REAKTORSKA IN RADIACIJSKA

FIZIKA

Vaje

Andrej Trkov
Luka Snoj
Matjaž Ravnik

Fakulteta za matematiko in fiziko

Univerza v Ljubljani

Ljubljana, 18. 3. 2020

KAZALO

1 OSNOVNI POJMI IN KOLIČINE ............................................................................................ 3

1.1 PARAMETRI NEVTRONSKIH REAKCIJ ......................................................................................... 4
1.2 ODVISNOST JEDRSKIH PARAMETROV OD ENERGIJE NEVTRONOV ......................................... 12
2 ČASOVNO NEODVISNI PROBLEMI ................................................................................... 35
2.1 ENOGRUPNA DIFUZIJSKA ENAČBA ZA PREPROSTE PRIMERE .................................................... 35
2.2 DIFUZIJSKA ENAČBA ZA HOMOGENO NEPOMNOŽEVALNO SREDSTVO ...................................... 41
2.3 DIFUZIJSKA ENEČBA ZA HOMOGENO POMNOŽEVALNO SREDSTVO .......................................... 51
2.4 DVOGRUPNA DIFUZIJSKA ENAČBA ZA POMNOŽEVALNO SREDSTVO......................................... 57
2.5 PODKRITIČNO POMNOŽEVANJE ............................................................................................... 58
3 ČASOVNO ODVISNI PROBLEMI ........................................................................................ 68
3.1 ODZIV NA STOPNIČASTO SPREMEMBO REAKTIVNOSTI............................................................. 68
3.2 SPLOŠNA REŠITEV ENOGRUPNE ENAČBE TOČKOVNE KINETIKE ............................................... 73

2
1 OSNOVNI POJMI IN KOLIČINE

V tem poglavju nameravamo:

 ponoviti osnovne pojme iz jedrske in reaktorske fizike,

 spoznati jedrske lastnosti najpomembnejših nuklidov, ki jih
srečamo v reaktorski fiziki in
 natančno definirati reaktorske fizikalne količine in njihove enote.

Omejimo se na fenomenološki opis, podrobnejšo razlago študent lahko

poišče v knjigi:

Lamarsh: Introduction to Nuclear Reactor Theory, Addison-Wesley,

Reading 1996.

Verižna reakcija je proces, pri katerem se težko jedro ob trku z

nevtronom razcepi na dvoje. Pri tem nastane še nekaj nevtronov, ki
omogočajo nadaljevanje procesa, ter znatna količina energije.

Osnovni fizikalni princip delovanja jedrskega reaktorja je kontrolirana

verižna reakcija.

Zanimajo nas torej interakcije nevtronov s snovjo ter reakcije, pri katerih
se sprošča energija.

Obravnavali bomo:

 izvor energije pri reakciji cepitve težkih jeder in

 količine, ki podajajo parametre nevtronskih interakcij v reaktorju,
zlasti
o parametre populacije nevtronov in
o jedrske in materialne lastnosti sestavnih delov,
 odvisnost parametrov od energije nevtronov.

3
1.1 PARAMETRI NEVTRONSKIH REAKCIJ

Nevtroni so nevtralni delci in jih težko detektiramo direktno. Najlaže jih

zaznamo preko njihovih interakcij. Iz reakcijskih hitrosti sklepamo na
lastnosti populacije nevtronov.

Stanje reaktorja določajo hitrosti reakcij, ki potekajo v reaktorju. Da bi jih

parametrizirali, definiramo naslednje količine:

 totalni fluks nevtronov - celotno število nevtronov, ki prečkajo

(poljubno orientirano) ploskev velikosti 1 cm2 v neki snovi v eni
sekundi, tudi: produkt gostote nevtronov in njihove hitrosti. Totalni
fluks ni odvisen od smeri in hitrosti gibanja nevtronov.
 simbol 
 enote [cm-2 s-1]

 mikroskopski presek - verjetnost, da bo nevtron, ki prečka ploskev

1 cm2 v neki snovi doživel interakcijo z atomom te snovi.
 simbol 
 enote [cm2], [barn = 10-24 cm2]

 številska gostota - število atomov neke snovi v kubičnem

centimetru.
 simbol n
 enote [cm-3]

Reakcijska hitrost R je izražena z

R  n , [cm-3 s-1]

kjer sta n in  lastnosti materiala.

4
Mikroskopski presek

Najpomembnejše reakcije v jedrskih reaktorjih so:

238
absorpcija U, 235U, 240Pu, 135Xe
(gorivo in cepitveni produkti)
235
cepitev U, 239Pu (gorivo)

elastično sipanje 1
H, 2H v molekuli vode, 12C grafit
(moderator)

Pazi: presek za absorpcijo a poleg preseka za radiativno zajetje nevtrona

 vključuje tudi fisijski presek f in ostale, manj pomembne reakcije,
npr. (n,), (n,p), itd.

a = f +  +  + p+…

Če ima jedro velik fisijski presek, ima tudi velik absorpcijski presek. V
reaktorju je zato gostota nevtronov v cepitvenem materialu - gorivu
manjša kot v ostalih delih (npr. v moderatorju), kjer prevladujejo jedra z
manjšim absorpcijskim presekom.

5
Povprečno število nevtronov na cepitev

Povprečno število nevtronov (promptnih in zakasnelih), ki se sprostijo na

eno cepitev je odvisno od

 strukture cepljivega jedra in

 energije nevtrona, ki povzroči cepitev.

Pri preračunih termičnih reaktorjev običajno uporabljamo naslednje

vrednosti:


jedro
termični. n. ( E < 1 eV) hitri n. ( E > 1 MeV)
235
U 2.43 2.54
238
U 0 2.58
239
Pu 2.90 3.05
241
Pu 3.00 3.11

Cepitvena energija

Energija, ki se sprosti pri cepitve jedra znaša tipično

200 MeV ali 3.1 × 10-11J .

 Vsa energija se ne sprosti takoj po cepitvi. Nekaj se je sprosti

kasneje z radioaktivnim razpadom cepitvenih produktov.
 Vse energije ne moremo uporabiti (nevtrini!)
 Pri toplotnih preračunih moramo upoštevati, da se vsa cepitvena
energija sicer sprosti v cepljivem materialu (gorivu), ne pa tudi
absorbira. Pri tlačnovodnih reaktorjih se je približno 2-4 %
absorbira v drugih delih reaktorja (hladilo, reaktorska posoda) ali je
uide iz sistema.

6
 sproščena energija uporabna energija
vrsta energije
(MeV) (MeV)
fisijski produkti 168 168
razpad fis. prod.
 8 8
 7 7
nevtrini 12 -
promptni  7 7
fisijski nevtroni 5 5
 zajetje - 3-12
skupaj 207 198-207

Zanemarili smo kinetično energijo zakasnelih nevtronov, ker jih je samo

0.7% glede na promptne in ker je majhna (približno 400 keV na nevtron).

"Promptne" nevtrone in  žarke imenujemo tiste, ki nastanejo do 10-7s

po cepitvi.

Energijo žarkov  zaradi zajetja v praksi upoštevamo skupaj s cepitveno

energijo, ker je število reakcij zajetja sorazmerno številu reakcij cepitve.

Cepitvena energija, c, je (rahlo) odvisna od jedra-tarče in energije

nevtrona, ki povzroči cepitev. Za termične nevtrone:

izotop c J/mol
235
U 0.191 × 1014
238
U 0.183 × 1014
239
Pu 0.199 × 1014
241
Pu 0.194 × 1014

7
Številska gostota jeder ali atomov, tudi atomska gostota

Številska gostota jeder ali atomov je najpogostejši vir napak pri

konkretnih računih, saj številsko gostoto jeder pogosto računamo iz
različnih tehničnih podatkov za gorivo, ki niso natančno znani ali
definirani.

 Dimenzije so pogosto negotove zaradi izdelavnih toleranc,

upoštevati je treba tudi termične raztezke.
 Sestava mešanice je včasih podana kot masni delež v "utežnih
odstotkih", npr. odstotek mase urana v masi goriva ali kot številski
delež v "številskih odstotkih", npr. delež števila jeder določenega
izotopa glede na vsa jedra tega elementa (isotope abundance).
 pogost podatek je "razmerje atomov" (atom ratio), to je razmerje
številskih gostot atomov dveh elementov ali izotopov.
 Pogosto izražamo delež določenega izotopa v elementu s količino,
ki jo imenujemo obogatitev: obogatitev je masni delež izotopa
glede na maso elementa (vsota mas vseh izotopov)

Tipične vrednosti za atomske gostote reaktorskih materialov so 1022 cm-3

- 1023 cm-3.

