1
1
1
1
a
dx
=
dt = arc tan t = arc tan ax.
2
2
2
a x +1
t +1
a
a
je g odvedljiva funkcija, velja
Izrek 74 Ce
Pisimo t = g(x). Tedaj je dt = g (x) dx in
Zgled 142 Izracunaj

1
a2 x2

dx.

g (x)
g(x)

g (x)
g(x)

dx = ln(g(x)) + c.

dx =

1
t

dt = ln t = ln g(x) + c.

Re
sitev. Pisimo x = at in dx = a dt. Sledi
Z
Z
Z
1
x
a
1

dx =
dt =
dt = arc sin t = arc sin .
a
a2 x2
a2 a2 t2
1 t2
R
Zgled 143 Izracunaj xx2 +1 dx.

Re
sitev. Pisimo t = x2 + 1 in dt = 2x dx. Sledi
Z
Z
Z

1
1
1
1
1
x

dt =
t 2 dt = t 2 = x2 + 1 + c.
dx =
2
2
t
x2 + 1
Z
g (x)

dx = ln(g(x)) + c.
Izrek 75 Ce je g odvedljiva funkcija, velja
g(x)
Dokaz. Pisimo t = g(x). Tedaj je dt = g (x) dx in
Zgled 144 Izracunaj
2. marec 2009, 20 : 15

tan x dx.
112

g (x)
g(x)

dx =

1
t

dt = ln t = ln g(x) + c.

sin x
in (cos x) = sin x, pisemo cos x = t. Tedaj je dt =
Re
sitev. KerR je tan x = Rcos
x
sin x
sin x dx in cos
dx = 1t dt = ln t = ln cos x + c.
x

R
obstaja eden od integralov f (x)g (x) dx in
(Integracija po delih) Ce
RIzrek 76
R
R
g(x)f (x) dx, obstaja tudi drugi in velja f (x)g (x) dx + g(x)f (x) dx = f (x)g(x).
R
R
Dokaz. Recimo, da obstaja integral f (x)g (x) dx. Pisimo F (x) = f (x)g (x) dx.

Tedaj je F (x) = f (x)g (x). Ker je (f (x)g(x) F (x)) = f (x)g(x) + f (x)g

(x) F (x) =
R

po definiciji
nedolocenega integrala velja f (x)g(x) F (x) = f (x)g(x) dx oz.
Rf (x)g(x),
R

f (x)g (x) dx + g(x)f (x) dx = f (x)g(x).

Opomba. Pogosto pisimo pravilo za integracijo po delih (integracija per partes) v obliki
Z
Z
u dv = uv v du

ali

Zgled 145 Izracunaj integral

v du = uv

u dv.

x ln x dx.

Re
sitev. Bistvo integracije po delih je v tem, da integrand spretno zapisemo v obliki
f (x)g (x). Torej v obliki produkta dveh funkcij, od katerih bo potrebno eno odvajati,
drugo pa integrirati. Ker naceloma znamo odvajati vsako funkcijo, je potrebno spretno
izbrati tisto funkcijo, ki jo bomo integrirali. V danem primeru lahko zapisemo u = ln x
in dv = x dx. Tedaj je du = x1 dx, v = 21 x2 in lahko zapisemo
Z
Z
1 2
1 1 2
x ln x dx = ln x x
x =
2
x 2
Z
1
1 2
1
1
x dx = x2 ln x x2 + c.
=
x ln x
2
2
2
4
R
Zgled 146 Izracunaj integral ln x dx.

Re
sitev. Ker funkcije ln ne znamo neposredno integrirati, jo bomo odvajali. Integrirali
pa bomo tisto, kar je poleg nje. Skratka u = ln x, dv = dx in du = x1 dx, v = x. Torej
lahko zapisemo
Z
Z
1
ln x dx = x ln x x dx = x ln x x + c.
x
ROpomba. Opisana metoda je uporabna tudi v splosnem za izracun integralov oblike
f (x) ln x dx, kjer je f polinom. V tem primeru funkcijo ln odvajamo, polinom poleg pa
integriramo. Pri integraciji po delih nam v drugem clenu ostane tako le se integral, ki je
enostavno izracunljiv.
R
Zgled 147 Izracunaj integral x2 ex dx.

2. marec 2009, 20 : 15

113

Re
sitev. Ker je (ex ) = ex , je precej vseeno, ali bomo eksponentno funkcijo integrirali ali
odvajali. Ker je izraz poleg nje polinom (tj. x2 ), ga je koristno odvajati in znizati njegovo
stopnjo. Skratka du = ex dx, v = x2 in u = ex , dv = 2x dx. Torej je
Z
Z
2 x
2 x
x e dx = x e 2xex dx.
V preostalem integralu je polinom nizje stopnje
zato
ponovimo: du =
R x kot prej,
R xpostopek
x
x
x
x
e dx, v = x in u = e , dv = dx. Torej je xe dx = xe e = xe ex in
Z
x2 ex dx = x2 ex 2(xex ex ) = (x2 2x + 2)ex .
Opisana metoda je uporabna tudi v splosnem za izracun integralov oblike
ROpomba.
x
f (x)e dx, kjer je f polinom. V tem primeru funkcijo x 7 ex integriramo, polinom
poleg nje pa odvajamo. Pri integraciji po delih nam v drugem clenu ostane tako le se
integral
podobne oblike,R kjer pa je stopnja polinoma za 1 manjsa kot prej. Skratka:
R
f (x)ex dx = f (x)eRx f (x)ex dx. R
Integrala oblike f (x) sin x dx ali f (x) cos x dx, kjer je f polinom, izracunamo podobno. V tem primeru funkcijo sin ali cos integriramo, polinom poleg nje pa odvajamo.
Pri integraciji po delih nam v drugem clenu ostane tako le se integral podobne oblike,
kjer pa je stopnja polinoma za 1 manjsa kot prej. Skratka
Z
Z
f (x) sin x dx = f (x) cos x + f (x) cos x dx,
Z
Z
f (x) cos x dx = f (x) sin x f (x) sin x dx.
Zgled 148 Izracunaj integral

(x + 1) sin x dx.

R
Re
sitev. Pisimo u = x + 1 in
dv
=
sin
x
dx.
Tedaj
je
du
=
dx,
v
=

cos
x
in
(x +
R
1) sin x dx = (x + 1) cos x + cos x dx = (x + 1) cos x + sin x.
R
Zgled 149 Izracunaj integral x2 cos x dx.
R
Re
sitev. Pi
simo u = x2 in dv = cos
x dx. Tedaj je du = 2x dx, v = sin x in x2 cos xdx =
R
R
x2 sin x 2x sin x dx. Integral x sin x dx izracunamo enako Rkot v prejsnjem zgledu.
Pi
R simo u = x in dv = sin x dx. Tedaj je du = dx, v = cos x in x sin x dx = x cos x +
cos x dx = x cos x + sin x.
R
R
Zgled 150 Izracunaj integrala eax sin bx dx in eax cos bx dx, kjer je a 6= 0 6= b.

Re
sitev. Uporabimo metodo integracije po delih. Poskusimo s prijemom u = eax in
dv = sin bx dx. Tedaj je du = aeax dx in v = 1b cos bx. Sledi
Z
Z
1 ax
a
ax
e sin bx dx = e cos bx +
eax cos bx dx.
(17)
b
b

2. marec 2009, 20 : 15

114

R
Integral eax cos bx poskusimo izracunati s podobnim prijemom: u = eax in dv =
cos bx dx. Tedaj je du = aeax dx in v = 1b sin bx. Sledi
Z
Z
1 ax
a
ax
e cos bx dx = e sin bx
eax sin bx dx.
(18)
b
b
sedaj upostevamo (18) v (17), dobimo
Ce


Z
Z
1 ax
a 1 ax
a
ax
ax
e sin bx dx = e cos bx +
e sin bx dx .
e sin bx
b
b b
b

(19)

Opazimo,
integral, ki ga zelimo izracunati, nastopa v gornji enacbi tudi na desni strani.
R da
ax
Pisimo e sin bx dx = I. Tedaj iz (19) sledi


1 ax
a 1 ax
a
I = e cos x +
e sin bx I ,
b
b b
b
od koder izracunamo


a2
I 1+ 2
b
in nazadnje I =

in podobno se

eax
(a sin bx
a2 +b2

1
a
= eax cos bx + 2 eax sin bx
b
b

b cos bx). Sledi

eax sin bx dx =

eax cos bx dx =

eax
(a sin bx b cos bx)
a2 + b2

eax
(a cos bx + b sin bx).
a2 + b2
Opomba. Pri izracunu integrala smo dvakrat zaporedoma uporabili integracijo po delih.
Vseeno je, katero izmed funkcij bomo na zacetku integrirali, katero pa odvajali. Pomembno pa je, isti tip funkcije (eksponentno ali trigonometricno) tudi v drugem koraku
integriramo.
Nazadnje omenimo se, da lahko
R s pomocno integracije
R po delih (z zelo veliko racunanja)
uzenemo vse integrale oblike f (x)eax sin bx dx in f (x)eax cos bx dx, kjer je a 6= 0 6= b,
f pa polinom z realnimi koeficienti. Pri tem moramo polinom vedno odvajati, preostalo
funkcijo pa integrirati tako, kot smo to storili v zgledu 150.
R
Integral racionalne funkcije Izracunati zelimo integral p(x)
dx, kjer sta p in q poliq(x)
noma.
Oglejmo si najprej enostaven primer. Naj bo q(x) = (ax + b)m , kjer je a 6= 0. Tedaj
lahko pisemo ax+b = t. Od tod izrazimo x = a1 (tb) in zapisemo p(x) = p( a1 (tb)) = r(t).
R p(x)
R r(t)
Ker je dx = a1 dt, sledi (ax+b)
dt. Funkcija r je se vedno polinom v t, zato
m dx =
atm
m
ga lahko clenoma delimo s t . Dobljene integrale zlahka izracunamo.
R x2 +x
Zgled 151 Izracunaj (x1)
3 dx.
2. marec 2009, 20 : 15

115

Re
sitev. Pisimo x 1 = t. Tedaj je
Z
Z
Z 2
x2 + x
t + 1 + (t + 1)2
t + 3t + 2
dx =
dt =
dt =
3
3
(x 1)
t
t3

Z 
1
3
2
3
1
=
+ 2 + 3 dt = ln t 2 =
t t
t
t t
1
3

.
= ln(x 1)
x 1 (x 1)2
R
v integralu p(x) dx, kjer sta p in q polinoma, stopnja polinoma p ni nizja od
Ce
q(x)
stopnje polinoma q, lahko polinoma delno delimo. Torej je p(x) = k(x)q(x) + r(x), kjer
je stopnja polinoma r manjsa od stopnje polinoma q. Tedaj velja

Z
Z 
Z
k(x)q(x) + r(x)
r(x)
p(x)
dx.
dx =
dx =
k(x) +
q(x)
q(x)
q(x)
R
R
Integral k(x) dx je enostavno izracunljiv. V preostalem integralu r(x)
dx pa je stopnja
q(x)
stevca manjsa od stopnje imenovalca.
Poiscimo vse (realne in kompleksne) nicle polinoma q. Ker ima ta polinom realne
koeficiente, nastopajo realne nicle v konjugiranih parih. Potem lahko zapisemo
q(x) = (x x1 )1 (x x2 )2 (x xm )m
(x y1 )1 (x y1 )1 (x y2 )2 (x y2 )2 (x yn )n (x yn )n ,
kjer je x1 , . . . , xm R, y1 , . . . , yn C \ R.
Naj bo j {1, 2, . . . , n}. Za aj = (yj + yj ) in bj = |yj |2 lahko zapisemo
(x yj )(x yj ) = x2 (yj + yj )x + |yj |2 = (x2 + aj x + bj )j .
Poudarimo se, da je polinom x2 + aj x + bj nerazcepen v realnem, saj sta yj , yj C \ R
njegovi nicli.
Kvocient r(x)
lahko sedaj zapisemo v obliki
q(x)
r(x)
=
q(x)


A12
A11
A11
+
+
+ ...+
x x1 (x x1 )2
(x x1 )1


A21
A22
A22
+
+
+
+ ...+
x x2 (x x2 )2
(x x2 )2
+ .. . +

An1
An2
Ann
+
+
+
+ ...+
x xn (x xn )2
(x xn )n


B12 x + C12
B11 x + C11
B11 x + C11
+
+
+ ...+ 2
+
x2 + a1 x + b1 (x2 + a1 x + b1 )2
(x + a1 x + b1 )1
+ .. . +

Bm1 x + Cm1
Bm2 x + Cm2
Bmm x + Cmm
+
,
+
+ ...+ 2
x2 + am x + bm (x2 + am x + bm )2
(x + am x + bm )m


kjer so Aij , Bij in Cij neznani koeficienti. Ko gornjo enakost pomnozimo s q(x) in odpravimo vse ulomke, dobimo enakost r(x) = s(x), kjer je s polinom, katerega stopnja je
2. marec 2009, 20 : 15

116

manjsa od stopnje polinoma q. Neznani koeficienti Aij , Bij in Cij nastopajo kot koeficienti polinoma s. Ko izenacimo istolezne koeficiente polinoma s z istoleznimi koeficienti
polinoma r, dobimo sistem enacb. Dokazati je mozno, da je ta sistem vedno enolicno
resljiv. Torej nam preostane le se, da pokazemo kako izracunamo integral vsakega clena
posebej.
Zgled 152 Izracunaj

x5
x3 1

dx.

Re
sitev. Ker stopnja polinoma v stevcu ni manjsa od stopnje polinoma v imenovalcu,
lahko delno delimo: x5 = (x3 1)x2 + x2 . Torej je
Z
Z
Z
x2
x3 1
x5
2
dx
=
x
dx
+
dx
=
+ ln(x3 1).
x3 1
x3 1
3
3
R
Zgled 153 Izracunaj x411 dx.
Re
sitev. Ker je x4 1 = (x 1)(x + 1)(x2 + 1), napravimo razcep
1
A
B
Cx + D
=
+
+
.
x4 1
x1 x+1
x2 + 1
Ko odpravimo ulomke, dobimo
1 = A(x + 1)(x2 + 1) + B(x 1)(x2 + 1) + (Cx + D)(x2 1) =
= x3 (A + B + C) + x2 (A B + D) + x(A + B C) + 1(A B D).
Ko izenacimo koeficiente na levi in desni strani, dobimo sistem enacb
A+B+C
AB+D
A+BC
ABD

=
=
=
=

0
0
0
1.

Iz (20) in (22) sledi C = 0, iz (21) in (23) pa D = 12 . Preostali enacbi dasta A =

B = 14 . Sledi
1
1
1
1
1
1
1
=

.
x4 1
4 x 1 4 x + 1 2 x2 + 1
Torej je
Z
1
1
1
1
dx
=
ln(x

1)

ln(x
+
1)

arc tan x.
x4 1
4
4
2
Integrale oblike

Aij
dx smo ze izracunali:
(x xi )j

Z
Aij

Aij
, ce j =
6 1,
dx = (1 j)(x xi )j1
j

(x xi )
Aij ln(x xi ),
ce j = 1.

Tu smo si pomagali z zamenjavo t = x xi .

2. marec 2009, 20 : 15

117

(20)
(21)
(22)
(23)
1
4

in

R Bij x+Cij
cunali le v primeru, ko je
Integrale oblike (x2 a
j dx pa bomo v nadaljevanju izra
i x+bi )
j = 1. (Tj. v Rprimeru, ko polinom q nima pravih kompleksnih nicel visje stopnje.)
Izracunajmo x2Bx+C
, kjer je polinom x2 + ax + b nerazcepen v realnem; tj. a2 4b < 0.
+ax+b
preoblikujemo v
Izraz x2Bx+C
+ax+b
C 12 aB
1 B(2x + a)
Bx + C
= 2
+
.
x2 + ax + b
2 x + ax + b x2 + ax + b
Torej je
Z

C 21 aB
x + a2
B
Bx + C
2
dx = ln(x + ax + b) + q
arc tan q
.
2
2
x2 + ax + b
2
b a4
b a2

Pri zadnjem integralu smo si pomagali s substitucijo x + p = qx, ki nam da

Z
Z
1
1
1
1
1
x+p
dx =
dt = arc tan t = arc tan
.
2
2
2
(x + p) + q
q
t +1
q
q
q
R
dx.
Zgled 154 Izracunaj x2x+1
x6

Re
sitev. Razcep na parcialne ulomke da

x+1
A
B
=
+
.
x2 x 6
x3 x+2

Dobimo x + 1 = A(x + 2) + B(x 3) oz. A + B = 1, 2A 3B = 1, kar nam da A = 45 ,

B = 15 . Sledi
Z
x+1
4
1
dx = ln(x 3) + ln(x + 2).
2
x x6
5
5
R 2x3
Zgled 155 Izracunaj x2 +2x+2
dx.
Re
sitev. Delno deljenje: 2x3 = (x2 + 2x + 2)(2x 4) + (4x + 8). Sledi
Z
Z
Z
4x + 8
2x3
dx =
(2x 4) dx +
dx. =
2
2
x + 2x + 2
x + 2x + 2
Z
Z
2(2x + 2)
4
2
= (x 2x) +
dx
+
dx =
x2 + 2x + 4
(x + 1)2 + 1
= (x2 2x) + 2 ln(x2 + 2x + 2) + 4 arc tan(x + 1).
R 2 +1
Zgled 156 Izracunaj xx4 x
2 dx.

Re
sitev. Ker je x4 x2 = x2 (x 1)(x + 1), napravimo razcep
x2 + 1
A B
C
D
= + 2+
+
.
4
2
x x
x x
x1 x+1
Ko odpravimo ulomke, dobimo

x2 + 1 = Ax(x2 1) + B(x2 1) + Cx2 (x + 1) + Dx2 (x 1) =

= x3 (A + C + D) + x2 (B + C D) + x(A) + 1(B).
2. marec 2009, 20 : 15

118

Ko izenacimo koeficiente na levi in desni strani, dobimo sistem enacb

A+C +D
B+C D
A
B

=
=
=
=

0
1
0
1.

Torej je A = 0 in B = 1 ter od tod C + D = 0 in C D = 2, kar nam da C = 1 in

D = 1. Sledi
x2 + 1
1
1
1
= 2 +

.
4
2
x x
x
x1 x+1
Torej je
Z
x2 + 1
1
dx
=
+ ln(x 1) ln(x + 1).
x4 x2
x
R
Integracija trigonometri
cnih funkcij Integral oblike R(sin x, cos x) dx, kjer je R
racionalna funkcija, lahko z univerzalno trigonometrijsko substitucijo prevedemo v integral
racionalne funkcije, ki ga vsaj naceloma znamo izracunati. Pisimo
x
t = tan .
2
Tedaj je dt =

1
cos2

x
2

12 dx, od koder sledi

dx =

2 dt
.
1 + t2

Velja se
x
x
x
x
2t
cos = 2 tan cos2 =
2
2
2
2
1 + t2
x
1 t2
cos x = 2 cos2 1 =
,
2
1 + t2
sin x = 2 sin

kjer smo upostevali, da je cos2

x
2

1
1+tan2

x
2

tan x =
Zgled 157 Izracunaj

1
sin x

Velja se

2t
.
1 t2

dx.

Re
sitev. Pisimo t = tan x2 . Tedaj je
x
2

ln tan + C.
Zgled 158 Izracunaj integral

2. marec 2009, 20 : 15

1
.
1+t2

1
cos x+2

1
sin x

dx.

119

dx =

2t
1+t2

2
1+t2

dt =

1
t

dt = ln t =

Re
sitev. Pisimo t = tan x2 . Tedaj je
tan

2
3

1
cos x+2

dx =

1t2
+2
1+t2

2
1+t2

dt =

2
3+t2

dt =

arc tan t3 = 23 arc tan 32 + C.

R
Integrale oblike sinm x cosn x dx, kjer sta celi stevili, lahko v primeru, ko je m ali n
je m liho stevilo, postavimo t = cos x. Ce

liho stevilo, uzenemo s primerno zamenjavo. Ce

sta obe stevili lihi, sta obe zamenjavi primerni. Ce
pa
je n liho, postavimo t = sin x. Ce
sta obe stevili sodi, moramo najprej z ustreznimi trigonometricnimi prijemi znizati red.
R
Zgled 159 Izracunaj sin3 x cos3 x dx.

pisemo t = cos x, dt = sin x dx, lahko izracunamo

Re
sitev. Ce
Z
Z
Z
Z
3
3
3
2
3
sin x cos x dx = t (1 t ) dt = t dt + t5 dt =
1
1
1
1
= t4 + t6 = cos4 x + cos6 x + C.
4
6
4
6

Zgled 160 Izracunaj

sin2 x cos2 x dx.

Re
RacunajmoR sin2 x cos2 x dx = 14 sin2 (2x) = 41 1cos(4x)
=
2
R sitev.
2
x
1
1
2
sin x cos x dx = 8 (1 cos(4x)) dx = 8 32 sin 4x + C.

1
8

18 cos(4x). Torej je

Integracija
funkcij Integral iracionalne funkcije, v katerih nastopajo izrazi

korenskih
2
2
2
2
x + a , x a ali a2 x2 , najprej z ustrezno trigonometricno zamenjavo prevedemo na integral racionalne trigonometricne funkcije.

v integralu nastopa a2 x2 , sta x = a sin t ali x = a cos t primerni zamenjavi.

Ce

v integralu nastopa x2 + a2 , je x = a tan t primerna zamenjava.

Ce

v integralu nastopa x2 a2 sta x = a ali x = a primerni zamenjavi.

Ce
sin t
cos t
Zgled 161 Izracunaj

a2 x2 dx.

R
R
a2 x2 dx = a2 cos2 t dt =
Re
sitev. Vpeljimo x = a sin t. Tedaj je dx = a cos t dt in
R
2
a2
(1 + cos(2t)) dt = a2 (t + 21 sin(2t)). Ker je t = arc sin xa , lahko zapisemo sin 2t =
2
p
2
2 sin t cos t = 2 xa 1 ( xa )2 = 2 xa2 a2 x2 . Sledi
Z

1
a2
(t + sin 2t) =
2
2


2
a
x x2 2
x 1
1
=
arc sin + 2 a x2 = a2 arc sin + x2 a2 x2 .
2
a a
2
a 2
R
Zgled 162 Izracunaj x2 a12 +x2 dx.
a2 x2 dx =

Re
sitev. Vpeljimo x = a tan t. Tedaj je dx = cosa2 t dt in
Z
Z
Z
a
1
1
cos t
1

dt.
dx =
dt = 2
a
2
2
2
2
2
2
a tan t cos t cos t
a
sin2 t
x a +x

2. marec 2009, 20 : 15

120

 sedaj pisemo u = sin t, du = cos t dt, izracunamo

Ce
Ker je tan2 t + 1 = cos12 t , velja
1
1
=
=
sin t
tan t cos t
Torej je

5.2

a
tan2 t + 1
=
tan t
x

cos t
sin2 t

dt =

x2
+1=
a2

1
u2

du = u1 = sin1 t .

a2 + x2
.
x

1
a2 + x2

.
dx =
a2 x
x2 a2 + x2

Dolo
ceni integral

Naj bo [a, b] poljuben zaprt interval in f : [a, b] R omejena funkcija. Radi bi izracunali
ploscino lika med abscisno osjo in grafom funkcije f na intervalu [a, b]. Priblizno lahko
ozji so trakovi,
ploscino lika izracunamo tako, da ga razrezemo na navpicne trakove. Cim
tem boljsa je aproksimacija za ploscino. Pricakovati je, da bomo najbolj natancen rezultat
dobili v limiti, ko gredo sirine trakov proti 0.
Vzemimo na intervalu [a, b] koncno zaporedje tock
a = x0 < x1 < x2 < . . . < xn = b.
Te tocke razdelijo interval na n podintervalov. Njihove dolzine k = xk xk1 so lahko
razlicne. Dolzino najdaljsega med njimi oznacimo z . Torej je
= max{1 , 2 , . . . , k }.
Nadalje naj bo k [xk1 , xk ] poljubna tocka. Izraz
=

n
X
k=1

f (k )(xk xk1 )

imenujemo Riemannova oz. integralska vsota funkcije f pri dani delitvi D intervala [a, b]
na podintervale.
y
f (k )

bc

bc

bc

a = x0

bc

bc

bc

xk1 k xk

bc

b = xn x

Stevilo
I imenujemo doloceni integral funkcije f na intervalu [a, b], ce za vsak > 0
tako stevilo I obstaja, pravimo, da je
obstaja > 0, da iz < sledi |I | < . Ce
Rb
f integrabilna na intervalu [a, b] in oznacimo I = a f (x) dx. Interval [a, b] imenujemo
integracijski interval, stevili a in b spodnja in zgornja meja integracije, x pa integracijska
spremenljivka.
2. marec 2009, 20 : 15

121


Definicijo dolocenega intervala lahko povemo tudi drugace. Stevilo
I je doloceni integral funkcije f na intervalu [a, b], ce se od njega locijo integralske vsote funkcije f za vse
zadosti drobne delitve intervala [a, b] tako malo, kot hocemo. Zapisati smemo tudi
Z b
n
X
f (x) dx = lim
f (k )(xk xk1 ).
0

k=1

Dokazati je mozno, da vse dovolj lepe funkcije premorejo doloceni integral. Natancneje:
je f : [a, b] R zvezna funkcija, je tudi integrabilna na intervalu [a, b].
Izrek 77 Ce
Rb
Zgled 163 Izracunaj a x dx.

Re
sitev. Naj bo f (x) = x. Razdelimo interval [a, b] na n podintervalov z delilnimi
tockami
a = x0 < x1 < x2 < . . . < xn = b.

Za tocko k [xk1 , xk ] vzemimo kar sredino ustreznega intervala: k = 21 (xk1 + xk ).

Tedaj je
=
=

n
X

f (k )(xk xk1 ) =

k=1
n
X

1
2

k=1

n
X
1
k=1

(xk1 + xk )(xk xk1 ) =

1
(x2k x2k1 ) = (b2 a2 ),
2

saj se v tej vsoti vsi vmesni cleni odstejejo. Ker je funkcija f zvezna, je integrabilna (izrek
77), zato je limita
n
X
f (k )(xk xk1 )
lim
0

k=1

neodvisna od izbire delilnih tock k [xk1 , xk ]. Sledi

Rb
a

x dx = 21 (b2 a2 ).

Geometrijski pomen integrala Naj bo f na intervalu [a, b] zvezna in nikjer negativna.

Graf funkcije f , abscisna os ter premici x = a in x = b, omejujeta lik T , ki ga imenujemo
krivocrtni trazpez. Dolocimo njegovo ploscino.
Razdelimo interval [a, b] na podintervale z delilnimi tockami a = x0 < x1 < x2 < . . . <
xn = b in oznacimo = max{xk xk1 ; k = 1, 2, . . . , n}. Za vsak k oznacimo z mk in Mk
natancno spodnjo in natancno zgornjo mejo funkcije f na intervalu [xk1 , xk ]. Narisimo
nad vsakim intervalom [xk1 , xk ] pravokotnik z visino mk . Tedaj je
S(T ) =

n
X

mk (xk xk1 ) S(T ).

n
X

mk (xk xk1 ) S(T ).

k=1

Stevilo
S(T ) imenujemo spodnja integralska vsota za f na intervalu [a, b]. Podobno lahko
narisemo nad vsakim intervalom [xk1 , xk ] pravokotnik z visino Mk . Tedaj je
S(T ) =

k=1

Stevilo
S(T ) imenujemo zgornja integralska vsota za f na intervalu [a, b].
2. marec 2009, 20 : 15

122

y
Mk
mk

bc
bc

bc

bc

a = x0

bc

bc

b = xn x

xk1 xk

Ker je funkcija f zvezna na intervalu [a, b], je integrabilna in je zato

Z b
lim S(T ) = lim S(T ) =
f (x) dx.
0

Rb
Ker pa je S(T ) S(T ) S(T ), od tod sledi S(T ) = a f (x) dx in je stevilo S(T )
neodvisno od delitve intervala [a, b] na podintervale. Torej smo dokazali:
je f : [a, b] R zvezna in nenegativna, je ploscina lika, ki ga omejujejo graf
Izrek 78 Ce
Z b
funkcije f , abscisna os ter premici x = a in x = b, enaka
f (x) dx.
a

f (x) dx
a

bc

bc

Posledica 79 Ploscina lika med grafoma zveznih funkcij f in g na intervalu [a, b] je enaka
Rb
|g(x) f (x)| dx.
a
y

f
Z

|g(x) f (x)| dx
g

bc

bc

Lastnosti dolo
cenega integrala
sta funkciji f in g integrabilni na intervalu [a, b], in pa poljubni realni
Izrek 80 Ce
stevili, je funkcija h, h(x) = f (x) + g(x), tudi integrabilna na intervalu [a, b] in velja
Z b
Z b
Z b
(f (x) + g(x)) dx =
f (x) dx +
g(x) dx.
a

2. marec 2009, 20 : 15

123

Dokaz. Naj bo D katerakoli delitev intervala [a, b]. Potem je integralska vsota za funkcijo
h enaka
n
n
X
X
(f (k ) + g(k ))(xk xk1 ).
h(k )(xk xk1 ) =
(h) =
k=1

k=1

je delitev intervala dovolj drobna, je vrednost desne strani poljubno blizu stevila
Ce
Rb
Rb
Rb
a f (x) dx + a g(x) dx, leva pa blizu a (f (x) + g(x)) dx. Torej je res
Z

(f (x) + g(x)) dx =

f (x) dx +

g(x) dx.

je f na intervalu [a, b] zvezna in c (a, b) poljubno stevilo, je

Izrek 81 Ce
Z b
Z c
Z b
f (x) dx =
f (x) dx +
f (x) dx.
a

Dokaz. Ker je funkcija f zvezna na [a, b], je zvezna tudi na intervalih [a, c] in [c, b], zato
Rc
Rb
integrala a f (x) dx in c f (x) dx obstajata. Vzemimo sedaj tako delitev a = x0 < x1 <
x2 < . . . < xn = b intervala [a, b], da je v njej c delilna tocka torej c = xm za neki m,
1 < m < n. Tedaj je
n
X
k=1

m
X

f (k )(xk xk1 ) =

k=1

f (k )(xk xk1 ) +

n
X

k=m+1

f (k )(xk xk1 ).

Od tod sledi gornja zveza, ko gredo dolzine vseh delilnih podintervalov k 0.

Z a
Z b

Izrek 82 Ce v integralu zamenjamo meji, spremeni predznak:

f (x)dx =
f (x)dx.
b

zamenjamo meji, je treba vse razlike xk xk1 nadomestiti z razlikami

Dokaz. Ce
xk1 xk = (xk xk1 ), zato dobi vsak clen v integralski vsoti nasproten predznak.
Z a
Posledica 83 Velja
f (x) dx = 0.
a

Dokaz. Po gornjem izreku je

Z a
f (x) dx = 0.

f (x) dx =

f (x) dx, torej je 2

f (x) dx = 0 oz.

Izrek 84 (Izrek o povpre

cni vrednosti) Naj bosta m in M natancna spodnja in zgornja meja funkcije f na intervalu [a, b]. Potem obstaja tocka p [m, M], da je
Z b
1
f (x) dx = p.
ba a
je f na intervalu [a, b] zvezna, obstaja taka tocka [a, b], da je
Ce
Z b
1
f (x) dx = f ().
ba a
2. marec 2009, 20 : 15

124

Dokaz. Ker je m f (x) M za vsak x [a, b], lahko integralsko vsoto za f ocenimo:
m(b a) =

m
X
k=1

m(xk xk1 )

m
X
k=1

f (k )(xk xk1 )

Torej je
1
m
ba

m
X
k=1

M(xk xk1 ) = M(b a).

f (x) dx M

Z b
1
je f zvezna funkcija,
in je res
f (x) dx = p za neko stevilo p [m, M]. Ce
ba a
zavzame vse vrednosti med svojo najmanjso in svojo najvecjo vrednostjo, zato obstaja ,
da je f () = p oz.
Z b
1
f (x) dx = f ().
ba a
y
f ()

bc

bc

bc

5.3

bc

bc

Zveza med dolo

cenim in nedolo
cenim integralom

Naj
Z x bo f : [a, b] R integrabilna funkcija. Tedaj je za vsak x [a, b] funkcija F , F (x) =
f (t) dt, dobro definirana.
a

bc

bc

F (x)
bc

bc

bc

je f : [a, b] R integrabilna, je funkcija F , F (x) =

Izrek 85 Ce
Dokaz. Ker je F (x + h) =

x+h

f (t) dt in F (x) =
a

F (x + h) F (x) =

2. marec 2009, 20 : 15

x+h

f (t) dt

125

f (t) dt, zvezna.

f (t) dt, je
a

f (t) dt =

x+h

f (t) dt.
x

bc

f
bc

F (x + h) F (x)
bc

bc

bc

bc

x+h

h
Po izreku o povprecni vrednosti je

x+h

f (t) dt = f ()h za neko stevilo med x in

x + h. Stevilo
f () lezi med m in M, kjer sta m in M najmanjsa in najvecja vrednost
funkcije f na intervalu [a, b]. Torej je
|F (x + h) F (x)| = |f ()h| |h| max{|m|, |M|}.
Torej je za majhne h sprememba F (x + h) F (x) poljubno majhna.
Z
je f : [a, b] R zvezna funkcija, je funkcija F , F (x) =
Izrek 86 Ce

f (t)dt, odvedljiva

in velja F (x) = f (x) za vsak x (a, b).

Dokaz. Ker je f zvezna, obstaja tocka med x in x + h, da je

Z x+h
Z x
Z x+h
F (x + h) F (x) =
f (t) dt
f (t) dt =
f (t) dt = f ()h.
a

Torej je f () =
lim

h0

f ()h
h

F (x+h)F (x)
h
h0

F (x+h)F (x)
.
h

Ko gre h 0, gre tudi x, zato je lim

= f (x). Sledi F (x) = f (x).

Izrek 87 (Osnovni izrek infitenzimalnega ra

cuna) Doloceni integral zvezne funkcije je kot funkcija zgornje meje nedoloceni integral funkcije pod integralskim znakom.
Z x

Dokaz. Ker je F (x) = f (x), se funkciji F (x) in

f (t) dt razlikujeta za konstanto.
a
Z x
Z a
Z x
Torej F (x) =
f (t) dt + C. Ker je
f (t) dt = 0, je C = F (a). Sledi
f (t) dt =
a

F (x) C = F (x) F (a).

je F katerikoli nedoloceni integral funkcije

Gornji izrek lahko povemo tudi drugace. Ce
f , za doloceni integral velja
Z b
f (x) dx = F (b) F (a).
a

Pogosto pisemo

ali celo

b

f (x) dx = F (x) = F (b) F (a)
a

b

f (x) dx = F (x)

x=a

ce v integralu nastopa vec parametrov.

2. marec 2009, 20 : 15

126

= F (b) F (a),

Ra
cunanje dolo
cenega integrala Pri racunanju dolocenega integrala si najpogosteje
pomagamo s prejsnjim izrekom in najprej izracunamo nedoloceni intagral.
Z 2
Zgled 164 Izracunaj
x2 dx.
1

Nedoloceni integral je

Torej je

Zgled 165 Izracunaj

Re
sitev. Racunajmo

Zgled 166 Izracunaj

2
2

x dx =
1

Z
Z

1
x2 dx = x3 .
3

2


1 3
1 3 
2 (1)3 = 3.
x  =
3
3
1

(x2 2x) dx.

