Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

Geometrija v ravnini
Ukvarjali se bomo le z evklidsko geometrijo v ravnini, najprej pa bomo spoznali osnove geometrije.

1. Osnove geometrije
Osnovni pojmi geometrije so trije, in sicer: točka, premica in ravnina. Hkrati so tudi te trije pojmi
geometrijski elementi.
Evklid jih je definiral v delu Elementi, približno tako:
- točka je tisto, kar nima delov.
- črta je dolžina brez širine.
- ploskev je tisto, kar ima dolžino in širino.
Pri tem je potrebno omeniti tudi to, da v geometriji obstajajo za objasnitev nekaterih pojmov tri stvari:
aksiom, izrek in definicija. Pri vsakem pojmu je potek objasnitve enak, in sicer gre na takšen način:
- najprej sledi pojem, ki mu dodamo nek aksiom (temeljna resnica); to je trditev, ki jo ne dokazujemo,
temveč je prevzamemo kot veljavno hipotezo (npr. Zemlja kroži okrog Sonca)
- nato sledijo izreki, ki jih dokazujemo z aksiomi in že dokazanimi izreki (npr. Pitagorov izrek je dokazljiv
preko Evklidovega)
- na koncu pa sledijo definicije, ki so opisi novih pojmov in določenih lastnosti. Definicije lahko obstajajo
le, če vsi predhodni dokazi za nek pojem res držijo (npr. kaj je krožnica).

2. Geometrijski elementi
Osnovni geometrijski elementi so: točka, premica in ravnina. Pri tem velja omeniti tudi ostale geometrijske
elemente, vendar se bomo posvetili vsem po malo:

a) TOČKA

Za točko v resnici ne obstaja prave definicije razen Evklidove. Lahko pa rečemo, da je točka nekaj, kar nima
razsežnosti. Točke se vedno označuje z velikimi tiskanimi črkami. (primer: A, B in C)
Poznamo več vrst točk, in sicer:

 kolinearne- točke, ki ležijo na isti premici (ploščina je v tem primeru enaka 0)

 nekolinearne- točke, ki ne ležijo na isti premici
 komplanarne- točke, ki ležijo na isti ravnini
 nekomplanarne- točke, ki ležijo na isti ravnini

b) DALJICA

Daljica AB ali zveznica točk A in B je množica vseh točk na premici skozi A in B (vključno s točkama A in B).
V tem primeru sta točki A in B krajišči daljice. Za daljico lahko rečemo tudi, da je na obeh straneh omejena/
sklenjena ravna črta. Daljice se označuje z malimi pisanimi črkami.

c) POLTRAK

Poltrak je v tem primeru na eni strani omejena ravna črta, na drugi strani pa je neomejena. Točka, ki
poltrak omejuje z ene strani imenujemo izhodišče. Ena točka lahko premico razdeli na dva poltraka.
Premica , na kateri leži daljica oz. poltrak, je nosilka daljice oz. poltraka.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

d) PREMICA

Premica je na obeh straneh neomejena ravna črta. Za premico obstaja veliko aksiomov in lastnosti:
- aksiom 1: Skozi dve točki lahko poteka natanko in zgolj ena premica.Iz tega lahko dobimo definicijo, in
sicer kaj so kolinearne točke- to so točke, ki ležijo na isti premici.
- aksiom 2: čez eno točko lahko neskončno mnogo premic
- aksiom 3: če imata ravnina in premica več kot 1 skupno točko, potem premica v celoti leži na ravnini
- aksiom 4: skozi tri poljubne nekolinearne točke poteka 1 ravnina; takim točkam rečemo, da so
komplanarne
aksiom kaj pravi ta aksiom? vizualni dokaz aksioma

Skozi dve točki lahko poteka natanko in

zgolj ena premica.
1

Čez eno točko lahko neskončno mnogo

premic
2

Če imata ravnina in premica več kot 1

skupno točko, potem premica v celoti
3
leži na ravnini

Skozi tri poljubne nekolinearne točke

poteka 1 ravnina
4

- Medsebojni odnosi premic in njihove lastnosti:

Dve različni premici imata seboj dve skupne lastnosti: imata lahko eno skupno točko ali pa nobene.
1 Če imata skupno eno samo točko, pravimo, da se sekata in tvorita šop premic. Skupno točko
imenujemo presečišče.
2 Če nimata nobene skupne točke, sta vzporedni in tvorita snop premic. Vsaka premica pa je lahko
tudi vzporedna sama sebi z vzporednim premikom. Skozi poljubno točko v ravnini lahko narišemo
zgolj eno vzporednico k dani premici.
premici se sekata in tvorita šop premic premici sta vzporedni in tvorita snop premic
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

e) RAVNINA

Ravnina je del ploskve, ki jo določa:

kaj lahko določa ravnino vizualna podoba ravnina za ta primer

Ravnino lahko enolično določajo 3 točke, ki so

nekolinearne.