Številsko gostoto za izotop i izračunamo po formuli:

N A    wi
ni 
Ai

kjer je NA Avogadrovo število,  gostota materiala, wi masni delež

izotopa i in Ai atomska masa izotopa i v materialu.

Če je vsebnost izotopa i podana kot delež atomov ai (abundance) v

mešanici z molsko maso M, potem je
aA
wi  i i
M

8
Makroskopski presek

Makroskopski presek je produkt številske gostote in mikroskopskega

preseka za določeno reakcijo in izotop.

Tipičen red velikosti: 0.01 - 1 cm-1

Če makroskopski presek računamo za homogen material, ki je sestavljen

iz več izotopov in elementov, seštejemo prispevke posameznih izotopov.

   ni i
i

Makroskopski presek pogosto pripišemo tudi heterogenim delom

reaktorja, npr. osnovnim celicam ali gorivnim svežnjem. Takrat govorimo
o "efektivnem" ali "homogeniziranem" makroskopskem preseku.
Najpreprosteje ga vpeljemo tako, da se ohranja povprečna atomska
gostota znotraj določenega volumna.

Slika 1: Homogenizacija osnovne celice

9
Lastnosti najpomembnejših reaktorskih nuklidov so podane v spodnji
tabeli.

Tabela: Lastnost najpomembnejših reaktorskih materialov. Podani so

mikroskopski preseki za nevtrone energije kT=1/40eV (2200m/s) za
sipanje s, radiacijsko zajetje  in cepitev f.

material gostota, at.gostota, s  f

[g/cm3] [1024cm-3] [b] [b] [b]
233
U 18.5 0.048 13 49 524.5
235
U 18.7 0.048 15 101 577
239
Pu 19.7-15.8 0.05-0.04 9.5 274 740.6
232
Th 11.7 0.03 13 7.4 0
238
U 18.9 0.048 8.2 2.73 0
naravni uran 18.9 0.048 8.3 3.45 4.2
D2O 1.10 0.0331 14.5 .001 0
grafit 1.60 0.0803 4.8 .0034 0
H2O 1.00 0.0335 105 .664 0
O 4.2 .0002 0
Al 2.70 0.0602 1.3 .23 0
Zr 6.40 0.0423 6.4 .188 0
Fe 7.86 0.0848 11 2.55 0
Ni 8.90 0.0913 18 4.6 0
B 2.45 0.1364 4 =759 0
Cd 8.65 0.0464 7 2450 0
135
Xe 2.7×106 0
149
Sm 4.1×104 0

10
Povezava med fluksom in gostoto moči

V termičnih reaktorjih prispevek hitre fisije lahko zanemarimo. Gostota

fisij, ki jih povzročijo termični nevtroni, je sorazmerna gostoti toplotne
moči p

p  thf,th c [W/cm3 ] (1.1)

Ker fluks neposredno težko merimo, to relacijo pogosto uporabljamo za

določitev povprečnega fluksa v reaktorju, ki ustreza povprečni gostoti
moči. Če poznamo moč reaktorja P in volumen goriva V (V vključuje
samo aktivni del gorivnih elementov, kjer poteka cepitev) izračunamo
povprečno gostoto moči pa
P
pa  (1.2)
V
iz relacije (1.1) pa fluks th .

Pri bolj natančnih računih moramo upoštevati krajevno in energijsko

porazdelitev fluksa v reaktorju, tako da je relacija med močjo in totalnim
fluksom bolj zapletena, za grobo oceno pa zadošča.

11
1.2 ODVISNOST JEDRSKIH PARAMETROV OD ENERGIJE
NEVTRONOV

Energija nevtronov
Po ustaljeni definiciji se energija nevtrona nanaša na njegovo kinetično
energijo.

Včasih ta pojem uporabljajo tudi za popis energije množice nevtronov, na

primer:
 termični nevtroni - nevtroni nizkih energij, ki so v termičnem
ravnovesju z okolico (običajno je njihova energijska porazdelitev
podobna Maxwellovi).
 hitri nevtroni - neupočasnjeni ali delno upočasnjeni nevtroni
(njihova porazdelitev je podobna fisijskemu spektru).
 epitermični nevtroni - nevtroni energij med upočasnjevanjem (v
termičnih reaktorjih je njihova energijska porazdelitev podobna 1/E
odvisnosti, kjer je E energija nevtrona).

Oznaka "termična energija" se uporablja tudi za nevtrone z energijo

kT=0.0253 eV, kjer je k Boltzmanova konstanta (1.3807 × 1023 J/K oz.
1/11604 eV/K) , T pa absolutna temperatura (293 K)).
Enakovreden izraz je: "nevtroni s hitrostjo 2200 m/s", kar ustreza enaki
kinetični energiji.

Pazljivi moramo biti pri definiciji presekov: običajno uporabljen simbol

za presek za monoenergijske nevtrone pri “termični energiji” je o, za
presek povprečen po termičnem spektru pa th. Med obema je precejšnja
razlika, kot bomo videli kasneje.

Pri praktičnih numeričnih računih energijsko območje razdelimo na

diskretne intervale - energijske grupe. V tem primeru energijo nevtronov
običajno izrazimo s spodnjo in zgornjo mejo grupe. Povprečne energije
grupe raje ne uporabljamo, ker je lahko zavajajoča.

Pri naših preračunih bomo obravnavali vse nevtrone v eni ali dveh
grupah. Pri natančnih preračunih je število grup lahko zelo veliko, tudi
več tisoč.

12
Letargija

Letargijo so "iznašli", ko so razvijali analitične modele upočasnjevanja

nevtronov. Še vedno se uporablja, vendar predvsem kot nekakšen
nadomestek za logaritemsko merilo.

Ustaljen simbol za letargijo je u in je brezdimenzijska količina, definirana

z

E 
u  ln  0  (1.3)
 E

Za E0 vzamemo največjo energijo nevtronov v reaktorju, to je običajno 10

Mev (takih nevtronov je v fisijskem reaktorju sicer zelo malo, saj se jih
večina rodi z energijo približno 1 MeV).

Totalni fluks nevtronov

Totalni fluks φ za monoenergetske nevtrone lahko definiramo kot število

nevtronov v prostorninski enoti, pomnoženo z njihovo hitrostjo.

  nv (1.4)

Izraz fluks (brez "totalni") se uporablja, kadar govorimo o distribuciji

nevtronov po kotu smeri gibanja . Imenujemo ga tudi kotni fluks in
uporabljamo simbol (). Vendar pa so le redki avtorji tako dosledni.
Mnogokrat se namesto pojma "totalni fluks" uporablja kar pojem "fluks"
in o tem, kaj je imel avtor v mislih, lahko sklepamo le iz enot. Ker se
fluks dostikrat izraža v relativni obliki, je zmeda velika.

d  r , E 
  r , E      r , E,   d     r , E,    (1.5)
d

Enote: [s-1rad-1 cm-2]

Kotni fluks za monoenergijske nevtrone torej definiramo kot število

nevtronov, ki v prostorninski enoti potujejo v prostorski kot dv smeri
pomnoženo z njihovo hitrostjo.

13
Kadar fluks popisuje odvisnost od energije, ga pogosto imenujemo
nevtronski spekter, ΦE

d
   ( E )dE  ( E )  (1.6)
dE
Enote [ s-1eV-1 cm-2]

Spekter nevtronov je število nevtronov v enoti prostornine, katerih

energija je na intervalu dE okoli E, pomnoženo z njihovo hitrostjo v, za
katero velja
2E
v (1.7)
m

Tudi če namesto energije kot spremenljivko uporabljamo letargijo,

zahtevamo, da z integracijo spektra dobimo totalni fluks:

     (u )du (1.8)

(minus zato, ker po u integriramo v nasprotni smeri kot po E)

Funkciji  (u ) in ( E ) nista enaki. Najhitreje se to vidi iz njunih enot,

saj ima  (u ) enote [s-1∙cm-2].

Funkciji  (u ) in ( E ) sta povezani, saj zahtevamo, da iz obeh z

integracijo dobimo totalni fluks:

( E )dE  (u)du (1.9)

oziroma

du 1
( E )   (u )   (u ) (1.10)
dE E

Energijski spekter dobimo iz letargijskega tako, da le-tega delimo z

energijo.

14
Spekter je odvisen od vrste reaktorja. Glede na spekter reaktorje delimo
na termične in hitre.

Pri termičnih reaktorjih je večina spektra in reakcij z nevtroni v

termičnem in resonančnem delu. Pri hitrih reaktorjih se večina reakcij
dogaja v epitermičnem in hitrem področju energij.