1
4

(x 2x) dx =

/2

sin2 x dx.

4

1
1
1 3
2 
x x  = ( 43 42 ) ( 13 12 ) = 6.
3
3
3
1

Re
sitev. Ker je sin x =
x 1
sin(2x) in od tod
2 4
Z

1
(1
2

cos 2x), zapisemo

/2
2

sin x dx =

sin x dx =

1
(1 cos 2x) dx =
2

/2


x 1
sin(2x)  = .
2 4
4
0
Z

Opozorilo. Pri uporabi izreka 87 moramo biti pazljivi. Za

f (x) dx = F (x) res velja
Z b
f (x) dx = F (x)|ba = F (b) F (a), a ne smemo spregledati pogoja, da mora biti funkcija
a

f na intervalu [a, b] integrabilna. Tako je npr. racun

Z

2
1

1
dx =
x2

2

1
1 
3
 = 1=
x 1
2
2

ocitno napa
cen, saj je podintegralska funkcija pozitivna, integral pa negativen. Tezava
se skriva v tem, da funkcija F , F (x) = x1 , ni nedolo
ceni integral funkcije f , f (x) = x12 ,
na intervalu [1, 2], saj na tem intervalu povsod niti definirana ni.

2. marec 2009, 20 : 15

127

Enostavni zgledi
Zgled 167 Doloci ploscino obmocja, ki ga graf polinoma f (x) = 41 (x + 1)(x 2)2 oklepa
z abscisno osjo.
y

bc

bc

bc

Obmocje je omejeno z grafom funkcije f na intervalu [1, 2] in odsekom abscisne osi.

Torej je

2
Z 2
Z 2

1 3
1 1 4
2
3
S =
f (x) dx =
(x 3x + 4) dx =
x x + 4x  =
4 4
1
1 4

 
 1
1 4
1
1
2 23 + 4 2
(1)4 (1)3 + 4 (1)
=
=
4
4
4



1
11
27
=
4
= .
4
4
16
Zgled 168 Doloci ploscino obmocja, ki ga omejujeta grafa funkcij, podanih s predpisoma
f (x) = x2 + x 1 in g(x) = x2 + x + 1.
Dolocimo najprej presecisca krivulj: x2 + x 1 = x2 + x + 1, kar nam da 2x2 = 2 oz.
x = 1. Sledi
Z 1
Z 1
S =
(g(x) f (x)) dx =
(2 2x2 ) dx =
1

1

4
4
8
2 3 
=
2x x  = ( ) = .
3
3
3
3
1
y

1
1
bc

bc

bc

bc

bc

1
bc

bc

Zgled 169 Naj bo f (x) = x2 + 1. Doloci ploscino obmocja, ki ga dolocajo graf funkcije
f , tangenta na graf funkcije f v tocki (0, 1) in normala na graf funkcije v tocki (1, 2).

2. marec 2009, 20 : 15

128

y
2

bc

bc

y=

1
2x+
2

bc

5
bc

y=1
bc

bc

bc

Ker je f (x) = x2 + 1, je f (x) = 2x. Torej je f (0) = 0 in f (1) = 2. Enacba tangente

v tocki (0, 0) je y = 0, saj je ta tocka stacionarna. Enacba normale v tocki (1, 2) je
y 1 = 12 (x 1), kar lahko zapisemo kot y = 12 x + 52 .
Premici y = 1 in y = 21 x + 25 se sekata v tocki (3, 1). Torej je iskana ploscina enaka
Z 1
Z 3
5
1
2
S =
((x + 1) 1) dx +
(( x + ) 1) dx =
2
2
0
1
1 
3

1
1 9 5
3 
4
1 3 
x  + x2 + x  = + = .
=
3
4
2
3 4 4
3
0
1
Pravilo zamenjave v dolo
ceni integral Pri racunanju nedolocenegaZ integrala si
pisemo x = g(t), velja
pogosto pomagamo s pravilom zamenjave. Ce
f (x) dx =
Z
f (g(t)) g (t) dt = G(t) = F (x), kjer smo v funkciji G zamenjali t = g 1 (x). Ravno ta
korak pa je pogosto v praksi tezko izvedljiv ali pa vsaj racunsko neugoden, saj to pomeni,
da moramo izracunati tudi inverz g 1 . Pri zamenjavi v doloceni integral pa zadnji korak
ni potreben, saj lahko meje sproti transformiramo. Velja izrek

Izrek 88 (Pravilo zamenjave v dolo

ceni integral) Naj bo g: [, ] R zvezna, monotona in odvedljiva funkcija na intervalu [, ]. Tedaj je
Z b
Z
f (x) dx =
f (g(t)) g (t) dt,
a

kjer smo oznacili a = g() in b = g().

R
Dokaz. Naj bo F (x) = f (x) dx. Tedaj je
Z
Z b

f (g(t)) g (t) dt = F (g(t))| = F (g()) F (g()) = F (b) F (a) =

f (x) dx,

kjer potrebujemo monotonost funkcije g zato, da je g: [, ] [a, b] bijekcija.

Zgled 170 Izracunaj
2. marec 2009, 20 : 15

a
0

a2 x2 dx.
129

Re
sitev. RVzgledu 161 smo s pomocjo izreka
73 o zamenjavi v nedoloceni integral
x
1 2
1 2
2
2
izracunali
a x dx = 2 a arc sin a + 2 x a2 x2 , torej je

a
Z a

x 1 2 2

1 2
1
2
2
2
a arc sin + x a x  = a2 arc sin 1 = a2 .
a x dx =
2
a 2
2
4
0
0
S pomocjo izreka 88 pa pri zamenjavi x = a sin t izracunamo
Z a
Z /2
Z /2 2
a
2
2
2
2
a x dx =
(1 + cos 2t) dt =
a cos t dt =
2
0
0
0

/2

1

a2
t + sin 2t  = a2 .
=
2
2
4
0

Zgled 171 Izracunaj

ex

1
dx.
+ ex

Re
sitev. Poskusimo z zamenjavo t = ex , dt = ex dx. Sledi dx = t1 dt. Tedaj je
Z e
Z e
Z 1
e

1
1
1

1
dx
=
t
dt
=
dt
=
(arc
tan
t)
=
arc
tan
e

.

x
x
1
2
4
1
1 t+t
1 t +1
0 e +e
Opozorilo. Pri uporabi pravila zamenjave v doloceni integral moramo biti nadvse previdni. Najpomembneje je, da za zamenjavo uporabimo bijektivno funkcijo.
Z
Z
2
Substitucija t = sin x v integral
sin xdx ocitno nima smisla, saj bi dobili
sin2 xdx =
0
0
Z 0
t2
2

dt = 0, kar ne drzi, saj je sin x > 0 na intervalu (0, ).

1 t2
0
Za izracun dolocenega integrala si lahko pomagamo tudi z metodo za integracijo po delih.
Velja namrec
sta f in g odvedljivi funkciji na intervalu [a, b],
Izrek 89 (Integracija po delih) Ce
velja
Z b
Z b

f (x)g (x) dx = (f (b)g(b) f (a)g(a))

g(x)f (x) dx.
a

Dokaz.
Ker Z
za H(x) = f (x)g(x) velja H (x) = f (x)g(x) + f (x)g (x), je H(x) =
Z
(f (x)g (x) + g(x)f (x)) dx. Torej je
H(b) H(a) =
od koder sledi
Z

(f (x)g (x) + g(x)f (x)) dx =

f (x)g (x) dx +
a

g(x)f (x) dx,

a

g(x)f (x) dx =
a
Z b
= (f (b)g(b) f (a)g(a))
g(x)f (x) dx.

f (x)g (x) dx = H(b) H(a)

2. marec 2009, 20 : 15

130

Zgled 172 Izracunaj

x sin x dx.
0

Ker gre za integral oblike

p(x) sin x dx, kjer je p(x) = x polinom, je pri integraciji po

delih ugodno polinom odvajati, trigonometricno funkcijo poleg njega pa integrirati. Torej
Z
 Z



x sin x dx = x cos x +
cos x dx = + sin x = ,
0

kjer smo v prvi enakosti upostevali u = x, dv = sin x dx in du = dx, v = cos x.

Z 1
Zgled 173 Izracunaj
x ex dx.
1

Ker gre za integral oblike

p(x)ex dx, kjer je p(x) = x polinom, je pri integraciji po delih

ugodno polinom odvajati, eksponentno funkcijo poleg njega pa integrirati. Torej

Z 1
Z 1

1
x
x 1
x e dx = (x e )|1
ex dx = (e + e1 ) ex 1 =
1

= (e + e1 ) (e e1 ) = 2e1 ,

kjer smo v prvi enakosti upostevali u = x, dv = ex dx in du = dx, v = ex .

R2
Zgled 174 Izracunaj 1 x(ln x + 1) dx.

Re
sitev. Integral lahko zapisemo kot vsoto dveh integralov:
Z 2
Z 2
Z 2
x(ln x + 1) dx =
x ln x dx +
x dx.
1

R2

R2
Ocitno je 1 x dx = 12 x2 |21 = 21 (4 1) = 32 . Za izracun integrala 1 x ln x dx pa uporabimo
R2
integracijo po delih. Za du = xdx, v = ln x velja u = 21 x2 , dv = x1 dx in 1 x ln x dx =
R2
1 2
x ln x|21 1 12 x2 x1 dx = 2 ln 2 14 x2 |21 = 2 ln 2 43 . Torej je
2
Z 2
3
3
3
x(ln x + 1) dx = (2 ln 2 ) + = 2 ln 2 + .
4
2
4
1
Posplo
seni integral Pri definiciji dolocenega integrala smo zahtevali, da je integracijsko obmocje zaprt (torej tudi koncen) interval, funkcija, ki jo integriramo, pa na njem
omejena. V tem razdelku bomo razsirili pojem dolocenega integrala na primer, ko kaksen
od gornjih privzetkov ni izpolnjen. Take integrale imenujemo posplosene oz. izlimitirane.
Vzemimo najprej primer, ko funkcija f : [a, b] R ni omejena in ima natanko en pol
na intervalu [a, b].
Recimo, da ima f pol v tocki b, sicer pa je na intervalu [a, b) omejena. Potem za vsak
R
R b
obstaja lim b f (x) dx, oznacimo
> 0 obstaja integral a f (x) dx. Ce
a
0

2. marec 2009, 20 : 15

f (x) dx = lim
0

131

f (x) dx.

 ima f pol v tocki a, definiramo

Ce
oznacimo

Rb
a

obstaja lim
f (x) dx podobno. Ce
0

f (x) dx = lim
0

Rb

a+

f (x) dx,

f (x) dx.

a+

ima funkcija f pol v kaksni tocki c (a, b), integracijsko obmocje razdelimo na dva
Ce
R
R
obstajata integrala c f (x) dx in b f (x) dx, oznacimo
dela. Ce
a
c
Z

f (x) dx =

f (x) dx +

Opozorilo. Limiti lim

0

tj. v

R c
a

f (x) dx = lim
0

f (x) dx in lim
0

Z

lim
0

Rb

c+

f (x) dx +
a

saj sta limiti med seboj neodvisni.

R1

Ker funkcija f , f (x) =

1
,
x3

f (x) dx + lim
0

f (x) dx.
c+

f (x) dx ne smemo zdruziti v eno limito,

Z

1
2 x3

Zgled 175 Ali obstaja posploseni integral

b
c+


f (x) dx ,

(24)

dx?

ni definirana v tocki 0, moramo zapisati

Z

1
dx =
x3

0
2

1
dx +
x3

1
dx,
x3

R0
kjer zahtevamo, da oba integrala na desni strani obstajata. Po definiciji je 2 x13 dx =
R 0
R 0
1
1
lim 2 x13 dx, ce ta integral sploh obstaja. Racunajmo 2 x13 dx = 2x12 |
2 = 22 + 8 .
e0

Ker limita lim( 212 + 81 ) ne obstaja, funkcija f ni integrabilna na intervalu [2, 0], torej
0

tudi ne na vecjem intervalu [2, 1].

Pripomniti
R 1 1 pa velja,1 da1 bi s pomoc1jo limite 24 prisli do napacne ugotovitve. Velja
namrec 0+ x3 dx = 2x2 |0+ = 1 + 22 in od tod dobimo
lim
0

Z

1
dx +
x2

0+




 
1
7
1
1
1
1 + 2 + 2 +
= .
dx = lim
2
0
x
2
2
8
8

R1
Slednje pa seveda ni enako vrednosti integrala 2 x13 dx, sa le-ta ne obstaja.
Gornji primer torej kaze, da lahko obstaja limita
Z c

Z b
f (x) dx +
f (x) dx ,
lim
0

c+

Rb
ceprav ne obstaja izlimirani integral a f (x) dx. V tem primeru pravimo, da obstaja
Rb
Cauchyjeva glavna vrednost integrala a f (x) dx.
Zgled 176 Izracunaj

2. marec 2009, 20 : 15

R2
0

1
2x

dx.

132

1
Re
sitev. Ker funkcija f , f (x) = 2x
, ni definirana v tocki x = 2, je
Z 2
Z 2
1
1

dx = lim
dx,
0 0
2x
2x
0

ce integral na desni obstaja. Ker je

Z 2
Z 2

dx =
(2 x)1/2 dx = 2(2 x)+1/2 |02 = 21/2 2 2,
2x
0
0
velja

Z 2

1
1

dx = lim
dx = lim(21/2 2 2) = 2 2.
0 0
0
2x
2x
0
R1
Zgled 177 Izracunaj 0 x1 dx za razlicne vrednosti parametra .
Z

Re
sitev. Po definiciji je

je = 1, imamo
Ce

R1

1
x

dx =

1
dx = lim
0
x

ln x|1
lim
0

1
dx.
x

= ln , vendar v tem primeru

1
dx = lim ln
0
x

pa je 6= 1,
ne obstaja. Ce
1
Z 1

1
1
1
1 
=
dx
=
x
(1 1 ).


1
1
x

Ker pa limita lim 1 obstaja le za < 1, obstaja integral le za < 1 in v tem primeru
0

velja

1
dx = lim
0
x

Zgled 178 Izracunaj

R8

1
1
1
dx = lim
(1 1 ) =
.

0 1
x
1

x 3 dx.
2

Re
sitev. Ker funkcija f , f (x) = x 3 , ni definirana v tocki x = 0, moramo pisati
Z 8
Z 8
Z 8
2
23
23
x dx +
x 3 dx.
x dx =
1

Oba integrala na desni strani obstajata, saj ustrezata pogojem prejsnje naloge pri = 23 .
Racunajmo
Z 8
Z 8
Z 8
2
23
32
x dx =
x dx +
x 3 dx =
1
1
1
Z
Z 8
2
23
x dx + lim
= lim
x 3 dx =
0

1
lim 3x1/3 |
1
0

1/3 8
lim 3x |
0

= lim 3(1/3 + 1) + lim 3(2 1/3 ) = 3 + 6 = 9.

0

2. marec 2009, 20 : 15

133

Zgled 179 Izracunaj

R1
0

1
1x2

dx.

Re
sitev. Po definiciji je

Ker pa je

Z
1
1x2

dx = lim
0
1 x2

1
dx.
1 x2

dx = arc sin x, lahko izracunamo.

Z

1
0

1
dx = lim arc sin x|1 = arc sin = .
2
0
2
2
1x

Doslej smo se ukvarjali le z integrali neomejenih funkcij na koncnih intervalih. Zdaj pa

vzemimo, da je integracijski interval neomejen, funkcija pa naj bo na vsakem koncnem
podintervalu integrabilna (v pravem ali posplosenem smislu).
R
R
za vsak b > a obstaja integral b f (x) dx in ce obstaja lim b f (x) dx, pravimo, da
Ce
a
a
b

je f integrabilna na intervalu [a, ) in oznacimo

Z

f (x) dx = lim

f (x) dx.

za vsak a < b obstaja integral

Podobno definiramo integrabilnost na intervalu (, b]. Ce
Rb
Rb
f (x)dx in ce obstaja lim a f (x)dx, pravimo, da je f integrabilna na intervalu (, b]
a
a

in oznacimo

f (x) dx = lim

f (x) dx.
a

R
je funkcija f integrabilna na vsakem
Nazadnje definiramo se integral f (x) dx. Ce
koncnem zaprtem intervalu v (, ) in ce obstaja limita
lim
a
b

f (x) dx,

pravimo, da je f integrabilna na (, ) in oznacimo

Z

f (x) dx = a
lim
b

Opozoriti velja, da moramo v a

lim
b

racuna ne smemo poenostaviti v

lim

pa integral
Ce

2. marec 2009, 20 : 15

Rb
a

R
1

1
x

f (x) dx.
a

f (x) dx izracunati limiti po a in b neodvisno in si

f (x) dx =

f (x) dx.

f (x) dx obstaja, potem velja

Zgled 180 Izracunaj

f (x) dx = lim

a a

dx za razlicne vrednosti parametra .

134

Ra

f (x) dx.

Rb
R
je = 1, imamo b 1 dx = ln x|b =
dx = lim 1 x1 dx. Ce
1
1 x
R b 1 b
ln b, vendar v tem primeru lim 1 x dx = lim ln b ne obstaja.
b
R bb
1
1
1
1 b

Ce pa je 6= 1, velja 1 x dx = 1 x |1 = 1
(b1 1). Ker pa limita lim b1

Re
sitev. Po definiciji je

R
1

1
x

obstaja le za > 1, obstaja integral le za > 1 in v tem primeru velja

Z b
Z b
1
1
1
1
dx = lim
dx = lim
(b1 1) =
.

b 1 x
b 1
1
1 x
Iz zgledov 177 in 180 vidimo, da integral
Z

x dx

ne obstaja za noben R.
R0
Zgled 181 Izracunaj ex dx.
Re
sitev. Racunajmo

R0

Zgled 182 Ali obstaja

ex dx = lim ex dx = lim ex |0a = lim (1 ea ) = 1.

a

x
1+x2

dx?

Re
sitev. Integral ne obstaja, saj je
Z b
Z
x
x
1
dx = lim
dx = lim ln(1 + x2 )|
0 = .
2
2
b 0 1 + x
b 2
1+x
0
Zgled 183 Izracunaj

R 1/2
0

1
x ln2 x

dx.

Re
sitev. Poskusimo z zamenjavo t = ln x, dt =
Z
Zgled 184 Izracunaj

1/2
0

R1
0

1
dx =
x ln2 x

ln x dx = lim
0

saj je lim 2 ln = 0.
0

x ln x dx =

dx. Tedaj je

2
1
1
1 
= .
dt = 
2
t
t 2

x2
4

ln x

x2
.
4

Torej je

1
1
1 2
1
x2 
2 
x2
x ln x dx = lim ( ln x ) = lim ( ln + ) = ,
0
0
4
4
4
4
4
4

Zgled 185 Izracunaj

2. marec 2009, 20 : 15

x ln x dx.

Re
sitev. Videli smo ze, da je
Z

1
x

R 2
0

1
43 cos x

dx.

135

2dt
1t
Re
sitev. Poskusimo z zamenjavo t = tan x2 . Potem je dx = 1+t
2 in cos x = 1+t2 . Ker
funkcija x 7 tan x2 ni injektivna na intervalu [0, ] (pravzaprtav ni niti definirana za
x = ), ne moremo napraviti zamenjave na celem integracijskem intervalu, ampak moramo
najprej obmocje razdeliti na dva dela. Racunajmo
Z 2
Z
Z 2
1
1
1
dx =
dx +
dx =
4 3 cos x
4 3 cos x
0
0 4 3 cos x

Z
Z 0
1
2
2
1
=

dt +
dt =
2
2
1t2
1t
1 + t2
4 3 1+t2 1 + t
0
4 3 1+t2
Z
Z
1
2
2
=
dt =
dt =

2
2
1t2
1+t
4 3 1+t2
1 + 7t


2 
2

2
=
= arc tan(t 7)
( ) = .
2
7
7 2
7

5.4

Uporaba integrala

Prostornina vrtenine pri vrtenju okoli abscisne osi Izracunati zelimo prostornino
vrtenine, ki jo doloca graf pozitivne funkcije f na intervalu [a, b] pri vrtenju okoli abscisne
osi. Vzemimo na intervalu [a, b] koncno zaporedje tock
a = x0 < x1 < x2 < . . . < xn = b.
Te tocke razdelijo interval na n podintervalov. Dolzino najdaljsega med njimi oznacimo
z . Nadalje naj bo k [xk1 , xk ] poljubna tocka. Telo, ki ga graf doloca, razdelimo na
tanke navpicne rezine valje.
y
f (k )

bc

bc

bc

xk1

bc

bc

bc

bc

k xk

Prostornina posameznega valja je enaka f 2 (k )(xk xk1 ). Celotna prostornina telesa

pri delitvi D je priblizno enaka
V (D) =

n
X
k=1

f 2 (k )(xk xk1 )

in je zato
V = lim V (D) =
0

2. marec 2009, 20 : 15

136

f 2 (x) dx.

Opomba. Pri izracunu smo uporabili, da je prostornina pokoncnega valja s polmerom r

osnovne ploskve in visino h enaka r 2 h.

h
r
Zgled 186 Izracunaj prostornino krogle s polmerom r.
Re
sitev. Kroglo v srediscni legi si lahko
predstavljamo kot vrtenino, ki jo dobimo z
vrtenjem kroznega loka z enacbo f (x) = r 2 x2 na intervalu [r, r] okoli abscisne osi.
Torej je
r

Z r
Z r
4
1 3 
2
2
2
2
V =
f (x) dx =
(r x ) dx = xr x  = r 3 .
3
3
r
r
r

Zgled 187 Izracunaj prostornino

vrtenine, ki nastane z vrtenjem enega loka grafa funkcije f , podane z enacbo f (x) = sin x, okoli abscisne osi.
y sin x
1
bc

bc

bc

bc

bc

bc

2 x

sin x

Ker je sin x 0 za x [0, ], je iskana prostornina enaka

Z


V =
sin x dx = ( cos x) = 2.
0

Prostornina vrtenine pri vrtenju okoli ordinatne osi Izracunajmo prostornino

vrtenine, ki jo doloca graf pozitivne funkcije f na intervalu [a, b], 0
/ [a, b], pri vrtenju
okoli ordinatne osi. Vzemimo na intervalu [a, b] koncno zaporedje tock
a = x0 < x1 < x2 < . . . < xn = b.
Te tocke razdelijo interval na n podintervalov. Dolzino najdaljsega med njimi oznacimo
z . Nadalje naj bo k [xk1 , xk ] poljubna tocka. Telo, ki ga graf doloca, razdelimo na
tanke valjaste cevi.
y
f
bc

f (k )

bc

2. marec 2009, 20 : 15

bc

bc

bc

xk1 k xk

137

bc

Prostornina posamezne valjaste cevi je enaka f (k )(x2k x2k1 ). Ker je x2k x2k1 =
(xk +xk1 )(xk xk1 ) in k [xk1 , xk ], je xk +xk1 2k . Torej je prostornina posamezne
valjaste cevi priblizno enaka 2k f (k )(xk xk1 ). Celotna prostornina telesa pri delitvi
D je priblizno enaka
n
X
V (D) =
2k f (k )(xk xk1 )
k=1

in je zato

V = lim V (D) = 2
0

x f (x) dx.

Opomba. Pri izracunu smo uporabili, da je prostornina pokoncne valjaste cevi z zunanjim
polmerom R, notranjim polmerom r in h enaka (R2 r 2 )h.

h
r

Zgled 188 Koliksna je prostornina telesa, ki ga dobimo, ko graf funkcije f (x) =

na intervalu [0, 1] zavrtimo okoli ordinatne osi?
Naj bo f (x) =

1
.
(x2 +1)2

1
(x2 +1)2

Potem je prostornina enaka

V = 2

(x2

x
dx.
+ 1)2

Vpeljimo substitucijo t = x2 + 1, dt = 2x dx. Sledi

Z 2
Z 1

1
2

x
=

dx
=

dt
=

=
.
V = 2

2
2
2
t 1
2
2
1 t
0 (x + 1)

Zgled 189 Izracunaj prostornino torusa s polmeroma R in r.

Torus nastane tako, da krog/kroznico s polmerom r, katere sredisce je od premice

oddaljeno R, zavrtimo okoli te premice.

2. marec 2009, 20 : 15

138

Torej lahko nalogo resimo na dva nacina z vrtenjem okoli abscisne ali vrtenjem okoli
ordinatne osi.
2
1. na
cin Torus nastane tako, da kroznico z enacbo x
+ (y
2
2
R) = r zavrtimo
okoli
abscisne
osi.
Sledi
y
=
R

r 2 x2

2
2
2
2
in yz = R + r x , ys = R r x . Prostornina je tako
enaka
Z r
V = Vz Vs =
(yz2 ys2 ) dx =
r
Z r
=
(yz + ys )(yz ys ) dx =
r
Z r

=
2R 2 r 2 x2 dx =

y
yz
R

bc

ys
bc

r O

bc

bc

1
= 4R r 2 = 2 2 Rr 2 .
2
y
2. na
cin Torus nastane tudi tako, da kroznico z enacbo
2
2
2
(x R) + y = r zavrtimo okoli ordinatne osi. V tem
r
primeru je
p
O
yz =
r 2 (x R)2 ,
p
r
ys = = r 2 (x R)2 .

yz

bc

bc

bc

Rr

bc

bc

bc

R+r

ys

Sledi

V = 2

R+r
Rr

x(yz ys ) dx = 4

R+r

Rr

p
x r 2 (x R)2 dx = . . . = 2 2 Rr 2 .

Dol
zina ravninske krivulje Naj bo K krivulja v ravnini. Radi bi definirali dolzino
krivulje K. Naj bosta A in B krajisci te krivulje. Oznacimo z D delitev krivulje K z
zaporednimi tockami A = T0 , T1 , . . . , B = Tn . Dobimo poligonalno crto, katere dolzino
n
X
|Tk1 Tk |.
lahko izracunamo: L(D) =
k=1

T3

T1

bc

bc

bc

A = T0

T2

bc

bc

B = Tn

bc
bc

Tn2

Tn1
Poligonalna crta T0 T1 . . . Tn se loci od krivulje K tem manj, cim krajse so vse daljice v
vec, krivuljo imamo lahko za limitno obliko poligonalnih crt, ko gredo
poligonski crti. Se
dolzine vseh daljic proti 0. Torej lahko vzamemo za dolzino L krivulje K kar limito dolzin
z oznacimo dolzino najkrajse med njimi,
L(D), ko gredo dolzine vseh daljic proti 0. Ce
je
L = lim L(D).
0

2. marec 2009, 20 : 15

139

 gornja limita obstaja, pravimo, da je krivulja merljiva.

Ce
Naj bo sedaj krivulja K podana z grafom zvezno odvedljive funkcije f na intervalu
[a, b]. Razdelimo interval z delilnimi tockami a = x0 < x1 < . . . < xn = b na podintervale.
Dolzino najdaljsega med njimi oznacimo z . Tocka Tk ima koordinati (xk , f (xk )).
y
f (xk1 )
f (xk )

bc

bc

Tk1

bc

bc

bc

bc

Tk

bc

bc

b = xn x
p
Dolzina posameznega odseka lomljenke je enaka |Tk1 Tk | = (xk xk1 )2 + (f (xk ) f (xk1 ))2 .
Racunajmo
a = x0

L(D) =

n
X
p
k=1

=
=

n
X

k=1
n
X
k=1

kjer smo zapisali f (k ) =

xk1 xk

(xk xk1 )2 + (f (xk ) f (xk1 ))2 =

1+

1 + (f (k ))2 (xk xk1 ),

f (xk )f (xk1 )
xk xk1

f (xk )f (xk1 )
xk xk1

2

(xk xk1 ) =

s pomocjo Lagrangeovega izreka. Torej je

Z bp
1 + (f (x))2 dx.
L = lim L(D) =
0

Zgled 190 Izracunaj obseg kroznice s polmerom r.

Re
sitev. Ker je
cna, zadosca dolociti dolzino loka kroznice v I. kvadrantu.
kroznica simetri

2
2
Ker je f (x) = r x , je f (x) = r2xx2 . Torej je
Z rr
Z rp
x2
dx =
1 + (f (x))2 dx =
1+ 2
=
r x2
0
0
Z rr
Z r
r2
1

=
dx = r
dx =
2
2
r x
r 2 x2
0
0
r
= r arc sin 1 =
.
2

Obseg kroznice je torej enak 4

r
2

= 2r.

Zgled 191 Izracunaj dolzino loka grafa funkcije y = ln(1 x2 ) med tockama x = 0 in
x = 12 .

2. marec 2009, 20 : 15

140

2x
1x2

Naj bo f (x) = ln(1 x2 ). Potem je f (x) =

Z

1
2

1+

2x
1 x2

2

dx =
=

1
2

0
1
2

in dolzina loka je enaka

(1 x2 )2 + (2x)2
dx =
(1 x2 )2
s
Z 1
2 1 + x2
(1 + x2 )2
dx =
dx.
2
(1 x2 )2
0 1x

y
bc

1
2bc

bc

bc

O
ln 43

bc

1 + x2
dx. Ker stopnja polinoma v stevcu
1 x2
ni manjsa od stopnje polinoma v imenovalcu, najprej delno delimo:
Izracunajmo najprej nedoloceni integral
bc

(x2 + 1) = (x2 + 1)(1) + 2

in od tod

2
2
1 + x2
= 1 +
= 1 + 2
.
2
2
1x
x + 1
x 1
S pomocjo razcepa na parcialne ulomke
2
A
B
A(x 1) + B(x + 1)
=
+
=
x2 1
x+1 x1
x2 1
dobimo A + B = 0 in A + B = 2. Sledi A = 1 in B = 1. Torej je
1
1
1 + x2
=
1
+

.
1 x2
x+1 x1
Sledi
Z

1 + x2
dx =
1 x2

in

Z 
1 +

1
1

x+1 x1

dx =



x + 1

= x + ln |x + 1| ln |x 1| = x + ln 
x 1


 1

x + 1 2
  = 1 + ln 3.
L = x + ln 
x 1  0
2

Povr
sina vrtenine Izracunati zelimo povrsino vrtenine, ki jo doloca graf pozitivne
funkcije f na intervalu [a, b] pri vrtenju okoli abscisne osi. Razdelimo interval z delilnimi
tockami a = x0 < x1 < . . . < xn = b na podintervale. Dolzino najdaljsega med njimi
oznacimo z . Telo, ki ga graf doloca, razdelimo na tanke navpicne rezine prisekane
stozce.
2. marec 2009, 20 : 15

141

y
f (xk1 )
f (xk )

bc

bc

bc

bc

bc

a = x0

xk1

bc

bc

xk

bc

b = xn x

Povrsina plasca posameznega stozca je enaka

p
(f (xk ) + f (xk1 )) (xk xk1 )2 + (f (xk ) f (xk1 ))2 .

Torej je povrsina pri delitvi D priblizno enaka

n
X

p
f (xk ) + f (xk1 )
(xk xk1 )2 + (f (xk ) f (xk1 ))2
=
2
k=1
s
2

n
X
f (xk ) + f (xk1 )
f (xk ) f (xk1 )

(xk xk1 ) =
1+
= 2
xk xk1
2
k=1

P (D) =

= 2

n
X
p
f (xk ) + f (xk1)
1 + (f (k ))2
(xk xk1 ),
2
k=1

kjer smo zapisali f (k ) =

f (xk )f (xk1 )
xk xk1
f (xk )+f (xk1 )
2

s pomocjo Lagrangeovega izreka. Ker je k

f (k ). Sledi
Z b
p
P = lim P (D) = 2
f (x) 1 + (f (x))2 dx.

(xk1 , xk ) in je f zvezna, je

Opomba. Pri izracunu smo uporabili, da plasc prisekanega stozca meri (R + r)d, kjer
sta r in R polmera osnovnih ploskev, d pa stranska visina.
x

x
2r

d
R

2R

Plasc prisekanega stozca razgrnemo v ravnino in dobimo kolobarjev izsek. Iz podobnosti

rd
sledi x : r = d : (Rr) in x = Rr
. Ploscina kolobarjevega izseka je p = R(x+d)rx =
(Rd + x(R r)) = (R + r)d.
2. marec 2009, 20 : 15

142

Zgled 192 Izracunaj povrsino krogle s polmerom r.

Re
sitev. Pri obicajni parametrizaciji je y = r 2 x2 in y =
P = 2

= 2r

Z
p
2
y 1 + y dx = 2

Zr r

r
r

r 2 x2

x .
r 2 x2

Torej je

x2
dx =
r 2 x2

1+

dx = 4r 2 .

Zgled 193 Izracunaj povrsino telesa, ki ga doloca graf funkcije f , f (x) = 31 (3 x) x,

na intervalu med njenima niclama pri vrtenju okoli abscisne osi.
y
1
2
3

bc
bc

bc

bc

bc

bc

1
1
1 3
1 1 1 1
1x
Ker je f (x) = (3 x) x = x 2 x 2 , je f (x) = x 2 x 2 = . Sledi
3
3
2
2
2 x
1 + (f (x))2 = 1 +

(1 x)2
4x + 1 2x + x2
(1 + x)2
=
=
4x
4x
4x

in od tod
Z

Z
p
2
y 1 + y dx = 2

3
x+1
1
(3 x) x
P = 2
dx =
4x
0 3
0
Z
Z
3
3
(3 x)(x + 1) dx =
(x2 + 2x + 3) dx =
=
3 0
3 0

3

1 3

2
x + x + 3x  = 3
=
3
3
0
3

Prostornina geometrijskega telesa Dano naj bo geometrijsko telo in stevilska premica x. Pri dani vrednosti x naj bo S(x) ploscina preseka telesa z ravnino, ki je pravokotna
na os x v tocki x. Vzemimo se, da je S zvezna funkcija.

a
bc

2. marec 2009, 20 : 15

S(x)
bc

bc

143

 je plast med sosednjima

Razdelimo telo z ravninami, pravokotnimi na os x, na rezine. Ce
presekoma tanka, je prostornina priblizno enaka S(k )(xk xk1 ), kjer je k [xk1 , xk ]
n
X
S(k )(xk xk1 ).
poljubna tocka. Torej je celotna prostornina priblizno enaka V (D) =
k=1

Ta priblizek je tem boljsi, cim tanjse so rezine, tj. cim krajsi so delilni intervali. Torej je
smiselno postaviti V = lim V (D), kjer je dolzina najdaljsega izmed delilnih intervalov.
0
Ker je je S zvezna funkcija, je integrabilna in
Z b
V = lim V (D) =
S(x) dx.
0

Zgled 194 Izracunaj prostornino piramide s ploscino osnovne ploskve S in visino h.

Na visini x je ploscina prereza enaka S(x). Torej je
2
S(x) : S = x2 : h2 in zato S(x) = Sx
. Sledi
h2
V

S(x) dx =

S(x)

Sx2
1
dx = Sh.
2
h
3

Guldinovi pravili za vrtenine

Prostornina telesa, ki ga dobimo pri vrtenju ploskve S okoli
ravne osi, je enaka
V = 2r p(S),

kjer je p(S) ploscina ploskve S, r pa oddaljenost tezisca ploskve od osi vrtenja.

Povrsina ploskve, ki jo dobimo pri vrtenju loka L okoli ravne

osi, je enaka
P = 2r s(L),
kjer je s(L) dolzina loka L, r pa oddaljenost tezisca loka od
osi vrtenja.

L
r

Zgled 195 Izracunaj prostornino in povrsino torusa s polmeroma R in r.