Ravnino lahko enolično določita točka in premica.

Ravnino lahko enolično določita 2 sekajoči premici.

Ravnino lahko enolično določita 2 vzporedni

premici.

f) KOTI IN VRSTE KOTOV

Definicija: Dva poltraka s skupnim izhodiščem določata natanko dva kota. Poltraka pri tem ne ležita na isti
premici tako, da je en kot konveksen, drugi pa konkaven.
V tem primeru V predstavlja vrh obeh krakov, ki sta
označena s črko r. Kot φ v tem primeru predstavlja
notranji kot, ki skupaj z zunanjim kotom tvorita 180°.
Črka l predstavlja lok, ki ga naredi nek posamezen kot.
Iz tega loka lahko trikotniku naredimo včrtan krog.
V nadaljevanju bomo spoznali vrste kotov, ki so
prisotni v geometriji.
Osnovna enota za kot je stopinja ali tudi radiana.

Vrste kotov, definicije in vizualna podoba vseh vrst kotov:

Vrsta/ime kota Velikost definicija kota vizualna podoba kota

kot, kjer se kraka prekrivata

med seboj
NIČELNI 0°

kot, kjer se kraka prekrivata

med seboj
POLNI 360°
(polni kot je večji)

kot, kjer se kraka

dopolnjujeta v premico
IZTEGNJENI 180°
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

kot, pri čemer se kraka ne

dopolnjujeta v premico in
OSTRI pod 90° in
sta usmerjena v isto
nad 0°
orientacijo

pod 180° in kot, pri čemer se kraka ne

nad 90° dopolnjujeta v premico in
TOPI sta usmerjena v nasprotno
orientacijo

kota, ki sta kota, ki imata skupen vrh in

sovršna sta pri tem se kraka
SOVRŠNA KOTA skladna dopolnjujeta

kota, ki imata skupen vrh in

krak (in sta hkrati
SOKOTA vedno 180° suplementarna)

kota, katerih njuna vsota je

enaka 90 stopinj
KOMPLEMENTARNA vedno 90°

kota, katerih njuna vsota je

enaka 180 stopinj
SUPLEMENTARNA vedno 180°

prava kota sta kota, ki sta

enako velika sokota
PRAVI 90°

g) DIAGONALA IN STRANICA v povezavi s KOTI

Med diagonalo in stranico obstaja zgolj ena velika razlika, ki jo lahko opazimo v definiciji:
POJEM RAZLAGA POJMA
diagonala daljica, ki povezuje dve nesosednji oglišči med seboj v n – kotniku
stranica daljica, ki povezuje dve sosednji oglišči med seboj v n – kotniku

I. Število diagonal v n – kotniku

Definicija pravi, da je diagonala daljica, ki povezuje 2 nesosednji oglišči. To pomeni tudi to, da diagonala ne
more potekati tudi sama vase. V vsa ostala oglišča lahko poteka. Tako lahko ugotovimo, da bo v formuli
potrebno odšteti 3. Vendar, pride še do enega zapleta. Na spodnji sliki je prikazan pravokotnik in v njem
diagonala. Diagonala poteka od točke A do točke C, a hkrati tudi obratno (od točke C do točke A), kar
pomeni, da bo potrebno v formuli deliti še z 2.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

Ker diagonala ne mora potekati v sosednja oglišča in v prvotno

oglišče (samo vase) ter poteka dvakrat v isto ,,smer'', dobimo
sledečo formulo za izračun št. diagonal:

n(n−3)
D=
2

II. Vsota notranjih kotov v n – kotniku

Če se znova ozremo na zgornji pravokotnik, lahko takoj ugotovimo, da je vsota notranjih kotov enaka 360°.
Vendar lahko opazimo tudi 2 trikotnika, katerih vsota notranjih kotov je vedno 180°. Prav trikotniki pa
sestavljajo vse pravilne n-kotnike. Iz tega lahko sklepamo formulo za vsoto notranjih kotov v večkotniku:

Iz enega oglišča v povezavi še z dvema ogliščema dobimo 1

trikotnik, zato bo potrebno odšteti 2. Trikotnik ima vsoto
notranjih kotov enako 180°.
Od tod formula za vsoto notranjih kotov:
(n−2)∙ 180°

III. Velikost notranjega kota v n – kotniku

Pravilen n-kotnik je n-kotnik, ki ima vse stranice enako dolge, posledično pa so koti med seboj skladni. Od
tod sledi tudi formula za velikost enega kota: (črka n predstavlja število kotov pravilnega n-kotnika)
(n−2)∙ 180 °
α=
n
h) PREMIKI in ROTACIJE (izbirna vsebina)

primeri togih premikov primeri togih premikov

zrcaljenje čez translacija/

točko vzporedni premik

zrcaljenje čez rotacija/ vrtenje

premico
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

i) VZPOREDNOST IN PRAVOKOTNOST

Aksiom o vzporednici: Skozi izbrano točko, ki ne leži na premici, lahko tej premici narišemo natanko eno
vzporednico. Če vzporednici sekamo s premico, dobimo dve prečišči, ob njiju pa pare kotov z vzporednimi
kraki.
Konec koncev iz tega sledi še en izrek, ki pravi: Para konveksnih kotov z vzporednimi kraki sta ali skladna ali
suplementarna.