Izraženo kvantitativno: pri termičnih reaktorjih je razmerje totalnega

termičnega fluksa nevtronov th (integriranega po energiji do 1 eV) proti
celotnemu totalnemu fluksu t (nevtroni vseh energij) približno

th/t  1/10,

pri hitrih reaktorjih pa

th/t  1/100.

Razmerje th/t imenujemo tudi "spektralno razmerje" ali "spektralni

indeks".

V različnih delih reaktorja se spekter razlikuje zaradi različnih

materialnih lastnosti. Razlike so zlasti močne v termičnem delu, ker je
prosta pot termičnih nevtronov kratka (nekaj mm). V hitrem delu spektra
se razlike zabrišejo, ker nevtroni prepotujejo več cm preden trčijo z
jedrom.

Zlasti močno se razlikuje spekter v sredici in v njeni okolici (v

reflektorju). Tudi v sami sredici so opazne razlike, predvsem zaradi
- razlik v sestavi gorivnih elementov
- vodnih žepov, obsevalnih naprav, itd.
- kontrolnih palic.

15
Slika 2 : Spekter nevtronov v standardnem (12 w/o) gorivu reaktorja TRIGA Mark II na IJS

Na gornji sliki je prikazan spekter za realen primer reaktorja TRIGA.

Vidimo, da ima v področju med termičnimi in cepitvenimi energijami 1/E
potek. Slika 2 je prikazana v log/log merilu, saj se v področju 1/E
odvisnosti spekter spremeni za toliko dekad kot se spremeni E (od MeV
do 0.1 eV, to je 7 dekad). Zato pogosto φ(E) prevedemo na Ψ(u), kjer je u
letargija
E
u  ln 0
E

Za E0 običajno izberemo največjo možno energijo nevtronov, ki je v

cepitvenem reaktorju 10 MeV. Spekter nevtronov v odvisnosti od
letargije Ψ(u) dobimo iz energijskega spektra φ(E):

 (u )du   ( E )dE
dE (1.11)
 (u )   ( E )  E ( E )
du

minus upoštevamo zato, ker u narašča v nasprotno smer kot E. Spekter v

odvisnosti od letargije dobimo torej tako, da energijskega pomnožimo z E
in se znebimo 1/E odvisnosti. Letargijski spekter Ψ(u) lahko celo
narišemo na lin/log diagram, kot je prikazano na sliki 3.

16
Slika 3: Letargijski spekter nevtronov v standardnem (12 w/o) gorivu reaktorja TRIGA Mark II
na IJS

17
Tipičen spekter v lahkovodnem reaktorju je prikazan na naslednji sliki:

Slika 2: Spekter nevtronov v reaktorju TRIGA, ki ga napolnimo z dvema

različnima vrstama goriva (standardno in FLIP), ter v tlačnovodnem
reaktorju. Standardno in FLIP gorivo se razlikujeta le po obogatitvi (20%
in 70%).

18
Opazimo:

- termični del spektra je močno izražen in ima približno obliko

Maxwellovega spektra. Porazdelitev termičnih nevtronov bi bila
maxwellska,
E

E  e kT
( E ) 
(kT ) 2

če bi bili nevtroni povsem v termičnem ravnovesju s snovjo, v kateri

se gibljejo. Njihova temperatura bi bila enaka temperaturi snovi T.
Zaradi absorpcije, pobega in drugih efektov (npr. energijske
odvisnosti sipalnega preseka) pa 'nevtronski plin' ni v
termodinamskem ravnovesju in spekter je samo približno maxwellski.
Zlasti pri višji energiji je popačen zaradi resonančne absorpcije, tako
da je povprečna energija nekoliko višja kot pri maxwellskem spektru
s temperaturo T. (Spektru, ki je premaknjen k višjim energijam ali ki
ima veliko spektralno razmerje, pravimo da je "trd". Nasprotno
pravimo spektru, kjer prevladujejo termični nevtroni, da je "mehak".)

- 1/E del spektra v resonančnem področju, izražen kot funkcija letargije

bi bil konstanten. Do popačenja pride zaradi močnih resonanc.

- hitri del spektra ustreza fisijskemu spektru.

19
Preseki za reakcije z nevtroni

Za preseke za zajetje nevtrona je v termičnem področju energije

značilno, da se spreminjajo obratno sorazmerno s hitrostjo nevtronov v.

Takšna preseka sta tipično  in f. Iz relacije E=kT in izraza za zvezo

med kinetično energijo in hitrostjo lahko zapišemo:

Eo
  E     Eo  (1.12)
E

Presek o je podan pri energiji E0 = kT0 = 0.025 eV, torej za termične

nevtrone. Če predpostavimo, da je spekter termičnih nevtronov
Maxwellski, lahko presek, ki ga podaja en. (1.12), analitično povprečimo
po energiji in dobimo

 T0
 th T    (T0 ) (1.13)
2 T

Celo v termičnem reaktorju je spekter termičnih nevtronov samo

približno maxwellski. Tudi 1/v odvisnost preseka je pri večini jeder
popačena zaradi nizko ležečih resonanc. Zato enačbo (1.13) uporabljamo
samo za grobo oceno povprečnega termičnega preseka za cepitev ali
zajetje.

Iz enačbe (1.13) razberemo, da je povprečni termični presek za cepitev ali

zajetje th funkcija temperature

1
 th T   . (1.14)
T

Spomnimo se, da je o=(To). Takoj lahko vidimo, da

 th ( T0 )   ( T0 )

oziroma

 th  T0    ( T0 ) .
2

20
Pri višjih energijah postane funkcijska odvisnost za preseke mnogih
materialov močno razgibana. Pojavijo se resonance, v katerih vrednost
preseka pri določenih energijah naraste tudi za več redov velikosti. Zlasti
pri težkih jedrih se resonance pojavljajo že pri zelo nizkih energijah
nevtronov.

Fisijski presek primarnih aktinidov v termičnem in v hitrem področju je

prikazan na Sliki 3. Vidnih je nekaj resonanc pri nižjih energijah in del
območja, kjer je resonance še mogoče razločit, sicer pa vmesno,
resonančno področje zaradi preglednosti ni prikazano eksplicitno.

Opazimo:
 235U ima odvisnost f od energije približno 1/v.
 239Pu ima močno resonanco pri 0.3 eV, zaradi česar energijska
odvisnost odstopa od 1/v.
 238U ni cepljiv za termične nevtrone. Energijski prag za cepitev ima
pri približno 1 MeV, zato ga formalno ne štejemo med cepljive
materiale v lahkovodnih reaktorjih. Fisijski presek (f  0.5 b) je
približno tisočkrat manjši od fisijskega preseka 235U. V
visokoobogatenih, dobro termaliziranih reaktorjih (npr.
raziskovalni reaktor TRIGA) je zato hitra fisija zanemarljiva. V
energijskih reaktorjih, ki rabijo nizko obogateno gorivo (obogatitev
 5%) in kjer je spekter trd, pa hitra cepitev v 238U prispeva
približno 2% vseh cepitev.

21
 4000

2000
239
fisijski presek [b]

1000
Pu
800
600
400

200
235
100
U
80
60
40

20
0.02 0.04 0.06 0.08 0.1 0.2 0.4 0.6 0.8 1

energija nevtronov [eV]

1
10
fisijski presek [b]

0
10

235
U
239
Pu
238
10
-1
U

2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

energija nevtronov [MeV]

Slika 4: Fisijski presek pomembnih cepljivih jeder v področju termičnih

(zgoraj) in hitrih (spodaj) nevtronov.

22
Absorpcijski presek v reaktorju predstavlja ponor nevtronov. Izbira
strukturnih materialov v reaktorju je omejena na take, ki imajo majhen
absorpcijski presek. Iz tega razloga je uporaba jekla in drugih železovih
zlitin v sredici reaktorja omejena. V lahkovodnih reaktorjih so zelo
pogoste cirkonijeve zlitine, v raziskovalnih reaktorjih pa tudi aluminij.

Absorberje vstavljamo v reaktor namenoma za uravnavanje verižne

reakcije bodisi v homogeni obliki (borova kislina primešana vodi -
moderatorju) ali diskretno (kontrolne palice, gorljivi strupi).
Mikroskopski presek nekaterih pomembnih absorpcijskih materialov je
prikazan na sliki 4.