Re
sitev. Torus nastane tako, da krog/kroznico s polmerom r, katere sredisce je od premice oddaljeno R, zavrtimo okoli te premice.

2. marec 2009, 20 : 15

144

Torej je
V = 2r p(S) = 2R r 2 = 2 2 r 2 R
in
P = 2r s(L) = 2R 2r = 4 2 rR.

5.5

Numeri
cno ra
cunanje dolo
cenih integralov
Z

f (x) dx, kjer je f : [a, b] R eksplicitno podana pozitivna

Z
funkcija. Obicajno najprej izracunamo nedoloceni integral
f (x) dx = F (x), nato pa
Izracunati zelimo integral

upostevamo se meje:

b
a

f (x) dx = F (b) F (a).

Seveda je ta nacin uporaben le, ce znamo eksplicitno dolociti primitivno funkcijo F .

primitivne funkcije ne moremo eksplicitno dolociti, se moramo zadovoljiti le s
Ce
pribliznim numericnim rezultatom. Da bi bila numericna metoda uporabna, moramo ob
tem tudi znati oceniti napako.
Trapezna formula Pri tej metodi nadomestimo funkcijo f z odsekoma linearno funkcijo. Naj bo n N. Razdelimo integracijski interval [a, b] na n enakih delov z dolzino
. Delilne tocke so
h = ba
n
xk = a +

k(b a)
,
n

k = 0, 1, . . . , n.

Za k = 0, 1, . . . , n oznacimo yk = f (xk ) in Tk = Tk (xk , yk ). Lomljena crta skozi tocke T0 ,

T1 , . . . , Tn predstavlja graf kosoma linearne funkcije f, ki aproksimira funkcijo f .
y
yk1
yk

bc

bc
bc

T0

bc

Tk1
bc

Tk

bc

bc

a = x0

Tn

bc

bc

bc

bc

xk1 xk

bc

b = xn x

yk yk1
(x
Na intervalu [xk1 , xk ] je funkcija f podana s predpisom f(x) = yk1 +
xk xk1
xk1 ). Ploscina pod grafom funkcije f na intervalu [xk1 , xk ] je tako
Z xk
h
f(x) dx = (yk1 + yk ).
2
xk1
Ko dobljene ploscine sestejemo, dobimo trapezno formulo
Z b
h
f(x) dx = (y0 + 2y1 + . . . + 2yn1 + yn ).
2
a
2. marec 2009, 20 : 15

145

Napaka pri tej formuli je enaka

Rn =

f (x) dx

f(x) dx.

Za dvakrat zvezno odvedljivo funkcijo f velja

|Rn |

(b a)3
max |f (x)|,
12n2 x[a,b]

kar pomeni, da lahko z vecanjem stevila n dobimo bolj natancen rezultat.

R 1 x2
Zgled 196 Izracunaj 0 e 2 dx na dve decimalni mesti natancno s pomocjo trapezne
formule.
Za izracun na dve decimalni mesti mora veljati |Rn | < 0.005. Racunajmo: f (x) = xe
x2

x2
2

x2

in f (x) = e 2 (x2 1). Torej za x [0, 1] velja |f (x)| = |e 2 (x2 1)| 1. Sledi
|Rn |
kar nam da

1
12n2

(b a)3
1
max |f (x)|
< 0.005,
2
12n x[a,b]
12n2

< 0.005 oz. n > 4. Torej postavimo n = 5. Po vrsti izracunamo

xk
yk

0
1
2
3
4
5
0.0
0.2
0.4
0.6
0.8
1.0
1 0.9802 0.9231 0.8353 0.7261 0.6065

Priblizna vrednost integrala je tako enaka

1
(1.0000 + 2 0.9802 + 2 0.9231 + 2 0.8353 + 2 0.7261 + 0.6065) = 0.85359.
10
R 1 x2
Torej je 0 e 2 dx 0.85359. Pripomnimo se, da je natancna vrednost enaka 0.85563756 . . ..

Opomba. Dokazati je mozno, da integral

x2
2

dx ni elementaren, kar pomeni, da ne

2
x2

obstaja elementarna funkcija F , da je F (x) = e

Simpsonova formula Pri trapezni formuli smo funkcijo aproksimirali s kosoma line namesto kosoma linearne funkcije uporabimo kvadratno funkcijo, je pricakovati,
arno. Ce
da bo rezultat precej bolj natancen. Razdelimo interval [a, b] na n delov, kjer je n sodo

stevilo. Oznacimo h = ba
.
n
Za vsak k = 1, 2, . . . , n2 aproksimirajmo funkcijo f na intervalu [x2k2 , x2k ] s kvadratno
parabolo p(x) = ax2 +bx+c, ki poteka skozi tocke (x2k2 , y2k2), (x2k1 , y2k1 ) in (x2k , y2k ).
y
y2k1
y2k2
y2k
O
2. marec 2009, 20 : 15

bc
bc

bc
bc

bc

bc

bc

bc

bc

x2k2 x2k1
146

bc

x2k

 premaknemo koordinatno izhodisce v tocko (x2k1 , 0), je

Ce
x2k2 = h,

x2k1 = 0,

x2k = h

in pogoji, da poteka graf polinoma p skozi dane tocke, so

y2k2 = ah2 bh + c
y2k1 = c
y2k = ah2 + bh + c.
Ploscina pod parabolo p na intervalu [h, h] je potem enaka
 3
h
Z h

x
x2
h
2
(ax + bx + c) dx = a + b + cx  = (2ah2 + 6c).
3
2
3
h
h

Iz pogojev za a, b in c vidimo, da je

2ah2 + 6c = y2k2 + 4y2k1 + y2k .

Torej smo dokazali, da je ploscina lika pod polinomom p na intervalu [x2k2 , x2k ] enaka
Z x2k
h
(ax2 + bx + c) dx = (y2k2 + 4y2k1 + y2k ).
3
x2k2
podobno naredimo se za druge intervale, dobimo kosoma kvadraticno funkcijo f, za
Ce
katero velja Simpsonova formula
Z b
h
f(x) dx = (y0 + 4y1 + 2y2 + 4y3 + 2y4 + . . . + 2yn2 + 4yn1 + yn ).
3
a
y
bc
bc

bc

bc

bc

bc

bc

a = x0

bc

bc

bc

x2k2

bc

bc

bc

x2k

bc

bc

b = xn x

Napaka pri tej formuli je enaka

Rn =

f (x) dx

f(x) dx.

Za stirikrat zvezno odvedljivo funkcijo f velja

|Rn |

(b a)5
max |f (4) (x)|.
180n4 x[a,b]

Opomba. Ker v oceni napake nastopa cetrti odvod funkcije f , vidimo, da je Simpsonova
formula popolnoma to
cna tudi za polinome stopnje 3.
2. marec 2009, 20 : 15

147

R1

Zgled 197 Izracunaj

formule.

x2
2

dx na dve decimalni mesti natancno s pomocjo Simpsonove

Za izracun na dve decimalni mesti mora veljati |Rn | < 0.005. Izracunamo: f (4) (x) =
x2

e 2 (x4 6x2 +3). Prepricamo se lahko, da ima f (4) (x) ima maksimum v x = 0, minimum
pa v x = 3. Torej je |f (4) (x)| 3 za x [0, 1]. Za n = 4 sledi
|R4 |

3
0.000065.
180 44

Po vrsti izracunamo
xk
yk

0
1
2
3
4
0.0
0.25
0.50
0.75
1.0
1 0.96923 0.882497 0.75484 0.606531

Po Simpsonovi formuli je integral priblizno enak

1
(1 + 4 0.96923 + 2 0.882497 + 4 0.75484 + 0.606531) = 0.85565.
12
Torej je

6
6.1

R1
0

x2
2

dx 0.85565 in rezultat je opazno bolj natancen kot pri trapezni formuli.

Vektorska algebra
Vektorji

Urejen par (A, B) tock v prostoru doloca vektor, ki ga oznacimo z AB. Vektor ponazorimo
z usmerjeno daljico od tocke A do tocke B. Smer vektorja oznacimo s puscico. Usmerjeni

daljici AB in CD dolocata isti vektor natanko tedaj, ko sta vzporedni, enako dolgi in
kazeta v isto smer.
B

bc

bc

bc

bc

bc

bc

Dolzina vektorja AB, z oznako kABk, je dolzina daljice AB. Torej kABk = |AB|.
Vsota vektorjev Naj bosta ~a in ~b poljubna vektorja. Vektorja ~a in ~b lahko premaknemo
tako, da konec vektorja ~a sovpada z zacetkom vektorja ~b. Potem je vektor ~a +~b usmerjena
daljica od zacetka vektorja ~a do konca vektorja ~b.

2. marec 2009, 20 : 15

148

bc

~b
~a +
~b
A

bc

~a

bc

Drugace povedano: ce imata vektorja ~a in ~b skupno zacetno tocko, je njuna vsota ~a +

~b usmerjena diagonala paralelograma, ki ima vektorja ~a in ~b za stranici, in sicer tista
usmerjena diagonala, ki ima zacetek v skupni tocki vektorjev ~a in ~b. Iz te definicije je
tudi razvidno, da je
~a + ~b = ~b + ~a.
D

bc

~a
bc

~b

~b
~a +

~b
A

bc

~a

bc

Vsoto treh vektorjev izracunamo tako, da vsoti dveh pristejemo tretjega. Vrstni red
sestevanja ni pomemben, saj za sestevanje vektorjev velja asociativnostni zakon.
(~a + ~b) + ~c = ~a + (~b + ~c).
D
bc

~a
+

b~ +

~c

~c

~b + ~c

bc

~a + ~b
~b

bc

~a

bc

B
Vektor, ki se zacne in konca v isti tocki, imenujemo nicelni vektor in ga oznacimo z ~0. Za
vsak vektor ~a torej velja
~a + ~0 = ~a.

Naj bo AB vektor. Vektor BA je nasprotni vektor k vektorju AB in ga oznacimo z AB.

AB
A
B
bc

2. marec 2009, 20 : 15

bc

bc

BA = AB
149

bc

Nasprotni vektor k vektorju ~a oznacimo z ~a. Tedaj velja

~a + (~a) = ~0.
Razlika vektorjev ~a in ~b je tak vektor ~x, da je ~a + ~x = ~b. Razliko vektorjev ~a in ~b oznacimo
z ~b ~a in velja ~x = ~b ~a = ~b + (~a).
C
bc

~b ~a

~b
bc

~a

bc

Povzemimo osnovne lastnosti sestevanja vektorjev.

Komutativnost sestevanja:
~a + ~b = ~b + ~a za poljubna vektorja ~a in ~b
Asociativnost sestevanja:
(~a + ~b) + ~c = ~a + (~b + ~c) za poljubne vektorje ~a, ~b in ~c
Obstoj nevtralnega elementa za sestevanje:
Obstaja vektor ~0, da je ~a + ~0 = ~a za vsak vektor ~a
Obstoj nasprotnega elementa za sestevanje:
Za vsak vektor ~a obstaja vektor ~a, da je ~a + (~a) = ~0
Te stiri lastnosti povemo na kratko takole: Mnozica vektorjev je Abelova grupa.
Sestevanje vektorjev zadosca trikotniski neenakosti
k~a + ~bk k~ak + k~bk.
Mno
zenje vektorja s skalarjem Naj bo R. Produkt ~a je vektor z dolzino
je > 0, ima vektor ~a enako smer kot vektor ~a. Ce
je < 0, ima vektor
|| k~ak. Ce
je = 0, je ~a nicelni vektor.
~a enako smer kot vektor ~a. Ce
~a
bc

~a

bc

3~a

bc

Mnozenje vektorja s skalarjem zadosca zahtevam

()~a = (~a).
( + )~a = ~a + ~a.
(~a + ~b) = ~a + ~b.
2. marec 2009, 20 : 15

150

 1 ~a = ~a.
(~a + ~b)
C

bc

C1

bc

~a + ~b

~b

~b

bc

bc

bc

B ~a

~a

B1

Linearna odvisnost in neodvisnost Naj bodo

a1 ,
a2 , . . . ,
a
n vektorji v prostoru.
Izraz
1
a1 + 2
a2 + . . . + n
a
n
imenujemo linearna kombinacija vektorjev
a,
a, . . . ,
a.
1

Ti vektorji so linearno neodvisni, ce iz enakosti

~
1
a1 + 2
a2 + . . . + n
a
n = 0
sledi 1 = 2 = . . . = n = 0.
Ti vektorji so linearno odvisni, ce niso linearno neodvisni. Torej obstajajo stevila 1 , 2 ,
. . . , n , ki niso vsa enaka 0, da je
~
1
a1 + 2
a2 + . . . + n
a
n = 0.
Vektor ~0 je linearno odvisen, saj je 1 ~0 = ~0.

Naj bodo A0 , A1 in A2 nekolinearne tocke v ravnini. Potem sta vektorja A0 A1 in

A0 A2 linearno neodvisna.
A2
A1

A
0A
A 0A 2
1 A0
Naj bodo A0 , A1 , A2 in A3 nekomplanarne tocke v prostoru. Potem so vektorji

A0 A1 , A0 A2 in A0 A3 linearno neodvisni.
bc

bc

bc

A0

bc

0A 1
A

A0 A
2
bc

bc

A0 A3
bc

A1

A3

A2

Zgled 198 Naj bo tocka E razpolovisce stranice AB kvadrata ABCD. Oznacimo s F

presescisce daljic BD in CE. V kaksem razmerju deli tocka F daljico BD?

2. marec 2009, 20 : 15

151

Oznacimo ~a = AB in ~b = AD. Potem sta vektorja ~a in ~b

linearno neodvisna. Ker lezi tocka F na daljici BD, velja

BF = BD = (~b ~a) in je

~b

AF = AB + BF = ~a + (~b ~a).

bc

~b
bc

Ker lezi tocka F tudi na daljici EC, velja EF = EC =

( 21~a + ~b) in je

bc

bc

1
~a
2

~b

bc

1
~a
2

~a

1
1
AF = AE + EF = ~a + ( ~a + ~b).
2
2
Sledi

bc

~a + (~b ~a) = 21 ~a + ( 21~a + ~b),

kar lahko preoblikujemo v

1
2

21 ~a + ( ) ~b = ~0.

Ker sta vektorja ~a in ~b linearno neodvisna, je

1
2

21 = 0,
= 0.

Torej je 21 = 32 , kar nam da = = 13 . Sledi BF = 13 BD in tocka F deli daljico BD v

razmerju 1 : 2.

6.2

Koordinatni sistem v prostoru

Izberimo v prostoru poljubno tocko O in polozimo skoznjo tri paroma pravokotne stevilske
premice in sicer tako, da je tocka O na vseh treh premicah slika stevila 0. Premice imenujemo koordinatne osi, tocko O koordinatno izhodisce, vse skupaj pa sestavlja pravokotni
koordinatni sistem v prostoru. Premice obicajno oznacimo z x, y in z tako, da ce zavrtimo
os x okoli osi z za 2 v pozitivni smeri, preide v os y.
z

bc

bc

Za poljubno tocko T v prostoru oznacimo s T1 , T2 in T3 pravokotne projekcije tocke

T na koordinatne osi. Tocki T1 ustreza realno stevilo t1 , tocki T2 ustreza realno stevilo
t2 , tocki T3 pa ustreza realno stevilo t3 . Torej smo tocki T priredili trojico realnih stevil
(t1 , t2 , t3 ), ki jo imenujemo koordinate tocke T .
2. marec 2009, 20 : 15

152

T1 (t1 )

T3 (t3 )

bc

bc

T (t1 , t2 , t3 )

bc
bc

T2 (t2 )
y

bc

T (t1 , t2 )
Razdaljo med dvema tockama izracunamo po Pitagorovem izreku kot dolzino diagonale
ustreznega kvadra. Za tocki T1 (x1 , y1 , z1 ) in T2 (x2 , y2 , z2 ) je
p
dist(T1 , T2 ) = (x2 x1 )2 + (y2 y1 )2 + (z2 z1 )2 .
bc

y1

T1
T2

y2

|z2 z1 |

y
bc

bc

bc

T1
|x2
bc

T2

bc

x1

bc

x2

bc

bc

x1 | |y

|
y1

Krajevni vektor tocke T je usmerjena daljica od tocke O do tocke T in ga oznacimo z

r
T.

Skratka: r = OT .
T

Ker je tocka T enolicno dolocena s trojico (t1 , t2 , t3 ), je s temi koordinatami tudi enolicno
dolocen krajevni vektor tocke T . Torej lahko oznacimo
r
T = (t1 , t2 , t3 ).

T1 (t1 )

T3 (t3 )

bc

bc

r
T

bc

T (t1 , t2 , t3 )

bc
bc

T2 (t2 )
y

bc

T (t1 , t2 )
Razdaljo med tocko T in koordinatnim izhodiscem O izracunamo po Pitagorovem izreku
kot dolzino diagonale ustreznega kvadra. Dolzina vektorja
r
T je tako enaka
q
k
r
t21 + t22 + t23 .
T k = dist(T, O) =
2. marec 2009, 20 : 15

153

 je ~a = (x1 , y1, z1 ) in ~b = (x2 , y2 , z2 ),

Vektorske operacije v koordinatnem zapisu Ce
je
~a + ~b = (x1 + x2 , y1 + y2 , z1 + z2 ).
Nicelni vektor je ~0 = (0, 0, 0), k vektorju ~a = (x1 , y1, z1 ) nasprotni vektor pa je ~a =
(x1 , y1 , z1 ). Za vektorja ~a = (x1 , y1 , z1 ) in ~b = (x2 , y2 , z2 ) je tako
~b ~a = (x2 x1 , y2 y1 , z2 z1 ).
je ~a = (x1 , y1 , z1 ) in R, je
Ce
~a = (x1 , y1 , z1 ).
Baza prostora R3 Vpeljimo vektorje ~i = (1, 0, 0), ~j = (0, 1, 0) in ~k = (0, 0, 1). To
so vektorji dolzine 1, ki kazejo v pozitivnih smereh koordinatnih osi. Vektorje ~i, ~j in ~k
imenujemo standardni bazni vektorji prostora R3 .
z
1
~k
O

bc

~j 1

bc

bc
bc

~i
1
x

Za poljubno tocko T naj bo (t1 , t2 , t3 ) njen krajevni vektor. Torej je

(t1 , t2 , t3 ) = t1 (1, 0, 0) + t2 (0, 1, 0) + t3 (0, 0, 1) = t1~i + t2~j + t3~k,
kar pomeni, da lahko vsak vektor v R3 izrazimo kot linearno kombinacijo vektorjev ~i, ~j
in ~k.
z
bc

~t
t1~i O

t3~k

bc

bc

t2~j

y
bc

Ti vektorji so linearno neodvisni, saj iz 1~i + 2~j + 3~k = (1 , 2 , 3 ) = 0 sledi

1 = 2 = 3 = 0.
Zgled 199 Izracunaj 7~a 5~b za ~a = (2, 1, 3) in ~b = (4, 2, 5).
2. marec 2009, 20 : 15

154

Racunajmo
7~a 5~b = 7(2, 1, 3) 5(4, 2, 5) =
= (14, 7, 21) (20, 10, 25) = (34, 17, 4)
Zgled 200 Doloci vektorja ~a in ~b, ce je ~a 2~b = (1, 2, 2) in 2~a + 3~b = (1, 0, 1).
Iz ~a 2~b = (1, 2, 2) sledi ~a = 2~b + (1, 2, 2). Torej je
2~a + 3~b = 2(2~b + (1, 2, 2)) + 3~b =
= 7~b + (2, 4, 4),
kar nam da

7~b = (1, 0, 1) (2, 4, 4) = (3, 4, 5).

Sledi ~b = ( 37 , 47 , 57 ) in ~a = (1, 2, 2) + 2( 73 , 47 , 57 ) = ( 17 , 76 , 74 ).
Skalarni produkt vektorjev Skalarni produkt vektorjev ~a = (x1 , y1 , z1 ) in ~b = (x2 , y2, z2 )
je stevilo ~a ~b, definirano s predpisom
~a ~b = x1 x2 + y1 y2 + z1 z2 .
Neposredno iz definicije sledi, da za skalarni produkt velja
~a ~b = ~b ~a,
(~a) ~b = ~a (~b) = (~a ~b),
(~a + ~b) ~c = ~a ~c + ~b ~c,
~a ~a 0 in ~a ~a = 0 natanko tedaj, ko je ~a = ~0,

k~ak = ~a ~a.
Standardni bazni vektorji ~i, ~j in ~k so enotski in paroma pravokotni:
~i ~i = ~j ~j = ~k ~k = 1 in ~i ~j = ~i ~k = ~j ~k = 0.
Oznacimo s kot med vektorjema ~a in ~b. V trikotniku z
dolzinami stranic k~ak, k~bk in k~b ~ak velja kosinusni izrek
k~b ~ak2 = k~ak2 + k~bk2 2k~ak k~bk cos .

(25)

b~

~b
bc

~a

bc

~a

Ker pa je
k~b ~ak2 = (~b ~a) (~b ~a) = ~b ~b ~b ~a ~a ~b + ~a ~a =
= k~ak2 + k~bk2 2~a ~b,
(26)
iz (26) in (25) sledi, da je
~a ~b = k~ak k~bk cos .
2. marec 2009, 20 : 15

bc

155

Zgled 201 Izracunaj skalarni produkt vektorjev ~a = (1, 2, 3) in ~b = (1, 0, 2).

Re
sitev. Skalarni produkt je
~a ~b = 1 (1) + 2 0 + 3 2 = 5.
Zgled 202 Doloci kot med vektorjema ~a = (1, 3, 0) in ~b = (1, 2, 2).
Re
sitev. Skalarni produkt vektorjev je
~a ~b = (1) 1 + 3 (2) + 0 2 = 7.
p
p

Ker je k~ak = (1)2 + 32 + 02 = 10 in k~bk = 12 + (2)2 + 22 = 9 = 3, velja

cos =

7
~a ~b
= ,
3 10
k~ak k~bk

7
137.55.
kar nam da = arc cos 3
10

Zgled 203 Vektorja ~a in ~b oklepata kot

in k~bk = 3.
Oznacimo =

2
3

2
.
3

Izracunaj (~a + 2~b) (3~a + ~b), ce je k~ak = 2

in racunajmo

(~a + 2~b) (3~a + ~b) = 3~a ~a + ~a ~b 6~b ~a + 2~b ~b =

= 3~a ~a 5~a ~b + 2~b ~b =
= 3k~ak2 5k~ak k~bk cos + 2k~bk2 =
= 3 22 5 2 3 ( 12 ) + 2 32 =
= 12 + 15 + 18 = 21.
Zgled 204 Izracunaj pravokotno projekcijo vektorja ~a = (1, 1, 0) na vektor ~b = (1, 2, 3).
Pravokokotna projekcija je tak vektor ~ab = ~b, da je (~a ~b) ~b.
Torej je
(~a ~b) ~b = 0.

Sledi ~a ~b = k~bk2 , kar nam da =

~a~b
k~bk2

in

~b

~ab =

~a ~b ~
b.
k~bk2

V danem primeru je
~a ~b = (1, 1, 0) (1, 2, 3) = 1 1 + 1 2 + 0 3 = 1
k~bk2 = ~b ~b = 12 + 22 + 32 = 14.
Sledi
~ab =
2. marec 2009, 20 : 15

~a

1
(1, 2, 3).
14
156

~a ~b
~b

Vektorski produkt vektorjev Vektorski produkt vektorjev ~a in ~b je vektor ~a ~b,

dolocen s pogoji
1. k~a ~bk = k~ak k~bk sin , kjer je kot med vektorjema ~a in ~b
2. vektor ~a ~b je pravokoten na vektorja ~a in ~b
3. vektorji ~a, ~b in ~a ~b sestavljajo pozitivno orientirano trojico vektorjev. Torej: ce
imajo vektorji ~a, ~b in ~a ~b skupno zacetno tocko in gledamo v smeri vektorja ~a ~b,
se vidi najkrajse vrtenje vektorja ~a v ~b v smeri gibanja kazalcev na uri.

~a ~b
~b
~a
Dokazati je mozno, da za vektorski produkt velja
~a ~b = ~b ~a,
(~a) ~b = ~a (~b) = (~a ~b),
(~a + ~b) ~c = ~a ~c + ~b ~c,
~a ~b = ~0 natanko tedaj, ko sta vektorja ~a in ~b linearno odvisna. Posebej: ~a ~a = ~0
za vsak vektor ~a.
Ker so standardni bazni vektorji ~i, ~j in ~k enotski in paroma pravokotni, je
~i ~i = ~j ~j = ~k ~k
~i ~j = ~j ~i
~j ~k = ~k ~j
~k ~i = ~i ~k

=
=
=
=

~0,
~k,
~i,
~j.

Torej lahko za vektorja ~a = (x1 , y1 , z1 ) = x1~i+y1~j +z1~k in ~b = (x2 , y2 , z2 ) = x2~i+y2~j +z2~k

zapisemo
~a ~b = (x1~i + y1~j + z1~k) (x2~i + y2~j + z2~k) =
= x1 x2 ~i ~i + x1 y2 ~i ~j + x1 z2 ~i ~k +
y1 x2 ~j ~i + y1 y2 ~j ~j + y1 z2 ~j ~k +
z1 x2 ~k ~i + z1 y2 ~k ~j + z1 z2 ~k ~k =
= (y1 z2 z1 y2 )~i + (z1 x2 x1 z2 )~j + (x1 y2 y1 x2 )~k.
Vektorski produkt vektorjev je torej
~a ~b = (x1 , y1 , z1 ) (x2 , y2 , z2 ) = (y1 z2 z1 y2 , z1 x2 x1 z2 , x1 y2 y1 x2 ).
2. marec 2009, 20 : 15

157

Iz pogoja k~a ~bk = k~ak k~bk sin vidimo, da je dolzina vektorja ~a ~b enaka ploscini
paralelograma, napetega na vektorja ~a in ~b.
Vektorski produkt najlazje izracunamo s pomocjo trivrsticne determinante


 ~i ~j ~k 


 x1 y1 z1  = (y1z2 z1 y2 )~i (x1 z2 z1 x2 )~j + (x1 y2 y1 x2 )~k.


 x2 y2 z2 

Zgled 205 Izracunaj vektorski produkt vektorjev ~a = (1, 2, 3) in ~b = (1, 0, 2).

Re
sitev. Vektorski produkt je


 ~i ~j ~k 


~a ~b =  1 2 3  = (4, 5, 2).
 1 0 2 

Zgled 206 Izracunaj (2~a + 3~b) (~a 5~b) za ~a = (1, 1, 2) in ~b = (1, 3, 2).
Racunajmo

=~0

(2~a + 3~b) (~a + 5~b) =

=

=
=

=~0
z }| {
z }| {
~
~
~
2 ~a ~a +10~a b + 3b ~a + 15 b ~b =
10~a ~b 3~a ~b = 7~a ~b =
 ~i ~j
~k 


~

7~a b = 7  1 1
2  = 7 (8, 0, 4) =
 1 3 2 
(56, 0, 28).

Do enakega rezultata pridemo tudi, ce izracunamo 2~a + 3~b = (1, 11, 2) in ~a + 5~b =
(4, 16, 8) ter


 ~i ~j
~k 


(1, 11, 2) (4, 16, 8) =  1 11 2  = (56, 0, 28).
 4 16 8 

Zgled 207 Doloci ploscino trikotnika z oglisci v tockah A(1, 2, 1), B(1, 0, 2) in C(2, 1, 0).

Re
sitev. Trikotnik je napet na vektorja ~b = AB = (2, 2, 3) in

~c = AC = (1, 3, 1). Ploscina trikotnika ABC je enaka polovici

ploscine paralelograma, napetega na vektorja ~b in ~c, torej p =
1 ~
kb ~ck. Racunajmo:
2


 ~i
~j ~k 


~b ~c =  2 2 3  = (7, 5, 8).


 1 3 1 

Sledi p = 21 k~b ~ck = 12 72 + 52 + 82 = 12 138.

bc

bc

bc

Zgled 208 Vektorja ~a in ~b oklepata kot 6 . Izracunaj ploscino paralelograma, napetega na

vektorja ~a + 2~b in 3~a + ~b, ce je k~ak = 2 in k~bk = 3.
2. marec 2009, 20 : 15

158

Oznacimo =

in racunajmo

=~0

=~0
z }| {
z }| {
~
~
~
~
~
(~a + 2b) (3~a + b) = 3 ~a ~a +~a b 6b ~a + 2 b ~b =
= 7~a ~b.

Sledi
p = k(~a + 2~b) (3~a + ~b)k = k7~a ~bk =
= 7k~ak k~bk sin = 7 2 3 ( 1 ) = 21.
2

Me
sani produkt Mesani produkt vektorjev ~a, ~b in ~c je skalar (~a ~b) ~c, ki ga oznacimo
z (~a, ~b, ~c).
Absolutna vrednost mesanega produkta (~a, ~b, ~c) je enaka prostornini paralelepipeda,
napetega na vektorje ~a, ~b in ~c.
~a ~b
~c ~e~a~b

~b

~c

k~a ~bk
~a
so vektorji ~a, ~b in ~c nenicelni, je (~a, ~b, ~c) = 0 natanko tedaj, ko lezijo vektorji ~a, ~b
Ce
in ~c v isti ravnini.
Privzemimo sedaj, da nenicelni vektorji ~a, ~b in ~c ne lezijo v isti ravnini. Mesani
produkt (~a, ~b, ~c) je potem pozitiven natanko tedaj, ko tvorijo vektorji ~a, ~b in ~c pozitivno
orientirano trojico v R3 .
Izrek 90 (Cikli
cnost me
sanega produkta) Za poljubne vektorje ~a, ~b in ~c velja
(~a, ~b, ~c) = (~b, ~c,~a) = (~c,~a, ~b).
Naj bo ~a = (x1 , y1 , z1 ), ~b = (x2 , y2, z2 ) in ~c = (x3 , y3 , z3 ). Potem je
(~a ~b) ~c = (y1 z2 z1 y2 , z1 x2 x1 z2 , x1 y2 y1 x2 ) (x3 , y3 , z3 ), =
= y1 z2 x3 z1 y2 x3 + z1 x2 y3 x1 z2 y3 + x1 y2 z3 y1 x2 z3
kar si najlazje zapomnimo s pomocjo determinante:


 x1 y1 z1 


(~a ~b) ~c =  x2 y2 z2  = x1 (y2z3 z2 y3 ) y1 (x2 z3 z2 x3 ) + z1 (x2 y3 y2 x3 ).
 x3 y3 z3 

Vrednost determinante lahko izracunamo tudi tako, da na desni pripisemo prva dva stolpca
ter sestejemo produkte na glavnih diagonalah (polne crte) in odstejemo produkte na
stranskih diagonalah (crtkane crte):


 x1 y1 z1  x1 y1


 x2 y2 z2  x2 y2 = x1 y2 z3 + y1 z2 x3 + z1 x2 y3 z1 y2 x3 x1 z2 y3 y1 x2 z3 .


 x3 y3 z3  x3 y3
2. marec 2009, 20 : 15

159

Zgled 209 Izracunaj prostornino paralelepipeda, napetega na vektorje ~a = (2, 1, 3), ~b =

(1, 2, 2) in ~c = (3, 0, 1).




Re
sitev. Prostornina je absolutna vrednost mesanega produkta; tj. V = (~a, ~b, ~c). Racunajmo



 2
1
3


(~a, ~b, ~c) =  1 2 2  = 4 6 + 0 18 1 0 = 21.
 3
0 1 




Torej je V = (~a, ~b, ~c) = 21.

Zgled 210 Izracunaj prostornino piramide z oglisci v tockah A(1, 2, 3), B(1, 2, 0), C(2, 1, 3)
in D(1, 1, 0).

Oznacimo ~a = DA = (0, 3, 3), ~b = DB = (2, 3, 0) in ~c = DC =

(1, 2, 3). Prostornina piramide je 16 prostornine

 paralelepipeda,


napetega na vektorje ~a, ~b in ~c; tj. V = 1 (~a, ~b, ~c). Racunajmo

D
bc

bc




 0 3
3


~

0  = 0 + 0 12 0 18 9 = 39.
(~a, b, ~c) =  2 3
 1 2 3 




= 13
.
Torej je V = 61 (~a, ~b, ~c) = 39
6
2

bc
bc

Zgled 211 Volumen paralelepipeda, napetega na vektorje ~a, ~b in ~c je 1. Koliko je volumen

paralelepipeda, napetega na vektorje 2~a ~b, ~a + 2~c, ~b + ~c?
Izracunajmo mesani produkt:
(2~a ~b,~a + 2~c, ~b + ~c) =



(2~a ~b) (~a + 2~c) (~b + ~c) =

= (2 ~|a {z
~a} +4~a ~c ~b ~a 2~b ~c) (~b + ~c) =
=~0

= 4(~a ~c) ~b (~b ~a) ~b 2(~b ~c) ~b +

| {z } | {z }
=0

=0

4(~a ~c) ~c (~b ~a) ~c 2(~b ~c) ~c =

| {z }
| {z }
=0

=0

= 4(~a ~b) ~c + (~a ~b) ~c = 3(~a ~b) ~c.





Ker je (~a, ~b, ~c) = 1, je iskani volumen enak





 ~ 


~
~
(2~a b,~a + 2~c, b + ~c) = 3 (~a, b, ~c) = 3.

Zgled 212 Ali lahko dolocimo vrednost parametra tako, da bodo vektorji ~a = (1, 1, 2),
~b = (, 0, 1) in ~c = (1, 2, 1) lezali v isti ravnini?
2. marec 2009, 20 : 15

160

Vektorji ~a, ~b in ~c bodo komplanarni natanko tedaj, ko bo vrednost mesanega produkta

enaka 0; tj. (~a, ~b, ~c) = 0. Racunajmo



 1 1
2


1  = 0 + 1 + 4 + 2 + 0 = 5 + 3.
(~a, ~b, ~c) =  0
 1 2 1 
Torej je (~a, ~b, ~c) = 5 + 3 = 0, kar nam da = 53 .

Dvojni vektorski produkt

Izrek 91 Za poljubne vektorje ~a, ~b in ~c velja
(~a ~b) ~c = (~a ~c)~b (~b ~c)~a
~a (~b ~c) = (~a ~c)~b (~a ~b)~c

(27)
(28)

Dokaz. Enakost (28) sledi iz enakosti (27), ce upostevamo, da je

~a (~b ~c) = (~b ~c) ~a = (~c ~b) ~a.

Enakost (27) pa najlazje dokazemo tako, da postavimo

~a = x1~i + y1~j + z1~k,

~b = x2~i + y2~j + z2~k,
~c = x3~i + y3~j + z3~k,
in izracunamo obe strani v formuli (27).
Izrek 92 (Jacobijeva identiteta) Za poljubne vektorje ~a, ~b in ~c velja
(~a ~b) ~c + (~b ~c) ~a + (~c ~a) ~b = ~0.
Dokaz. Identiteto dokazemo z uporabo formule (27). Izraz na levi strani je tako enak
(~a ~c)~b (~b ~c)~a + (~a ~b)~c (~a ~c)~b + (~b ~c)~a (~a ~b)~c = ~0.