Pari kotov imajo oba kraka vzporedna v isto smer. Od tod

sledi, da sta kota med seboj skladna.
Oznaka za skladnost nekega kota je sledeča:
α ≅δ
(v tem primeru je kot alfa skladen/ enako velik kakor kot
beta)

Definicija o pravokotnici: Pravokotnica je premica, ki dano premico seka pod pravim kotom.
Iz tega nato sledi izrek: V ravnini je na dano premico mogoče skozi izbrano točko narisati natanko eno
pravokotnico.
Pravokotna projekcija točke A na premico p je točka, ki leži na
presečišču premice p in pravokotnice skozi točko T na premico p. To je
točki A najbližja točka premice p, označimo jo s B. ( za ta primer)
Za ostale primere je oznaka za točko kar T, za projekcijo pa točko
označimo s T'.

TRIKOTNIKI
Definicija trikotnika: Trikotnik je ravninski lik, ki nastane s povezovanjem treh nekolinearnih točk (točk, ki
ne ležijo na ravnini).
Hkrati je tudi najmanjši večkotnik, ki ima 3 oglišča, 3 kote (kar sklepamo iz imena) in posledično tudi 3
stranice. Za razliko od ostalih večkotnikov trikotnik nima diagonal.
Vsota njegovih notranjih kotov (ne glede na vrsto trikotnika) je vedno 180°, zunanjih pa 360° (kar pa velja
za vse pravilne večkotnike).
- Zunanji kot trikotnika je enak vsoti dveh nepriležnih kotov (α'=β+γ, β'=α+γ in γ'=α+β)
- Notranji in zunanji kot v istem oglišču sta suplementarna (ne glede na vrsto trikotnika)
V trikotniku obstajata dva pomembna izreka, in sicer:
1. V trikotniku leži nasproti daljše stranice večji kot, nasproti krajše stranice pa manjši kot.
2. V trikotniku je vsota dveh stranic vedno večja od dolžine tretje stranice (trikotniška neenakost!)
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

V trikotniku leži nasproti daljše stranice večji V trikotniku je vsota dveh stranic vedno
kot večja od dolžine tretje stranice

I. Skladnost trikotnikov

V matematiki so lahko trikotniki med seboj tudi skladni. To pomeni, da se trikotniki ujemajo v dolžinah vseh
stranic in posledično tudi velikosti kotov. Oznaka za skladnost
Trikotnika sta skladna v naslednjih štirih pogojih:
1. Trikotnika sta skladna, če se paroma ujemata v dolžini vseh treh stranic.
2. Dva trikotnika sta skladna, če se ujemata v dveh stranicah in kotom med njima.
3. Dva trikotnika sta skladna, če se ujemata v eni stranici in obeh priležnih kotih.
4. Dva trikotnika sta skladna, če se ujemata v dveh stranicah in kotu, ki leži večji od obeh stranic
nasproti.
Izrek o skladnosti trikotnika Definicija tega izreka Vizualna podoba le-tega

Trikotnika sta skladna, če se paroma

ujemata v dolžini vseh treh stranic
1

Dva trikotnika sta skladna, če se

ujemata v dveh stranicah in kotom
2
med njima

Dva trikotnika sta skladna, če se

ujemata v eni stranici in obeh
3
priležnih kotih

Dva trikotnika sta skladna, če se

ujemata v dveh stranicah in kotu, ki
4 leži večji od obeh stranic nasproti.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

II. Podobnost trikotnikov

Trikotniki so si med seboj lahko podobni. Trikotniki so si podobni, če se ujemajo enaka razmerja vseh
stranic in skladne vse notranje kote z vzporednimi kraki. Sama vzporednost pa v resnici ni pogoj za
podobnost trikotnikov.
Oznaka za podobnost nekih ravninskih likov je ≈. Trikotnika pa sta si podobna:
- če imata enaka razmerja vseh stranic
- če imata enake vse notranje kote (in le-to je doseženo z vzporednimi kraki)
Vendar za podobne trikotnike obstaja tudi izrek o podobnosti trikotnikov, ki pravi, da sta si trikotnika
podobna, če se ujemata:
1. v razmerjih po dveh enakoležnih stranic
2. v dveh notranjih kotih
3. v razmerju dveh stranic in v vmesnem kotu
4. v razmerju dveh stranic in v kotu nasproti daljše
Med podobnimi trikotniki velja tudi omeniti podobnostni koeficient k, ki ohranja razmerje dveh stranic.
Enakost dveh razmerij stranic pa imenujemo sorazmerje.
Podobnost trikotnikov s Talesovim izrekom in središčnim raztegom