 Bor: pomemben je izotop 10B (pogostost 18.8%), ki je izrazit

1/v absorber.
 Kadmij: je zaradi resonance pri okrog 0.1 eV zelo močan
termični absorber. Uporablja se tudi kot filter termičnih
nevtronov.
 Indij: predvsem izotop 115In je resonančni absorber z zelo
močno resonance pri okrog 1 eV.

Najpomembnejši absorber v reaktorju je 238U, ker se nahaja v gorivu v

znatnih količinah. Je izrazito močan resonančni absorber. Povprečen čez
celo resonančno področje, je v termičnih reaktorjih njegov presek tipično
od 20 - 200 b. Termični absorpcijski presek je precej manjši vendar ni
zanemarljiv ( 2.7 b). Absorpcijski presek pri nižjih energijah za glavne
aktinide je prikazan na sliki 4.

Zajetje nevtrona v 238U vodi po dveh beta razpadih do 239Pu, ki je cepljiv,

zato zajetje nevtrona v 238U ni čisto nekoristno. Zaradi velikega
resonančnega preseka precej 239Pu nastane z resonančnimi nevtroni. Ker
pa je sam pretežno termični absorber, zgoreva s termičnimi nevtroni.
Nastajanje in zgorevanje plutonija je zato v reaktorju krajevno odvisno.

23
 5
absorpcijski presek [b] 10

4
10

3
10

2
10 115
In
10
10
1 B
Cd
0
10
-3 -2 -1 0 1
10 10 10 10 10

energija nevtronov [eV]

4
10

239
absorpcijski presek [b]

10
3 Pu
235
10
2 U

1
10
238
U
0
10

-1
10
-3 -2 -1 0 1
10 10 10 10 10

energija nevtronov [eV]

Slika 5: Absorpcijski presek za nekaj absorpcijskih materialov (zgoraj) in

pomembnih primarnih aktinidov (spodaj).

24
Del absorpcije v 235U ali drugem cepljivem materialu predstavlja cepitev,
pri kateri se rojevajo novi nevtroni. Pomembno je razmerje  med
presekom za nastanek in absorpcijo nevtrona, izraženo z

 f
 (1.15)
a

To razmerje je prikazano na sliki 5 za nekaj pomembnih cepljivih

materialov.

Za 235U je razmerje  v termičnem področju skoraj konstantno.

Nasprotno, pri 239Pu močno pada. V tem primeru premik termičnega
spektra k višji energiji (npr. zaradi povečanja temperature moderatorja)
zmanjša število cepitev glede na število reakcij zajetja in zato se
pomnoževalne lastnosti sistema poslabšajo. Ta efekt je eden od
prispevkov k negativnemu temperaturnemu koeficientu reaktivnosti
moderatorja v termičnih reaktorjih.

2.3

2.2

2.1
235
U
2.0
eta

1.9
239
Pu
1.8

1.7

1.6
0.01 0.02 0.04 0.06 0.08 0.1 0.2 0.4 0.6 0.8 1

energija nevtronov [eV]

Slika 6: Faktor  za nekaj cepljivih materialov.

25
 235
U
3.0 239
Pu

2.5
eta

2.0 239
Pu

1.5

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6
10 10 10 10 10 10 10 10 10

energija nevtronov [eV]

Slika 7: Faktor  za nekaj cepljivih materialov.

Sipalni presek je lahko podan za elastično (e) ali neelastično (n)

sipanje. Pri lahkih jedrih (ki so tudi dobri moderatorji) se neelastično
sipanje pojavi šele nad 1 MeV, pri težkih jedrih (npr. pri uranu) pa že pri
100 keV, vendar je sipalni presek tako za elastično kot neelastično sipanje
pri težkih jedrih manj pomemben. Več pozornosti bomo torej posvetili
elastičnemu sipanju na lahkih jedrih, kjer je celotni sipalni presek s
približno enak elastičnemu.

Tudi pri elastičnem sipanju se nevtronu v laboratorijskem sistemu v

splošnem spremeni energija EE’.

Če je sipanje v težiščnem sistemu izotropno, lahko z upoštevanjem

zakona o ohranitvi energije in gibalne količine brez težav pokažemo, da
je povprečna izguba energije E pri enem trku podana z

2A
E  E (1.16)
 A  1 2

kjer je A razmerje atomske mase jedra in mase nevtrona. Vidimo, da se

pri sipanju na lahkih jedrih energija nevtrona v laboratorijskem sistemu
močno spremeni. Zato poleg “totalnega” sipalnega preseka s vpeljemo
tudi “diferencialni” sipalni presek s(EE’), tako da velja
26
  s ( E )    s ( E  E ')dE ' (1.17)

Podobno kot od energije je sipalni presek odvisen tudi od sipalnega kota.

V težiščnem sistemu je za lahka jedra (moderatorje) sipanje izotropno pri
vseh praktičnih energijah.

V laboratorijskem sistemu je sipanje tudi na lahkih jedrih anizotropno.

Povprečen sipalni kot  v laboratorijskem sistemu je odvisen od mase
jedra. Velja

2
cos( )  (1.18)
3A

Kljub temu se pri reaktorskih preračunih pogosto uporablja približek

izotropnega sipanja n.pr. v difuzijski teoriji, pa tudi pri transportnih
preračunih osnovne celice. Anizotropnost sipanja se pri tem ne zanemari,
upoštevamo jo tako, da vpeljemo “efektivni” totalni presek, ki ga
imenujemo “transportni” presek.
Pri težjih jedrih se anizotropno sipanje v težiščnem sistemu pojavi pri
nižjih energijah, vendar ta jedra za upočasnjevanje niso pomembna.

27
Slika 8: Sipalni presek vodika 1H v odvisnosti od sipalnega kota v
težiščnem sistemu.

Pri večgrupni obravnavi je sipalni presek matrika.

Primer 1: matrika za dvogrupni sipalni presek.

  s,11  s,12 
s   

 s,21  s,22 


Primer 2: matrika za večgrupni sipalni presek

28
 * * * 0 0 0 0
0 * * * 0 0 0
 
0 0 * * * 0 0
 
0 0 0 * * 0 0
 
s   
0 0 0 0 0 * * * 0 0
0 0 0 0 0 0 * * * *
 
0 0 0 0 0 0 * * * *
0 0 0 0 0 0 * * * *
 
0 0 0 0 0 0 * * * * 
 hitri  termični 

Sipanje k višjim energijam je možno le v področju termičnih energij, kjer

je energija nevtronov primerljiva z energijo jeder (tarč). V epitermičnem
in hitrem področju pa so matrični elementi za sipanje k višjim energijam
enaki nič.

Če je energijskih grup relativno malo, se nevtroni upočasnjujejo le do

nekaj najbližjih grup  sipalna matrika je "skoraj diagonalna" bločna
matrika.

V termičnem področju je sipalni (totalni) presek za vodik odvisen od

 temperature
 fizikalnih lastnostih molekule ali spojine, v katero je vezan.

Temperaturna odvisnost pri nizkih energijah je posledica Dopplerjevega

pojava. Če predpostavimo, da
 je energijska porazdelitev tarč (vodikovih jeder) Maxwelska
 sipalni presek ni odvisen od energije nevtrona (je konstanten),
sledi, da je efektivni sipalni presek odvisen od energije in sicer se
spreminja približno kot 1/E.

29
Slika 9: energijska odvisnost efektivnega sipalnega preseka za vodik
(A=1) in kisik (A=16).

V kristalih (npr. cirkonijev hidrid) je termično gibanje vodikovih atomov

odvisno tudi od lastnih nihanj kristalne rešetke (fononov). Energijska
porazdelitev tarč (vodikovih jeder) v tem primeru ni več Maxwellska,
ampak približno diskretna. Sledi, da efektivni sipalni presek kaže
"resonančno" strukturo (Slika 10).

Slika 10: Efektivni sipalni presek za vodik v H2 (---), v H2O (―∙―∙―∙) in

v cirkonijevem hidridu (―).
30
Če je energija vpadnega nevtrona manjša od vezavne energije vodikovega
atoma v molekuli oz. kristalu (tipično okoli 0.5 eV), se gibalna količina
prenese na celotno molekulo oz. kristal. Kar pomeni, da se masa
vodikovega jedra efektivno poveča za faktor

2
 1
1  
 A
, (1.19)
2
 1 
1  
 M

kjer je A atomska masa tarče (A=1 za vodik) in M masa molekule. Ta

pojav je še posebej izrazit v cirkonijevem hidridu (ZrH), kjer je M →∞
(glej sliko 15).

NALOGE

1. Oceni specifično aktivnost neobsevanega pravkar izdelanega

reaktorskega goriva iz kovinskega naravnega urana in
kovinskega urana z obogatitvijo 20 %. Kolikšno (toplotno) moč
oddaja?