Izrek 93 (Lagrangeova identiteta) Za poljubne vektorje ~a, ~b, ~c in d~ velja

~ = (~a ~c)(~b d)
~ (~a d)(
~ ~b ~c).
(~a ~b) (~c d)

~ lahko prepoznamo kot mesani produkt vektorjev ~a, ~b

Dokaz. Produkt (~a ~b) (~c d)
~ Torej je
in ~c d.
~ = (~a, ~b, ~c d)
~ = (~b (~c d))
~ ~a,
(~a ~b) (~c d)
kjer zadnja enakost drzi zaradi ciklicnosti mesanega produkta. Sledi
~ = (~a, ~b, ~c d)
~ = (~b (~c d))
~ ~a =
(~a ~b) (~c d)
~ c (~b ~c)d)
~ ~a = (~b d)(~
~ c ~a) (~b ~c)(d~ ~a) =
= ((~b d)~
~ (~a d)(
~ ~b ~c).
= (~a ~c)(~b d)

~ Tedaj je
Lagrangeovo identiteto pogosto uporabljamo v primeru, ko je ~a = ~c in ~b = d.
(~a ~b) (~a ~b) = (~a ~a)(~b ~b) (~a ~b)(~b ~a),
kar lahko zapisemo tudi v obliki k~a ~bk2 = k~ak2 k~bk2 (~a ~b)2 oziroma
k~a ~bk2 + (~a ~b)2 = k~ak2 k~bk2 .

2. marec 2009, 20 : 15

161

6.3

Premica in ravnina v prostoru

Premica Naj bosta A0 in A1 razlicni tocki v prostoru ter ~r0 in ~r1 njuna krajevna
vektorja. Potem obstaja natanko ena premica, ki ti dve tocki vsebuje. Naj bo ~r krajevni
vektor poljubne tocke na premici. Potem sta vektorja ~r ~r0 in ~s = ~r1 ~r0 linearno odvisna
in lahko zapisemo ~r ~r0 = ~s oziroma
~r = ~r0 + ~s.

(29)

Vektor ~s imenujmo smerni vektor premice, enacbo (29) pa vektorska enacba premice.
A1
~s
A0
bc

bc

~r0

~r1
bc

O
je ~r = (x, y, z), ~r0 = (x0 , y0 , z0 ) in ~s = (x1 , y1, z1 ), lahko gornjo enacbo zapisemo v
Ce
parametricni obliki
x = x0 + x1 ,

y = y0 + y1 ,

z = z0 + z1 .

predpostavimo, da smerni vektor ne lezi v nobeni od koordinatnih ravnin (tj. x1 y1 z1 6=

Ce
0), lahko zapisemo normalno enacbo premice
y y0
z z0
x x0
=
=
.
x1
y1
z1
pa je npr. x1 = 0, pa v (30) namesto ulomka
Ce

xx0
x1

(30)

zapisemo pogoj x = x0 .

Zgled 213 Zapisi parametricno in normalno enacbo premice skozi tocki A0 (0, 1, 2) in
A1 (3, 2, 1).
Re
sitev. Smerni vektor premice je
~s = (3, 2, 1) (0, 1, 2) = (3, 3, 3) = 3(1, 1, 1).
Za smerni vektor lahko vzamemo kar vektor (1, 1, 1). Parametricna enacba premice se
tako glasi
~r = (0, 1, 2) + (1, 1, 1),
normalna pa

y1
z+2
x
=
=
.
1
1
1

Ravnina Naj bodo A0 , A1 in A2 take tocke v prostoru, da sta vektorja ~a = A0 A1 in

~b =
A0 A2 linearno neodvisna. Potem tocke A0 , A1 in A2 dolocajo natanko eno ravnino.
je ~r krajevni vektor poljubne tocke na ravnini, velja ~r ~r0 = ~a + ~b. Torej je
Ce
~r = ~r0 + ~a + ~b.

(31)

Po definiciji vektorskega produkta je vektor ~n = ~a ~b pravokoten na ravnino, ki jo vektorja

~a in ~b napenjata. Torej je ~n (~r ~r0 ) = 0. Sledi
~r ~n = ~r0 ~n.
2. marec 2009, 20 : 15

162

(32)

~n

A2

bc

~b
bc

A0

bc

A1

~a
~r

~r0
c
b

O
Enacbo (32) imenujemo normalna enacba ravnine, vektor ~n pa normala ravnine.
Obicajno zapisemo normalno enacbo ravnine v obliki
~r ~n = d,

(33)

je ~r = (x, y, z),
saj je stevilo ~r ~n enako za vse tocke na ravnini, torej tudi za ~r = ~r0 . Ce
~n = (a, b, c) in ~r0 ~n = d, lahko gornjo enacbo zapisemo kot
ax + by + cz = d.

(34)

Zgled 214 Zapisi enacbo ravnine skozi tocke A0 (3, 1, 2), A1 (3, 2, 1) in A2 (1, 0, 1).
Oznacimo ~a = (3, 2, 1)(3, 1, 2) = (0, 3, 3) in ~b = (1, 0, 1)(3, 1, 2) = (4, 1, 3).
~n

A2
~b

bc

~r2
bc

A0

bc

~a

A1

~r1

~r0
bc

O
Normala ravnine je vektor ~a ~b = (6, 12, 12). Ker dolzina normale ni pomembna,
lahko postavimo ~n = (1, 2, 2). Enacba ravnine se tako glasi (x, y, z) (1, 2, 2) = (3, 1, 2)
(1, 2, 2), kar lahko zapisemo v obliki x + 2y + 2z = 1.
Zgled 215 Zapisi enacbo ravnine, ki vsebuje tocko A0 (1, 1, 2) in je pravokotna na vektor
~a = (1, 2, 2).
Vektor ~a je normala te ravnine: ~n = ~a. Enacba ravnine se zato glasi (x, y, z)(1, 2, 2) =
(1, 1, 2) (1, 2, 2) oziroma x + 2z 2z = 3.

2. marec 2009, 20 : 15

163

~n

A0

bc

~r

~r0
bc

6.4

Razdalje med to
ckami, premicami in ravninami

Razdalja med to
ckama
imata tocki A in B krajevna vektorja ~a in ~b, je razdalja med njima
Ce
A
enaka
D = k~b ~ak.

bc

bc

~b

~a
bc

O
Zgled 216 Izracunaj razdaljo med tockama A(2, 1, 3), B(3, 0, 1).
Za ~a = (2, 1, 3) in ~b = (3, 0, 1) je ~b ~a = (5, 1, 4) in
p

D = 52 + (1)2 + (4)2 = 42.

Razdalja med to
cko in premico Naj ima tocka A krajevni vektor ~a, premica pa naj
tocka A ne lezi na tej premici, razpenjata vektorja
bo podana z enacbo ~r = ~r0 + ~s. Ce
~s in ~a ~r0 paralelogram, katerega ploscina je enaka k~s (~a ~r0 )k. Ker pa je ploscina
paralelograma enaka tudi Dk~sk, sledi
D=

k~s (~a ~r0 )k

.
k~sk
A

bc

~a

bc

~r0

~a

~r0

D
~s

Opazimo lahko, da je gornja formula pravilna tudi, ce tocka A lezi na dani premici,
saj je tedaj D = 0 in tudi ~s (~a ~r0 ) = ~0.
Zgled 217 Izracunaj razdaljo med tocko A(2, 2, 0) in premico z enacbo
x1
y
z2
= =
.
4
3
5

2. marec 2009, 20 : 15

164

Iz podatkov razberemo ~a = (2, 2, 0), ~s = (4, 3, 5) in ~r0 = (1, 0, 2). Potem je ~a ~r0 =
(1, 2, 2) in


 ~i ~j
~k 


~s (~a ~r0 ) =  4 3
5  = (16, 13, 5).
 1 2 2 
in

k~s (~a ~r0 )k

D=
=
k~sk

(16)2 + 132 + 52
450

=
= 3.
2
2
2
4 +3 +5
50

Razdalja med to
cko in ravnino Dana je tocka A s krajevnim vektorjem ~a in ravnina
z enacbo ~r ~n = d. Razdaljo med tocko in ravnino izracunamo tako, da tocko pravokotno
projeciramo na ravnino (tocka A1 ) ter izracunamo razdaljo med tockama A in A1 .
A

~a

bc

bc

~n
~a1

bc

A1

bc

Premica, ki poteka skozi tocko A in seka ravnino pravokotno, ima enacbo ~r = ~a + ~n.
z ~a1 oznacimo krajevni vektor tocke A1 , velja
Ce
~a1 = ~a + ~n,
~a1 ~n = d
Ko (35) vstavimo v (36), dobimo =

d~a~
n
.
k~
nk2

D=

(35)
(36)

Torej je D = k~a1 ~ak = || k~nk oziroma

|d ~a ~n|
.
k~nk

Gornja formula velja tudi v primeru, ko lezi tocka A na ravnini, saj je D = 0 in d~a ~n = 0,
ker vektor ~a ustreza enacbi ravnine ~r ~n = d.
Zgled 218 Izracunaj razdaljo med tocko A(1, 2, 1) in ravnino z enacbo
3x + y + 2z = 5.
Iz podatkov razberemo ~a = (1, 2, 1), ~n = (3, 1, 2) in d = 5. Torej je
d ~a ~n = 5 (1, 2, 1) (3, 1, 2) = 5 (3 + 2 2) = 8
in
Sledi

k~nk =

D=

2. marec 2009, 20 : 15

(3)2 + 12 + 22 =

|d ~a ~n|
8
= .
k~nk
14
165

14.

Razdalja med premicama V prostoru sta podani premici z enacbama ~r = ~a0 + ~a

in ~r = ~b0 + ~b. Privzeti smemo, da premici nista vzporedni, saj lahko v tem primeru
izracunamo razdaljo med premicama kot razdaljo med eno premico in poljubno tocko na
drugo premici. Privzeti smemo tudi, da se premici ne sekata. Torej so vektorji ~a, ~b in
~b0 ~a0 linearno neodvisni in je zato prostornina paralelepipeda, napetega na te tri vektorje,
enaka |(~a, ~b, ~b0 ~a0 )|. Prostornino pa lahko izracunamo tudi kot produkt ploscine osnovne
ploskve (tj. k~a ~bk) in visine D, ki je hkrati tudi neznana razdalja med premicama. Sledi
D=

|(~a, ~b, ~b0 ~a0 )|

.
k~a ~bk

~b 0
bc

~b
0
~a0

~b

~a0
~a

Omeniti velja, da gornja formula drzi tudi, ce se premici sekata, saj je v tem primeru
D = 0, velja pa tudi (~a, ~b, ~b0 ~a0 ) = 0, saj lezi ~b0 ~a0 v ravnini, napeti na ~a in ~b.
Zgled 219 Izracunaj razdaljo med premico skozi tocki A(0, 2, 1) in B(3, 1, 2) ter premico, podano z enacbama
z3
y+1
=
.
x = 2 in
3
2
Vektorska oblika enacbe premice skozi tocki A(0, 2, 1) in B(3, 1, 2) je ~r = ~a0 + ~a,
kjer je ~a0 = (0, 2, 1) in ~a = (3, 3, 1). Vektorska oblika enacbe druge premice pa je
~r = ~b0 + ~b, kjer je ~b0 = (2, 1, 3) in ~b = (0, 3, 2). Torej je


 ~i ~j ~k 



~a ~b =  3 3 1  = (3, 6, 9),
k~a ~bk = 126 = 3 14,
 0 3 2 

~ ~
6|
2
~b0 ~a0 = (2, 1, 2) in D = |(~a b) (b0 ~a0 )| = |
= .
3 14
14
k~a ~bk
Zgled 220 Doloci presecisce premice z enacbo
2y + z = 5.
Pisimo

x1
1

y
2

x1
y
z+1
= =
= t.
1
2
1

Potem je
x = t + 1, y = 2t, z = t 1.
2. marec 2009, 20 : 15

166

z+1
1

z ravnino z enacbo x

Iz enacbe ravnine sledi

z }| {
z}|{ z }| {
(t + 1) 2 (2t) + (t 1) = 5,

kar nam da 2t = 5 oz. t = 25 . Presecisce je v tocki ( 72 , 5, 32 ).

Zgled 221 Doloci presecisce ravnin z enacbama
x 2y 4z = 3 in 2x + y 3z = 1.
Iz prve enacbe izrazimo x = 3 + 2y + 4z in ga vstavimo v drugo enacbo
2(3 + 2y + 4z) + y 3z = 1.
Sledi 5y + 5z = 5 in
y = z + 1.

Torej je

x = 3 + 2(z + 1) + 4z = 2z 1.

Enacbo premice lahko zapisemo tudi v obliki

(x, y, z) = (2z 1, z + 1, z) = (1, 1, 0) + z(2, 1, 1).

Zgled 222 Doloci presecisce ravnin z enacbami
2x + y + 3z = 1,
3x + 3y z = 2 in
x y + z = 3.
Poiskati moramo resitev sistema 3 enacb s 3 neznankami. Iz zadnje enacbe izrazimo
x = y z 3. Sledi
2(y z 3) + y + 3z = 1 in
3(y z 3) + 3y z = 2,
kar lahko poenostavimo v
3y + z = 7 in
6y 4z = 11.
Torej je z = 7 3y in
kar nam da 18y = 39 in
y =

6y 4(7 3y) = 11,

39
13
= ,
18
6

1
z = 7 3y = ,
2
x = yz3 =

8
4
13 1
3 = = .
6
2
6
3

Ravnine se torej sekajo v tocki ( 34 , 13

, 1 ).
6 2
2. marec 2009, 20 : 15

167

7
7.1

Matrike
Operacije z matrikami

Matrika je pravokotna tabela (shema) realnih stevil, sestavljena iz vrstic in stolpcev :



3
5 2
4 2 2 2
ali 2
0
1 .
0 3 1 21
4 3 1

Mnozico vseh realnih matrik z m vrsticami in

oznacimo

a11 a12
a21 a22

A = ..
..
.
.
am1 am2

n stolpci oznacimo z Rmn . V splosnem

. . . a1n
. . . a2n

..
.
. . . amn

ali krajse A = [aij ], i = 1, . . . , m, j = 1, . . . , n. Matriki



ai1 ai2 . . . ain
pravimo i-ta vrstica matrike A, matriki

a1j
a2j
..
.
amj

pravimo j-ti stolpec matrike A, stevilo aij pa imenujemo (i, j)-ti element matrike A.

Matriki A Rmn in A Rm n sta enaki, ce je m = m ,

i = 1, . . . , m in j = 1, . . . , n. Enostavno povedano: matriki
razseznosti in se ujemata v istoleznih elementih.
je
Za matriki A, B Rmn definiramo vsoto matrik A + B. Ce

a11 a12 . . . a1n

b11 b12
a21 a22 . . . a2n
b21 b22

A = ..
..
.. in B = ..
..
.
.
.
.
.
am1 am2 . . . amn
bm1 bm2

je

A+B =

a11 + b11
a21 + b21
..
.

...
...

. . . b1n
. . . b2n
..
.
. . . bmn

a1n + b1n
a2n + b2n
..
.

am1 + bm1 am2 + bm2 . . . amn + bmn

Za matriko A Rmn in stevilo R

zgoraj, je

a11
a21

A = ..
.
am1
2. marec 2009, 20 : 15

a12 + b12
a22 + b22
..
.

n = n ter aij = aij za

sta enaki, ce sta enakih

je A kot
definiramo produkt s skalarjem . Ce
a12
a22
..
.

. . . a1n
. . . a2n
..
.

am2 . . . amn
168

Zgled 223 Izracunaj 5A 3B za matriki A =

1 2
2 4

in B =


1 0
.
2 3

Racunajmo



1 0
3
=
5A 3B = 5
2 3

 
 

5 10
3 0
8 10
=

=
.
10 20
6 9
4 29
1 2
2 4

Navedimo glavne lastnosti sestevanja in mnozenja matrik s skalarjem.

asociativnost sestevanja
(A + B) + C = A + (B + C) za vse A, B, C Rmn
obstoj nevtralnega elementa za sestevanje
Za nicelno matriko

0 ...
..
0= .

0
.. Rmn
.
0 ... 0

velja A + 0 = 0 + A = A za vsak A Rmn .

obstoj nasprotnega elementa za sestevanje

Za matriko A Rmn ima nasprotna matrika A = (1)A lastnost A + (A) = 0.
komutativnost sestevanja
A + B = B + A za vse A, B Rmn
distributivnost v skalarnem faktorju
( + )A = A + A za vse A Rmn in , R,
distributivnost v matricnem faktorju
(A + B) = A + B za vse A, B Rmn in R,
multiplikativnost v skalarnem faktorju
()A = (A) za vse A Rmn in , R,
mnozenje s skalarjem 1
1 A = A za vse A Rmn .
ima matrika A toliko stolpcev kot ima matrika B vrstic, lahko matriki A in B
Ce
zmnozimo. Produkt matrik A Rmn in B Rnp A in B je matrika C = [cij ], katere
elementi so
n
X
cij =
aik bkj = ai1 b1j + ai2 b2j + . . . + ain bnj
k=1

2. marec 2009, 20 : 15

169

za i = 1, . . . , m, j = 1, . . . , p. Skratka

a11 . . . a1n
..
..
.
.
am1 . . . amn
{z
} |
|

n
X

n
X

a1k bkp
a1k bk1 . . .

k=1
b11 . . . b1p
k=1
..
..
..
.. =
.
.
.
.

n
n
X
bn1 . . . bnp
X
amk bk1 . . .
amk bkp
{z
}
B

k=1

{z

k=1

AB

Drugace povedano: (i, j)-ti element matrike AB je skalarni produkt i-te vrstice matrike
A (kot vektorja) in j-tega stoplca matrike B (kot vektorja).



2 1
2 0

Zgled 224 Izracunaj produkt AB za matriki A = 3 2

in B =
.
3 1
0
1


2 1
2

3 2
AB =

3
0
1

2 2 + (1) (3)

(3) 2 + 2 (3)
=
0 2 + 1 (3)

7 1
= 12 2 .
3 1

0
1

2 0 + (1) 1
(3) 0 + 2 1 =
00+11

Zgled 225 Izracunaj produkta AB in BA za matriki A =

1 2
2 4

in B =


1 0
.
2 3

Racunajmo
AB =

1 2
2 4


 
1 0
=

2 3


 
5 6
1 (1) + (2) 2 1 0 + (2) (3)
,
=
=
6 12
2 (1) + 4 2
2 0 + 4 (3)

 

1 2
1 0
=

BA =
2 4
2 3

 

(1) 1 + 0 2 (1) (2) + 0 4
1 2
=
=
.
2 1 + (3) 2 2 (2) + (3) 4
4 16


Racun torej kaze, da je AB 6= BA. Pravimo, da je mnozenje matrik nekomutativno. (Se

vec, razseznosti matrik A in B so lahko take, da obstaja le eden od produktov AB in
BA.)
Mnozenje matrik zadosca pogojem

2. marec 2009, 20 : 15

170

 asociativnost
(AB)C = A(BC) za vse A Rmn , B Rnp in C Rpq ,
obstoj enote za mnozenje

In =

1
0
0
..
.

0 0 ...
1 0 ...
0 1
..
..
.
.
0 0 0 ...

0
0
0

0
1

Za vsako matriko A Rmn velja Im A = AIn = A. Kvadratno matriko In imenujemo identicna matrika. Pogosto namesto In pisemo kar I, ko je iz besedila razvidno,
kaksne razseznosti je matrika I.
leva distributivnost
(A + B)C = AC + BC za vse A, B Rmn in C Rnp ,
desna distributivnost
A(B + C) = AB + AC za vse A Rmn in B, C Rnp ,
homogenost
(AB) = (A)B = A(B) za vse A Rmn , B Rnp in R.
Izrek 94 Za matrike A Rmn , B Rnp in C Rpq velja (AB)C = A(BC).
Oznacimo A = [aij ], B = [bij ] in C = [cij ]. Izracunajmo (i, j)-ti element matrike (AB)C:
((AB)C)ij =

p
X

(AB)il clj =

l=1 k=1
p
n X
X

l=1

p
n
X
X

aik bkl clj =

l=1 k=1

n
X
k=1

Za matriko

aik (

p
n
X
X
(
aik bkl )clj =

p
X

k=1 l=1
n
X

bkl clj ) =

l=1

A=

a11
a21
..
.

aik bkl clj =

aik (BC)kj = (A(BC))ij .

k=1

a12
a22
..
.

. . . a1n
. . . a2n
..
.

am1 am2 . . . amn

definiramo transponirano matriko k A

a11 a21 . . . am1

a12 a22 . . . am2

AT = ..
..
..
.
.
.
a1n a2n . . . amn

Skratka: za A Rmn je AT Rnm .

2. marec 2009, 20 : 15

171

2 1 1 3
2 .
Zgled 226 Zapisi transponirano matriko k matriki A = 1 0 1
0 2 4 2

Velja

2 1 0
1
0
2
.
AT =
1 1
4
3
2 2

Za transponiranje matrik velja

(AT )T = A za vse A Rmn

(A + B)T = (A + B)T za vse A, B Rmn
(A)T = AT za vse A Rmn in R
(AB)T = B T AT za vse A Rmn in B Rnp
Izrek 95 Za A Rmn in B Rnp velja (AB)T = B T AT .
Oznacimo A = [aij ] in B = [bij ]. Izracunajmo (i, j)-ti element matrike (AB)T :
T

((AB) )ij = (AB)ji =

n
X

ajk bki .

k=1

Ker pa je
T

(B A )ij =

n
X

T T
Bik
Akj

k=1

res velja (AB)T = B T AT .

8
8.1

n
X
k=1

bki ajk =

n
X

ajk bki ,

k=1

Determinante in sistemi linearnih ena

cb
Permutacije

Permutacija reda n je bijektivna preslikava : {1, 2, 3, . . . , n} {1, 2, 3, . . . , n}. Mnozico

vseh permutacij reda n oznacimo z Sn .
Permutacijo obicajno zapisemo v obliki


1 2 ... n
=
,
a1 a2 . . . an
kjer gornja oznaka pomeni, da je (1) = a1 , (2) = a2 , . . . , (n) = an .
Zgled 227 Zapisi permutacijo S4 , ki preslika 1 7 3, 2 7 1 in 4 7 2.

2. marec 2009, 20 : 15

172

Ker je preslikava bijekcija, mora veljati se : 3 7 4. Torej je



1 2 3 4
.
=
3 1 4 2
Permutacija je identicna permutacija, ce je (i) = i za vsak i. (To je pravzaprav
identicna preslikava.)
Permutacija je transpozicija, ce za neka i in j, i 6= j, velja (i) = j, (j) = i in
(k) = k za vsak k
/ {i, j}.
Zgled 228 Zapisi transpozicijo S4 , ki zamenja stevili 2 in 4.
Iskana transpozicija je
=

1 2 3 4
1 4 3 2

Dokazati je mozno, da za vsako permutacijo obstajajo transpozicije 1 , 2 , . . . , m ,

da je
m m1 . . . 1 = .

Stevilo
transpozicij, ki uredijo v identicno permutacijo, ni enolicno doloceno. Dokazati
je mozno, da iz
m m1 . . . 1 =

in

m m 1 . . . 1 =

sledi, da je m m (mod 2) (tj. stevili m in m sta iste parnosti), kar pomeni, da

je (1)m = (1)m . Stevilo

(1)m imenujemo predznak permutacije in ga oznacimo s
sign(). Permutacije s predznakom 1 so sode, permutacije s predznakom 1 pa lihe.

8.2

Determinante

Naj bo

A=

a11 a12 . . . a1n

a21 a22 . . . a2n

..
..
.. .
.
.
.
an1 an2 . . . ann

Determinanta matrike A je stevilo det(A), ki je vsota vseh moznih produktov po enega

stevila iz vsake vrstice in stolpca z upostevanjem ustreznih predznakov. Natancneje:
X
sign()a1(1) a2(2) . . . an(n) ,
(37)
det(A) =
Sn

kjer Sn oznacuje mnozico vseh permutacij reda n, stevilo sign() pa predznak permutacije
. Obicajno pisemo


 a11 a12 . . . a1n 


 a21 a22 . . . a2n 


det(A) =  ..
..
..  .
 .
.
. 

 an1 an2 . . . ann 
2. marec 2009, 20 : 15

173

Opozoriti velja, da je za velike n izracun vrednosti determinante po definiciji zelo zamuden,

saj ima mnozica Sn natancno n! = 1 2 n elementov. Torej je potrebno za izracun
determinante reda n sesteti n! clenov in pri vsakem od njih je potrebno pravilno dolociti
predznak ustrezne permutacije.
Oglejmo si sedaj vrednost det(A) za majhne razseznosti matrike A.
Pri n = 1 je
A = [a11 ].
V vsoti (37) imamo je en clen, torej je
det(A) = a11 .

Pri n = 2 je


a11 a12
.
A=
a21 a22




1 2
1 2
. Permutacija je
in =
V mnozici S2 imamo je dve permutaciji =
2 1
1 2
identicna in ima predznak (1)0 = 1, permutacija pa je transpozicija in ima predznak
(1)1 = 1. Torej je


det(A) = sign()a1(1) a2(2) + sign( )a1 (1) a2 (2) = a11 a22 a12 a21 .
Pri n = 3 je

a11 a12 a13

A = a21 a22 a23 .
a31 a32 a33

V mnozici S3 je natancno 3! = 1 2 3 = 6 permutacij. Te so

1 =
2 =
3 =

1 2 3
1 2 3
1 2 3
1 3 2
1 2 3
2 1 3

4 =

5 =

6 =

1 2 3
2 3 1

1 2 3
3 2 1

1 2 3
3 1 2

Hitro se vidi, da imajo permutacije 1 , 4 in 5 predznak 1, ostale pa predznak 1.

Torej je
det(A) = a11 a22 a33 + a12 a23 a31 + a13 a21 a32 a13 a22 a31 a11 a23 a32 a12 a21 a33 .

2. marec 2009, 20 : 15

174

To formulo si lahko enostavno zapomnimo tako, da k matriki A na desni pripisemo prva

dva stolpca matrike A
matrika A
}|
{
z
 a11 a12 a13  a11 a12


 a21 a22 a23  a21 a22


 a31 a32 a33  a31 a32

ter sestejemo produkte na glavnih diagonalah (polne crte) in odstejemo produkte na

stranskih (crtkane crte).
Opozorilo. Zgoraj opisani prijem s pripisovanjem dveh stolpcev na desni (Sarrusovo
pravilo) velja samo za izracun determinant razseznosti 3 3. Metoda za splosen n,
n 6= 3, ne dr
zi in je tudi ni mozno ustrezno prirediti.

8.3

Ra
cunanje determinant

Matrika A in njej transponirana

det(AT ). Torej

 a11 a12 . . .

 a21 a22 . . .

 ..
..
 .
.

 an1 an2 . . .

matrika AT imata enako determinanto: det(A) =

a1n
a2n
..
.
ann

pomnozimo vse elemente v kaksni

Ce
vrednost determinante pomnozi s k.

 a11 a12 . . . a1n
 .
..
..
 .
.
.
 .

 kai1 kai2 . . . kain
 .
..
..
 ..
.
.

 a
a
... a
n1

n2

nn


a11 a21 . . . an1 
a12 a22 . . . a2n 
..
..
..  .
.
.
. 
a1n a2n . . . ann 

vrstici (ali stolpcu) z istim faktorjem k, se













 = k









v determinanti dve vrstici (ali stolpca)

Ce
spremeni predznak.




 a11 a12 . . . a1n 



.. 
..

 ..

 .
. 
.




 aj1 aj2 . . . ajn 

 .
..  = 
..
 ..
. 
.




 a
a
.
.
.
a

 i1
i2
in 


 .
..
.. 

 ..
.
.




 an1 an2 . . . ann 

2. marec 2009, 20 : 15

175


a11 a12 . . . a1n 
..
..
.. 
.
.
. 

ai1 ai2 . . . ain  .
..
..
.. 
.
.
. 
a
a
... a 
n1

n2

nn

zamenjamo med sabo, determinanta


a11 a12 . . . a1n 
.. 
..
..
. 
.
.

ai1 ai2 . . . ain 
..  .
..
..
. 
.
.
aj1 aj2 . . . ajn 
..
..
.. 
.
.
. 
an1 an2 . . . ann 

 sta v determinanti dve vrstici

Ce
minante enaka 0.

 a11

 ..
 .

 aj1
 .
 ..

 a
 i1
 .
 ..

 an1

enaki (ali dva stolpca enaka), je vrednost deter

a12 . . . a1n 
..
.. 
.
. 

aj2 . . . ajn 
..
..  = 0.
.
. 
ai2 . . . ain 
..
.. 
.
. 
an2 . . . ann 

so vsi elementi, ki lezijo na eni strani glavne diagonale, enaki 0, je vrednost

Ce
determinante enaka produktu diagonalnih elementov.


 a11 a12 a13 . . . a1n 


 0 a22 a23 . . . a2n 


 0
0 a33 . . . a2n  = a11 a22 . . . ann .

 ..
..
. 
..
 .
. .. 
.


 0
0
0 . . . ann 

Vrednost determinante se ne spremeni, ce k eni vrstici pristejemo veckratnik druge

vrstice (ali ce k enemu stolpcu pristejemo veckratnik drugega stolpca).

 


  a11 a12 . . . a1n 
a
a
.
.
.
a
11
12
1n

 

..
..
..
..
.. 

  ..

  .
.
.
.
.
. 

 

 ai1 + kaj1 ai2 + kaj2 . . . ain + kajn   ai1 ai2 . . . ain 

  .
..
..
..
..
..  .

 =  ..
.
.
.
.
. 

 




aj1
aj2
...
ajn

  aj1 aj2 . . . ajn 

  .
..
..
..
..
.. 

  ..
.
.
.
.
. 

 

  an1 an2 . . . ann 
an1
an2
...
ann


 2 1 1 


0 .
Zgled 229 Izracunaj vrednost determinante  1 3
 0 5 1 

Resimo nalogo na 2 nacina. Po Sarrusovem pravilu je

2 1 1 2 1
1 3
0 1 3 = 6 + 0 + 5 0 0 (1) = 0.
0 5 1 0 5
Z vrsticnimi operacijami izracunamo




 2 1 1 



 = 
 1 3
0




 0 5 1 



= 


2. marec 2009, 20 : 15



 1 3
0
1 3
0 



2 1 1  =  0 5 1
 0 5 1
0 5 1 

1 3
0 
0 5 1  = 0.
0 0
0 
176


 1 1 2

Zgled 230 Izracunaj vrednost determinante  2 1 3
 2
1 1

Z vrsticnimi operacijami izracunamo





 1 1 2 



 2 1 3  = 




 2
1 1 



= 



1 1 2 
0 1 1  =
0 3 5 

1 1 2 
0 1 1  = (1) 1 (2) = 2.
0 0 2 



 1 1 2
0


 0
1 2 1 

.
Zgled 231 Izracunaj vrednost determinante 
1 1 
 1 2
 2
0 1 3 

Z vrsticnimi operacijami izracunamo

 



  1 1 2
 1 1 2

 1 1 2
0
0
0
 



 0 1 2 1   0 1 2 1

 0
1
2
1
=
 = 

  0 0
 0 1

 1 2
5 2
3
1
1
1
 







 2
0 0 1 1
0 2 5 3
0 1 3


 1 1 2
0 

 0 1 2 1 
 = 1 1 5 3 = 3.
= 

0
0
5
2
5


3 
 0 0
0
5



 1
2
0
1


 2
3 1 0 

.
Zgled 232 Izracunaj vrednost determinante 
4 
 0 1 2
 1 0
4
1 
Z vrsticnimi operacijami izracunamo
 



  1 2
 1 2

 1
0
0
1
2
0
1
 



 0 1 1 2   0 1 1

 2
3
1
0
=
 = 

  0 0
 0 1 2

 0 1 2
3
4
4
 







 1 0
0 0
2
0 2
4
0
4
1



 1 2
0 1 

 0 1 1 2 
 = 1 (1) 3 8
= 

0
0
3
2
3


8 
 0 0
0
3

1
2
2
4

= 8.



 1 x 2 


Zgled 233 Doloci vrednost parametra x tako, da bo vrednost determinante  2 1 1 
 x x 2 
enaka 0.
2. marec 2009, 20 : 15

177

Po Sarrusovem pravilu izracunamo

1 x 2
2 1 1
x x 2

1 x 2
1 x
2 1 1 2 1 =
x x 2 x x

= 2 + x2 + 4x (2x) (x) 4x = x2 + 3x + 2.

Ker je x2 + 3x + 2 = (x + 1)(x + 2), je vrednost determinante enaka 0 le za x = 1 in

x = 2.

8.4

Poddeterminante

Fiksirajmo indeksa i, j {1, 2, . . . , n} in iz primernih (n 1)! clenov v izrazu

X
sign()a1(1) a2(2) . . . an(n) ,
det(A) =

(38)

Sn

izpostavimo aij . Izraz, ki nam ostane (torej vsota (n 1)! clenov, od katerih je vsak
produkt n 1 elementov determinante), oznacimo z Aij in imenujemo poddeterminanta
elementa aij v determinanti det(A). Poddeterminanto Aij izracunamo tako, da iz matrike

a11 a12 . . . a1n

a21 a22 . . . a2n

A = ..
..
..
.
.
.
an1 an2 . . . ann

pobrisemo i-to vrstico in j-ti stolpec in izracunamo determinanto dobljene matrike razseznosti (n 1) (n 1).
Naj bo i katerakoli vrstica determinante det(A). Ker je v vsakem clenu v (38) po en
faktor iz i-te vrstice, je mozno zapisati tudi
det(A) = (1)i+1 ai1 Ai1 + (1)i+2 ai2 Ai2 + . . . + (1)i+n ain Ain .

(39)

Tej formuli pravimo razvoj determinante po i-ti vrstici.

Naj bo j katerikoli stolpec determinante det(A). Ker je v vsakem clenu v (38) po en
faktor iz j-tega stolpca, je mozno zapisati
det(A) = (1)1+j a1j A1j + (1)2+j a2j A2j + . . . + (1)n+j anj Anj .
Tej formuli pravimo razvoj determinante po j-tem stolpcu.
Zgled 234 Izracunaj


 1 2 3

det(A) =  0 1 2
 3 2 1

s pomocjo razvoja po drugi vrstici.

2. marec 2009, 20 : 15

178

(40)

Re
sitev. Racunajmo


 1 2 3 


det(A) =  0 1 2  =
 3 2 1 

 2 3
2+1
= (1)
0 
2 1
| {z
7

= 0 + (8) + 8 = 0.

 1
2 1

 2 1 0
Zgled 235 Izracunaj 
 1 1 2
 1 3 0





 +(1)2+2 1  1 3

 3 1
}
| {z
8

3
3
1
1







 +(1)2+3 2  1 2  =

 3 2 
}
| {z }
4





 s pomocjo razvoja po tretjem stolpcu.