Talesov izrek pravi, da kot z Središčni razteg ali homotetija s Skica podobnega trikotnika:
vrhom V presekamo z središčem v neki točki in faktorjem k
vzporednimi premicami tako, da neko daljico AB preslika v daljico A'B'.
enem kraku odrežejo skladne
stranice:

III. Znamenite točke trikotnika

a) VIŠINSKA TOČKA ali ORTOCENTER

Višina trikotnika je daljica, ki poteka od oglišča do nosilke nasprotne stranice in je nanjo pravokotna.
Nosilke vseh treh višin se sekajo v eni točki. To točko imenujemo višinska točka (ali ortocenter).
V ostrokotnem trikotniku se višina nahaja znotraj trikotnika, v pravokotnem trikotniku je višinska točka
oglišče (ki ima priležen pravi kot), v topokotnem trikotniku pa leži zunaj trikotnika.

b) TEŽIŠČE ali BARIMETER

Težiščnica na stranico trikotnika je daljica, ki povezuje razpolovišče te stranice z nasprotnim ogliščem. Vse
tri trikotnikove težiščnice se sekajo v eni točki- težišču/baricentru trikotnika. Težišče deli težiščnico v
razmerju 2:1.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

Ne glede na vrsto trikotnika so vsa težišča znotraj trikotnika.

c) SREDIŠČE OČRTANEGA KROGA TRIKOTNIKA

Simetrale vseh treh stranic trikotnika se sekajo v eni točki. Ta točka je središče očrtane krožnice. Očrtana
krožnica poteka skozi vsa tri oglišča trikotnika. Vse tri stranice trikotnika so tetive te krožnice.
Pri tem velja omeniti (oziroma ponoviti) Talesov izrek, ki pravi, da je središče očrtanega kroga v
pravokotnem trikotniku točno na simetrali hipotenuze (oziroma tam, kjer simetrala seka hipotenuzo).

d) SREDIŠČE VČRTANEGA KROGA TRIKOTNIKA

Simetrale notranjih kotov trikotnika se sekajo v eni točki. Ta točka je središče včrtane krožnice. Včrtana
krožnica ima vse tri stranice trikotnika za tangente.
Znamenite točke trikotnika v slikah

VIŠINSKA TOČKA SREDIŠČE

ali ORTOCENTER OČRTANEGA
KROGA

TEŽIŠČE ali SREDIŠČE

BARICENTER VČRTANEGA
KROGA

TRIKOTNIKI IN VRSTE TRIKOTNIKOV

Trikotniki so v matematiki zelo prisotni, zlasti ko govorimo o geometriji in trigonometriji. Trikotnikov v
matematiki kar precej, zato jih po navadi razdelimo v dve skupini, ki vključujeta dva kriterija, in sicer
dolžino stranic in velikost kotov. Tako razdelimo trikotnike, kot kaže spodnja tabela.
KRITERIJ VRSTA TRIKOTNIKA
KOT OSTROKOTNI, PRAVOKOTNI, TOPOKOTNI, (v neevklidski geometriji IZROJENI)
DOLŽINA STRANIC ENAKOSTRANIČNI, ENAKOKRAKI, RAZNOSTRANIČNI

a) ENAKOSTRANIČNI TRIKOTNIK

Enakostranični trikotnik je trikotnik iz katerega lahko takoj izvemo, da gre za trikotnik, ki ima vse stranice
enako dolge. To nosi za seboj dve posledici:
- vsi koti so skladni in merijo 60° (zunanji koti so tako 120°)
- vse višine so enako dolge oziroma so skladne
Je osno someren lik (trikrat), in sicer trikrat osno someren lik (to je možno pokazati preko težiščnice ali pa
višine), ni pa središčno someren lik, saj ima liho število oglišč.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

Enakostranični trikotnik je poseben primer enakokrakega trikotnika, pri čemer se višinska točka, težišče,
središče očrtanega in včrtanega kroga nahajajo vse v eni točki.
Višino v enakostraničnem trikotniku je zelo lahko izračunati, in sicer prek Pitagorovega izreka. Pri tem
dobimo, da je dolžina katere koli višine v enakostraničnem trikotniku enaka:

a √3
v=
2
Formule in prikaz enakostraničnega trikotnika

višina v enakostraničnem trikotniku:

a √3
v= α/2 α/2
2
obseg enakostraničnega trikotnika:
o=3 a

ploščina enakostraničnega trikotnika:

a/2 a/2
p=
√3 a
2

b) ENAKOKRAKI TRIKOTNIK

Iz imena tega trikotnika sklepamo, da sta kraka enako dolga. Kraka v tem primeru predstavljata stranici a
in b. Torej skladni stranici se imenujeta kraka, tretja stranica pa je osnovnica tega trikotnika. Kraka sta
enako dolga in to za seboj znova pusti 2 posledici:
- višini na stranici a in b sta skladni/enako dolgi
- kota α in β (kota ob osnovnici) sta skladna
Enakokraki trikotnik je tudi osno someren lik (enkrat), saj višina na osnovnico, osnovnico razdeli na
polovico. Zaradi lihega števila oglišč trikotnik ni središčno someren.
Enakokraki trikotnik je lahko topokotni ali pa tudi ostrokotni, pri tem pa je lahko osnovnica različno in tudi
poljubno dolga.
Višinska točka, težišče, središče očrtanega in včrtanega kroga se tokrat ne nahajajo vse v eni točki, temveč
vsaka znamenita točka ima svojo lego v tem trikotniku.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