2. Oceni specifično aktivnost in (toplotno) moč, ki jo oddaja

naravni uran v sekularnem ravnovesju.

3. Oceni, kako se aktivnost sprva čistega naravnega urana

spreminja s časom. Kolikšen je delež aktivnosti spontane
cepitve? Kakšen je razpolovni čas za spontano cepitev?

Nekaj eksperimentalnih podatkov za spontano cepitev

238
U 3.13 × 10-4 cepitev/s/g
31
 235
U 6.96 × 10-3 cepitev/s/g
239
Pu 1.02 × 10-2 cepitev/s/g
240
Pu 4.52 × 102 cepitev/s/g

4. Oceni delež 234U v naravnem uranu.

5. Oceni starost snovi, iz katere je Zemlja, če predpostavimo, da

sta bila uranova izotopa 235 in 238 ob nastanku enako
zastopana.

6. Masni delež urana v Zemlji je približno 2 × 10-8. Oceni, koliko

toplote se sprošča zaradi radioaktivnega razpada (ločeno za
235
U in 238U) in spontane cepitve. Kolikšen delež predstavlja
doprinos urana v primerjavi s celotnim izmerjenim toplotnim
tokom iz zemeljske notranjosti, ki znaša 0.06 W/m2?

7. Vzorec uranove rude vsebuje 1 g naravnega urana. Oceni

aktivnost radona 222, ki se sprošča v tem vzorcu.

8. V zaprtem prostoru izmerimo aktivnost radona 222 50 Bq na

kubični meter zraka. Kolikšna je gostota radona 222 v zraku?

9. Reaktor jedrske elektrarne oddaja 2000 MW toplotne moči. Na

leto deluje s polno močjo 300 dni. V njem je 48 ton urana z
obogatitvijo 5 %. Vsako leto zamenjajo četrtino goriva. Koliko
naravnega urana potrebujemo za eno leto obratovanja?
Kolikšna bi bila obogatitev goriva, ki ga vzamejo iz reaktorja, če
ne upoštevamo nastajanje plutonija? Koliko plutonija nastane,
če izmerimo, da je obogatitev v izrabljenem gorivu še približno
1 %? Koliko kg cepitvenih produktov je v gorivu, ki ga vsako
leto vzamejo iz reaktorja?

10. Jedrska elektrarna iz prejšnje naloge je obratovala 50 let, ko so

jo zaustavili za razgradnjo. Vse izrabljeno gorivo, tudi tisto iz
reaktorja, je v bazenu za iztrošeno gorivo. Kolikšno moč oddaja
vse gorivo v bazenu za izrabljeno gorivo 10 let po zaustavitvi?
Kolikšna je najmanjša in največja moč, ki jo oddajajo gorivni
elementi 10 let po zaustavitvi, če jih je v reaktorju 121? V
bazenu za delno izrabljeno gorivo je 2000 m3 vode. V
kolikšnem času bi vsa voda izhlapela, če ne bi bilo odvajanja
toplote v okolico ? kaj pa če se v okolico odvaja 20 % vse
nastale toplote ?

32
11. Kolikšna je aktivnost izrabljenega goriva iz prejšnje naloge 1
leto, 10 let, 100 let in 1000 let po zaustavitvi (upoštevaj samo
cepitvene produkte)?

12. V gorivni palici tlačnovodnega reaktorja je 1.7kg urana, na

začetku obogatenega na 4 %. Med obratovanjem se v treh letih
iz palice sprosti 8.64 x1012 J energije. Kolikšen je na koncu pri
sobni temperaturi tlak v palici, če je v palici za pline na
razpolago 200 cm3 in je bila na začetku (pri sobni temperaturi)
napolnjena s helijem s tlakom 45 barov? Kolikšen je tlak pri
obratovalni temperaturi 500°C ?

13. Gorivo v gorivnem elementu (tip: FLIP) reaktorja TRIGA ima

naslednje tehnične podatke:
sestava Homogena mešanica cirkonijevega
hidrida, obogatenega urana in
naravnega erbij
prostornina 380 cm3
masa 2250g
masni delež urana 8.5 %
obogatitev 70 %
masni delež erbija 1.5 %
atomsko razmerje H:Zr 1.66

Izračunaj atomsko gostoto vseh izotopov v gorivu. Upoštevaj le

najpomembnejša izotopa erbija, 167 in 168.

14. Izračunaj makroskopski termični absorpcijski in cepitveni

presek goriva, ki je opisano v prejšnji nalogi.

15. TRIGA reaktor, v katerem je 70 FLIP gorivnih elementov,

obratuje z močjo 1 MW. Izračunaj povprečni termični fluks v
gorivu.

16. Prostornina sredice reaktorja JE 10m3. V njej je 49 ton 5 %

obogatenega urana. Deluje z močjo 2000 MW. Izračunaj
povprečni termični fluks v sredici.

17. Preuči nevtronski spekter na sliki 2

1) Skala na abscisi na sliki 2 je izražena v enotah energije E.

Na istem diagramu vriši ekvivalentno skalo v enotah letargije
u.
33
2) Spekter na sliki 2 je narisan v letargijski obliki (u). Nariši ga
kot (E).

3) Z grafično integracijo krivulj na sliki 2 približno oceni

spektralno razmerje za vse tri spektre.

4) Izračunaj povprečno energijo in hitrost nevtronov med

upočasnjevanjem v 1/E področju spektra od 1 MeV do 1 eV.

5) Oceni razmerje gostote nevtronov z energijo nad 1 eV

napram gostoti vseh nevtronov. Kakšna je hitrost nevtronov?

6) Oceni totalni fluks v reaktorju TRIGA iz naloge 15 , če je v

sredici naloženo samo FLIP gorivo.

34
2 ČASOVNO NEODVISNI PROBLEMI
2.1 ENOGRUPNA DIFUZIJSKA ENAČBA ZA PREPROSTE
PRIMERE

Difuzijsko enačbo za nepomnoževalno sredstvo z izvirom nevtronov s

zapišemo:

- ŃDŃf + S af = s ; - DŃf ş J (2.1)

Konstanta a je dobro znan absorpcijski presek, ki ga dobimo s

povprečevanjem po energiji in prostoru. Pomen difuzijske konstante je
nekoliko bolj zapleten. Spomnimo se, da je difuzijska enačba izpeljana iz
P1 oblike transportne enačbe, pri čemer se anizotropnost sipanja približno
kompenzira z uporabo transportnega preseka tr namesto totalnega t kjer
je transportni presek običajno definiran

S tr ş S a + S (0) s + S (1) s (2.2)

preseka (0)s in (1)s pa sta nulti in prvi moment sipalnega preseka, kot
smo ju spoznali pri povprečevanju kotno odvisnih količin. Iz izpeljave
transportne enačbe še sledi, da je difuzijska konstanta

1
D= (2.3)
3S tr

Konstante, ki definirajo materialne lastnosti so s tem določene. Če želimo

rešiti enačbo (2.1) za konkretni primer, moramo definirati še geometrijo
in robne pogoje. Reševali bomo naslednja primera:

 neskončni ploskovni izvir v neskončnem homogenem sredstvu

 neskončni ploskovni izvir v končnem sredstvu, ki ga omejujeta
ravnini, vzporedni izviru (neskončna plošča s ploskovnim izvirom
na sredi)

Ker je sredstvo homogeno, difuzijsko konstanto lahko izpostavimo in

dobimo

Sa s
- Ń2f + f = (2.4)
D D

35
Razmerje a/D ima dimenzije cm-2, vpeljemo difuzijsko dolžino L

Sa 1 1 2
= ; L2 = r , (2.5)
D L2 6

ki ima nazoren fizikalni pomen. Sorazmerna je kvadratu razdalje r 2 od

izvira do mesta, kjer se nevtron absorbira, kot je prikazano na sliki 7.
Taka definicija L velja za monoenergijske nevtrone.

absorpcija absorpcija

r
r
sipanje

sipanje

S sipanje

sipanje

sipanje

Slika 11. Pot nevtronov od izvira do absorpcije

Primer : Neskončni ploskovni izvir v neskončnem sredstvu

36
 d2
 2 
dx 2
 Izvir obravnavamo kot delta funkcijo v izhodišču:

s( x) = Sd ( x)
ě ® Ą, x = 0
d ( x) = í (2.6)
î 0, x ą 0
b ě1, a < 0 < b
ňa d ( x ) dx = í
î 0, sicer

Sledi:
d2 S S
- 2 f + a f = d ( x) (2.7)
dx D D

kjer je S konstanta in ima dimenzije cm-2s-1.