Re
sitev. Zaradi dveh nicel v tretjem stolpcu je potrebno izracunati le


 2 1 3 


det(A13 ) =  1 1 1  = (2) (4) 1 2 + 3 2 = 12,
 1 3 1 


 1 2 3 


det(A33 ) =  2 1 3  = 1 (8) 2 1 + 3 (5) = 25.
 1 3 1 
Torej je

det(A) = (1)1+3 1 12 + (1)3+3 2 (25) = 38.

eij = (1)i+j Aij . Ce

Oglejmo si se enkrat razvoj determinante po i-ti vrstici. Oznacimo A

v formuli (39) zamenjamo koeficiente ai1 , . . . , ain z ak1 , . . . , akn , kjer je i 6= k, dobimo
ei1 + ak2 A
ei2 + . . . + akn A
ein .
det(A ) = ak1 A

(41)

ei1 + ak2 A
ei2 + . . . + akn A
ein = 0.
ak1 A

(42)

To je ravno determinanta matrike A , v kateri smo vse elemente v i-ti vrstici nadomestili z
elementi k-te vrstice in nato izracunali vrednost det(A ) s pomocjo razvoja po i-ti vrstici.
Ker sta v matriki A i-ta in k-ta vrstica enaki, je det(A ) = 0. Torej za vsak k 6= i velja
Podobno sklepamo, da tudi za vsak k 6= j velja

8.5

e1j + a2k A
e2j + . . . + ank A
enj = 0.
a1k A

Cramerjevo pravilo

Oglejmo si sistem n linearnih enacb z n neznankami

a11 x1 + a12 x2 + . . . + a1n xn = b1 ,
a21 x1 + a22 x2 + . . . + a2n xn = b2 ,
..
.
an1 x1 + an2 x2 + . . . + ann xn = bn .
2. marec 2009, 20 : 15

179

(43)

Koeficieti sistema so lahko poljubna realna stevila. Smiselno je predpostaviti, da je v

vsaki vrstici in vsakem stolpcu vsaj en koeficient neniceln, saj sicer ne bi imeli sistema n
enacb z n neznankami.
je b1 = b2 = . . . = bn = 0, pravimo, da je sistem homogen, sicer pa je nehomogen.
Ce
Resitev gornjega sistema je taka n-terica (X1 , . . . , Xn ), da je
a11 X1 + a12 X2 + . . . + a1n Xn = b1 ,
a21 X1 + a22 X2 + . . . + a2n Xn = b2 ,
..
.
an1 X1 + an2 X2 + . . . + ann Xn = bn .
pomnozimo prvo
Privzemimo sedaj, da je (X1 , . . . , Xn ) resitev gornjega sistema. Ce
e11 , drugo z A
e21 , . . . , in n-to z A
en1 , dobimo
enacbo sistema z A
e11 X1 + a12 A
e11 X2 + . . . + a1n A
e11 Xn = b1 A
e11 ,
a11 A
e21 X1 + a22 A
e21 X2 + . . . + a2n A
e21 Xn = b2 A
e21 ,
a21 A
..
.

en1 X1 + an2 A
en1 X2 + . . . + ann A
en1 Xn = bn A
en1 .
an1 A

Ko dobljene enacbe sestejemo in izpostavimo X1 , X2 , . . . , oziroma Xn , dobimo

e11 + a21 A
e21 + . . . + an1 A
en1 ) +
X1 (a11 A
e11 + a22 A
e21 + . . . + an2 A
en1 ) +
X2 (a12 A
..
.
e11 + a2n A
e21 + . . . + ann A
en1 ) = b1 A
e11 + b2 A
e21 + . . . + bn A
en1 .
Xn (a1n A

e11 + a21 A
e21 + . . . + an1 A
en1 je enak det(A), saj gre za razvoj determinante po
Izraz a11 A
e11 + a2k A
e21 + . . . + ank A
en1 ,
prvem stolpcu (glej po formulo (40) za j = 1). Vsi izrazi a1k A
k 6= 1, pa so enaki 0, saj gre za razvoj matrike po prvem stolpcu, v kateri je k-ti stolpec
enak prvemu (glej formulo (43) za j = 1). Torej dobimo

oznacimo
Ce

e11 + b2 A
e21 + . . . + bn A
en1 .
X1 det(A) = b1 A

A1 =

b1 a12 . . . a1n
b2 a22 . . . a2n

..
..
.. ,
.
.
.
bn an2 . . . ann

e11 + b2 A
e21 + . . . + bn A
en1 , saj je to ravno razvoj po prvem
opazimo, da je det(A1 ) = b1 A
stolpcu matrike A1 . Torej je
det(A1 )
,
X1 =
det(A)
kjer smo privzeli, da je det(A) 6= 0. V splosnem torej ugotovimo, da je
Xj =
2. marec 2009, 20 : 15

det(Aj )
,
det(A)
180

kjer je Aj matrika, ki jo dobimo iz matrike A tako, da v njej j-ti stolpec zamenjamo s

stolpcem desnih strani; torej s stolcpem [b1 , . . . , bn ]T .
Gornja izpeljava je temeljila na predpostavki, da je sistem sploh resljiv. Dokazati pa
je mozno, da je ob predopstavki det(A) 6= 0 sistem vedno resljiv. Velja namrec
ima sistem n linearnih enacb z n neznankami deIzrek 96 (Cramerjevo pravilo) Ce
terminanto koeficientov razlicno od 0, je sistem enolicno resljiv in resitve so
x1 =

det(A1 )
det(An )
, . . . , xn =
,
det(A)
det(A)

kjer je det(A) determinanta sistema, det(Aj ) pa determinanta matrike, ki jo dobimo tako,

da v matriki A zamenjamo j-ti stolpec s stolpcem desnih strani.
Zgled 236 Resi sistem
x1 x2 + x3 = 1
4x1 x2 + 2x3 = 2
2x1 + x2 + x3 = 4
s pomocjo Cramerjevega pravila.
Re
sitev. Determinanta sistema je

 1 1 1

det(A) =  4 1 2
 2 1 1




 = 3,



zato res smemo uporabiti Cramerjevo pravilo. Po vrsti izracunamo



 1 1 1 


det(A1 ) =  2 1 2  = 3,
 4 1 1 


 1 1 1 


det(A2 ) =  4 2 2  = 6,
 2 4 1 


 1 1 1 


det(A3 ) =  4 1 2  = 12,
 2 1 4 
zato je

det(A1 )
3
= = 1,
det(A)
3
6
det(A2 )
=
= 2,
=
det(A)
3
det(A3 )
12
=
=
= 4.
det(A)
3

x1 =
x2
x3

2. marec 2009, 20 : 15

181

Zgled 237 Resi sistem

2x1 + 4x2 x3 = 1
x1 + 8x2 + 3x3 = 2
2x1 x3 = 1
s pomocjo Cramerjevega pravila.
Re
sitev. Determinanta sistema je


 2 4 1

det(A) =  1 8 3
 2 0 1




 = 28,



zato res smemo uporabiti Cramerjevo pravilo. Po vrsti izracunamo



 1 4 1 


det(A1 ) =  2 8 3  = 20,
 1 0 1 


 2 1 1 


det(A2 ) =  1 2 3  = 0,
 2 1 1 


 2 4 1 


det(A3 ) =  1 8 2  = 12,
 2 0 1 
zato je

det(A1 )
20
5
=
=
det(A)
28
7
0
det(A2 )
=
=0
=
det(A)
28
12
3
det(A3 )
=
= .
=
det(A)
28
7

x1 =
x2
x3

8.6

Gauova metoda za re
sevanje sistemov linearnih ena
cb

Iscemo vse resitve sistema m linearnih enacb z n neznankami.

a11 x1 + a12 x2 + . . . + a1n xn = b1 ,
a21 x1 + a22 x2 + . . . + a2n xn = b2 ,
..
.
am1 x1 + am2 x2 + . . . + amn xn = bm .
V tem sistemu so aij , bi dana realna stevila, x1 , . . . ,
koeficiente tega sistema v matriko

a11 a12 . . .
a21 a22 . . .

A = ..
..
.
.
am1 am2 . . .
2. marec 2009, 20 : 15

182

xn pa neznanke. Obicajno zapisemo

a1n
a2n
..
.
amn

Stolpcu desnih strani lahko priredimo matriko

b1
b2

b = ..
.
bm
neznankam pa matriko

x=

x1
x2
..
.
xn

V matricni obliki lahko sistem enacb zapisemo kratko kot

Ax = b.
matriki A dodamo se stolpec b, dobimo matriko reda m (n + 1), ki ji pravimo
Ce
razsirjena matrika sistema:

a11 a12 . . . a1n b1

a21 a22 . . . a2n b2

e
A = ..
..
..
..
.
.
.
.
am1 am2 . . . amn bm

Razsirjena matrika sistema popolnoma popise sistem, zato lahko pri resevanju sistema
e
racunamo samo z matriko A.
Sistem linearnih enacb resujemo tako, da s pomocjo operacij, ki na resitve sistema ne
vplivajo, spreminjamo enacbe, dokler niso zapisane v taksni obliki, iz katere lahko resitev
kar preberemo. Taksne operacije so:
Enacbo lahko pomnozimo z nenicelnim stevilom.
Eno enacbo lahko pristejemo drugi enacbi.
Dve enacbi lahko med seboj zamenjamo.
e se te operacije odrazajo takole:
Na matriki A

Vrstico lahko pomnozimo z nenicelnim stevilom.

Eno vrstico lahko pristejemo drugi vrstici.
Dve vrstici lahko med seboj zamenjamo.

Gornje operacije imenujemo elementarne vrsticne operacije. Pravimo, da sta matriki A in

A vrsticno ekvivalentni, ce lahko eno preoblikujemo v drugo z zaporednjem elementarnih
vrsticnih operacij. Dve vrsticno ekvivalentni razsirjeni matriki predstavljata sistema z
enakima mnozicama resitev.
Izrek 97 (Gauova eliminacija) Vsaka matrika A je vrsticno ekvivalentna matriki A ,
ki ima na prvem mestu neniceln element kvecjemu v prvi vrstici, v vsaki naslednji vrstici
pa ima na zacetku vsaj eno niclo vec kot v prejsnji.
2. marec 2009, 20 : 15

183

Dokaz. V matriki A najprej poiscemo vrstico, ki ima na skrajni levi neniceln element
(lahko se zgodi, da ima matrika v prvih i 1 stolpcih same nicle in je ta element sele v
ima druga vrstica pod tem
i-tem stolpcu) in jo z zamenjavo vrstic postavimo na vrh. Ce
nenicelnim elementom niclo, jo pustimo, sicer pa od nje odstejmo prvo vrstico, pomnozeno
s kvocientom obeh prvih clenov. S tem dosezemo, da bo na tem mestu v drugi vrstici nicla.
Na podoben nacin naredimo nicle na preostalih mestih v i-tem stolpcu. Prva vrstica in
prvih i stolpcev so tako v pravi obliki, na preostalem delu matrike pa postopek ponovimo.
Zgled 238 Resi sistem enacb:
x + 2y 3z = 14
2x + 3y + 2z = 9
3x + 4y + z = 16
Re
sitev. Danemu sistemu lahko priredimo razsirjeno matriko

1 2 3 14
e= 2 3
2 9
A
3 4
1 16

V prvem koraku s pomocjo oznacenega nenicelnega elementa (tj. 1) unicimo elementa

pod njim. Prvo vrstico pomnozimo z 2 in jo pristejemo drugi:

1
2 3
14
0 1
8 19
3
4
1
16
Prvo vrstico pomnozimo z 3 in jo pristejemo tretji:

14
1
2 3
0 1
8 19
0 2 10 26

Drugo vrstico pomnozimo z 1:

14
1
2 3
0
1 8
19
0 2 10 26

Drugo vrstico pomnozimo z 2 in jo pristejemo prvi:

1
0 13 24
0
1 8
19
0 2 10 26
Drugo vrstico pomnozimo z 2 in jo pristejemo tretji:

1 0 13 24
0 1 8
19
0 0 6
12
2. marec 2009, 20 : 15

184

Tretjo vrstico delimo z 6:

1 0 13 24
0 1 8
19
0 0
1 2

Tretjo vrstico pomnozimo z 8 in jo pristejemo drugi:

1 0 13 24
0 1 0
3
0 0 1 2

Tretjo vrstico pomnozimo z 13 in jo pristejemo prvi:

2
1 0 0
0 1 0
3
0 0 1 2

Dobljena razsirjena matrika ustreza sistemu enacb

x = 2,
y = 3,
z = 2,

kar pravzaprav pomeni, da smo sistem enacb resili.

Opomba. Postopek obicajno zapisemo krajse:

1 2 3 14
14
2
1
2 3
1 0 13 24
1 0 0
2 3
2 9 0 1
8 19 0 1 8
19 0 1 0
3 .
3 4
1 16
0 2 10 26
0 0 6
0 0 1 2
12

Zgled 239 Poisci vse resitve sistema 2y + 3z = 1, 2x 6y + 7z = 0, x 2y + 5z = 1.

Re
sitev. Razsirjena matrika sistema je

1
0
2 3
e = 2 6 7
0 .
A
1 2 5 1

Racunajmo

1
0
2 3
1 2 5 1
1 2
5 1
1 2
5 1
2 6 7
0 2 6 7
0 0 2 3
2 0 2 3
2
1 2 5 1
0
2 3
0
2
3
0
0
0
1
1
3

Zadnja vrstica dobljene razsirjene matrike ustreza enacbi 0x + 0y + 0z = 3, kar pomeni,

da sistem ni resljiv.
Zgled 240 Resi sistem enacb x + 2y z = 1 in x y + 2z = 2.

2. marec 2009, 20 : 15

185

Re
sitev.

Racunajmo


1
2 1 1
1 1
2 2

e=
A

1
2 1 1
1 1
2 2

1
2 1 1
0 3
3 1

5
1 0
1
3
0 1 1 13

Dobljena razsirjena matrika sistema ustreza enacbama x + z = 53 in y z = 13 . Tu

lahko vrednost spremenljivke z poljubno izberemo. Potem je resitev enaka x = 35 z in
y = 31 + z.
Gornji trije primeri kazejo, da je lahko sistem linearnih enacb
enolicno resljiv (zgled 238),
neresljiv (zgled 239) ali
pa je resljiv, vendar je resitev neskoncno (zgled 240).
Te tri mozne izide lahko prepoznamo tudi ze pri resevanju z Gauovo metodo.
e razsirjena matrika sistema m enacb z n neznankami. Po izreku 97 lahko A
e
Naj bo A

e
preoblikujemo v tako matriko A , ki ima na prvem mestu neniceln element kvecjemu v
prvi vrstici, v vsaki naslednji vrstici pa ima na zacetku vsaj eno niclo vec kot v prejsnji.
e natanko r vrstic nenicelnih.
Recimo, da je v matriki A
med nenicelnimi vrsticami obstaja kaksna, kjer je neniceln le zadnji element v tej
Ce
je r = n, je sistem
vrstici, je sistem protisloven. V nasprotnem pa mora biti r n. Ce
enolicno resljiv, ce pa je r < n, lahko r neznank enolicno izrazimo s pomocjo preostalih
n r neznank, katerih vrednosti so lahko poljubne. V tem primeru pravimo, da ima
sistem enacb (n r)-parametricno druzino resitev.

8.7

Rang matrike

Rang matrike je red najvecje kvadratne matrike v pravokotni matriki A, ki ima determi je A matrika razseznosti m n, je rang A min{m, n}. Ce
je A
nanto razlicno od 0. Ce
kvadratna matrika razseznosti n n, je rang A = n natanko tedaj, ko je det A 6= 0.
Rang matrike se ne spremeni,
ce vrstico v matriki pomnozimo z nenicelnim stevilom,
ce vrstico v matriki pristejemo kaksni drugi vrstici in
ce dve vrstici med seboj zamenjamo.

Gornje operacije imenujemo elementarne vrsticne operacije. Pravimo, da sta matriki A in

A vrsticno ekvivalentni, ce lahko eno preoblikujemo v drugo z zaporednjem elementarnih
vrsticnih operacij.
Zgled 241 Doloci rang matrike

1
1 3
1
0
1 1
1
A = 2 1
1
4 10
4 1
2. marec 2009, 20 : 15

186

Re
sitev. Po vrsti izvajamo elementarne vrsticne operacije:

1
1 3
1
0
1
1 3
1
0
1
1 3
1 0
2 1
1 1
1 0 3
7 3
1 0 3
7 3 1 .
1
4 10
4 1
0
3 7
3 1
0
0
0
0 0

Ker so vse determinante

 razseznosti 3 3 nicelne, je rang(A) 2. Ker je oznacena

 1
1 
nenicelna, je rang(A) 2. Torej je rang(A) = 2.
determinanta 
0 3 
Izrek 98 (Izrek o re
sljivosti sistemov) Sistem m linearnih enacb z n neznankami
Ax = b
e je resljiv natanko tedaj, ko imata matriki A in A
e enaka
z razsirjeno matriko sistema A
e

ranga; tj. rang A = rang A = r. Ce je r = n, je sistem enolicno resljiv. Ce je r < n, lahko

za n r neznank izberemo poljubne vrednosti, ostalih r pa je z njimi natanko dolocenih.
Zgled 242 Poisci vse resitve sistema enacb
x1 +3x2 +5x3 +7x4 +9x5 = 1,
x1 2x2 +3x3 4x4 +5x5 = 2,
2x1 +11x2 +12x3 +25x4 +22x5 = 4.
Razsirjena matrika sistema je

1 3 5 7 9 1
e = 1 2 3 4 5 2 .
A
2 11 12 25 22 4

S pomcjo Gauove eliminacije jo preoblikujemo v

1 3 5 7 9 1
e = 1 2 3 4 5 2
A
2 11 12 25 22 4

1 3
5
7
9
0 5 2 11 4
0 5
2
11
4

1 3
5
7
9

0 5 2 11 4

0 0
0
0
0

1
1
2

1
1 .
3

e pa 3, sistem ni resljiv.
Ker je rang matrike A sistema enak 2, rang razsirjene matrike A
Zgled 243 Poisci vse resitve sistema enacb

x1 +5x2 +4x3 +3x4 = 1,

2x1 x2 +2x3 x4 = 0,
5x1 +3x2 +8x3 x4 = 1.
2. marec 2009, 20 : 15

187

Razsirjena matrika sistema je

1 5 4 3 1
e = 2 1 2 1 0 .
A
5 3 8 1 1

S pomcjo Gauove eliminacije jo preoblikujemo v

1 5 4 3 1
1 5
4
e

2 1 2 1 0 0 11 6
A =
5 3 8 1 1
0 22 12

1
1 5 4
1 5
4
3
6

0 11 6 7 2 0 1 11

0 0 0
0 0
0 2 0

1
1 0 14
1 5 4 0 1
0 11
11
6
2
2
6
0 1 11 0 11 0 1 11 0 11
0 0 0 1 0
0 0 0 1 0

1
3
7 2
16 4

3 1
7
2

11
11
1 0

6
2
Iz 3. vrste razberemo, da je x4 = 0. Iz 2. vrste razberemo, da je x2 + 11
x3 = 11
. Torej
6
2
14
1
lahko izrazimo x2 = 11 x3 + 11 . Podobmo lahko zapisemo, da je x1 = 11 x3 + 11 . Resitve
sistema so torej

14
x3 +
11
6
= x3 +
11
= 0,

x1 =
x2
x4

1
,
11
2
,
11

kjer je x3 poljubno realno stevilo.

Poudariti velja, da je to povsem v skladu s teorijo. Rang matrike A je enak r = 3 in
e Ker imamo n = 4 neznanke, smo lahko r = 3 med
je enak rangu razsirjene matrike A.
njimi izrazili s pomocjo n r = 1 parametrov.
Zgled 244 Poisci vse resitve sistema enacb

2x1 +3x2 +4x3 = 2,

x1
+4x2 +5x3 = 3,
3x1 +3x2 7x3 = 5.
Razsirjena matrika sistema je

2 3 4
2
1 4 5 3
e = 1 4 5 3 2 3 4
2 ,
A
3 3 7 5
3 3 7 5

kjer smo zaradi racunske ugodnosti zamenjali 1. in 2. vrstico.

nacije jo preoblikujemo v

1 4
5
1 4 5 3
e

2
2 3 4
0 5 6
A =
3 3 7 5
0 15 8
2. marec 2009, 20 : 15

188

S pomcjo Gauove elimi

3
8
4

1 4
5
0 5 6
0 0 10

1 4 0 7
0 1 0 45
0 0 1 2

3
1 4 5
8 0 1 56
0 0 1
20

1 0 0 19
5
0 1 0 4
5
0 0 1 2

Sistem je torej enolicno resljiv, resitve pa so

3
58
2

19
,
5
4
=
,
5
= 2.

x1 =
x2
x3

8.8

Inverz matrike

za matriko A Rnn obstaja taka matrika B Rnn , da je AB = BA = In , pravimo,

Ce
da je matrika A obrnljiva, matrika B pa inverz matrike A. Inverz matrike A oznacimo z
A1 .
Matrika A Rnn je obrnljva natanko tedaj, ko je det(A) 6= 0.
je matrika A Rnn obrnljiva, je obrnljiva tudi matrika A1 in velja
Ce
(A1 )1 = A.
sta matriki A, B Rnn obrnljivi, je obrnljiva tudi matrika AB Rnn in velja
Ce
(AB)1 = B 1 A1 .
Ra
cunanje inverza s pomo
cjo Gauove eliminacije Naj bo torej A Rnn dana
matrika. Iscemo matriko X Rnn , da bo AX = I. Skratka

x11 . . . x1n
1 ... 0
a11 . . . a1n
..
.. = .. . . .. .
.. ..
.
. .
. .
. .
|

xn1 . . . xnn
an1 . . . ann
{z
} |
{z
}
A

0 ... 1
{z
}
I

z xj oznacimo j-ti stolpec matrike X, z bj pa j-ti stolpec matrike I, vidimo, da je

Ce
v gornji matricni enacbi pravzaprav skritih n sistemov enacb:
Axj = bj ,

j = 1, 2, . . . , n.

Ker imajo sistemi enacb Axj = bj , j = 1, 2, . . . , n, isto matriko koeficientov, jih lahko
torej matriko A razsirimo desno z identicno matriko I, tj.
resujemo hkrati. Ce

a11 a12 . . . a1n 1 0 . . . 0

a21 a22 . . . a2n 0 1 . . . 0

[A|I] = ..
.. .. . . .. ,
..
..
.
. .
. .
.
.
an1 an2 . . . ann 0 0 . . . 1
2. marec 2009, 20 : 15

189

in s pomocjo Gauove eliminacije

1
0

[I|B] = ..
.
0

preoblikujemo to matriko v

0 b11 b12 . . . b1n

0 b21 b22 . . . b2n

.. ..
.. ,
..
. .
.
.
1 bn1 bn2 . . . bnn

0 ...
1 ...
.. . .
.
.
0 ...

je B = A1 .

Zgled 245 Izracunaj inverz matrike A =

Razsirjena matrika je
[A|I] =
Sledi
[A|I]
Torej je

1
4
1 0
0 5 2 1


1 4
.
2 3

1 4 1 0
2 3 0 1

1 4 1
0
2
0 1 5 15

35 45
2
13
3

1 0 53 45
2
0 1
13
3

1
0
1
Zgled 246 Izracunaj inverz matrike A = 1 2 1 .
2 3 1

Razsirjena matrika je

Sledi

1
0
1 1 0 0
[A|I] = 1 2 1 0 1 0 .
2 3 1 0 0 1

1 0 0
1 0 0
1 0 1
1 0
1
1
1
0
0
1 1 0 0 1 0
[A|I] 0 2
2
2
1
3
0 0 1 2 2 1
0 3 1 2 0 1

1
0
1 0 0 12 32
1 0 1 1 0
0 0 1 0 12 12
0 .
0 1 0 12 21
3
3
1
1
0 0 1 2 2 1
0 0 1 2 2 1

Torej je

A1 =

2. marec 2009, 20 : 15

1
2
1
2
1
2

3
2
1
2
32

190

1
0 .
1

Ra
cunanje inverza s pomo
cjo prirejenke

Axj = bj , j = 1, 2, . . . , n. Ce pisemo

x1j
x2j

xj = ..
.
xnj

lahko po Cramerjevem pravilu zapisemo

xij =

Vrnimo se se enkrat k sistemu enacb

det(Bij )
,
det(A)

kjer je matrika Bij enaka matriki A, v kateri smo i-ti stolpec zamenjali s stolpcem bj .
Torej je det(Bij ) = (1)i+j det Aji , kjer je Aji poddeterminanta elementa aji v matriki A.
je det(A) 6= 0, je
Izrek 99 Ce
A1 =

1
e T,
(A)
det A

e prirejenka matrike A, torej matrika z elementi A

e = [(1)i+j det Aij ], kjer je Aij
kjer je A
matrika, ki jo dobimo iz matrike A, tako, da v njej odstranimo i-to vrstico in j-ti stolpec.

Opomba. V racunski praksi skoraj vedno racunamo inverz matrike s pomocjo Gauove
eliminacije, saj bi morali pri racunanju inverza s pomocjo prirejenke izracunati n2 + 1
determinant reda (n 1) (n 1).


1 4
Zgled 247 Izracunaj inverz matrike A =
.
2 3
Za matriko A je det(A) = 5 in

Torej je
1

1
=
5

e=
A
3 2
4
1

T

3 2
4
1

1
=
5

3 4
4
1

1
0
1
Zgled 248 Izracunaj inverz matrike A = 1 2 1 .
2 3 1

35 45
4
51
5

Za matriko A je







 1
0
1
 2 1 



 + 1  1 2
det(A) =  1 2 1  = 1 

 2 3
3 1
 2 3 1 
= 1 (1) + 1 (1) = 2
2. marec 2009, 20 : 15

191

in

Torej je

 



 1 1   1 2
 2 1 
 



  2 3
 3 1   2
1





 1 0
 1 1 
 0 1 






A = 
 2 3
 2 1 

3
1






 1 0
 0 1 
1 

  1

 2 1 
 1 1   1 2
A1

1 1 1

= 3 1 3 .

2 0 2

1 1 1
1 3 2
1
1
3 1 3 =
1 1 0 =
=
2
2
2 0 2
1 3 2
1

3
1
2
2
1
1
= 2
0 .
2
3
1
2 1
2

Inverz matrike je tesno povezan z resevanjem sistemov enacb. Recimo, da imamo linearen
je
sistem n enacb z n neznankami, ki ga v matricni obliki zapisemo kot Ax = b. Ce
1
1
1
det A 6= 0, obstaja A . Torej je A Ax = A b oziroma
x = A1 b.

Sistem je torej enolicno resljiv. Njegovo resitev izracunamo tako, da najprej izracunamo
A1 , nato pa matriko A1 Rnn pomnozimo z matriko b Rn1 in dobimo x Rn1 .




3 2
2 5
. Resi matricno enacbo
in B =
Zgled 249 Naj bo A =
1 1
1 3
AX + B 2 = 7I.

Enacbo najprej preoblikujemo

AX + B 2 = 7I,
AX = 7I B 2 ,
X = A1 (7I B 2 ).
Sedaj pa po vrsti izracunamo
B

7I B 2 =
det(A) =
A1 =
Torej je
1

 
 

3 2
3 2
11 4

=
,
1 1
1 1
2 3

 
 

1 0
11 4
4 4
7

=
,
0 1
2 3
2 4


 2 5 


 1 3  = 1

1 
T 

2 5
3 1
3 5
=
=
.
1 3
5 2
1 2
2

X = A (7I B ) =

2. marec 2009, 20 : 15

3 5
1 2

 
 

4 4
22 8

=
.
2 4
8 4
192

Funkcije ve
c spremenljivk

9.1

Graf funkcije ve
c spremenljivk

Naj bo D Rn poljubna (neprazna) mnozica. Realna funkcija vec spremenljivk je preslikava f : D R. Podobno kot pri funkcijah ene spremenljivke lahko tudi sedaj definiramo
zalogo vrednosti funkcije f . Torej
Zf = {f (x) R; x D}.
Graf funkcije vec spremenljivk f : D R je mnozica
(f ) = {(x, y) Rn R; x D in f (x) = y}.
Posebej: graf funkcije dveh spremenljivk f : D R, D R2 , je ploskev v prostoru, ki lezi
nad definicijskim obmocjem funkcije f .
Zgledi funkcij vec spremenljivk.
p
Za tocko (x, y) v ravnini (tj. (x, y) R2 ) je s predpisom d(x, y) = x2 + y 2 podana
funkcija dveh spremenljivk d: R2 R, ki podaja razdaljo te tocke do koordinatnega
izhodisca.
z
y

Ploscina pravokotnika v ravnini je funkcija p: (0, ) (0, ) R, podana s predpisom p(x, y) = xy.
z

x
Ploscina trikotnika je funkcija treh sprememljivk
t(x, y, z) =
2. marec 2009, 20 : 15

1p
(x + y + z)(x + y z)(y + z x)(z + x y).
4
193

Definicijsko obmocje funkcije t je mnozica tock v R3 , dolocena s pogoji.

x > 0, y > 0, z > 0, x + y z > 0, y + z x > 0, z + x y > 0.
Zgled 250 Narisi graf funkcije f : R2 R, podane s predpisom f (x, y) = sin((x2 + y 2 )).
z

y
x

Funkcijo dveh spremenljivk lahko ponazorimo tudi drugace. Naj bo z Zf poljubna

je funkcija f dovolj lepa, je mnozica tock
tocka iz zaloge vrednosti funkcije f : D R. Ce
{(x, y) D; f (x, y) = z}
krivulja v D, ki jo imenujemo nivojska krivulja funkcije f . Ocitno je, da vsaka tocka
(x, y) D lezi na natanko eni nivojski krivulji.

Nivojske krivulje uporabljamo vsakodnevno. Izobare na vremenski karti so nivojske

krivulje funkcije, ki predstavlja zracni tlak na nekem obmocju. Izohipse na zemljevidu so
nivojske krivulje funkcije, ki meri nadmorsko visino na nekem obmocju.

Zgled 251 Kaj so nivojske krivulje funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = 3x 4y + 2?

Skiciraj graf funkcije f .
Nivojske krivuje so podane z enacbo 3x 4y + 2 = z. Torej je y = 14 (3x + 2 z). Nivojske
krivuje so snop vzporednih premic.
y

1
O

bc
bc

bc

Graf te funkcije predstavlja ravnino v prostoru.

2. marec 2009, 20 : 15

194

bc

Zgled 252 Kaj so nivojske krivulje funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = 1+x2 +3y 2?
Skiciraj graf funkcije f .

y
x
Nivojske krivuje so podane z enacbo 1+x2 +3y 2 = z. Ker od tod sledi x2 +3y 2 = z 1,
so nivojske krivulje elipse. Ker je x2 + 3y 2 0, mora biti z 1.
Zgled 253 Kaj so nivojske krivulje funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = ln(16 x2
y 2 )? Skiciraj graf funkcije f .
Dolocimo najprej definicijsko obmocje funkcije f . Ker mora veljati 16 x2 y 2 > 0, je
x2 + y 2 < 16. Torej je funkcija f definirana na odprtem krogu s srediscem v (0, 0) in
polmerom 4. Iz enacbe ln(16 x2 y 2) = z sledi, da je 16 x2 y 2 = ez . Torej je
x2 + y 2 = 16 ez , kar zaradi x2 + y 2 0 pomeni, da mora biti 16 ez 0 oz. z ln 16.
Nivojnice so kroznice, ki se zgostijo proti robu definicijskega obmocja funkcije f .

2. marec 2009, 20 : 15

195

Zgled 254 Kako naj se planinec poda od T1 (2, 1, 3) do T2 (2, 1, 3) po ploskvi, podani
kot graf funkcije z = y(x2 1), ce naj se med potjo ne vzpenja?
planinec precka to
Premice y = 0, x = 1 in x = 1 so nivojnice ploskve pri z = 0. Ce
nivojnico, se nanjo ne more vec vrniti. Pot planinca med tockama A(1, 0, 0) in B(1, 0, 0)
je torej natancno dolocena. Zacetni del poti (spust od T1 do A) in koncni del poti (spust od
B do T2 ) pa nista natancno dolocena, planinec mora paziti le, da se ne vrne na nivojnico,
na kateri je ze bil.
y

T1

1
O

bc

bc

bc

T2

Zgled 255 Skiciraj ploskev z enacbo f (x, y) = e

1
x2 +y 2

1
2
2
Nivojnice zadoscajo enacbi z = e x2 +y2 . Torej je z > 0. Sledi ln z = x2 +y
2 oz. x + y =
ln1z . Ker mora biti ln1z > 0 od tod sledi ln z < 0 in z (0, 1). Iz enacbe x2 + y 2 = ln1z
nazadnje vidimo, da so nivojnice kar koncentricne kroznice.

Zgled 256 Skiciraj ploskev z enacbo f (x, y) = ln x + 2 ln y + ln(4 x y).

2. marec 2009, 20 : 15

196

9.2

Odprte mno
zice in okolice
n faktorjev

z
}|
{
Kot obicajno oznacimo mnozico realnih stevil z R, mnozico R R . . . R pa z Rn .
Prostor Rn je metricen prostor, v katerem merimo razdaljo na obicajen, Evklidski
n
na
p cin. Razdaljo med tockama x, y R oznacimo z dist(x, y) in velja dist(x, y) =
2
2
2
(x1 y1 ) + (x2 y2 ) + . . . + (xn yn ) , kjer je x = (x1 , . . . , xn ) in y = (y1, . . . , yn ).

Ce na Rn pogledamo kot na vektorski prostor, je dist(x, y) = kx yk, kjer je x y razlika

vektorjev x in y, kx yk pa norma oz. dolzina vektorja x y.
Mnozica K(a, r) = {x Rn ; dist(x, a) < r} je odprta krogla s srediscem v a in
r) = {x Rn ; dist(x, a) r} je zaprta krogla s srediscem v
polmerom r. Mnozica K(a,
a in polmerom r.
Mnozica D Rn je odprta, ce za vsako tocko a D obstaja tak r > 0, da za vsak
x Rn , ki zadosca pogoju dist(x, a) < r, velja x D.
D

a
K(a, r)

Torej lahko recemo, da je mnozica D odprta, ce lezi vsaka tocka te mnozice v neki odprti
krogli, ki v celoti lezi v D.
Odprta okolica tocke a Rn je poljubna odprta mnozica, ki vsebuje tocko a v svoji
notranjosti, -okolica tocke a Rn pa je sinonim za odprto kroglo K(a, ).
Zgled 257 Opisi odprte in zaprte krogle v R in R2 v obicajni Evklidski metriki.
V obicajni Evkidski metriki v R je
dist(x, y) =

(x1 y1 )2 = |x1 y1 |.

Torej je odprta krogla s polmerom r in srediscem v a enaka

K(a, r) = {x R; |x a| < r} = (a r, a + r),
zaprta krogla s polmerom r in srediscem v a pa je enaka
r) = {x R; |x a| r} = [a r, a + r].
K(a,
V obicajni Evkidski metriki v R2 velja
p
dist(x, y) = (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 .

Torej je odprta krogla s polmerom r in srediscem v a enaka

p
K(a, r) = {x R2 ; (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 < r} =
= {x R2 ; (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 < r 2 },
zaprta krogla s polmerom r in srediscem v a pa je enaka
p
r) = {x R2 ; (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 r} =
K(a,
= {x R2 ; (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 r 2 }.

2. marec 2009, 20 : 15

197

Zgled 258 Naj bo X = {(x, y) R2 ; 1 x < 3; 1 y < 3}. Ali je mnozica X odprta v
R2 ? Ali je mnozica R2 \ X odprta v R2 ?
y
3

bc

bc

1
O

bc

a2

bc

a1
bc

bc

Mnozica X ni odprta v R2 , saj noben odprt krog s srediscem v tocki a1 ne lezi v celoti v
X. Tudi mnozica R2 \ X ni odprta v R2 , saj noben odprt krog s srediscem v tocki a2 ne
lezi v celoti v R2 \ X.