Formule in prikaz enakokrakega trikotnika

obseg enakokrakega trikotnika:

o=a+ b+c=2a +c=2 b+ c

ploščina enakokrakega trikotnika:

vc ∙ c
p=
2
kako si znamenite točke trikotnikov sledijo po vrsti: od
spodaj navzgor
- najprej sledi višinska točka
- malce nad višinsko točko se nahaja središče
včrtanega kroga
- težišče je naslednja točka, ki se nahaja nad prej
omenjeno znamenito točko
- na koncu pa je najvišje ležeče središče
očrtanega kroga

c) PRAVOKOTNI TRIKOTNIK

Pravokotni trikotnik je še en primer posebnih trikotnikov. Ime nam takoj pove, da je en kot v tem trikotniku
pravi, ostala dva pa sta ostra in skupaj tudi komplementarna.
Še bolj zanimive so stranice: najdaljša stranica v tem trikotniku se imenuje hipotenuza, drugi dve (ki sta
krajši) pa kateti. Višina na stranico a je stranica b, medtem ko je višina na stranico b stranica a. Pri tem je
višinska točka kar oglišče C.
V pravokotnem trikotniku velja kar nekaj znanih izrekov: Pitagorov, Evklidov, Talesov in višinski izrek.
Pitagorov izrek pravi, da je kvadrat dolžine hipotenuze enak vsoti kvadratov dolžin katet. Pri tem velja:
2 2 2
c =a + b
Ta izrek je izpeljan iz Evklidovega izreka, ki pravi: Kvadrat katete v pravokotnem trikotniku je enak
produktu hipotenuze in pravokotne projekcije te katete na hipotenuzo. Zanj velja:
2 2
a =a1 ∙ c∈b =b1 ∙ c
2 2 2
Dokaz Pitagorovega izreka: a + b =a 1 ∙ c +b1 ∙c =( a1 +b 1) ∙ c=c ∙ c=c

Nato sledi višinski izrek: Kvadrat višine v pravokotnem trikotniku je enak produktu pravokotnih projekcij
katet na hipotenuzo. V tem primeru sledi:
2
v =a1 b1

Za sam konec pa sledi še Talesov izrek, ki pravi, da je na razpolovišču hipotenuze središče očrtanega kroga
pravokotnega trikotnika.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

Formule in prikaz pravokotnega trikotnika

obseg pravokotnega trikotnika:

o=a+ b+c
ploščina pravokotnega trikotnika:
vc ∙ c središče očrtanega kroga
p=
2
Pitagorov izrek:
2 2 2
c =a + b

Evklidov izrek:
2 2
a =a1 ∙ c∈b =b1 ∙ c
višinska točka
višinski izrek: Stranica c je hipotenuza, stranici a in b pa sta kateti.
2
v =a1 b1

ŠTIRIKOTNIKI
Štirikotnike/četverokotnike delimo na 3 glavne skupine:
PARELOLGRAMI TRAPEZI TRAPEZOIDI

glavna lastnost: glavna lastnost: glavna lastnost:

Paralelogrami imajo dva para Trapezi imajo en par vzporednih Trapezoidi nimajo vzporednih
vzporednih stranic. stranic. stranic.

primeri: primeri: primeri:

- kvadrat - trapez - deltoid
- paralelogram/romboid - enakokraki trapez - tetivni štirikotnik
- pravokotnik - tangentni štirikotnik
- romb

a) KVADRAT

Kvadrat je ravninski lik, ki mu lahko rečemo tudi enakostranični pravokotnik. Spada med paralelograme,
ker ima dva para vzporednih stranic. Je osno someren lik, hkrati pa tudi središčno someren, saj ima sodo
število oglišč.
Za kvadrat je značilno, da ima vse stranice enako dolge, zato sta tudi diagonali enako posledično dolgi.
Hkrati so tudi koti med seboj skladni, saj so stranice enako dolge. Vsi koti v kvadratu so pravi, torej merijo
90°. Po dve stranici sta si med seboj vzporedni.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