Predpostavimo, da je izvir izotropen. Vidimo, da pol nevtronov teče na

levo, pol pa na desno od izhodišča.

Enačbo (2.7) lahko rešimo na več načinov. Po formalni poti je najlaže

reševati s pomočjo Greenove funkcije. Izberimo pa si raje drugo, bolj
fizikalno pot. Poiščemo rešitev za homogeno sredstvo, izvir pa
upoštevajmo z robnim pogojem za tok nevtronov.

Definicijsko območje enačbe (2.7) razdelimo na dva dela

- e Ł x Łeü
ýŢ e ® 0 (2.8)
- e > x >eţ

37
Za -  x   je enačba (2.7) homogena

d 2f 1
- 2 + 2f =0 (2.9)
dx L

njena rešitev pa je:

x x
-
L L
f ( x) = Ae + Ce . (2.10)

Zahtevamo, da je fluks povsod ne-negativen in omejen

Ţ C = 0, A ł 0
-
x (2.11)
Ţ f ( x) = Ae L
, x >e

Rešitev je seveda simetrična, zato je dovolj, če jo poiščemo samo za x>.

Koeficient A določimo s pomočjo robnega pogoja pri x=:

zahtevamo, naj bo tok nevtronov pri x= zvezen, kar sledi iz
kontinuitetne enačbe.

Enačbo (2.1) najprej integrirajmo od - do :

e e e

ňŃJ dx + S ňf
-e
a
-e
dx = S ň d ( x) dx
-e
(2.12)

Upoštevamo: e ® 0, f < 0 Ţ ňf
-e
dx ® 0 . Po definiciji

e e

-e
ňd ( x) dx = 1 in ňŃJ dx = S
-e

Uporabimo Gaussov izrek

e

ňŃJ dx = ňJ dn
-e A

38
 n=(-1,0,0) n=(1,0,0)

-ε ε

Ker ima tok komponento samo v x-smeri in ker zaradi simetrije problema

J = ( J ,0,0) ; J (- e ) = - J (e )
sledi, da je

ňJdn = J (e ) -
A
J (- e ) = 2 J (e ) (2.13)

Tok pri  v smeri x je torej enak polovici izvira. Ima pozitiven predznak.
To pomeni, da nevtroni tečejo stran od izvira, kar že vemo tudi brez
formalne izpeljave.
Torej:

J (e ) = S / 2 , e ® 0. (2.14)

V našem primeru je rezultat tako preprost, da bi do njega lahko prišli tudi

po neformalni poti. Pri bolj zapleteni geometriji pa moramo običajno
ubrati opisano formalno pot, ki je povsem splošna.

39
Izračunajmo J(x=0): :

df ( x )
J ( x) = - D
dx
x
-
L
f ( x) = Ae
Sledi

1 - Lx
J ( x) =- DA(- ) e , x>0 (2.15)
L

Postavimo x= in zahtevajmo   0 :

D S LS
A = Ţ A=
L 2 2D

Končna rešitev, normalizirana na izvir nevtronov S je torej:

x
LS -
L
f ( x) = e , x >0. (2.16)
2D

Difuzijska aproksimacija velja daleč od izvirov, zato ima zgornja rešitev

fizikalni pomen le za x>>L. V bližini izvira bi morali uporabiti
transportno enačbo.

Slika 12: Pojemanje fluksa nevtronov iz ploskovnega izvora

40
2.2 DIFUZIJSKA ENAČBA ZA HOMOGENO
NEPOMNOŽEVALNO SREDSTVO

V enodimenzionalnem približku difuzijski operator izrazimo:

1 d ć a d ö
ŃDŃf = çr D f ÷ (2.17)
r a dr č dr ř

ě 0 ; kartezična geometrija
ď
a = í 1 ; radialna cilindrična geometrija
ď2 ; sferična geometrija
î

Velja tudi:

d
J = - DŃf = - D f (2.18)
dr
 
kjer je J nevtronski tok in ima smer r .

Enačbo v kartezični obliki smo že rešili. Preostaneta nam še primera

radialne cilindrične ter sferične geometrije.

41
Radialna cilindrična geometrija

Homogena diferencialna enačba (t.j. brez izvira) za homogeno sredstvo v

enodimenzionalnem enogrupnem približku:

1 d ć d ö 1
- çčr f (r )÷ + f =0
ř L2
(2.19)
r dr dr
.
Z odvajanjem preoblikujemo v znano obliko

1 ć d 2f df ö 1
- çr 2 + ÷ + f =0 (2.20)
r č dr dr ř L2

množimo z r2

d 2f
2 df r 2
r +r - f =0 (2.21)
dr 2 dr L2

Vpeljemo brezdimenzijsko spremenljivko x=r/L in dobimo

x 2Y "+ xY '- ( x 2 + n 2 )Y = 0 (2.22)

kjer je n=0. Enačbo prepoznamo kot Besselovo diferencialno enačbo. Ker

je L2>0, splošno rešitev sestavljajo Besselove funkcije reda nič in
imaginarnega argumenta Jo(ix) in Yo(ix). Iz praktičnih razlogov običajno
raje uporabimo ekvivalentne modificirane Besselove funkcije Io(x) in
Ko(x) z realnim argumentom, ki so definirane kot

I n ( x)  i  n J n (ix)
 I  n ( x)  I n ( x) (2.23)
K n ( x) 
2 sin  n 

Modificirane besselove funkcije so prikazane na sliki 1.

42
 Slika 13: Modificirane Besselove funkcije reda 0 in 1.

Splošna rešitev je torej:

r r
  r   AI o    BK o   (2.24)
  L  L

Konstanti A in B pa določimo iz

 robnih pogojev
 pogoja ne-negativnosti
 zahtevi po omejenem  (t.j.   ).

Probleme rešujemo na enak način kot v ploščni geometriji (na primer:

neskončni linijski izvir v neskončnem sredstvu), le da imamo opravka z
Besselovimi funkcijami.

43
Sferična geometrija

Homogena diferencialna enačba (t.j. brez izvira) za homogeno sredstvo v

enodimenzionalnem enogrupnem približku:

1 d  2 d  1
  r   r    2   0. (2.25)
r 2 dr  dr  L

Uvedemo novo spremenljivko: w = r   = w/r.

Vstavimo v enačbo in odvajamo:

1 d  2  1 dw 1  1 w
  r   w 2   2  0
r dr   r dr
2
r  L r

1 d  dw  1 w
  r  w  2 0 (2.26)
r 2 dr  dr  L r

1  d 2 w dw dw  1 w
 2 r 2    0
r  dr dr dr  L2 r

d 2w 1
r  0,   2  2 w0 (2.27)
dr L

Rešitev za neskončno sredstvo:

r r

w  r   A.e L
 B.e L
(2.28)
Sledi
r r

L L
e e
 r   A B (2.29)
r r

44
Porazdelitev fluksa okoli točkastega izvira S v neskončnem homogenem
sredstvu

Diferencialna enačba za nepomnoževalno sredstvo z izvirom jakosti S=1

n/s je:

1 d 2 d 1 sr 
 r     (2.30)
r 2 dr dr L2 D

s = S(r) enote: S [1/s]; s [s-1cm-3)]

ker je

   r  r dr  1 ; 0 V
2

za r > 0 rešitev zapišemo:

r

L
e
 r   A (2.31)
r

konstanto A pa določimo analogno kot pri problemu v ploščni geometriji

z integracijo osnovne enačbe na intervalu r0, okoli izvira. Dobimo

 

 nJ dP     dV
P
a S   ( x) dV , dV  r 2dr (2.32)
 0 0

Površinski integral toka izračunamo pri konstantnem radiju r= . Zaradi

simetrije je tok konstanten, zato

 nJdP  4 J    S
2
(2.33)
P 

Nevtronski tok izražen z odvodom fluksa je


d  1 1  L
J      D   AD  2   e (2.34)
dr   L 

sledi

45
 S  1 1   L
J     AD  2  e (2.35)
4 2  L 

množimo z 2

S  D  L
 ADe  A  e
L
(2.36)
4 L

V limiti 0

S
A (2.37)
4 D

Končna rešitev za porazdelitev fluksa v neskončnem sredstvu okrog

točkastega izvira je
r

L
S e
 r   (2.38)
D 4 r

46
Rezultat porazdelitve fluksa okrog točkastega izvira uporabimo za
izračun zveze med difuzijsko dolžino L in povprečnim kvadratom
razdalje od izvira nevtrona do absorpcije. Vpeljemo definicijo:

p(r)dr - verjetnost, da se bo nevtron absorbiral v volumnu dV pri r.

p(r )dr   a (r )dV   a (r )4 r 2 dr

r

S e L
S  Lr
 a 4 r dr  2 e rdr
2
(2.39)
D 4 r L

S  Lr
p(r )  A 2 re
L

Normalizacijsko konstanto A izberemo tako, da je verjetnost, da se

nevtron absorbira kjerkoli, enaka 1.