9.3

Zveznost

Funkcija f : D R je zvezna v tocki a D, ce za vsak > 0 obstaja tak > 0, da za

tocke, ki zadoscajo pogoju dist(x, a) < , velja |f (x) f (a)| < . Funkcija f je zvezna na
mnozici D, ce je za vsako tocko a D funkcija f zvezna v tocki a.
Opazimo, da se za n = 1 ta definicija ujema z obicajno definicijo zveznosti za funkcije
ene spremenljivke, saj v R velja dist(x, y) = kx yk = |x y|, kjer smo z |x y| oznacili
absolutno vrednost realnega stevila x y.
Naj bo i {1, 2, . . . , n}. S pi : Rn R oznacimo projekcijo na i-to koordinato.
Izrek 100 Projekcija pi : Rn R je zvezna funkcija.
Za tocko p
a = (a1 , . . . , an ) in x = (x1 , . . . , xn ) velja pi (x) pi (a) = xi ai . Ker je
d(x, a) = (a1 x1 )2 + . . . + (xn an )2 , velja
|pi (x) pi (a)| d(x, a).

Torej lahko pri izbranem > 0 postavimo = in bo iz d(x, a) < res sledilo |pi(x)
pi (a)| < .
Osnovne racunske operacije +, , lahko prepoznamo kot funkcije dveh spremenljivk,
npr. sestevanje je funkcija f : R R R, f (x, y) = x + y. Tudi deljenje lahko prepoznamo
kot funkcijo dveh spremenljivk, le na definicijsko obmocje je potrebno paziti: g: R (R \
{0}) R, g(x, y) = xy .
Izrek 101 Osnovne racunske operacije so kot funkcije dveh spremenljivk zvezne povsod,
kjer so definirane.
Dokaz. Izberimo poljubno tocko (a, b) R2 in dokazimo, da je funkcija s, s(x, y) = x+y,
je
zvezna v tocki (a, b). Naj bo > 0 in postavimo = 21 . Ce
k(x, y) (a, b)k =
2. marec 2009, 20 : 15

p
(x a)2 + (y b)2 < ,
198

je tudi |x a| < in |y b| < . Torej je res

|s(x, y) s(a, b)| = |x + y a b| |x a| + |y b| < 2 = .
Podobno dokazemo tudi zveznost odstevanja, torej zveznost funkcije (x, y) 7 x y.
Izberimo poljubno tocko (a, b) R2 in dokazimo, da je funkcija m, m(x, y) = x + y,

zvezna v tocki (a, b). Naj bo > 0 in postavimo = min{ |a|+|b|+1

, 1}. Podobno kot prej
iz
p
k(x, y) (a, b)k = (x a)2 + (y b)2 < ,

sledi |x a| < in |y b| < 1; torej je |y| < |b| + 1. Racunajmo

|m(x, y) m(a, b)| = |xy ab| = |(x a)y + a(y b)|

|x a| |y| + |a| |y b| <

(|b| + 1) + |a|
= .
<
|a| + |b| + 1
|a| + |b| + 1

Izberimo poljubno tocko (a, b) R(R\{0}) in dokazimo, da je funkcija v: R(R\{0})

postavimo = min{ b2 , 1 |b|}, velja
R, v(x, y) = xy , zvezna v tocki (a, b). Ce
2(|a|+|b|) 2


 x a  |xb ay|
|(x a)b a(y b)|
=

|v(x, y) v(a, b)| =   =

y
b
|by|
|by|
(|b| + |a|)
|x a| |b| + |a| |y b|
<
< ,

|b| |y|
|b| |y|
saj je |y| >

|b|
2

in

b2
.
2(|a|+|b|)

Izrek 102 Naj bo f : Rn R zvezna funkcija in g: R R zvezna funkcija. Potem je

g f : Rn R zvezna funcija.
Dokaz. Izberimo a D in postavimo b = f (a). Naj bo > 0. Potem obstaja 1 > 0,
da za |y b| < 1 velja |g(y) g(b)| < . Torej obstaja > 0, da za kx ak < velja
|f (x) f (a)| < 1 . Torej za kx ak < res velja |g(f (x)) g(f (a))| < .
sedaj zdruzimo gornje izreke, lahko ugotovimo, da so tudi elementarne funkcije
Ce
vec spremeljivk zvezne povsod, kjer so definirane.
Zgled 259 Dokazi, da je f : R2 R, f (x, y) = ln(x2 + y 2 + 1), zvezna funkcija.
Funkcijo f lahko predstavimo kot kompozitum nekaj zveznih funkcij.
q
p1
s
x
x2
g
(x, y)
x2 + y 2
ln(x2 + y 2 + 1)
2
y
y
s
p2
q
Uporabljene so zvezne funkcije dveh spremenljivk: p1 (x, y) = x, p2 (x, y) = y, s(x, y) =
x + y ter zvezni funkciji ene spremenljivke q(t) = t2 , g(t) = ln(t + 1).

Podobno kot pri funkcijah ene spremenljivke lahko definiramo limito: Stevilo
A je
limita funkcije f v tocki a, oznaka lim f (x) = A, ce za vsak > 0 obstaja > 0, da iz
xa

0 < dist(x, a) < sledi |f (x) A| < . Iz definicije torej sledi, da funkcijska vrednost v
tocki a ne vpliva na vrednost lim f (x). (Potrebno ni niti, da je funkcija f sploh definirana
xa

v tocki a.)
2. marec 2009, 20 : 15

199

Izrek 103 Funkcija f : D R je zvezna v tocki a D, natanko tedaj, ko je lim f (x) =

xa

f (a).

Zgled 260 Naj bo f (x, y) =

lim

x0

x2 y 2
.
x2 +y 2

Limito L1 = lim lim f (x, y)

x0



lim lim f (x, y) ,

lim f (x, y) ,

y0

y0

Izracunaj limite

x0

y0

lim

(x,y)(0,0)

f (x, y).

izracunamo tako, da pri fiksnem x 6= 0 izracunamo

x2 y 2
2
2
y0 x +y

lim f (x, y), nato pa dobljeneni izraz po x limitiramo k 0. Torej lim f (x, y) = lim

y0
x2
=
x2

y0

1 in zato L1 = lim (1) = 1.

x0

x2 y 2
2
2
x0 x +y

Podobno za y 6= 0 najprej izracunamo lim f (x, y) = lim

x0

L2 = lim (1) = 1.

y 2
y2

= 1 in odtod

y0

bc

F (x) = lim f (x, y)

(0, 0) lim F (x)

y0

x0

Dokazimo nazadnje, da limita

lim

(x,y)(0,0)

bi ta limita obstajala,
f (x, y) ne obstaja. Ce

bi torej
bi bila neodvisna od smeri priblizevanja (x, y) (0, 0). Postavimo y = kx. Ce
limita lim f (x, y) obstajala, bi bila enaka limiti lim f (x, kx) za vsak k. Racunajmo:
x0

(x,y)(0,0)

1 k2
x2 (kx)2
x2 (1 k 2 )
=
lim
=
.
x0 x2 + (kx)2
x0 x2 (1 + k 2 )
1 + k2

lim f (x, kx) = lim

x0

Izracunali smo, da limita lim f (x, kx) obstaja za vsak k, vendar je njena vrednost za vsak
x0

k drugacna. Torej limita

lim

(x,y)(0,0)

f (x, y) ne obstaja.
(x, k1 x)

k1

bc

bc

(x, y)
Zgled 261 Naj bo f (x, y) =
lim

x0

2. marec 2009, 20 : 15

2xy
.
x2 +y 2

lim f (x, y) ,

y0

(0, 0)

bc

y=k x
2
bc

(x, k2 x)

Izracunaj limite


lim lim f (x, y) ,

y0

x0

200

lim

(x,y)(0,0)

f (x, y).

= 0 in zato L1 = lim 0 = 0.
Pri danem x 6= 0 je seveda L1 = lim f (x, y) = lim x22xy
+y 2
x0
y0

 y0

Podobno je tudi lim lim f (x, y) = 0. Ceprav

sta sedaj ponovljeni limiti enaki, tudi to
y0

x0

ni dovolj za zveznost. Postavimo y = kx in izracunajmo radialno limito

2x kx
2k
=
.
2
+ (kx)
1 + k2

lim f (x, kx) = lim

x0 x2

x0

Enako kot prej lahko sklepamo, da limita

lim

(x,y)(0,0)

f (x, y) ne obstaja, saj so radialne

limite razlicne.
Zgled 262 Naj bo f (x, y) = (x + y) sin x1 sin y1 . Izracunaj limite
lim

x0



lim lim f (x, y) ,

lim f (x, y) ,

y0

Naj bo x 6= 0. Potem limita

y0

x0

lim (x + y) sin

y0

lim

(x,y)(0,0)

f (x, y).

1
1
sin
x
y

ne obstaja. Podobno za y 6= 0 tudi limita ne obstaja

1
1
sin .
x
y

lim (x + y) sin

x0

Po drugi strani pa lahko ocenimo

1
1
|f (x, y)| = |x + y| | sin | | sin | |x| + |y|,
x
y
saj je sinus navzgor omejen z 1. Ker velja
0

lim

(x,y)(0,0)

lim

(x,y)(0,0)

f (x, y)

(|x| + |y|) = 0, je tudi

lim

(x,y)(0,0)

(|x| + |y|) = 0

in zato
lim

(x,y)(0,0)

f (x, y) = 0.

Gornji primeri kazejo, da je obravnavanje zveznosti funkcije vec spremenljivk tezavnejse

od obravnavanja zveznosti funkcije ene spremenljivke
pri tem ne moremo pomagati
 in da si 
s ponovljenimi limitami (tj. limitami oblike lim lim f (x, y) . )
x0

y0

Naj bo D odprta mnozica in f : D R poljubna funkcija. Za poljubno tocko (a, b) D

lahko definiramo funkciji f1 : Dx R, f1 (x) = f (x, b), in f2 : Dy R, f2 (y) = f (a, y),
definirani na majhnih okolicah Dx in Dy tock a oz. b.
je f zvezna funkcija v tocki (a, b), je funkcija f1 zvezna v a, funkcija f2 pa
Izrek 104 Ce
zvezna v b.

2. marec 2009, 20 : 15

201

Dokaz. Poglejmo natancno definicijo zveznosti funkcije f . Pri danem > 0 obstaja
> 0, da za k(x, y) (a, b)k < velja |f (x, y) f (a, b)| < . Ker pa iz |x a| < sledi,
da je
p
k(x, b) (a, b)k = (x a)2 + (b b)2 = |x a| < ,
upostevamo, da je f (x, b) = f1 (x), smo tako dokazali, da je
je |f (x, b) f (a, b)| < . Ce
|f1 (x) f1 (a)| < . Torej je f1 zvezna funkcija v tocki a. Podobno dokazemo, da je f2
zvezna funkcija v tocki b.
y
b+
b

bc

bc

(a, b)
D

b
O

bc

bc

a a a+

Opozoriti velja, da ne velja obrat gornjega izreka. Kot kaze primer 261 funkcija f ni
zvezna v (0, 0), posamezni funkciji f1 in f2 pa sta zvezni v 0.

9.4

Parcialni odvodi

Naj bo D odprta mnozica v Rn in f : D R poljubna funkcija. Naj bo x = (x1 , . . . , xn )

obstaja limita
D in i {1, 2, . . . , n}. Ce
f (x1 , . . . , xi1 , xi + h, xi+1 , . . . , xn ) f (x1 , . . . , xi1 , xi , xi+1 , . . . , xn )
,
h0
h
lim

pravimo, da je funkcija f parcialno odvedljiva na spremenljivko xi v tocki x in oznacimo

f (x1 , . . . , xi1 , xi + h, xi+1 , . . . , xn ) f (x1 , . . . , xi1 , xi , xi+1 , . . . , xn )

f (x) = lim
.
h0
xi
h

f spet
xi

f , kar
xj xi

Neposredno iz definicije sledi, da je

parcialno odvedljiva na xj , obstaja

je ta funkcija
funkcija iz D v R. Ce
2
je
lahko krajse zapisemo kot f . Ce
xi xj

i = j, oznacimo kar xf2 .

i
je funkcija 2 f zvezna, lahko vrstni red parcialnega odvajanja tudi zamenjamo.
Ce
xi xj
Torej je

2f
xi xj

2f
.
xj xi

V splosnem primeru, torej ko je funkcija f k-krat, k = (i1 + i2 +

. . . + in ), zvezno odvedljiva, vrstni red odvajanja pri funkciji

Zgled 263 Izracunaj
Izracunamo

f
x

f
x

2. marec 2009, 20 : 15

in

= yxy1 in

Zgled 264 Izracunaj

Izracunamo

f
x

f
x

2y
(x+y)2

f
y

in

in

f
y

= xy ln x.

f
y

f
y

za f (x, y) = xy .

za f (x, y) =

2x
= (x+y)
2.

202

xy
.
x+y

i1 +i2 +...+in f
i
x11 ...xinn

ni pomemben.

Zgled 265 Izracunaj

Izracunamo

f
x

2
y sin

f
x

Izracunamo

in

f
y

f
y

2x
= y2 sin
2x .

za f (x, y) = ln(x +

1
x2 +y 2

in

f
y

f
x

in

f
y

za f (x, y) = arc sin

x|y|

2(x2 y 2 )
4
x y 4

in

f (x) =
f
(0, 0).
x

f
y

Zgled 268 Naj bo

Izracunaj

za f (x, y) = ln tan xy .

in

Zgled 267 Izracunaj

f
x

2x
y

in

f
x

Zgled 266 Izracunaj

Izracunamo

f
x

f
y

y
x2 +y 2 (x+

x2 +y 2 )

x2 + y 2 ).

x2 +y 2 +x

x2 +y 2

x2 y 2
.
x2 +y 2

yx2 2(x2 y 2 )
|y|(x4 y4 ) .

2xy
,
x2 +y 2

ce je x2 + y 2 6= 0
sicer.

0,

Parcialni odvod izracunamo po definiciji:

f
f (h, 0) f (0, 0)
00
(0, 0) = lim
= lim
= 0.
h0
h0
x
h
h
Pri tem zgledu velja omeniti, da funkcija f ni zvezna v (0, 0) kot funkcija dveh spremenljivk, je pa zvezna v vsaki spremenljivki posebej.
Zgled 269 Naj bo
f (x) =
Izracunaj

f
(0, 0).
x

 ex ey 1
x+y

1,

, ce je x 6= y,
sicer.

Parcialni odvod izracunamo po definiciji:

f
f (h, 0) f (0, 0)
(0, 0) = lim
=
h0
x
h
eh 1
1
eh 1 h
= lim
=
= lim h
h0
h0
h
h2
eh 1
eh
1
= lim
= lim
= ,
h0
h0 2
2h
2
kjer smo si pri izracunu zadnjih dveh limit pomagali z LHospitalovim pravilom.
Zgled 270 Izracunaj vse druge parcialne odvode funkcije f , f (x, y) = x2 y 2 + 3xy
4x + 2y.

2. marec 2009, 20 : 15

203

Velja
f
x
f
y
2f
x2
2f
xy
2f
yx
2f
y 2
Opazimo, da je

2f
xy

= 2x + 3y 4
= 2y + 3x + 2
= 2
= 3
= 3
= 2

2f
.
yx

Zgled 271 Izracunaj vse druge parcialne odvode funkcije f , f (x, y) = ln(x + y 2 ).
Velja
f
x
f
y
2f
x2
2f
xy
2f
y 2

=
=
=
=

Zgled 272 Naj bo

f (x) =
Izracunaj

2f
xy

(0, 0) in

2f
yx

1
x + y2
2y
x + y2
1

(x + y 2 )2
2y

(x + y 2 )2
2(x + y 2 ) 2y 2y
2(x y 2 )
=
(x + y 2)2
(x + y 2 )2

 xy(x2 y2 )
x2 +y 2

0,

, ce je x2 + y 2 6= 0
sicer.

(0, 0).

Parcialna odvoda v tocki (x, y) 6= (0, 0) sta

y(x4 + 4x2 y 2 y 4 )
f
=
,
x
(x2 + y 2 )2
f
x(x4 4x2 y 2 y 4 )
=
.
y
(x2 + y 2 )2
Parcialna odvoda v (0, 0) izracunamo po definiciji:
f (h, 0) f (0, 0)
00
f
(0, 0) = lim
= lim
=0
h0
h0
x
h
h
2. marec 2009, 20 : 15

204

in podobno
f
f (0, h) f (0, 0)
00
(0, 0) = lim
= lim
= 0.
h0
h0
y
h
h
Od tod sledi, da je
1 in

9.5

2f
(0, 0)
yx

f
(0, y)
x

= 1.

= y za vsak y in

f
(x, 0)
y

= x za vsak x. Torej je

2f
(0, 0)
xy

Totalni diferencial

Naj bo funkcija f : D R zvezna v tocki (a, b) D. Potem je razlika f (a+h, b+k)f (a, b)
obstajata taki stevili A, B R, da je
hkrati s h in k majhna. Ce
f (a + h, b + k) f (a, b) (Ah + Bk)

= 0,
(h,k)(0,0)
h2 + k 2
lim

pravimo, da je f diferenciabilna v tocki (a, b).

Ker velja
f (a + h, b + k) f (a, b) (Ah + Bk)

=0
lim
(h,k)(0,0)
h2 + k 2
kakorkoli gre (h, k) proti (0, 0), lahko postavimo k = 0 in h > 0. Tedaj je
f (a + h, b) f (a, b) Ah
= 0,
(h,0)(0,0)
h
lim

kar pomeni, da je
lim
h0

Ker pa je lim

h0

f (a+h,b)f (a,b)
h

B = f
(a, b).
y
Izraz

f (a + h, b) f (a, b)
= A.
h

f
(a, b),
x

smo tako dokazali, da je A =

f
(a, b).
x

Podobno je

f
f
(a, b)h +
(a, b)k
x
y

imenujemo totalni diferencial funkcije f v tocki (a, b). Totalni diferencial pove, kako hitro
se spreminja funkcijska vrednost funkcije f v okolici tocke (a, b).
Pogosto totalni diferencial oznacimo krajse
df =

f
f
dx +
dy.
x
y

Naj bo f (x) = xy. Totalni diferencial je enak df = y dx+xdy. Odtod dobimo priblizek
za relativno napako produkta dveh izmerjenih kolicin, ce poznamo napaki pri merjenju
dx in dy. Torej
ydx + xdy
dx dy
df
=
=
+ .
f
xy
x
y
V praksi to pomeni, ce poznamo dolzini stranic pravokotnika na a % in b % natancno,
a, b > 0, lahko izracunamo ploscino na (a + b) % natancno.
Videli smo ze, da je diferenciabilna funkcija parcialno odvedljiva na obe spremenljivki.
Obrat pa v splosnem ne drzi.
2. marec 2009, 20 : 15

205

 sta parcialna odvoda

Izrek 105 Ce
tocki (a, b).

f
x

in

f
y

zvezna v tocki (a, b), je f diferenciabilna v

Zapisemo lahko f (a + h, b + k) f (a, b) = f (a + h, b + k) f (a, b + k) + f (a, b + k) f (a, b).

Po Lagrangeovem izreku je
f (a + h, b + k) f (a, b + k) =

f
(1 , b + k)h
x

za neko tocko x1 med a in a + h ter

f (a, b + k) f (a, b + k) =

f
(a, 2 )k
x

za neko tocko x2 med b in b + k. Izraz

(a, b)h
f (a + h, b + k) f (a, b) f
x

h2 + k 2

f
(a, b)k
y

lahko potem zapisemo kot vsoto clenov

f (a + h, b + k) f (a, b + k)

h2 + k 2
in

f (a, b + k) f (a, b)

h2 + k 2

Ker pa je

in

f
(a, b)h
x

f
(a, b)k
y

f
( , b
x 1

f
(a, 2 )k
y

+ k)h f
(a, b)h
x

h2 + k 2

f
(a, b)k
y

h2 + k 2


 f

 (1 , b)h f (a, b)h   f

f
 
 y
y

(a, b)
 (1 , b)




x
x
h2 + k 2

 f


 (a, 2 )k f (a, b)k   f

f
 y
 
y

(a, b) ,
 (a, 2 )




y
y
h2 + k 2

lahko lahko zaradi zveznosti parcialnih odvodov v tocki (a, b) pri danem > 0 najdemo
tak > 0, da iz k(h, k)k < sledi


 f

 (1 , b) f (a, b) <
 x
 2
x

in

Torej je res



 f

f
 (a, 2 )
(a, b) < .
 y
y
2


 f (a + h, b + k) f (a, b) f (a, b)h

x


2

h + k2

f
(a, b)k 
y

 < .


Zgled 273 Dokazi, da je f , f (x, y) = arc tan xy , diferenciabilna funkcija na obmocju

D = R (R \ {0}).
2. marec 2009, 20 : 15

206

Parcialna odvoda sta

1
y
y
f
=
,
y 2 ( 2 ) = 2
x
1 + (x)
x
x + y2
f
1
1
x
=
= 2
.
y 2
y
1 + (x) x
x + y2
y
Ker sta funkciji (x, y) 7 x2 +y
2 in (x, y) 7
mnozici D tudi diferenciabilna.

x
x2 +y 2

zvezni povsod na mnozici D, je f na

Zgled 274 Izracunaj totalni diferencial funkcije f , f (x, y) =

2

Izracunamo df = x2yy2 dx +

x2
dy
x2 y 2

xy
.
xy

1
(y 2
x2 y 2

dx + x2 dy).
p
Zgled 275 Izracunaj totalni diferencial funkcije f , f (x, y) = x2 + y 2.

Izracunamo df =

x
dx
x2 +y 2

x2 +y 2

dy =

1
(x dx
x2 +y 2

+ y dy).

Zgled 276 Izracunaj priblizno 4.052 + 2.932 .

p
Oznacimo f (x, y) = x2 + y 2. Izracunali smo ze df =

1
(x dx
x2 +y 2

+ y dy). Postavimo

x = 4, y = 3, dx = 0.05 in dy = 0.07, pa dobimo

df = p
=

x2

+ y2

(x dx + y dy) =

1
(4 0.05 + 3 (0.07)) = 0.002 .
+ 32

42

Ker je f (4, 3) = 5, je f (4.05, 2.93) 5 0.002 = 4.998. Pripomniti velja, da je bolj

natancna vrednost enaka 4.99874.
Zgled 277 Kako natancno lahko izracunas nihajni cas matematicnega nihala, ce poznas
g na 1% natancno, dolzimo pa na 5% natancno?
s

. Ker je
Za nihajni cas velja formula T = 2
g

dT = d p dg,
g
g3
sledi od tod

1 d 1 dg
dT
=

.
T
2
2 g

Torej je

  
 

 dT   1 d   1 dg 
 
+

 T   2   2 g  3 %.

f
+ y x
za f (x, y) = arc sin(x2 y 2).
Zgled 278 Izracunaj x f
y

Ker je

f
x

2x
1(x2 y 2 )2

2. marec 2009, 20 : 15

in

f
y

2y
,
1(x2 y 2 )2

207

je vrednost izraza enaka 0.

9.6

Veri
zno pravilo

Naj bo D R2 odprta mnozica. Naj bo funkcija f : D R diferenciabilna, funkciji

x = x(t) in y = y(t) pa naj bosta zvezni in odvedljivi funkciji parametra t. Potem je
F (t) = f (x(t), y(t)) zvezna funkcija parametra t. Izracunajmo njen odvod:
F (t + h) F (t)
f (x(t + h), y(t + h)) f (x(t), y(t))
= lim
.
h0
h0
h
h

F (t) = lim

Ker sta x in y zvezno odvedljivi, lahko po Lagrangeovem izreku zapisemo x(t + h) =

x(t) + x ()h in y(t + h) = y(t) + y ()h. Ker je f diferenciabilna, je
f (u + u, v + v) f (u, v) =

f
f
u +
v + 2 u + 2 v,
u
v

kjer gre hkrati z u in v proti 0. Torej je

f (x(t + h), y(t + h)) f (x(t), y(t))
=
h0
h
p
f
f

(x(t),
y(t))x
()h
+
(x(t),
y(t))y
()h
+
h
x ()2 + y ()2
v
=
= lim u
h0
h
f
f
=
(x(t), y(t))x (t) +
(x(t), y(t))y (t),
u
v

F (t) = lim

saj gresta in proti t, ko gre h proti 0.

Pravilo lahko zapisemo tudi v splosnem.
Izrek 106 Naj bo D Rn odprta mnozica, f : D R diferenciabilna, funkcije xi = xi (t),
i = 1, . . . , n pa naj bodo zvezne in odvedljive funkcije parametra t. Potem je F (t) =
f (x1 (t), . . . , xn (t)) odvedljiva in velja
n
X
f
x (t).
F (t) =
xk k
k=1

pa je tudi t funkcija vec spremenljivk, pa lahko gornje pravilo se nekoliko poCe

splosimo.
Izrek 107 Naj bo D Rn odprta mnozica, f, x1 , . . . , xn : D R diferenciabilne funkcije.
Potem je funkcija g: D R, definirana s predpisom
g(t1, . . . , tn ) = f (x1 (t1 , . . . , tn ), x2 (t1 , . . . , tn ), . . . , xn (t1 , . . . , tn )),
diferenciabilna in za vsako tocko a D velja
n

X f
g
xk
(a) =
(b)
(a),
tk
x
t
k
i
i=1
kjer smo oznacili b = (x1 (a), . . . , xn (a)).

2. marec 2009, 20 : 15

208

V posebnem primeru n = 2 za f = f (x, y), x = x(u, v) in y = y(u, v) enostavno

zapisemo
f
f x f y
=
+
,
u
x u y u
f x f y
f
=
+
.
v
x v
y v
Zgled 279 Izracunaj odvod funkcije f , podane s predpisom f (x) = xx .
Oznacimo F (u, v) = uv , u(x) = x in v(x) = x. Potem je
F
u
F
v
u
x
v
x

= vuv ,
= uv ln u,
= 1,
= 1 in

F u F v
d
F (x) =
F (x) =
+
=
dx
x
u x
v x
= xxx1 + xx ln x = xx + xx ln x.
Zgled 280 Naj bo f dvakrat zvezno odvedljiva funkcija. Izracunaj vse parcialne odvode
drugega reda za funkcijo F , podano s predpisom F (x, y) = f (x + y, xy).
Uporabili bomo verizno pravilo za funkcije f (u, v), u(x, y) = x + y in v(x, y) = xy. Po
vrsti izracunamo
F
x
F
y
2F
x2

=
=
=
=

2F
y 2

=
=

2F
=
xy
=

2. marec 2009, 20 : 15

f u f v
f
f
+
=
+
y,
u x v x
u v
f u f v
f
f
+
=
+
x,
u y
v y
u v


f
f
2f
2f
2f
2f 2
+
y =
+
y
+
y
+
y =
x u v
u2 uv
uv
v 2
2
2f
2f
2 f
+
2y
+
y
,
u2
uv  v 2
f
f
2f
2f
2f
2f 2
+
x =
+
x
+
x
+
x =
y u v
u2 uv
uv
v 2
2
2f
2f
2 f
+
2x
+
x
,
u2
uv  v 2
f
f
2f
2f
2f
2f
f
+
x =
+
y+
x + 2 xy +
=
2
x u v
u
uv
uv
v
v
2f
2f
2f
f
+
(x
+
y)
+
xy
+
.
2
2
u
uv
v
v

209

9.7

Taylorjeva formula

Videli smo ze, da za majhne h in k velja ocena

f (x + h, y + k) f (x, y) +

f
f
(x, y)h +
(x, y)k.
x
y

zelo
Ocena je precej enostavna a ima veliko pomanjkljivost ne moremo jo izboljsati. Ce
bolj natancno aproksimacijo, moramo uporabiti visje odvode.
Izrek 108 (Taylorjeva formula) Naj bo f : D R (n + 1)-krat zvezno parcialno odvedljiva funkcija v okolici tocke (a, b) D. Potem velja
i  
n
X
if
1X i
(a, b)hij k j + Rn ,
f (a + h, b + k) = f (a, b) +
ij
j
i! j=0 j x y
i=1

kjer je


n+1 
X
1
n+1 f
n+1
Rn =
(a + h, b + k)hn+1j k j
j
(n + 1)! j=0
xn+1j y j

za neki [0, 1].

Naj bo t [0, 1]. Oznacimo F (t) = f (a + th, b + tk). Potem je f (n + 1)-krat zvezno
odvedljiva funkcija v okolici tocke t = 0. Zapisimo Taylorjevo formulo za F .
F (t) = F (0) + F (0)t +

1
1
1
F (0)t2 + F (0)t3 + . . . + F (n) (0)tn + Rn .
2!
3!
n!

Potem je
F (0) = f (a, b),
f
f
(a, b)h +
(a, b)k,
F (0) =
x
y
2f
2f
2f
2
(a,
b)h
+
2
(a,
b)hk
+
(a, b)k 2 ,
F (0) =
x2
xy
y 2
..
.
i  
n
X
if
1X i
(n)
(a, b)hij k j .
F (0) =
ij y j
j
i!
x
j=0
i=1
Zgled 281 Razvij funkcijo f , podano s predpisom f (x, y) = ex+y , v Taylorjevo vrsto okoli
tocke (0, 0).
i

ex ey = ex ey , je
Seveda je ex+y = ex ey . Ker za vsak i in j velja xij
y j
Torej je
i

X
1 X ij j
x y.
f (x, y) = f (0, 0) +
i! j=0
i=1

2. marec 2009, 20 : 15

210

if
(0, 0)
xij y j

= 1.

9.8

Lokalni ekstremi

Naj bo D odprta mnozica v Rn in f : D R poljubna funkcija.

Funkcija f ima v tocki a D lokalni maksimum, ce obstaja tak > 0, da za vsak
x K(a, ) velja f (x) < f (a). Funkcija f ima v tocki a D lokalni minimum, ce obstaja
ima funkcija f v tocki a lokalni
tak > 0, da za vsak x K(a, ) velja f (x) > f (a). Ce
maksimum ali lokalni minimum, pravimo, da ima f v tocki a lokalni ekstrem.
Naj bo f : D R odvedljiva funkcija. Tocka a je stacionarna, ce je
f
f
f
(a) =
(a) = . . . =
(a) = 0.
x1
x2
xn
Zgled 282 Doloci stacionarne tocke funkcije, podane s predpisom f (x, y) = e2x (x + y 2 +
2y).
Ker je
f
= e2x (2x + 2y 2 + 4y + 1),
x
f
= e2x (2y + 2),
y
sta oba parcialna odvoda enaka 0 le v tocki y = 1 in x =
T ( 12 , 1).