Diagonali sta v kvadratu enako dolgi, sekata se pod pravim kotom in hkrati druga drugo razpolavljata.
Diagonali tudi razpolavljata kot ob obeh svojih ogliščih, kar pomeni, da je velikost kota (vključujoč
narisane diagonale) ob stranici enak 45°.
Diagonali sta v kvadratu in ostalih štirikotnikih označeni s črkama e in f .Dolžino diagonale se lahko izračuna
po Pitagorovem izreku, in sicer:

d =a +a =2 a ∈iz tega sledi ,da je d=a √ 2

2 2 2 2

Formule in prikaz kvadrata

obseg kvadrata: prikaz kvadrata:

o=4 a=a+a +a+ a

ploščina kvadrata:
2
p=a

dolžina diagonale v kvadratu (Pitagora):

d=a √ 2

Pomni:
- Vse stranice enako dolge (posledično tudi enako veliki koti in enako dolge diagonale)
- Vsi koti so pravi in merijo 90°
- Diagonali se razpolavljata (razpolavljata tudi notranje kote) in sta pravokotni

b) PRAVOKOTNIK

Pravokotnik je naslednji štirikotnik z dvema paroma vzporednih stranic, zato ga uvrščamo med
paralelograme.
Tako kot pri kvadratu so koti vsi enako veliki oziroma so skladni, vendar stranice niso enako dolge.
Različna dolžina stranic pravokotnika je največja razlika med pravokotnikom in kvadratom. Daljšo stranico
označimo s črko a in se imenuje dolžina, krajšo pa s črko b(širina). Posledično so tudi diagonale v
pravokotniku različno dolge od tistih v kvadratu.
Diagonali pravokotnika sta enako dolgi in se razpolavljata. Za razliko od diagonal v kvadratu pa ne
razpolavljata kotov ob ogliščih. Diagonali se tudi ne sekata pravokotno, kar pomeni, da pravokotnik ni
ortodiagonalni štirikotnik.
Dolžina diagonale pravokotnika se lahko izračuna po Pitagorovem izreku:d 2=a2 +b2
Formule in prikaz pravokotnika

obseg pravokotnika:

o=2 a+2 b=2(a+ b)

ploščina pravokotnika:
p=ab

dolžina diagonale v pravokotniku:

2 2 2
d =a +b
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

c) PARALELOGRAM (skrajšano romboid)

Naslednji štirikotnik v vrsti je paralelogram, ki mu skrajšano rečemo tudi romboid. Tudi ta štirikotnik spada
med paralelograme, saj ima dva para vzporednih stranic. Par vzporednih stranic si ležita nasproti druga
drugi in sta enako dolgi.
Dolžina nasprotnih stranic pa za seboj pušča še eno pomembno dejstvo: nasprotna kota v paralelogramu
sta skladna. Pri kotih je potrebno omeniti tudi to, da sta sosednja kota v paralelogramu suplementarna
oziroma skupaj merita 180°.
Diagonali se med seboj razpolavljata, druga na drugo nista pravokotni (ne sekata se pravokotno).
Diagonali sta e, ki povezuje oglišči A in C in f pa oglišči B in D. Tako kot v pravokotniku tudi v paralelogramu
diagonali kota ob oglišču ne razpolavljata.
Paralelogram kot tak ni ne tetivni niti tangentni štirikotnik, kar pomeni, da mu ne moramo očrtati ali včrtati
krožnico vanj.
Zanimivo je dejstvo, da je paralelogram sestavljen iz štirih enakokrakih trikotnikov. Prav tako je
paralelogram središčno in tudi osno someren lik. Vendar se diagonali med seboj ne sekata pravokotno,
zato paralelogram ne spada med ortodiagonalne štirikotnike.
Formule in prikaz paralelograma

Obseg paralelograma: Prikaz paralelograma:

o=2 a+2 b=2(a+ b)

Ploščina paralelograma:
p=a ∙ v a=a ∙ b ∙ sinα

POMNI:
- Diagonali se med seboj razpolavljata, druga na drugo nista pravokotni, ne razpolavljata kotov
- Nasprotno ležeči stranici sta enako dolgi in vzporedni

d) ROMB

Še zadnji štirikotnik iz družine paralelogramov je romb. Da je ta ravninski lik iz te družine, priča o tem, da
ima dva para vzporednih stranic. Romb je v resnici štirikotnik, sestavljen iz štirih enakostraničnih
trikotnikov.
Za romb je značilno, da ima vse stranice enako dolge (torej ima kvadrat vse lastnosti romba). To za seboj
pušča posledico v velikosti kotov: namreč, nasprotno ležeča kota sta skladna. Hkrati sta sosednja kota
skupaj suplementarna, torej merita 180°.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

Nikakor ne pozabimo na diagonale: diagonali sta označeni s črkama e in f, med seboj se razpolavljata in sta
hkrati druga na drugo pravokotna. Iz tega sledi, da je tudi romb ortodiagonalni štirikotnik. Tako kot pri
kvadratu, tudi v rombu diagonali razpolavljata kote ob ogliščih.
Rombu lahko vedno včrtamo krožnico, torej je romb hkrati tudi tangentni štirikotnik.