1
 p  r  dr  1
0
 A
S
(2.40)

ker je


r  Lr dr
0 L e L  1 . (2.41)

Splošno:

 x .e
x
n
.dx  n! (2.42)
0

47
Izračunajmo r 2


r 2
  r 2 p  r dr
0


r  Lr
  r 2 e dr
2
(2.43)
0
L

 3
 r   L dr
r
 L   e
2
 6 L2
0
L L

Torej:

1 2
L2  r (2.44)
6

Zgornji izraz vpeljemo kot splošno definicijo difuzijske dolžine, ki velja

tudi kadar difuzijski približek ne velja. Definicija, ki smo jo spoznali že
prej

D
L (2.45)
a

velja samo v difuzijskem približku.

48
Greenova funkcija za neskončno homogeno sredstvo

Imamo izvir S v točki r’

r
r  r

0 S
r

Za točkast izvir v homogenem sredstvu:

1
 r r '
L
S e
 r   (2.46)
D 4 r  r '

Če imamo več izvirov r’i potem je fluks v r vsota doprinosov, če so izviri

med seboj neodvisni
1
 r r '
S r  e L
 r    i (2.47)
i D 4 r  r '

Enako velja če so izviri zvezno porazdeljeni, tako da je gostota izvirov

s(r’) v enotah [n/cm3s] podana z

   dS
dS  r '  s r ' . dV ' ali s r ' 
dV

49
Prejšnja enačba se zapiše:

1 1
 r r '  r r '
dS e L s  r ' e L
d  r    .dV (2.48)
D 4 r  r ' D 4 r  r '

Sledi:

  r    s  r  G  r , r ' dV ' (2.49)

V'

Funkcija G(r,r’) je v tem primeru točkasto difuzijsko jedro oziroma

Greenova funkcija za neskončno homogeno sredstvo.

POZOR: Formulacija velja splošno, le Greenova funkcija se zapiše

drugače.

Za Greenovo funkcijo velja tako imenovan recipročnostni teorem:

G  r , r '  G  r ', r  (2.50)

Za točkasto difuzijsko jedro je to očitno. Teorem splošno velja za:

 izotropno homogeno sredstvo,
 monoenergijske nevtrone,
 v difuzijskem približku.

Če G posplošimo na več grup, to ne velja več, ker difuzijski grupni

operator ni sebi adjungiran.

Fizikalno: Difuzija nevtrona ni enaka, če nevtroni potujejo iz r’r in pri

tem izgubljajo (ali pridobivajo) energijo s trki.

50
2.3 DIFUZIJSKA ENEČBA ZA HOMOGENO POMNOŽEVALNO
SREDSTVO

V pomnoževalnem sredstvu je fisijski pridelek nevtronov f večji od nič.

Primer:
Izračunaj porazdelitev fluksa v golem, homogenem reaktorju v obliki
valja z radijem R in višino H.

Predpostavke:
 enogrupni difuzijski približek,
 robni pogoj =0 na zunanjem robu valja.

Bilančna enačba v kvazistacionarnem stanju:

1
 D2  r , z   a   f  (2.51)
k

Oblika enačbe je enaka kot za nepomnoževalno sredstvo, le da izvir

nevtronov oziroma njegova krajevna porazdelitev ni vnaprej predpisana,
pač pa je sorazmerna reakcijski hitrosti cepitve, pomnoženi s številom
nevtronov na cepitev.

Enačba je homogena, zato je netrivialna rešitev določljiva samo do

konstantnega faktorja. Imamo problem lastne vrednosti, ki jo v zgornji
enačbi ponazarja konstanta k. Lastno vrednost bi lahko vpeljali na več
načinov. Po dogovoru jo vpeljemo tako, da z njo delimo število
nevtronov na cepitev .

Opomba:
Enačbo bi lahko zapisali tudi v nehomogeni obliki, z dodatnim izvirom s.
Fisijski izvir nevtronov bi bil v tem primeru definiran brez faktorja k,
vendar tovrstni primeri običajno niso fizikalno zanimivi. Neodvisen izvir
nevtronov v sredici predstavljajo (,n) in podobne reakcije ter nevtronski
izvir, ki ga namenoma vstavimo v reaktor, vendar pa so njihovi prispevki
(105 n/s cm3) zanemarljivi v primerjavi s fisijskim izvirom nevtronov
(1012 n/s cm3).

51
Konstanto k imenujemo pomnoževalni faktor. Fizikalno je k definiran
kot razmerje dveh zaporednih generacij nevtronov.

V neskončnem homogenem sredstvu je krajevna porazdelitev fluksa

konstantna. Gradientov fluksa torej ni, zato je diferencialni člen v
difuzijski enačbi 2(r)=0. Pomnoževalni faktor lahko takoj izračunamo:

1  f
a   f   k  k  (2.52)
k a

V končnem sistemu brez zunanjih izvirov diferencialni člen popisuje

pobeg nevtronov

 2  0 (2.53)

Diferencialni člen ima enak predznak kot a, zato je k  k. V praksi je k
natančno enak 1, ko reaktor obratuje na konstantni moči. Pravimo, da je
reaktor kritičen. Pomnoževalni faktor neskončnega sredstva k je večji od
1 za toliko, kolikor znaša pobeg nevtronov iz sistema. V majhnih
(raziskovalnih) reaktorjih je k tipično  1.40, v večjih (energijskih)
reaktorjih pa je manjši in znaša tipično  1.12

52
Uporabimo razmerja

D  f
L2  , k 
a a

da difuzijsko enačbo za pomnoževalno sredstvo zapišemo v obliki

1  k 
 2  r , z   1    0 (2.54)
L2  k 

oziroma

2  r , z   B 2  0 (2.55)

kjer je

1  k 
B2  2 
 1  0 , k  k (2.56)
L  k 

V cilindrični geometriji

1     1 2 
 
2
r   2 2  2
r  r   r  r  z

Zaradi simetrije v našem primeru fluks ni odvisen od kota , zato je

odvod po  enak nič. Enačba ki jo rešujemo

1      2
r   2  B   0
2
(2.57)
r r r  z

je parcialna linearna eliptična enačba drugega reda.

(Vprašanje: kdaj bi bila enačba hiperbolična?)

53
Predpostavimo separabilnost v r in z

  r , z     r   z  (2.58)

Sledi

1      2
  r    2   B  0
2
(2.59)
r r r  z

Delimo s 

1     1  2
r   B2  0
r  r   r    z 2

(2.60)
Br2  Bz2  B 2  0

Ker je prvi člen samo funkcija r, drugi pa samo funkcija z, je enačba

zadovoljena samo, kadar sta oba člena konstantna. Izraz prepoznamo kot
enačbo elipse, odtod eliptična enačba.

Ker je B2 > 0, sledi da sta Br2 in Bz2 < 0. Pogoj, da je samo eden od obeh
členov negativen ne zadostuje, ker potem rešitev ni enolična. Dobimo:

1    
  Br   0
2
r (2.61)
r r r 

oziroma

 2
 Bz   0
2
(2.62)
z 2

54
Rešitev prve enačbe so Besselove funkcije prve vrste nultega reda z
realnim argumentom J 0  Br r  in Y0  Br r  in so prikazane na spodnji
sliki. Primerjaj z rešitvami za nepomnoževalno sredstvo.

Slika 14: Besselove funkcije prve vrste reda 0 in 1.

Rešitve druge enačbe so trigonometrične funkcije cos  Bz z  in

sin  Bz z  .

Splošna rešitev je:

  r , z    A.J o  Rr r   C.Yo  Br r   D sin  Bz z   E cos  Bz z 

(2.63)

Simetrijski pogoj zahteva D=0.

Rešitev ne more biti neskončna, zato je C=0.