1
.
2

Stacionarna tocka je

Zgled 283 Doloci stacionarne tocke funkcije, podane s predpisom f (x, y, z) = 3 ln x +

2 ln y + 5 ln z + ln(22 x y z).
Parcialni odvodi so
3
1
f
=

,
x
x 22 x y z
2
1
f
=

,
y
y 22 x y z
f
5
1
=

.
z
z 22 x y z
Ker mora biti

f
x

f
y

f
z

= 0, sledi od tod, da je

2
5
1
1
3
= = =
= .
x
y
z
22 x y z
t
Od tod izrazimo x = 3t, y = 2t in z = 5t. Z upostevanjem zadnje enakosti dobimo
t = 22 x y z = 22 10t,
kar nam da 11t = 22 oziroma t = 2. Sledi x = 6, y = 4 in z = 5. Stacionarna tocka je
T (6, 4, 10).
ima odvedljiva funkcija f : D R v tocki a D lokalni ekstrem, je a
Izrek 109 Ce
stacionarna tocka.
2. marec 2009, 20 : 15

211

Recimo, da ima funkcija f v tocki a = (a1 , a2 , . . . , an ) lokalni minimum. Potem ima

tudi funkcija ene spremenljivke g, definirana z g(x) = f (x, a2 , . . . , an ), v tocki a1 lokalni
minimum. Po ze dokazanem za funkcije ene spremenljivke to pomeni, da je g (a1 ) = 0
oziroma
f
(a1 , a2 , . . . , an ) = 0.
x1
Podobno dokazemo se za ostale parcialne odvode.
Zgled 284 Doloci stacionarne tocke funkcije, podane s predpisom f (x, y) = x2 + y 2. Ali
je v tej tocki ekstrem?
Ker je f
= 2x in f
= 2y, sta oba parcialna odvoda enaka 0 le v tocki (x, y) = (0, 0).
x
y
Ocitno je f (0, 0) = 0 in f (x, y) > 0 za (x, y) 6= (0, 0). Torej je v tocki (0, 0) celo globalni
minumum.
Zgled 285 Doloci stacionarne tocke funkcije, podane s predpisom f (x, y) = xy. Ali je v
tej tocki ekstrem?
Ker je f
= y in f
= x, sta oba parcialna odvoda enaka 0 le v tocki (x, y) = (0, 0).
x
y
Ocitno je f (0, 0) = 0, f (x, y) > 0 za x = y 6= 0 in f (x, y) < 0 za x = y 6= 0. Torej
zavzame funkcija poljubno blizu tocke (0, 0) pozitivne in negativne vrednosti, zato v tocki
(0, 0) ni ekstrema.
Zgled 286 Doloci stacionarne tocke funkcije, podane s predpisom f (x, y) = (x y)2 . Ali
je v tej tocki ekstrem?
= 2(x y) in f
= 2(x y), sta oba parcialna odvoda enaka 0 na premici
Ker je f
x
y
x = y.
Ocitno je f (x, y) 0 in f (x, y) = 0 le za x = y. V skladu z gornjo definicijo ekstrema
pa v nobeni tocki na tej premici ni ekstrema, saj poljubno blizu nje funkcija f zavzame
vrednost 0. Ker pa v okolici vsake tocke na premici zavzame le vecje ali enake vrednosti,
pa lahko tocke s te premice imenujemo nepopolni ekstremi.
Videli smo ze, da lahko ekstrem odvedljive funkcije nastopi le v stacionarni tocki, niso
pa vse stacionarne tocke tudi ekstremi. Podobno kot pri funkcijah ene spremenljivke si o
tem lahko pomagamo z drugimi odvodi.
Gornji izrek seveda ne zagotavlja, da je v stacionarni tocki a ekstrem. Za podrobno
analizo je potrebno poseci po visjih parcialnih odvodih.
Poglejmo si najprej primer n = 2. Dana je funkcija f : D R, kjer je D R2 , ki ima
stacionarno tocko (a, b) D. S pomocjo razvoja v Taylorjevo vrsto funkcije f okoli tocke
(a, b) lahko za majhne h in k zapisemo


2
2
1
2f
2 f

2 f

f (a + h, b + k) f (a, b) =
h
(a , b ) + 2hk
(a , b ) + k
(a , b ) , (44)
2
x2
xy
y 2
kjer je (a , b ) = (a + h, b + k). Oznacimo

2f
(a, b),
x2
2f
B =
(a, b),
xy
2f
C =
(a, b).
y 2
A =

2. marec 2009, 20 : 15

212

 so drugi parcialni odvodi zvezni, je

Ce
2f
(a , b ) = A +
x2
2f
(a , b ) = B +
xy
2f
(a , b ) = C + ,
2
y
kjer so stevila , , poljubno majhna, ce le sta h in k majhna. Enacbo (44) lahko zato
preoblikujemo v
f (a + h, b + k) f (a, b) =

1


1
Ah2 + 2Bhk + Ck 2 +
h2 + 2 hk + k 2 .
2
2

(45)

sta h in k dovolj majhna in izraz Ah2 + 2Bhk + Ck 2 ni enak 0, ima izraz f (a + h, b +

Ce
k) f (a, b) enak predznak kot Ah2 + 2Bhk + Ck 2 .
je torej izraz Ah2 + 2Bhk + Ck 2 pri majhnih h in k, (k, h) 6= (0, 0), stalnega
Ce
predznaka, bo v tocki (a, b) nastopil ekstrem. Locimo nekaj primerov:
je A 6= 0, lahko zapisemo
Ce
Ah2 + 2Bhk + Ck 2 =

1
((Ah + Bk)2 + (AC B 2 )k 2 ).
A

je AC B 2 > 0, je izraz (Ah + Bk)2 + (AC B 2 )k 2 za nenicelna h in k

Ce
je A < 0, je f (a + h, b + k) f (a, b) < 0 blizu (a, b) in nastopi
pozitiven. Ce
je A > 0, je f (a + h, b + k) f (a, b) > 0 blizu (a, b) in
lokalni maksimum. Ce
nastopi lokalni minimum.
je AC B 2 < 0, je izraz (Ah + Bk)2 + (AC B 2 )k 2 za nenicelna h in
Ce
k zmozen zavzeti pozitivne in negativne vrednosti. Pri k = 0 je zagotovo
k, bo Ah + Bk = 0, in bo izraz
pozitiven, ce pa pri k 6= 0 postavimo h = B
A
negativen. Torej v tocki (a, b) ni ekstrema.
je AC B 2 = 0, je
Ce
f (a + h, b + k) f (a, b) =

1
11
h2 + 2 hk + k 2 .
(Ah + Bk)2 +
2A
2

sta h in k tako izbrana, da je (Ah + Bk) = 0, je vrednost izraza f (a +

Ce
h, b + k) f (a, b) odvisna od visjih odvodov in v tem primeru s pomocjo drugih
odvodov ne moremo odlociti, ali je v tocki (a, b) lokalni ekstrem.
je A = 0, lahko zapisemo
Ce
Ah2 + 2Bhk + Ck 2 = (2Bh + Ck)k.
je tedaj B 6= 0, izraz s h in k spreminja predznak, zato ni ekstrema. (Velja:
Ce
je B = 0, je pri k = 0 predznak odvisen od visjih odvodov.
AC B 2 < 0.) Ce
Predznak izraza Ah2 + 2Bhk + Ck 2 je odvisen od visjih odvodov tudi, ce je A =
B = C = 0.
2. marec 2009, 20 : 15

213

Povzemimo: Naj bo (a, b) stacionarna tocka funkcije dveh spremenljivk. Oznacimo

2f
A =
(a, b),
x2
2f
(a, b),
B =
xy
2f
C =
(a, b).
y 2
je AC B 2 > 0, nastopi v tocki (a, b) lokalni ekstrem, in sicer lokalni
Izrek 110 Ce
je AC B 2 < 0, v tocki (a, b) ni
minimum za A > 0 in lokalni maksimum za A < 0. Ce
je AC B 2 = 0, le s pomocjo drugih odvodov ne moremo odlociti,
lokalnega ekstrema. Ce
ali je v tocki (a, b) lokalni ekstrem.
Zapisimo vse druge parcialne odvode in jih zapisimo v Hessejevo matriko:
#
" 2
2f
f
(a)
(a)
x2
xy
.
Hf (a) =
2f
2f
(a)
(a)
2
yx
y
Ker je funkcija f dvakrat zvezno parcialno odvedljiva, je matrika Hf (a) simetricna; torej


A B
.
Hf (a) =
B C
Opazimo, da je determinanta Hessejeve matrike ravno enaka
det(Hf (a)) = AC B 2 .
je determinanta Hessejeve matrike poGornji izrek lahko sedaj povemo na kratko: Ce
zitivna, nastopi v stacionarni tocki ekstrem (lokalni maksimum, ce je A < 0 in lokalni
je determinanta Hessejeve matrike negativna, v stacionarni
minimum, ce je A > 0). Ce
je determinanta Hessejeve matrike enaka 0, pa s pomocjo drugih
tocki ni ekstrema. Ce
odvodov ne moremo ugotoviti, ali nastopi v stacionarni tocki ekstrem.
Zgled 287 Doloci ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = x2 + y 2 6x + 4y + 13.
= 2x6 in f
= 2y+4, mora za stacionarno
Dolocimo najprej stacionarne tocke. Ker je f
x
y
tocko veljati 2x 6 = 0 in 2y + 4 = 0. Torej je x = 3 in y = 2. Zapisimo Hessejevo
matriko:
" 2
# 

f
2f
2 0
x2
xy
A = Hf (3, 2) =
.
=
2f
2f
0
2
2
yx
y
Ker je a11 = 2 > 0 in det(A) = 4 > 0, je v tocki (3, 2) lokalni minimum.
Zgled 288 Doloci ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = x3 + y 3 3xy + 1.
= 3x2 3y in f
= 3y 2 3x, mora za stacionarno tocko veljati 3x2 3y = 0 in
Ker je f
x
y
3y 2 3x = 0. Sledi y = x2 , kar nam da x4 x = 0. Torej je x(x 1)(x2 + x + 1) = 0
2. marec 2009, 20 : 15

214

in zato x = 0 ali x = 1. Stacionarni tocki sta T1 (0, 0) in T2 (1, 1). Zapisimo Hessejevo
matriko:
" 2
# 

2f
f
6x 3
x2
xy
Hf (x, y) =
=
.
2f
2f
3 6y
2
yx

Determinanta Hessejeve matrike je enaka 36xy 9 in je pozitivna le v tocki T2 (1, 1). Glede
na vrednost elementa a11 = 6 tako sledi, da je v tocki T2 lokalni minimum. V tocki T1 pa
ni ekstrema.
Zgled 289 Doloci ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = x3 4x2 + 2xy y 2 .
= 3x2 8x+2y in f
= 2x2y, mora za stacionarno tocko veljati 3x2 8x+2y = 0
Ker je f
x
y
in 2x 2y = 0. Torej je y = x, kar nam da 3x2 6x = 0. Sledi x = 0 (in y = 0) ali x = 2
(in y = 2). Stacionarni tocki sta T1 (0, 0) in T2 (2, 2). Zapisimo Hessejevo matriko:
" 2
# 

f
2f
6x 8 2
2
x
xy
Hf (x, y) =
=
.
2f
2f
2
2
2
yx

Determinanta Hessejeve matrike je enaka 12x + 12 in je pozitivna le v tocki T1 (0, 0).

Glede na vrednost elementa a11 = 8 tako sledi, da je v tocki T1 lokalni maksimum, v
tocki T2 pa je sedlo.
Zgled 290 Doloci ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = 3x2 y+6xy 2 +4y 3 3y.
= 6xy + 6y 2 in f
= 3x2 + 12xy + 12y 2 3. Iz prve
Izracunajmo parcialne odvode. f
x
y
je y = 0, iz druge enacbe
enacbe sledi 6xy + 6y 2 = 0, kar nam da y = 0 ali x = y. Ce
2

sledi 3x 3 = 0, kar nam da x = 1. Ce pa je x = y, iz druge enacbe sledi 3x2 3 = 0,

kar nam da x = 1 in y = 1. Torej imamo 4 stacionarne tocke T1 (1, 0), T2 (1, 0),
T3 (1, 1) in T4 (1, 1). Zapisimo Hessejevo matriko
# 
" 2

2f
f
6y
6x + 12y
x2
xy
.
=
Hf (x, y) =
2f
2f
6x + 12y 12x + 24y
2
yx




0 6
0 6
, Hf (1, 0) =
, Hf (1, 1) =
6 12
6 12

Sedaj pa po vrsti izracunamo Hf (1, 0) =





6 6
6 6
, Hf (1, 1) =
, kar pomeni, da imamo v tocki T3 (1, 1) lokalni
6 12
6 12
maksimum, v tocki T4 (1, 1) pa lokalni minimum. V tockah T1 in T2 ni ekstremov.

Zgled 291 Doloci absolutni minimum in absolutni maksimum funkcije, podane s predpi2
2
som f (x, y) = (3x2 + 2y 2)ex y .
Dolocimo najprej stacionarne tocke:
f
2
2
2
2
= (6x + (3x2 + 2y 2)(2x))ex y = 2x(3x2 + 2y 2 3)ex y
x
f
2
2
2
2
= (4y + (3x2 + 2y 2 )(2y))ex y = 2y(3x2 + 2y 2 2)ex y
y
2. marec 2009, 20 : 15

215

Najprej opazimo, da ne moreta biti x in y hkrati razlicna od 0. Pri x = 0 je lahko

y = 0 ali pa y = 1. Podobno je za y = 0 lahko x = 0 ali pa x = 1. Torej imamo
stacionarne tocke (0, 0), (0, 1), (0, 1), (1, 0) in (1, 0). Po vrsti izracunamo f (0, 0) = 0,
f (0, 1) = 2e1 = f (0, 1) in f (1, 0) = 3e1 = f (1, 0). Ker je ocitno f (x, y) 0 za vsak
(x, y), je v tocki (0, 0) globalni minimum. V tockah (1, 0) in (1, 0) pa zavzame globalni
maksimum, saj je za velike (x, y) vrednost funkcije f poljubno majhna. (Uporabimo
2
limito lim t2 et = 0.)
t

Zgled 292 Doloci ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = (1 + ey ) cos x yey .
Dolocimo najprej stacionarne tocke: f
= (1 + ey ) sin x in f
= ey cos x ey yey =
x
y
ey (cos x 1 y). Iz prve enacbe sledi, da je x = k, iz druge pa y = cos x 1 = (1)k 1.
" 2
# 

2f
f
(1 + ey ) cos x
ey sin x
x2
xy
.
Hf (x, y) =
=
y
y
2f
2f
e
sin
x
e
(cos
x

y)
2
yx
y
Ker za x = k velja sin x = 0, je determinanta Hessejeve matrike enaka (1+ey ) cos x
e (cos x 2 y) = ey (1 + ey )(1)k+2 . Torej je determinanta pozitivna za sode k. V tem
primeru je a11 = (1 + ey )(1)k < 0 in imamo lokalni maksimum. V tockah (k, y) za
lihe k pa nimamo ekstremov, ampak sedla.
y

Opomniti velja, da je tak pojav pri funkcijah ene spremenljivke nemogoce zaslediti.

Ce je funkcija f : R R povsod odvedljiva in ima v tockah a in b lokalna maksima, mora

imeti na odprtem intervalu med a in b vsaj se en lokalni minimum.
Zgled 293 Doloci ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = x3 + 8y 3 6xy + 5.

= 3(x2 2y) in f
= 6(x 4y 2 ), mora za stacionarno tocko veljati x2 2y = 0
Ker je f
x
y
in x4y 2 = 0. Sledi 16y 4 2y = 0, kar nam da 8y 4 = y. Torej je y(2y1)(4y 2 +2y+1) = 0
in zato y = 0 ali y = 21 . Stacionarni tocki sta T1 (0, 0) in T2 (1, 21 ). Zapisimo Hessejevo
matriko:
# 
" 2

f
2f
6x 6
x2
xy
=
.
Hf (x, y) =
2f
2f
6 48y
2
yx

Determinanta Hessejeve matrike je enaka 36(8xy 1) in je pozitivna le v tocki T2 (1, 12 ).

Glede na vrednost elementa a11 = 6 v tej tocki tako sledi, da je v tocki T2 (1, 21 ) lokalni
minimum. V tocki T1 (0, 0) pa ni ekstrema.

Zgled 294 Doloci ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = (x2 + y) ey .

Najprej zapisemo f (x, y) = (x2 + y)ey/2 . Ker je f
= 2xey/2 in f
= 12 (2 + x2 + y)ey/2 ,
x
y
mora za stacionarno tocko veljati 2xey/2 = 0 in 12 (2 + x2 + y)ey/2 = 0. Torej je x = 0, kar
nam da y = 2. Stacionarna tocka je T (0, 2). Zapisimo Hessejevo matriko:
" 2
# 

f
2f
2ey/2
xey/2
2
x
xy
Hf (x, y) =
=
.
2f
2f
xey/2 14 (4 + x2 + y)ey/2
yx
y 2

 1
2e
0
. Determinanta Hessejeve matrike je v tocki (0, 2)
Torej je Hf (0, 2) =
1
2e1
0
2
enaka 4e2 > 0. Glede na vrednost elementa a11 = 2e1 tako sledi, da je v tocki T (0, 2)
lokalni minimum.
2. marec 2009, 20 : 15

216

9.9

Metoda najmanj
sih kvadratov

Recimo, da je na podlagi meritev dano n tock (x1 , y1 ), (x2 , y2), . . . , (xn , yn ). Poiskati
zelimo premico (tj. funkcijo oblike y = x + , ki se podatkom najbolje prilega, torej
tako, da bo vrednost izraza
n
X
f (, ) =
(yi (xi ))2
i=1

oznacimo
minimalna. Ce
SX = x1 + x2 + . . . + xn ,
SY = y 1 + y 2 + . . . + y n ,
SXX = x21 + x22 + . . . + x2n ,
SY Y = y12 + y22 + . . . + yn2 ,
SXY = x1 y1 + x2 y2 + . . . + xn yn ,
lahko izracunamo
=
in

nSXY SX SY
nSXX SX SX

SY SX
.
n

Zgled 295 Poisci linearno funkcijo, ki se najbolje prilega tockam T1 (0, 0), T2 (1, 2) in
T3 (3, 4).
Po vrsti izracunamo
SX = 4,
SY = 6,
SXX = 10,
SY Y = 20,
SXY = 14,
in
=
in

nSXY SX SY
3 14 4 6
9
=
=
2
nSXX SX SX
3 10 4
7

6 97 4
2
SY SX
=
= .
=
n
3
7
9
2
Iskana funkcija je y = 7 x 7 .

2. marec 2009, 20 : 15

217

9.10

Vezani ekstremi

Naj bo D odprta mnozica v Rn in f : D R poljubna funkcija. Naj bo M D poljubna

podmnozica. Zanima nas ekstrem funkcije f |M : M R.
Pogosto je mnozica M podana z vezmi ; torej v obliki:
M = {x D; g1 (x) = 0, g2(x) = 0, . . . , gm (x) = 0},
kjer so g1 , . . . , gm : D R dane odvedljive funkcije.
Primer: Zamima nas, katera tocka na elipsi z enacbo x2 + 4y 2 = 1 lezi najblizje
koordinatnemu izhodiscu. Vez p
je ena sama: g(x, y) = x2 + 4y 2 1, funkcija, katere
ekstrem iscemo, pa je f (x, y) = x2 + y 2 .
Metoda Lagrangeovih multiplikatorjev Ker za spremenljivke x1 , . . . , xn velja
g1 (x1 , . . . , xn ) = 0,
g2 (x1 , . . . , xn ) = 0,
..
.
gm (x1 , . . . , xn ) = 0,
te spremenljivke niso neodvisne. Ob primernih pogojih bi lahko iz tega sistema izrazili m
spremenljivk kot funkcije preostalih n m spremenljivk in jih vstavili v f (x1 , . . . , xn ).
Vendar pa kljub temu velja, da je v stacionarni tocki totalni diferencial enak 0. Torej
je
f
f
f
df =
dx1 +
dx2 + . . . +
dxn .
(46)
x1
x2
xn
diferenKer spremenljivke x1 , . . . , xn niso neodvisne, tudi diferenciali niso neodvisni. Ce
ciramo vse vezi, dobimo
g1
g1
g1
dx1 +
dx2 + . . . +
dxn = 0,
x1
x2
xn
g2
g2
g2
dx1 +
dx2 + . . . +
dxn = 0,
=
x1
x2
xn
..
.
gm
gm
gm
=
dx1 +
dx2 + . . . +
dxn = 0.
x1
x2
xn

dg1 =
dg2

dgm

Pomnozimo gornje enacbe zaporedoma z 1 , . . . , m in jih pristejmo enacbi (46). Dobimo



g1
g2
gm
f
dx1 +
+ 1
+ 2
+ . . . + m
df =
x1
x1
x1
x1


f
g1
g2
gm
+
+ 1
+ 2
+ . . . + m
dx2 +
x2
x2
x2
x2
+
+

g1
g2
gm
f
dxn .
+ 1
+ 2
+ . . . + m
+
xn
xn
x2
xn
2. marec 2009, 20 : 15

218

Najprej dolocimo konstante 1 , . . . , n tako, da so v tej enacbi koeficienti pri zadnjih m

ebacbah enaki 0. Ker so diferenciali dx1 , . . . , dxnm med seboj neodvisni, so tudi pri teh
diferencialih koeficienti enaki 0. Torej dobimo sistem enacb
f
g1
g2
gm
+ 1
+ 2
+ . . . + m
= 0,
x1
x1
x1
x1
g1
g2
gm
f
+ 1
+ 2
+ . . . + m
= 0,
x2
x2
x2
x2
..
.
f
g1
g2
gm
+ 1
+ 2
+ . . . + m
= 0.
xn
xn
x2
xn
Konstante 1 , . . . , n in spremenljivke x1 , . . . , xn dolocimo sedaj tako, da ustrezajo vezem
in gornjemu sistemu enacb.
Pri iskanju vezanih ekstremov si pomagamo z Lagrangeovo funkcijo
F (x1 , . . . , xn , 1 , . . . , m ) = f (x) 1 g1 (x) 2 g2 (x) . . . m gm (x).

Stevila
1 , . . . , m imenujemo Lagrangeovi multiplikatorji.
ima funkcija f |M lokalni ekstrem v tocki a M, obstajajo realna stevila
Izrek 111 Ce
F
(a) = 0 za i = 1, 2, . . . , n in gj (a) = 0 za j = 1, 2, . . . , m.
1 , . . . , m , da je x
i
Kot pri obicajnih ekstremih smo s tako formuliranim izrekom zapisali le potreben
pogoj za nastop ekstrema, ne pa tudi zadostnega. Enostavne metode za iskanje zadostnih
pogojev ni, lahko pa si pomagamo z naslednjim izrekom.
funkcije f , g1 , . . . , gm zadoscajo pogojem prejsnjega izreka in poleg tega
Izrek 112 Ce
velja, da je kvadratna forma hHf (a)t, ti pozitivno definitna za vse vektorje t = (t1 , . . . , tn ),
P g
za katere je ni=1 xji (ti ) = 0, ima funkcija f |M v tocki a lokalni ekstrem.
Zgled 296 Poisci vse ekstreme funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = 2x 4y, na
kroznici, podani z enacbo x2 + y 2 = 1.

Zapisimo Lagrangeovo funkcijo F (x, y, ) = 2x 4y (x2 + y 2 1). Potem mora v

= 2 2x = 0, F
= 4 2y = 0 in x2 + y 2 = 1. Iz
stacionarni tocki veljati F
x
y
prve enacbe izrazimo x = 1 , iz druge pa y = 2 . Torej je x2 + y 2 = 52 = 1, kar nam

da = 5. Stacionarni tocki sta T1 ( 15 , 25 ) in T2 ( 15 , 25 ). V tocki T1 je lokalni

maksimum, v T2 pa lokalni minimum.
Zgled 297 Poisci vse ekstreme funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = 3x2 2xy + 3y 2,
na krivulji, podani z enacbo x3 + y 3 = 1.
Zapisimo Lagrangeovo funkcijo F (x, y, ) = 3x2 2xy + 3y 2 (x3 + y 3 1). Potem
= 6x 2y 3x2 = 0, F
= 2x + 6y 3y 2 = 0 in
mora v stacionarni tocki veljati F
x
y
x3 + y 3 = 1. Najprej opazimo, da v x = 0 v prvi enacbi implicira y = 0, kar pa zaradi

2. marec 2009, 20 : 15

219

vezi ni mozno. Podobno tudi y = 0 v drugi enacbi implicira x = 0, kar spet zaradi vezi
, iz druge pa = 2x+6y
. Torej je
ni mozno. Iz prve enacbe izrazimo = 6x2y
3x2
3y 2
6x 2y
2x + 6y
=
,
2
3x
3y 2
kar lahko preoblikujemo v 6xy(y x) + 2(x y)(x2 + xy + y 2 ) = 0 oz. 2(x y)3 = 0. Sledi
1
x = y, kar nam zaradi vezi da x = y =
3 .
2
p

Analizirajmo vez. Iz x3 + y 3 = 1 lahko izrazimo y = 3 1 x3 = x 3 ( 1 + x13 ), kar je

za velike x priblizno enako x. Torej za velike x velja f (x, y) 3x2 + 2xx + 3x2 = 8x2
1
in je funkcija f navzgor neomejena. V tocki T ( 312 ,
3 ) je lokalni minimum.
2
Zgled 298 Poisci vse ekstreme funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = 2x3 + 4x2 + y 2
2xy, na obmocju, omejenem z grafoma funkcij y = x2 in y = 4.
= 6x2 + 8x 2y in
Poiscimo najprej ekstreme v notranjosti tega obmocja. Ker je f
x
f
= 2y 2x, iz pogojev 6x2 + 8x 2y = 0 in 2y 2x = 0 izpeljemo x = y, kar nam da
y
6x2 + 6x = 0 oz. x = 0 ali x = 1. Torej sta T1 (0, 0) in T2 (1, 1) stacionarni tocki.
Zapisimo Hessejevo matriko:
# 
" 2

2f
f
12x + 8 2
x2
xy
.
=
Hf (x, y) =
2f
2f
2
2
2
yx
y
Determinanta Hessejeve matrike je enaka 24x + 12 in je pozitivna le v tocki (0, 0). Glede
na vrednost elementa a11 = 8 tako sledi, da je v tocki T1 (0, 0) lokalni minimum.
je y = 4, je g(x) = f (x, 4) = 2x3 +
Poiscimo sedaj ekstreme na robu obmocja. Ce
2
4x + 16 8x pravzaprav funkcija ene spremenljivke. Ker je g (x) = 6x2 + 8x 8 =
2(3x 2)(x + 2), sta lokalna ekstrema pri x = 23 in x = 2. Torej sta ekstrema funkcije
f se v tockah ( 23 , 4) in (2, 4).
pa je y = x2 , si pomagamo z vezanimi ekstremi. Lagrangeova funkcija je tedaj
Ce
enaka
F (x, y, ) = 2x3 + 4x2 + y 2 2xy (y x2 ).

= 6x2 + 8x 2y + 2x in f
= 2y 2x . Ko v prvi enacbi upostevamo
Torej je F
x
y
2
2
2
je x = 0, je tudi y = = 0.
y = x , dobimo 6x + 8x 2x + 2x = 2x(2x + 4 + ). Ce
Sicer pa je 2x + 4 + = 0, 2y 2x = 0 in y = x2 . Sledi 2y + 4 = 0, kar zaradi
y = x2 ni mozno. Torej je na vezi y = x2 stacionarna tocka le (0, 0) in v tej tocki je lokalni
minimum.
Zgled 299 Poisci najvecjo in najmanjso vrednost funkcije f , f (x, y) = x3 + y 3 9xy + 2,
na omocju D = {(x, y); 0 x 4, 0 y 4}.
Kot obicajno najprej dolocimo stacionarne tocke. Parcialna odvoda sta f
= 3x2 9y in
x
f
2
2
2
= 3y 9x. Torej je 3y = x in 3x = y . Sledi x = y = 0 ali x = y = 3.
y
Zapisimo Hessejevo matriko:
" 2
# 

f
2f
6x 9
2
x
xy
Hf (x, y) =
=
.
2f
2f
9 6y
yx
y 2
2. marec 2009, 20 : 15

220

Ker je determinanta Hessejeve matrike enaka 36xy 81, je v tocki (3, 3) lokalni ekstrem
(minimum), v tocki (0, 0) pa ni ekstrema.
Za x = 0 imamo na robu funkcijo ene spremenljivke g(y) = y 3 + 2, ki ima v y = 0
minimum, v y = 4 pa maksimum. (Ustrezni tocki sta (0, 0) in (0, 4). ) Pri x = 4 imamo
3

2
na robu funkcijo ene
36 = 0 sledi,
spremenljivke g(y) = 64 + y 36y + 2. Iz g (y) = 3y
da imamo v y = 2 3 lokalni ekstrem (minimum). (Ustrezna tocka je (4, 2 3). Podobno

z analizo funkcij x 7 f (x, 0) in x 7 f (x, 4) poiscemo se tocke (0, 0), (4, 0), (2 3, 4).
Nazadnje analiziramo se oglisca.
Da bi torej poiskali najvecjo in najmanjsno vrednost funkcije f na danem obmocju, je
potrebno izracunati in primerjati funkcijske vrednosti v tockah

(0, 0), (0, 4), (4, 4), (4, 0), (2 3, 4), (4, 2 3), (3, 3).
Zgled 300 V polkrog polmera r vcrtraj pravokotnik z najvecjo ploscino, katerega stranice
so vzporedne koordinatnima osema.
Recimo, da lezi njegovo oglisce (x, y) na delu loka v prvem kvadrantu. Potem ima pravokotnik oglisca v tockah (x, 0), (x, y), (x, 0), (x, y), njegova ploscina pa je enaka
2xy. Ker lezi tocka na kroznici, velja x2 + y 2 = r 2 . Torej iscemo maksimum funkcije
f (x, y) = 2xy pri pogoju x2 + y 2 = r 2 . Zapisimo Lagrangeovo funkcijo
F (x, y, ) = 2xy (x2 + y 2 r 2 ).
= 2y 2x in F
= 2x 2y. Ker iz x = 0 sledi y = 0 (oz. iz y = 0 sledi
Potem je F
x
y
y
x = 0), je x 6= 0 6= y. Torej je x = = xy in x2 = y 2. Skupaj z x2 + y 2 = r 2 to pomeni
x = 12 r in y = 12 r. (Predpostavili smo namrec, da tocka (x, y) lezi v prvem kvadrantu.)
Najvecja ploscina je tako enaka 2 12 r 12 r = r 2 .
Zgled 301 Poisci najmanjso razdaljo od koordinatnega izhodisca do grafa funkcije y =
x2 x 1.
p
Razdalja od tocke p
(x, y) do koordinatnega izhodisca je enaka x2 + y 2 . Torej iscemo
ekstreme funkcije x2 + y 2 pri pogoju y = x2 x 1. Opaziti velja, da je zaradi
monotonosti korenske funkcije dovolj poiskatni minimum funkcije x2 +y 2 pri istem pogoju.
Zapisimo Lagrangeovo funkcijo F (x, y, ) = x2 + y 2 (x2 x 1 y). Potem je
2x
x
F
= 2x (2x 1) in F
= 2y + . Sledi = 2x1
= 2y in y = 12x
. Torej je
x
y
x
2
3
2
2
= x x 1, kar nam da 2x + 3x 1 = (x 1) (2x 1) = 0. Torej je x = 1 ali
12x

x = 21 . Pri x = 1 je y = 1 in razdalja d = 2. Pri x = 12 je y = 14 in razdalja je 45 .

Zgled 302 V polsfero polmera r vcrtraj kvader najvecje prostornine.
Recimo, da ima kvader eno oglisce v tocki (x, y, z)
Zgled 303 Izmed vseh trikotnikov z danim obsegom poisci tistega za najvecjo ploscino.
Zgled 304 Izmed vseh trikotnikov, ki so vcrtani danemu krogu, obsegom poisci tistega z
najvecjo ploscino.

2. marec 2009, 20 : 15

221

Zgled
p 305 Poisci vsey ekstreme funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = x 2y +
ln x2 + y 2 + arc tan x .
2

3y
+y
Parcialna odvoda sta f
= x +x+y
in f
= 2x +3x2y
. Torej je x2 + x + y 2 3y = 0
x
x2 +y 2
y
x2 +y 2
in 2x2 + 3x 2y 2 + y = 0. Iz prve enacbe sledi x2 + y 2 = x + 3y, iz druge pa
x2 + y 2 = 12 (3x + y). Torej je x + 3y = 12 (3x + y), kar nam da 2x + 6y = 3x + y oz.
x = y. Enacbo x2 + x + y 2 3y = 0 tako preoblikujemo v 2x2 2x = 0, kar nam da x = 0
ali x = 1. Ker tocka (0, 0) ni v definicijskem obmocju funkcije f , je stacionarna tocka ena
sama: T (1, 1).
Zapisimo Hessejevo matriko:
# " x2 +6yx+y2 3x2 2yx+3y2 # 
" 2

2f
f
6
2
2
2
2
2
2
2
2
(x
+y
)
(x
+y
)
x
xy
4
4
.
= 3x2 2yx+3y2
Hf (x, y) =
= 2
6
2f
2f
x2 6yxy 2
yx

y 2

(x2 +y 2 )2

(x2 +y 2 )2

Ker je determinanta Hessejeve matrike v tocki (1, 1) negativna, v tej tocki ni ekstrema.
Zgled 306 Poisci najvecjo in najmanjso vrednost funkcije f (x, y) = xy 2 na polkrogu,
podanem z enacbama x2 + y 2 3, x y.

10
10.1

Diferencialne ena
cbe
Splo
sen pojem diferencialne ena
cbe

Naj bo n N, D Rn+2 odprta mnozica in F : D R zvezna funkcija. Navadna

diferencialna enacba je zveza med neodvisno spremenljivko x, odvisno spremenljivko y in
njenimi odvodi y , . . . , y (n) , torej zveza
F (x, y, y , . . . , y (n) ) = 0.

(47)

Zgled 307 Za funkcijo F : R3 R, podano s predpisom F (x1 , x2 , x3 ) = x3 +x1 x2 sin x1 ,

je pripadajoca enacba enaka y + xy sin x = 0.
Red diferencialne enacbe je red najvisjega odvoda v enacbi.
Zgled 308 Diferencialna nacba y = 2xy + x2 ima red 1, enacba y + 3y 7 = cos xex
pa red 2.
Resitev diferencialne enacbe (47) reda n na intervalu (a, b) je vsaka funkcija f : (a, b) R,
ki je na tem intervalu n-krat odvedljiva in za vsak x (a, b) zadosca enacbi.
F (x, y(x), y (x), . . . , y (n) (x)) = 0.

(48)

Resiti diferencialno enacbo pomeni poiskati vse funkcije, ki tej enacbi zadoscajo. Obicajno
je, da ima diferencialna enacba reda n vec resitev, ki so odvisne od n parametrov. Taki
v splosni resitvi izberemo parametre, dobimo natanko
resitve pravimo splosna resitev. Ce
eno doloceno resitev iz te druzine, ki ji pravimo partikularna resitev. Precej pogosto
dolocimo partikularno resitev tako, da predpisemo zacetne vrednosti
y(x0 ) = a0 , y (x0 ) = a1 , . . . , y (n1) (x0 ) = an1 .
Mozno je, da premore diferencialna enacba tudi resitve, ki jih ne moremo dobiti s primerno
izbiro parametrov v splosni resitvi. Takim resitvam pravimo singularne resitve.
2. marec 2009, 20 : 15

222

Zgled 309 Funkcija y(x) =

osi.
Ker je y =

x
1+x2

1 + x2 je resitev diferencialne enacbe yy = x na celi realni

= xy , res lahko zapisemo yy = x.

Zgled 310 Funkcija y(x) = sin(2x) je resitev diferencialne enacbe y + 4y = 0 na celi

realni osi.
Ker je y = 2 cos(2x) in y = 4 sin(2x), res velja y + 4y = 0 na celi realni osi.
To pa ni edina resitev. Gornji enacbi ustrezajo vse funkcije oblike y = A sin(2x) +
B cos(2x) (splosna resitev), kjer sta A, B R poljubni konstanti. Res: Za y = A sin(2x)+
B cos(2x) velja y = 2A cos(2x) 2B sin(2x) in y = 4A sin(2x) 4B cos(2x).
Partikularno resitev, ki npr. ustreza pogoju y(0) = y (0) = 1, dobimo tako, da resimo
sistem enacb y(0) = 1 in y (0) = 1. Torej y(0) = A sin(2x) + B cos(2x)|x=0 = B = 1
y (0) = 2A cos(2x) 2B sin(2x)|x=0 = 2A = 1. Torej je iskana funkcija enaka
y=

1
sin(2x) + cos(2x).
2

Diferencialne enacbe zelo pogosto srecamo v tehniki in naravoslovju. Poleg obicajnih

diferencialnih enacb so pogosti tudi sistemi diferencialnih enacb, pri katerih v enacbah
nastopajo odvodi vec neznanih funkcij.
Zgled 311 (Radioaktivni razpad) Na zacetku imamo m0 radioaktivnega izotopa 88 Ra226 .
Zapisi, kako se masa iztopa spreminja v odvisnosti od casa.
Zakon o radioaktovnem razpadu pravi, da je hitrost razpadanja sorazmerna kolicini snovi.
= Km, kjer je K < 0 konstanta, znacilna za dolocen radioaktovni izotop. Za
Torej dm
dt
226
je K = 1.4 1011 s1 . Diferencialne enacbe dm
= Km se ne znamo sistematicno
88 Ra
dt
obravnavati, enoparametricno druzino resitev m(t) = CeKt pa lahko kljub temu uganemo.
Ker na zacetku (tj. pri t = 0) velja m(0) = m0 , sledi CeKt |t=0 = m0 , kar nam da C = m0 .
Torej je
m(t) = m0 eKt .
Zgled 312 Poisci vse funkcije, ki zadoscajo enacbi y = 0.
Videli smo ze, da le konstantne funkcije zadoscajo gornjemu pogoju. Torej je za vsak
c R funkcija y = f (x) = c resitev gornje enacbe.
Podobno je mozno videti, da so za dani n N vse funkcije, ki zadoscajo enacbi y (n) = 0
ravno polinomi stopnje n 1; torej y(x) = xn1 an1 + xn2 an2 + . . . + a1 x + a0 .
Geometrijska interpretacija diferencialne enacbe y = f (x, y) je naslednja. V vsaki
tocki (x, y) D doloca enacba smerni koeficient tangente na graf funkcije, ki jo resi.
Tako lahko v vsaki tocki (x, y) D pripnemo vektor ~v = (1, f (x, y)).

2. marec 2009, 20 : 15

223

10.2

Diferencialne ena
cbe prvega reda

Splosno diferencialno enacbo prvega reda podamo v obliki

F (x, y, y ) = 0.
Njena resitev je enoparametricna druzina krivulj y = f (x, C), kjer je C R parameter.
Partikularno resitev dobimo tako, da predpisemo pogoj, ki mu mora ta resitev zadoscati.
Obicajno podamo vrednost v neki tocki, torej y(x0 ) = y0 .
Diferencialni enacbi skupaj z zacenim pogojem
F (x, y, y ) = 0,

y(x0 ) = y0 ,

(49)

pravimo zacetni problem.

lahko enacbo F (x, y, y ) = 0 zapisemo v
Ena
cba z lo
cljivima spremenljivkama Ce
dy
obliki y = h(x)g(y), pravimo, da ima enacba locljivi spremenljivki. Ker je y = dx
, lahko
dy
zapisemo dx = h(x)g(y), kar nam da
dy
= h(x)dx.
g(y)
Torej je splosna resitev enaka
Z

dy
=
g(y)

h(x) dx + C,

ki jo lahko zapisemo v obliki G(y) = H(x) + C. Za partikularno resitev, ki npr. ustreza

pogoju y(x0 ) = y0 , pa velja G(y0 ) = H(x0 ) + C. Torej je
C = G(y0 ) H(x0 ).
Zgled 313 Poisci splosno resitev enacbe xy + (x + 1)y = 0 in zapisi partikularno resitev,
ki zadosca pogoju y(0) = 1.
R x
R
x
dx = y1 dy. Sledi x+1
dx = y1 dy,
To je enacba z locljivima spremenljivkama x+1
kar nam da x ln(x + 1) = ln y + c oz. y = C(x + 1)ex . Ker je y(0) = 1, sledi C = 1
in zato y = (x + 1)ex .
p
Zgled 314 Poisci splosno resitev enacbe y 2 + 1 = xyy in zapisi partikularno resitev,
ki zadosca pogoju y(1) = 1.
R
To je enacba z locljivima spremenljivkama y2 dy = x1 dx, kar nam da y2 dy =
y +1
y +1
p
R 1
2 + 1 = ln x + C in y 2 = (ln x + C)2 1.
y
dx.
Torej
je
x

je torej y(1) = 1, velja C 2 1 = 1 in C = 2. Iskani funkciji sta dve

Ce
q

y = (ln x 2)2 1.
Zgled 315 Poisci splosno resitev enacbe 2x2 yy + y 2 = 2 in zapisi partikularno resitev,
ki zadosca pogoju y(1) = 1.
2. marec 2009, 20 : 15

224

y
1
1
1
2
To je enacba z locljivima spremenljivkama 2y
2 dy = 2x2 dx. Sledi 2 ln(2y ) = 2x +C,
kar nam da
1
y 2 = 2 e x 2C .