Formule in prikaz romba

Obseg romba: Prikaz romba:

o=4 a

Ploščina romba:
e∙ f 2
p= =a ∙ sinα
2
dolžina ene diagonale v rombu: Pitagora ali pa
iz ploščine za romb
2 2
f 2 e
( ) =a −( )
2 2

POMNI:
- vse stranice enako dolge
- sosednja kota skupaj suplementarna
- diagonali se razpolavljata med seboj, pravokotna druga na drugo in razpolavljata kote ob ogliščih

e) TRAPEZ (enakokraki in raznostranični)

Edini ravninski lik, ki spada v družino trapezov je prav trapez, ponekod se pojavi tudi enakokraki trapez. Za
razliko od vseh prej omenjenih štirikotnikov nima dva para vzporednih stranic, temveč zgolj en par. Ti dve
stranici (ki tvorita par vzporednih stranic) imenujemo osnovnici, ostalima dvema stranicama pa kraka.
Trapez ima še eno pomembno daljico, in sicer gre za srednico. Srednica je daljica, ki povezuje razpolovišči
obeh krakov v štirikotniku. Ker povezuje razpolovišči obeh krakov, zanjo poznamo formulo za izračun:
a+ c
s=
2
Kar se tiče diagonal v trapezu, se ne razpolavljata, niti nista pravokotni, še manj pa razpolavljata kote ob
ogliščih. Torej trapez ni ortodiagonalni štirikotnik.
Bolj zanimivi so koti v trapezu: kota α in δ sta skupaj 180° oziroma sta suplementarna, prav tako velja to
za kota β in γ.
Enakokraki trapez je posebna oblika trapeza: je trapez, ki ima kraka enako dolga. Ker sta kraka enako
dolga, so posledično tudi koti ob krakih skladni (velja, da je α=β in hkrati γ=δ).
Enakokrakemu trapezu lahko vedno očrtamo krožnico. Stranice enakokrakega trapeza so tetive te krožnice,
zato pravimo, da je enakokraki trapez tetivni štirikotnik.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

formule in prikaz za:

trapez enakokraki trapez

obseg trapeza: obseg enakokrakega trapeza:

o=a+ b+c +d o=a+ 2b +c
ploščina trapeza: ploščina enakokrakega trapeza:
a+c a+c
p=s ∙ v = v p=s ∙ v = v
2 2
a+ c
izračun dolžine srednice: s=
2

f) DELTOID

Deltoid je še zadnji pomembni štirikotnik, ki pa ne spada niti med paralelograme niti trapeze. Nima
nobenih vzporednih stranic, zato spada v tretjo skupino štirikotnikov: trapezoidi. Trapezoidi pa so
štirikotniki, ki nimajo nobenih vzporednih stranic.
Iz slike deltoida lahko razberemo, da ima po dva para stranic enako dolgi. To velja za sosedni stranici AB in
BC ter za stranici CD in DA. Iz tega sledi posledica, da sta nasprotna kota β in δ med seboj skladna. Nikakor
pa to ne velja za ostala dva kota.
Diagonali se med seboj sekata pravokotno, kar pomeni, da je deltoid ortodiagonalni štirikotnik, pri tem pa
diagonala e razpolavlja diagonalo f (ne velja pa obratno). Diagonala f ne razpolavlja kota α in γ,vendar
diagonala e pa razpolavlja kota β in δ.
Dolžino diagonal se lahko izračuna s pomočjo Pitagorovega izreka, v primeru, če imamo podano dolžino
diagonale e.
Deltoid je štirikotnik, sestavljen iz štirih pravokotnih trikotnikov, je središčno someren in tudi enkrat osno
someren lik. Deltoid je lahko konveksen ali pa tudi konkaven. Konveksnemu deltoidu lahko vedno včrtamo
krožnico - tak deltoid je tangentni štirikotnik.

formule in prikaz za deltoid

obseg deltoida: prikaz deltoida:

o=2(a+b)
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

g) TETIVNI IN TANGENTNI ŠTIRIKOTNIK

Zadnja dva štirikotnika iz družine trapezoidov pa sta tetivni in tangentni štirikotnik. Gre za posebni obliki
štirikotnikov, pri katerem ključno vlogo igra predvsem krožnica.

I. Tetivni štirikotnik

Tetivni štirikotnik je štirikotnik, pri čemer so njegove stranice (tetive) omejene z narisano očrtano krožnico.
Vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico. Njegove stranice so tetive te krožnice..
Primer tetivnih štirikotnikov so recimo: kvadrat, enakokraki trapez in pravokotnik.
Za tetivni štirikotnik je značilno, da sta nasprotna notranja kota suplementarna. Torej vsak tetiven
štirikotnik ima nasprotna notranja kota suplementarna (torej merita 180°).
Za tetivni štirikotnike velja Ptolemajev izrek: produkt dolžin njegovih diagonal je enak vsoti produktov po
dveh nasprotnih stranic:
ef =ac +bd
formule in prikaz tetivnega štirikotnika

obseg tetivnega štirikotnika: prikaz tetivnega štirikotnika:

o=a+ b+c +d
ploščina tetivnega štirikotnika:

p= √ (s−a)(s−b)(s−c )(s−d )

dolžina diagonale e (bog ne daj, da se to učiš!)

e=
√ (ac +bd )(ad +bc )
(ab+ cd)
dolžina diagonale f (bog ne daj, da se to učiš!)

f=
√ (ab+ cd )( ac+ bd)
(ad+ bc)
polmer očrtane krožnice: (bog ne daj, da se to učiš!)
1
R= p √ (ab+cd )(ac +bd )(ad +bc )
4

ploščina s polmerom očrtane krožnice: polobseg tetivnega štirikotnika:

e (ab+ cd ) f (ad +bc ) a+ b+c +d

p= = s=
4R 4R 2
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

II. TANGENTNI ŠTIRIKOTNIK

Tangentni štirikotnik je še zadnji štirikotnik iz družine trapezoidov. Za razliko od tetivnega štirikotnika, je

tangentni, štirikotnik, kjer so njegove stranice omejene z narisano včrtano krožnico. Torej se njegove
stranice imenujejo tangente.
Da je nek štirikotnik tangenten mora obvezno veljati, da se vse simetrale kotov v nekem štirikotniku sekajo
v eni točki. To je pogoj za obstoj tangentnega štirikotnika.
Primeri tangentnega štirikotnika so: vsi deltoidi (ki so hkrati tudi ortodiagonalni), romb in kvadrat. Prav
poseben primer tangentnega štirikotnika pa je tangentni trapez. Nekateri štirikotniki so tudi tangentni in
tetivni hkrati (denimo kvadrat), zato jim pravimo bicentrični ali tetivnotangentni štirikotniki.
Pri tangentnem štirikotniku si je važno zapomniti, da je velja enakost vsot dolžin dveh nasprotno ležečih si
stranic. Iz tega sledi in velja:
a+ c=b+ d
formule in prikaz tangentnega štirikotnika

obseg tangetnega štirikotnika: prikaz tangentnega štirikotnika:

o=a+ b+c +d

ploščina tangetnega štirikotnika:

p=s ∙ r
polobseg:
a+ b+c +d
s=
2
POMNI TUDI:
a+ c=b+ d

h) KROG

Še en ravninski lik nosi pomembno vlogo v geometriji in to je krog. Zanj obstaja dve različni definiciji:
- Krog je množica točk v ravnini, obdana in omejena s krožnico.
- Krog je ravninski lik, za katere velja, da so vse njegove točke oddaljene od izbrane točke za radij ali
manj.
 Gimnazija Ledina, Matematika na maturi 2020, interno gradivo

Izbrana točka v definiciji kroga se imenuje središče krožnice, razdalja od središča do poljubne točke na
krožnici, razdalja od središča do poljubne točke na krožnici pa polmer ali radij krožnice. Dvakratnik
polmera predstavlja premer ali diameter krožnice.
Pri krogu je potrebno omeniti tudi štiri črte, ki so: mimobežnica, tangenta/dotikalnica, sekanta in tetiva.
- Mimobežnica je premica, ki s krogom (krožnico) nima skupnih točk.
- Tangenta ali dotikalnica je premica, ki ima s krogom (krožnico) eno skupno točko.
- Sekanta je premica, ki ima s krogom (krožnico) dve skupni točki.
- Tetiva (ali včasih tudi lok) je daljica, ki povezuje dve točki na krožnici.

Vsekakor sta v krogu pomembna tudi dva kota, in sicer središčni ter obodni kot. Njuna definicija je:
- Središčni kot je kot, ki ima vrh v središču krožnice, kraka pa potekata skozi krajišči loka, ki leži ves v
kotu.
- Obodni kot je kot, ki ima vrh na krožnici, kraka pa potekata skozi krajišči loka, ki leži ves v kotu
Med njima velja en skupen pomemben izrek, in sicer sledeči:
- Sredščni kot je vedno dvakrat večji od obodnega kota nad istim lokom.
- Velja tudi, da so vsi obodni koti nad istim lokom skladni med seboj.
Vsekakor igra vlogo tudi Talesov izrek, saj pravi, da je vsak kot v polkrogu pravi (torej meri 90°).
formule in prikaz kroga

obseg kroga: prikaz kroga:

o=2 πr =πd
ploščina kroga:
2
p=π r
dolžina krožnega loka v stopinjah: β
α
πrφ
l=
180 °
dolžina krožnega loka v radianah:
S črko alfa je označen
l=rφ središčni kot, s črko beta
pa obodni kot.
ploščina krožnega izseka v stopinjah/radianah:
2
πr φ
S=
360 °