Ker mora biti y(1) = 1, sledi 1 = 2 e12C in zato 1 2C = 0. Torej je C = 12 . Iskana

funkcija je
q
1

2 e x 1 .

y=

Zgled 316 Poisci splosno resitev enacbe (1 + x2 )y + (1 + y 2 ) = 0 in zapisi partikularno

resitev, ki zadosca pogoju y(1) = 1.

1
1
To je enacba z locljivima spremenljivkama 1+x
2 dx = 1+y 2 dy. Sledi arc tan x = arc tan y+
C in
cx
,
y = tan(C arc tan x) =
1 + cx
sedaj zapisemo y(1) = 1, dobimo 1 = tan(C ). Sledi
kjer smo oznacili c = tan C. Ce
4
cx
C = 2 . To pa med drugim pomeni, da ne smemo resitve zapisati v obliki y = 1+cx
, kjer je
oznacili c = tan C. Iskana resitev je potem kar y = tan(C arc tan x) = cot(arc tan x) =
x1 .

Zgled 317 Poisci splosno resitev enacbe ex+2y e2xy y = 0 in zapisi partikularno resitev,
ki zadosca pogoju y(0) = 0.
Ker je ex e2y = e2x ey y , je to enacba z locljivima spremenljivkama ex dx = e3y dy. Sledi
ex = 13 e3y + C, kar nam da
1
y = ln(3(C + ex )).
3
Z upostevanjem pogoja y(0) = 1 pa dobimo 1 = 13 + C in od tod C = 23 .
Zgled 318 Poisci splosno resitev enacbe y cos x y = 0 in zapisi partikularno resitev, ki
zadosca pogoju y(0) = 1.
R
dx
= cos
. Sledi ln y = cos1 x dx. Integral
To je enacba z locljivima spremenljivkama dy
y
x
R 1
dx najlazje izracunamo s pomocjo nove spremenljivke t = tan x2 . Dobimo
cos x
Z

1
dx =
cos x

=
1+tan

2
1+t2
1t2
1+t2

dt =

1
dt +
1t

2
dt =
1 t2

1 + tan x2
1
1+t
.
= ln
= ln
1+t
1t
1 tan x2

1+tan

Sledi ln y = ln 1tan x2 + C, kar nam da y = c 1tan x2 , kjer smo zapisali c = eC .

2
2
Ker mora veljati y(0) = 1, od tod sledi c = 1 in
y=

2. marec 2009, 20 : 15

1 + tan x2
.
1 tan x2
225

Linearna diferencialna ena

cba I. reda Enacbo oblike
y + f (x)y = g(x)
je g(x) = 0, ima enacba
imenujemo Linearna diferencialna enacba I. reda. Ce
y + f (x)y = 0
R
locljivi spremenljivki in njena resitev je ln y + f (x) dx = ln C oziroma
y = Ce

f (x) dx

Gornjo enacbo sedaj resujemo s pomocjo variacije konstante. Konstanto C nadomestimo

R
z neznano funkcijo C = u(x). Sledi y = u(x)yh (x), kjer smo zapisali yh (x) = e f (x) dx .
Ko slednje vstavimo v gornjo enacbo, dobimo
u (x)yh (x) + u(x)yh (x) + f (x)u(x)yh (x) = g(x).
Ker je u(x)yh (x) + f (x)u(x)yh (x) = u(x)(yh (x) + f (x)yh (x)) = 0, sledi
u (x) =

g(x)
yh (x)

R
R
in u(x) = yg(x)
dx
+
C.
Torej
je
splo
s
na
re
s
itev
enaka
y
=
y
(x)(
h
h (x)
pogosto zapisemo v obliki
y(x) = yp (x) + Cyh (x),
R

g(x)
yh (x)

kjer je yh (x) = e f (x) dx splosna resitev homogene enacbe, yp (x) = e

pa partikularna resitev nehomogene enacbe.

dx + C), kar

f (x) dx

g(x)
yh (x)

dx

Zgled 319 Poisci splosno resitev enacbe y + 2y = e2x in zapisi partikularno resitev, ki
zadosca pogoju y(0) = 1.
Pridruzena homogena enacba se glasi y + 2y = 0. Torej je
dy
= 2 dx. Torej je ln y = 2x + ln C oziroma
y

dy
dx

= 2y, kar nam da

yh = Ce2x .
Resitev nehomogene enacbe dolocimo s pomocjo variacije konstante y = u(x)e2x . Sledi
y = u(x)e2x 2u(x)e2x in u (x)e2x 2u(x)e2x +2u(x)e2x = e2x . Torej je u(x)e2x =
e2x in u = 14 e4x . Sledi yp = 14 e4x e2x = 41 e2x . Splosno resitev diferencialne enacbe zapisemo
kot y = yh + yp = Ce2x + 41 e2x .
Za partikularno resitev velja y(0) = C + 14 = 1, torej je C = 43 in y = 43 e2x + 14 e2x .
Zgled 320 Poisci splosno resitev enacbe xy 2y = 2x4 in zapisi partikularno resitev, ki
zadosca pogoju y(1) = 1.
Pridruzena homogena enacba se glasi xy 2y = 0. Torej je
Torej je ln y = 2 ln x + ln C oziroma

dy
dx

= 2 xy , kar nam da

dy
y

= 2 dx
.
x

yh = Cx2 .
Resitev nehomogene enacbe dolocimo s pomocjo variacije konstante y = u(x)x2 . Sledi
y = u (x)x2 2xu(x) in xu (x)x2 2x2 u(x) + 2u(x)x2 = 2x4 . Torej je u (x)x3 = 2x4
in u = x2 . Sledi yp = x2 x2 = x4 . Splosno resitev diferencialne enacbe zapisemo kot
y = yh + yp = Cx2 + x4 .
Za partikularno resitev velja y(1) = C + 1 = 1, torej je C = 0 in y = x4 .
2. marec 2009, 20 : 15

226

Zgled 321 Poisci splosno resitev enacbe y + y tan x =

ki zadosca pogoju y( 4 ) = 0.

1
cos x

in zapisi partikularno resitev,

Pridruzena homogena enacba se glasi y + y tan x = 0. Torej je

sin x
= cos
dx. Torej je ln y = ln cos x + ln C oziroma
da dy
y
x

dy
dx

= y tan x, kar nam

yh = C cos x.
Resitev nehomogene enacbe dolocimo s pomocjo variacije konstante y = u(x) cos x. Sledi
y = u (x) cos x u(x) sin x in u (x) cos x u(x) sin x + u(x) cos x tan x = cos1 x . Torej je
u (x) cos x = cos1 x in u = tan x. Sledi yp = cos x tan x = sin x. Splosno resitev diferencialne
enacbe zapisemo kot y = yh + yp = sin x+ C cos
x.

2
2

Za partikularno resitev velja y( 4 ) = 2 +C 2 = 0, torej je C = 1 in y = sin xcos x.

Bernoullijeva ena
cba Naj bo 6= 1, 6= 0 realno stevilo, f in g pa zvezni funkciji.
Diferencialna enacba oblike
y + f (x)y = g(x)y
(50)
se imenuje Bernoullijeva diferencialna enacba. Enacbo lahko s substitucijo z = y +1
prevedemo na linearno diferencialno enacbo. Res: Ko enacbo (50) delimo z y , dobimo
y y + f (x)y +1 = g(x).
Ker je z = ( + 1)y y , tako sledi
1
z + f (x)z = g(x)
+ 1

in

z + ( + 1)f (x)z = ( + 1)g(x).

Dobljena enacba je obicajna linearna diferencialna enacba 1. reda.
Zgled 322 Resi enacbo y + 2xy = 2x3 y 3 .
Ker je = 3, je primerna substitucija z = y 2. Nova enacba se glasi z 4xz = 4x3 .
Pridruzena homogena enacba je z 4xz = 0, ki jo lahko zapisemo kot dz
= 4x dx.
z
2
2x2
2x2
Torej je ln z = 2x + ln C in z = ce . Sedaj pisemo z = u(x)e
in izracunamo
2
2
2
2
u e2x + ue2x (4x) R4xue2x = 4x3 . Sledi u = 4x3 e2x .
2
Integral u(x) = 4x3 e2x dx najlazje izracunamo s pomocjo substitucije t = x2 ,
dt = 2x dx. Sledi
Z
Z
Z
3 2x2
2t
2t
u(x) = 4x e
dx = 2 te dt = te e2t dt
1
1
2
2
= te2t + e2t = x2 e2x + e2x ,
2
2
kjer smo v izracunu uporabili metodo integracije po delih. Splosna resitev se tako glasi
1
1
2
2
2
2
2
z = Ce2x + e2x (x2 e2x + e2x ) = Ce2x + x2 + .
2
2
Nazadnje zapisemo

1
y2

= Ce2x + x2 + 21 , kar nam da dve resitvi

y=

2. marec 2009, 20 : 15

Ce2x2

1
.
+ x2 + 12

227


Zgled 323 Resi enacbo xy 4y = x2 y.

Pri tej enacbi imamo = 12 . Torej je z = y primerna zamenjava. Sledi y = z 2 in enacba

postane Enacba postane x2zz 4z 2 = x2 z oziroma
x
2
z z = .
x
2
Homogeno enacbo z x2 z = 0 preoblikujemo v dz
= 2dx
. Torej je ln z = 2 ln x + ln c in
z
x
2
2
2
z = cx . Ko pisemo z = u(x)x , dobimo enacbo u x +2xu x2 ux2 = x2 , ki jo preoblikujemo
2
1
v u = 2x
. Torej u = 12 ln x in z = cx2 + x2 ln x. Resitev gornje enacbe je tako
y=
Zgled 324 Resi enacbo y +

y
x+1

2
x2
ln x .
cx +
2
2

= y 2 .

1
z = 1. Pridruzena
Ker je = 2, je primerna substitucija z = y 1. Torej je z x+1
1

homogena enacba je z x+1 z = 0 in ima splosno resitev z = c(x+1). Partikularno resitev

1
,
nehomogene enacbe dobimo z variacijo konstante: c (x + 1) + c c = 1. Sledi c = x+1
kar nam da c = ln(x + 1). Torej je z = c(x + 1) + (x + 1) ln(x + 1) = (x + 1)(c + ln(x + 1))
1
in od tod y = (1+x)(c+ln(1+x))
.

10.3

Diferencialne ena
cbe vi
sjih redov

Diferencialna enacba drugega reda ima obliko

F (x, y, y , y ) = 0,

(51)

njena splosna resitev pa je dvoparamatricna druzina funkcij

y = y(x, C1 , C2 ).
Da bi lahko dolocili njeno partikularno resitev, potrebujemo dva zacetna pogoja. Najpogosteje predpisemo
y0 = y(x0 ) in z0 = y (x0 ).
(52)
namesto pogojev
Enacbo (51) skupaj s pogojema (52) imenujemo zacetni problem. Ce
(52) predpisemo vrednosti funkcije y v dveh tockah, tj.
y0 = y(x0 ) in y1 = y(x1 ),

(53)

imenujemo enacbo (51) skupaj s pogojema (53) robni problem.

Resevanje diferencialnih enacb drugega in visjih redov je v splosnem tezko. V nadaljevanju si bomo pogledali skupino diferencilnih enacb drugega reda, katere resitev ni tezko
izracunati.

2. marec 2009, 20 : 15

228

Linearne diferencialne ena

cbe vi
sjega reda Splosna linearna diferencialna enacba
drugega reda je oblike
y + f (x)y + g(x)y = r(x),
(54)
kjer so f , g in r poljubne (zvezne) funkcije neodvisne spremenljivke x.
Splosna linearna diferencialna enacba reda n je oblike
y (n) + an1 (x)y (n1) + . . . + a0 (x)y = r(x),

(55)

kjer so a0 , . . . , an1 , in r poljubne (zvezne) funkcije neodvisne spremenljivke x.

je funkcija r na desni strani enacb (54) oz. (55) identicno enaka 0, imenujemo tako
Ce
enacno homogena diferencialna enacba.
Zgled
325 Diferencialna enacba y + xy + sin xy = x2 ex je nehomogena, enacba y
x2 y + xy = 0 pa homogena.
Homogene linearne diferencialne ena
cbe drugega reda Homogena linearna diferencialna enacba drugega reda je oblike
y + f (x)y + g(x)y = 0.

(56)

Take enacbe zelo pogosto nastopajo v fiziki, npr. enacba nihanja utezi z maso m na vzmeti
k
y = 0, kjer je y = y(t).
s koeficientom k je y + m
sta f , g zvezni funkciji na odprtem inIzrek 113 (Obstoj in enoli
cnost re
sitve) Ce
tervalu I in x0 I, je zacetni problem
y + f (x)y + g(x)y = 0,

y(x0 ) = y0 , y (x0 ) = y1 ,

enolicno resljiv.
Hitro vidimo, da je za poljubni dve funkciji y1 in y2 , ki sta resitvi enacbe (56), tudi
funkcija y = y1 + y2 , , R, resitev enacbe (56). Podobna trditev za nehomogene
enacbe ne velja.
Pravimo, da sta funkciji y1 in y2 linearno odvisni, ce obstajata konstanti C1 , C2 , ne
funkciji nista linearno odvisni, sta
obe 0, da je C1 y1 (x) + C2 y2 (x) = 0 za vsak x I. Ce
linearno neodvisni.
Naj bosta funkciji y1 in y2 resitvi enacbe (56). Izraz


 y1 (x) y2 (x) 
 = y1 (x)y (x) y (x)y2 (x)

W (y1(x), y2 (x)) = 
2
1
y1 (x) y2 (x) 

imenujemo determinanta Wronskega.

Izrek 114 Naj bosta funkciji y1 in y2 resitvi enacbe (56). Funkciji y1 in y2 sta linearno
je W (y1 (x), y2 (x)) =
neodvisni natanko tedaj, ko je W (y1 (x), y2 (x)) 6= 0 za vsak x I. Ce
0 za kaksen x I, je W (y1 (x), y2 (x)) = 0 za vsak x I in funkciji y1 in y2 sta linearno
neodvisni.

2. marec 2009, 20 : 15

229

Izrek 115 Splosna resitev homogene linearne diferencialne enacbe drugega reda (56) je
oblike
y(x) = C1 y1 (x) + C2 y2 (x),
kjer sta C1 , C2 poljubni konstanti, y1 in y2 pa linearno neodvisni partikularni resitvi enacbe
(56). Za vsako resitev z = z(x) enacbe (56) pa obstajata konstanti C1 in C2 , da je
z(x) = C1 y1 (x) + C2 y2 (x).
Gornji izrek nam torej pove, da lahko zapisemo vse resitve homogene linearne diferencialne enacbe drugega reda, ce le poznamo dve linearno neodvisni resitvi. V nadaljevanju
si bomo pogledali, kako ju lahko poiscemo, ce ima enacba konstantne koeficiente.
sta funkciji f in g v enacbi (56) konstanti, je
Ena
cbe s konstantnimi koeficienti Ce
enacba oblike
y + py + qy = 0,
(57)
kjer sta p, q R. Resitev enacbe (57) poiscemo z nastavkom y = ex . Torej je y = ex
in y = 2 ex . Ko slednje vstavimo v (57), dobimo
(2 + p + q)ex = 0.
Torej mora biti 2 + p + q = 0. Polinom
k() = 2 + p + q

(58)

se imenuje karakteristicni polinom diferencialne enacbe (57). Iz splosne teorije vemo, da

ima lahko polinom k ali dve realni razlicni nicli ali eno dvojno realno nico ali dve razlicni
konjugirano kompleksni nicli:
p
p
p p2 4q
p + p2 4q
in 2 =
.
1 =
2
2
sta resitvi realni in razlicni, je splosna resitev enacbe (57) enaka y = C1 e1 x +
Ce
C2 e2 x .
sta resitvi realni in enaki (tj. 1 = 2 ), je splosna resitev enacbe (57) enaka
Ce
y = C1 e1 x + xC2 e1 x .
sta resitvi konjugirano kompleksni (in zato razlicni), je splosna resitev enacbe
Ce
(57) enaka y = C1 e1 x + C2 e2 x . Ker pa je 1 = a + bi in 2 = a bi, zapismo
splosno resitev enacbe (57) raje v obliki y = (C1 cos bx + C2 sin bx)eax .
Zgled 326 Zapisi splosno resitev enacbe y 5y + 6y = 0.
Enacba y 5y + 6y = 0 ima karakteristicni polinom 2 5 + 6 = 0 z niclama 1 = 2 in
2 = 3. Torej sta y1 = e2x in y2 = e3x linearno neodvisni resitvi gornje enacbe. Splosna
resitev pa je oblike y = C1 e2x + C2 e3x .
Zgled 327 Zapisi splosno resitev enacbe y + 6y + 9y = 0.

2. marec 2009, 20 : 15

230

Enacba y + 6y + 9y = 0 ima karakteristicni polinom 2 + 6 + 9 = 0 z niclama 1,2 = 3.

Torej sta y1 = e3x in y2 = xe3x linearno neodvisni resitvi gornje enacbe. Splosna resitev
pa je oblike y = (C1 + C2 x)e3x .
Zgled 328 Zapisi splosno resitev enacbe y + 4y + 10y = 0.
2
Enacba y +
4y + 10y = 0 ima karakteristicni polinom
+ 10 = 0 z niclama
+ 4
1,2 = 2 i 6. Splosna resitev je oblike y = (C1 sin 6x + C2 cos 6x)e2x .

Zgled 329 Resi zacetni problem y 2y + 10y = 0, y(0) = 4, y (0) = 1.

Karakteristicni polinom 2 2 + 10 ima nicli 1,2 = 1 3i. Torej je splosna resitev
y = ex (A cos 3x + B sin 3x). Z upostevanjem zacetnih pogojev v y in y dobimo A = 4 in
A + 3B = 1 oz. B = 1. Iskana resitev je y = ex (4 cos 3x sin 3x).
v enacbi (58) desna strani ni 0, zapisemo
Ce
y + py + qy = r(x).

(59)

Resitev diferencialne enacbe (59) tedaj zapisemo v obliki y = yh + yp , kjer je yh splosna

resitev pripadajoce homogene enacbe
y + py + qy = r(x),
yp pa katerakoli partikularna resitev enacbe (59).
Resevanje te enacbe je precej enostavno, ce je funkcija r posebne oblike:
r(x) = eax (P (x) cos bx + Q(x) sin bx),

(60)

kjer sta P in Q polinoma stopnje najvec n. (Ta stopnja mora biti dosezena pri vsaj enem
od polinomov.) Tedaj poiscemo partikularno resitev enacbe z nastavkom
yp = xk eax (R(x) cos bx + S(x) sin bx),
kjer sta R in S neznana polinoma stopnje n, stevilo k 0 pa red nicle = a + bi kot
= a + bi ni njegova nicla, zapisemo k = 0.
nicle karakteristicnega polinoma. Ce
Zgled 330 Poisci splosno resitev enacbe y + 9y = 81x2 .
Pridruzena homogena enacba y + 9y = 0 ima karakteristicni polinom 2 + 9 z niclama
1,2 = 3i. Splosna resitev homogene enacbe je C1 cos 3x + C2 sin 3x, nastavek za nehomogeno enacbo pa je yp = Ax2 + Bx + C. Sledi
yp + 9yp = 2A + 9(Ax2 + Bx + C) = 81x2 ,
kar nam da A = 9, B = 0 in C = 2. Dobimo

y = yh + yp = C1 cos 3x + C2 sin 3x + 9x2 2.

funkcija r ni oblike (60), a jo lahko zapisemo v obliki vsote dveh funkcij, ki sta
Ce
oblike (60), tj. r(x) = r1 (x) + r2 (x), lahko uporabimo opisano metodo za vsako izmed
funkcij r1 in r2 posebej, nato pa dobljeni partikularni resitvi zdruzimo. Natancneje: ce je
y1 + py1 + qy1 = r1 (x) in y2 + py2 + qy2 = r2 (x), za y = y1 + y2 velja y + py + qy = r(x),
kjer je r = r1 + r2 .
2. marec 2009, 20 : 15

231

Zgled 331 Poisci splosno resitev enacbe y + 2y + 5y = 16ex + sin 2x.

Pridruzena homogena enacba y + 2y + 5y = 0 ima karakteristicni polinom 2 + 2 + 5 z
niclama 1,2 = 12i. Splosna resitev homogene enacbe je yh = ex (C1 cos 2x+C2 sin 2x),
nastavek za nehomogeno enacbo pa je
yp = |{z}
Aex + |B cos 2x {z
+ C sin 2x} .
k 16ex

Sledi

k sin 2x

yp + 2yp + 5yp = (Aex 4B cos 2x 4C sin 2x) +

+2(Aex 2B sin 2x + 2C cos 2x) +
+5(Aex + B cos 2x + C sin 2x) =
= |{z}
8A ex + (B + 4C) cos 2x + (C 4B) sin 2x.
| {z }
| {z }
=16

4
in C =
Torej je A = 2, B = 17

1
.
17

=0

=1

Sledi

4
1
cos 2x +
sin 2x.
17
17

y = ex (C1 cos 2x + C2 sin 2x) + 2ex

Zgled 332 Poisci splosno resitev enacbe y 2y + y = 2ex + x 1.

Pridruzena homogena enacba y 2y + y = 0 ima karakteristicni polinom 2 + 2 + 1 z
dvojno niclo 1,2 = 1. Splosna resitev homogene enacbe je yh = C1 ex + C2 xex . Nastavek
za homogeno enacbo je
2 x
+ C} .
yp = Ax
| {ze} + Bx
| {z
k 2ex

k x1

(Opozorilo: v clenu Ax2 ex je faktor x2 dodan zato, ker je = 1 nicla drugega reda
karakteristicnega polinoma.) Sledi
yp 2yp + yp = (2Aex + 4Axex + Ax2 ex )
2(2Axex + Ax2 ex + B) +
+(Ax2 ex + Bx + C) =
x
2B)
= |2Ae
{z } + |Bx + (C
{z
}
x
= 2e

Sledi A = B = C = 1 in

= x1

y = C1 e2x + C2 ex + x2 ex + x + 1.
Zgled 333 Poisci splosno in partikularno resitev enacbe y 3y + 2y = 2e3x pri pogojih
y(0) = 2 in y (0) = 0.
Pridruzena homogena enacba y 3y + 2y = 0 ima karakteristicni polinom 2 3 + 2
z niclama 1 = 1 in 2 = 2. Splosna resitev homogene enacbe je yh = C1 e2x + C2 ex ,
nastavek za homogeno enacbo pa je yp = Ae3x . Sledi
yp 3yp + 2yp = 9Ae3x 3 3Ae3x + 2Ae3x = 2Ae3x ,
2. marec 2009, 20 : 15

232

kar nam da A = 1. Dobimo y = yh +yp = C1 e2x +C2 ex +e3x . Ker je y(0) = C1 +C2 +1 = 2
in y (0) = 2C1 + C2 + 3 = 0, izracunamo C1 = 4 in C2 = 5. Iskana resitev, ki zadosca
zacetnim pogojem, je torej
y = 4e2x + 5ex + e3x .
Zgled 334 Poisci splosno resitev enacbe y + 4y = ex .

Pridruzena homogena enacba y + 4y = 0 ima karakteristicni polinom 2 + 4 z niclama

1,2 = 2i. Splosna resitev homogene enacbe je yh = C1 cos 2x + C2 sin 2x. Nastavek za
partikularno resitev je yp = Aex , kar nam da Aex + 4Aex = ex in A = 51 . Sledi
1
y = yh + yp = C1 cos 2x + C2 sin 2x + ex .
5

Zgled 335 Poisci splosno resitev enacbe y + y = sin x.

Pridruzena homogena enacba y + y = 0 ima karakteristicni polinom 2 + 1 z niclama
1,2 = i. Splosna resitev homogene enacbe je yh = C1 cos x + C2 sin x. Ker je sin x =
e0x sin 1x, ustreza ta desna stran stevilu = 0 + 1i, ki je ravno nicla karakteristicnega
polinoma. Torej je nastavek za nehomogeno enacbo enak yp = x(A cos x + B sin x). Sledi
yp = A cos x xA sin x + B sin x + xB cos x,
yp = 2A sin x xA cos x + 2B cos x Bx sin x
in od tod
yp + yp = 2A sin x xA cos x + 2B cos x Bx sin x + Ax cos x + Bx sin x =
= 2A sin x + 2B cos x = sin x,

kar nam da A = 12 in B = 0. Torej je yp = 12 x cos x in

1
y = C1 cos x + C2 sin x x cos x.
2

Zgled 336 Poisci splosno resitev enacbe y 2y + 2y = 4ex sin x.

Pridruzena homogena enacba y 2y + 2y = 0 ima karakteristicni polinom 2 2 + 2 z

niclama 1,2 = 1i. Splosna resitev homogene enacbe je oblike yh = (C1 cos x+C2 sin x)ex .
Ker desna stran (tj. izraz 4ex sin x) ustreza nicli = 1 + i, je nastavek oblike yp =
x(A cos x + B sin x)ex . Sledi
yp = ((Ax + A + Bx) cos x + (Bx + B Ax) sin x)ex
yp = ((2Bx + 2A + 2B) cos x + (2Ax + 2B 2A) sin x)ex
in
yp 2yp + 2yp = ((2Bx + 2A + 2B) cos x + (2Ax + 2B 2A) sin x)ex
2((Ax + A + Bx) cos x + (Bx + B Ax) sin x)ex +
2x(A cos x + B sin x)ex =
= (2B cos x 2A sin x)ex .
Izracunamo A = 2 in B = 0, kar nam da

y = (C1 cos x + C2 sin x 2x cos x)ex .

2. marec 2009, 20 : 15

233

Zgled 337 Poisci splosno resitev enacbe y 4y + 4y = e2x .

Pridruzena homogena enacba y 4y + 4y = 0 ima karakteristicni polinom 2 4 + 4 z
dvojno niclo 1,2 = 2. Sledi yh = (C1 + C2 x)e2x . Nastavek za desno stran je yp = Ax2 e2x .
Sledi
yp = 2A(x2 + x)e2x
yp = 2A(2x2 + 4x + 1)e2x
in
yp 4yp + 4yp = 2A(2x2 + 4x + 1)e2x 4 2A(x2 + x)e2x + 4 Ax2 e2x =
= 2Ae2x .

Sledi A =

10.4

1
2

in
1
y = yh + yp = (C1 + C2 x)e2x + x2 e2x .
2

Sistemi diferencialnih ena

cb

Sistem dveh diferencialnih enacb prvega reda za dve neznani funkciji y1 in y2 v splosnem
podamo z enacbama
y1 = f1 (x, y1 , y2)
y2 = f2 (x, y1 , y2)

(61)

Tak sistem je ekvivalenten eni sami enacbi drugega reda, ki jo dobimo tako, da prvo
enacbo odvajamo po neodvisni spremenljivki, potem pa v dobljeno enacbo vstavimo y2 iz
druge enacbe in y2 iz prve enacbe. Na koncu dobimo y1 = F (x, y1 , y1 ).
Taka trditev velja tudi v splosnem. Vsak sistem n diferencialnih enacb prvega reda je
ekvivalenten diferencialni enacbi n-tega reda. Velja pa tudi obratno. Vsako diferencialno
enacbo reda n, ki je zapisana v obliki
y (n) = f (x, y1 , y2 , . . . , yn ),
lahko zapisemo v obliki sistema enacb. Za nove odvisne spremenljivke poleg neznane
funkcije y = y1 vzamemo se njene odvode:
y1 = y2
y2 = y3
..
.

yn1
= yn

yn = f (x, y1 , y2, . . . , yn )

Opomniti velja, da je prevedba diferencialne enacbe visjega reda na sistem diferencialnih

enacb prvega reda precej obicajen postopek pri numericnem resevanju enacb.
Splosna resitev sistema (61) je dvoparametricna druzina funkcij, ki jo obicajno zapisemo
v obliki.
y1 = y1 (x, C1 , C2 )
y2 = y2 (x, C1 , C2 ).
Partikularno resitev dobimo tako, da predpisemo zacetne vrednosti v dveh tockah; najpogosteje y1 (x0 ) = y1,0 , y2 (x0 ) = y2,0 .
2. marec 2009, 20 : 15

234

Sistem dveh diferencialnih ena

cb s konstantnimi koeficienti Naj bodo a, b, c in
d realna stevila, vsaj eno od stevil b ali c naj bo nenicelno. Sistem
y1 = ay1 + by2 + f1 (x)
y2 = cy1 + dy2 + f2 (x)

(62)

je npr. b 6= 0, lahko iz prve enacbe izrazimo

lahko resimo z metodo eliminacije. Ce
1

y2 = b (y1 ay1 f1 (x)). Torej je y2 = 1b (y1 ay1 f1 (x)), kar upostevamo v drugi
enacbi. Dobimo
d
1
(y1 ay1 f1 (x)) = cy1 + (y1 ay1 f1 (x)) + f2 (x),
b
b
kar uredimo v linearno diferencialno enacbo drugega reda s konstantnimi koeficienti:
y1 (a + d)y1 + (ad bc)y1 = bf2 (x) df1 (x) + f1 (x).
Podobno postopamo, ce je c 6= 0.
Zgled 338 Poisci splosno resitev sistema:
y = y + z + x,
z = 4y 3z + 2x,
kjer sta y = y(x) in z = z(x) neznani funkciji. Zapisi se tisto resitev, za katero je
y(0) = z(0) = 0.
Iz prve enacbe izrazimo z = y y x. Torej je z = y y 1, kar nam da y y 1 =
4y 3(y y x) + 2x. Slednje uredimo v
y + 2y + y = 5x + 1.

(63)

Resimo enacbo (63). Pridruzena homogena enacba

y + 2y + y = 0
ima karakteristicni polinom 2 + 2 + 1 = 0, ki ima dvojno niclo 1,2 = 1. Torej je
yh = (C1 + C2 x)ex
splosna resitev pridruzene homogene enacbe. Partikularno resitev dobimo z nastavkom.
Ker je desna stran enacbe (63) oblike 5x + 1 = eax (P (x) cos bx + Q(x) sin bx), kjer je
a = b = 0 in P (x) = 5x + 1 (znan polinom stopnje 1), je ustrezen nastavek oblike
y = Ax + B.
Ko (64) vstavimo v (63), dobimo
2A + Ax + B = 5x + 1.

2. marec 2009, 20 : 15

235

(64)

Dobimo A = 5 in 2A + B = 1, zato je B = 9. Sledi

y(x) =
=
z(x) =
=

yh + yp =
(C1 + C2 x)ex + 5x 9,
y y x =
(C2 2C1 2C2 x)ex 6x + 14.

Nazadnje postavimo y(0) = 0 = C1 9 in z(0) = 0 = C2 2C1 + 14, kar nam da C1 = 9

in C2 = 4.
Diferencialne enacbe pogosto srecamo pri opisu fizikalnih problemov, ko je neka kolicina
je torej x = x(t), namesto dx pisemo
(npr. pot, hitrost, energija, . . . ) odvisna od casa. Ce
dt
2
kar x,
namesto ddt2x pisemo x, . . . .
Zgled 339 Poisci splosno resitev sistema:
x = x + 2y + t,
y = 2x + y + t,
kjer sta x = x(t) in y = y(t) neznani funkciji. Poisci se tisto resitev, za katero je x(0) = 1,
y(0) = 1.
Iz prve enacbe sledi y = 21 (x x t). Torej je y = 21 (
x x 1) in
1
1
(
x x 1) = 2x + (x x t) + t.
2
2
Sledi
x 2x 3x = t + 1

(65)

K tej enacbi pridruzena homogena diferencialna enacba

x 2x 3x = 0
ima karakteristicni polinom 2 2 3 = ( 3)( + 1). Torej je xh = C1 et + C2 e3t .
Glede na obliko desne strani je nastavek oblike
x = At + B,
kar nam v (65) da
Sledi A =

31 ,

B=

19

in

2A 3(At + B) = t + 1.
x(t) = xh + xp =
1
1
= C1 et + C2 e3t t ,
3
9
1
y(t) =
(x x t) =
2
1
1
= C1 et + C2 e3t t .
3
9

Nazadnje postavimo x(0) = 1 = C1 + C2

C1 = 1 in C2 = 19 .
2. marec 2009, 20 : 15

1
9

in y(0) = 1 = C1 + C2 91 , kar nam da

236

Zgled 340 Poisci splosno resitev sistema:

x = y + 2et ,
y = x + t2 ,
kjer sta x = x(t) in y = y(t) neznani funkciji.
Iz prve enacbe sledi y = x 2et . Torej y = x 2et in x x = 2et + t2 . Karakteristicni
polinom 2 1 ima nicli 1,2 = 1. Sledi xh = C1 et + C2 et . Nastavek za nehomogeno
enacbo je
t
2
xp = Ate
Ct + D},
|{z} + |Bt +{z
k 2et

k t2

kar nam da

Enacbo uredimo v

A(t + 2)et + 2B Atet Bt2 Ct D = 2et + t2 .

2Aet Bt2 Ct + (2B D) = 2et + t2 .

kar nam da A = 1, B = 1, C = 0 in D = 2. Nazadnje izpeljemo

x(t) =
=
y(t) =
=

xh + xp =
C1 et + C2 et + tet t2 2,
x 2et =
C1 et C2 et + (t 1)et 2t.

Zgled 341 Poisci splosno resitev sistema:

x = y 5 cos t,
y = 2x + y,
kjer sta x = x(t) in y = y(t) neznani funkciji.
Iz prve enacbe izrazimo y = x+5

cos t. Torej je y = x 5 sin t in x 5 sin t = 2x+ x+5

cos t.
Sledi
x x 2x = 5 cos t + 5 sin t.

Karakteristicni polinom pridruzene homogene enacbe je 2 2 = ( 2)( + 1).

Torej je xh = C1 e2t + C2 et . Nastavek za partikularno resitev nehomogene enacbe pa je
xp = A cos t + B sin t. Sledi
A cos t B sin t (A sin t + B cos t) 2(A cos t + B sin t) = 5 cos t + 5 sin t,

kar uredimo v
Torej je

(3A B) cos t + (3B + A) sin t = 5 cos t + 5 sin t.

3A B = 5,
3B + A = 5.

Gornji sistem ima resitev A = 1 in B = 2. Torej je xp = cos t 2 sin t. Sledi

x(t) =
=
y(t) =
=

2. marec 2009, 20 : 15

xh + xp =
C1 e2t + C2 et cos t 2 sin t,
x + 5 cos t =
2C1 e2t C2 et + 3 cos t + sin t.
237