Torej:
  r , z   FJ o  Br r  cos  Bz z  (2.64)

55
Konstante Br in Bz določimo z robnih pogojev. Poiščemo ničle funkcij, ki
nastopajo v rešitvi, pri r=R in z=H/2

J o  Br R   0  Br R  2.405, 5.5, 8.6

 H  H  3 5
cos  Bz 0  Bz  , , ,
 2  2 2 2 2

Zaradi pogoja  > 0 sta sprejemljivi samo rešitvi pri najmanjši vrednosti

2.405 
Br  , Bz 
R H

Končno lahko izračunamo B2

B 2  Br  Bz
2 2

(2.65)
 2.405    
2 2

   
 R  H

Iz definicijske enačbe za B2 izračunamo k

k k
k  (2.66)
1  L2 B 2 
2  2.405 
2
  
2

1  L     
 R   H  

Zgornja enačba podaja razmerje med pomnoževalnim faktorjem za

neskončno in za končno sredstvo.

Faktor B imenujemo "buckling", ali po slovensko ukrivljenost fluksa, saj

 2 1
B  2
 (2.67)
 rkriv 2

predstavlja pa lastno vrednost operatorja pobega.

56
2.4 DVOGRUPNA DIFUZIJSKA ENAČBA ZA POMNOŽEVALNO
SREDSTVO

Dvogrupna difuzijska enačba za gol, homogen reaktor ob predpostavkah:

 zunanji izvir nevtronov zanemarimo,
 vsi fisijski nevtroni se rodijo v prvi grupi,
 sipanje iz druge energijske grupe v prvo je nič:

 D1 21  11 

1
k
1 f 11   2 f 22 
 D2 22   22  121 (2.68)
1   a1  12
 2   a 2   21

Pomnoževalni faktor k je prost parameter (lastna vrednost sistema), ker je

enačba homogena.

Za gol, homogen reaktor velja, da je  2i  Bi2i , in da je B 2  Br2  Bz2 .

Definiramo še

D Bi i
2
 i   *i  (2.69)

Vstavimo v enačbo in dobimo, zapisano v matrični obliki

  1 1
1  1 f 1 k  2 f 2 k  1   0
 2 
(2.70)
 
 12  2 

Netrivialna rešitev obstaja samo, kadar je determinanta enaka nič. Sledi:

 1 f 1  2 f 212
k  (2.71)
1 12

Formula je zelo uporabna za oceno k, ker že upošteva energijsko

odvisnost presekov (primerjaj z 1-grupno formulo).

57
2.5 PODKRITIČNO POMNOŽEVANJE

Določiti želimo zvezo med fluksom in pomnoževalnim faktorjem pri

približevanju kritičnosti (k1).

Praktičen pomen: Približevanje kritičnosti pri zagonu reaktorja

Primer:
 2-grupna difuzijska enačba,
 gol, homogen reaktor.

Predpostavki:
 vsi fisijski nevtroni se rodijo v prvi grupi
 sipanje iz druge energijske grupe v prvo je nič:

 D1 21  11   1 f 11   2 f 22  S

(2.72)
 D2 22   22  121

Enako kot prej uporabimo  D 2  DB 2 in definiramo

D B
i i
2
 i   *i 

Dobimo:

11   1 f 11   2 f 22  S

(2.73)
22  121

Iz druge enačbe sledi

2
1  2
12
12
2  1
2

Eliminiramo 2 in preuredimo
58
 S 1
1  (2.74)
1      
1   1 f 1  2 f2 12 
 1 1  2 

Izraz v oglatem oklepaju prepoznamo kot pomnoževalni faktor pri

reševanju homogene difuzijske enačbe. Sledi

S 1
1  (2.75)
1 1  k

V praksi je detektor postavljen izven sredice. Občutljiv je na nevtrone, ki

pobegnejo iz sredice kot hitri in se upočasnijo v neposredni bližini
detektorja. Signal iz detektorja I je sorazmeren hitremu fluksu 1

1
I (2.76)
1 k

Reaktivnost  je definirana

k 1
 (2.77)
k

Če je k blizu 1, potem je signal obratno sorazmeren. Ko se

približujemo kritičnosti:

1
I

 0
1
I   0
I

Ko se približujemo kritičnosti (na primer s pomikom kontrolnih palic), po

vsakem pomiku zabeležimo signal fluksa Ii. Diagram I0/Ii kot funkcija
59
položaja kontrolne palice je približno premica. Z ekstrapolacijo v
presečišče z absciso dobimo kritičen položaj kontrolne palice.

1.0 pomik kontrolnih palic

0.8

0.6
I0/I

0.4
kriticnost

0.2

0.0
0 1 2 3 4 5 6
položaj kontrolnih palic

Slika 15: Približevanje kritičnosti

Do enakega zaključka pridemo tudi s preprostim sklepom. Po definiciji:

število nevtronov n-te generacije

k
število nevtronov (n-1)-ve generacije

Sledi:
  S  kS  k (kS )  k (k ( Ks)) 
(2.78)
 S (1  k  k 2  k 3  )

lim 1  k n1 S
S (1  k  k 2  k n
) S (2.79)
n 1 k 1 k

ker je k<1.

NALOGE

60
1. Odgovori.
1) Kolikšen je teoretično možen največji k ?
2) Ali je k odvisen od gostote materiala?
3) Kolikšen je k za naravni uran?
4) Zakaj obogatimo uran?

2. V kroglo iz 235U z maso 20 kg in pomnoževalnim faktorjem 2

spustimo 10 nevtronov, ki sprožijo verižno reakcijo. Koliko
generacij njihovih potomcev je potrebnih, da se porabi ves 235U
? Oceni, v kolikšnem času se to zgodi. Cepitveni presek 235U
pri cepitveni energiji je 1.95 b, absorpcijski pa 2.0 b.

3. V velikem bazenu je izotropen izvor nevtronov v obliki velike

tanke plošče. Izračunaj kotni fluks 5L stran od plošče. Kakšno
je tam razmerje med številom nevtronov, ki potujejo stran od
izvira in številom nevtronov, ki potujejo proti izviru ?

Podatki pri naslednjih štirih nalogah

a (cm-1) .005
D (cm) 1.0

4. V velikem bazenu so nameščeni izotropni točkasti izviri

nevtronov, tako da tvorijo oglišča kocke s stranico 50cm. V
enogrupni difuzijski aproksimaciji izračunaj fluks in tok
nevtronov v geometrijskem središču kocke in v geometrijskem
središču ene od stranskih ploskev kocke.

5. V velikem bazenu z vodo sta nameščena dva izvira nevtronov v

obliki dveh velikih tankih vzporednih plošč. Izvira sta izotropna,
vsak emitira S nevtronov na cm2 na sekundo v cel prostorski
kot. Razdalja med ploščama je 1 m. V enogrupni
enodimenzionalni difuzijski aproksimaciji izračunaj fluks in tok
nevtronov na sredi med ploščama.

6. V velikem bazenu z vodo sta nameščena dva izotropna

točkasta izvira nevtronov. Razdalja med njima je 50 cm. Prvi
izvir je dvakrat močnejši od drugega. V enogrupni difuzijski
aproksimaciji poišči točko med izviroma, v kateri je tok
nevtronov enak nič.

7. V bazenu z vodo sta nameščena dva enaka izotropna izvira

nevtronov v obliki dolgih tankih vzporednih palic debeline 1 cm

61
 z jakostjo S=105 n/(cm∙s). Razdalja med njima je 2L. Izračunaj
fluks na sredi med izviroma.

8. V velikem bazenu z vodo je krogla iz polietilena s polmerom

50cm. V središču krogle je izotropen izvor nevtronov. Kakšno je
razmerje med fluksom na površini in na polovici radija krogle?
Uporabi enogrupni difuzijski približek in podatke
a (cm-1) D (cm)
polietilen 0.010 4.0
voda 0.020 2.0

9. V velikem homogenem nepomnoževalnem sredstvu je točkast

izvir nevtronov. Na razdalji 20 cm od izvira izmerimo fluks
nevtronov 5×105 cm2s-1, na razdalji 30 cm od izvira pa
1×105cm2s-1. Koliko znaša v enogrupnem približku difuzijska
dolžina v tem sredstvu?

Podatki za sledeče naloge

f (cm-1) 0.140
a (cm-1) 0.120
D (cm) 0.600

10. Kritičen reaktor je gola homogena neskončno velika plošča

debeline 1 m. V enogrupnem difuzijskem približku izračunaj
kotno porazdelitev kotnega fluksa na četrtini debeline.

11. Reaktor naj bo gola homogena neskončno velika plošča

debeline 2 m (da lahko problem obravnavamo v 1D kartezični
geometriji). Na sredo reaktorja vstavimo tanko neskončno
veliko absorpcijsko ploščo vzporedno z mejnima ploskvama.
Absorber absorbira vse nevtrone, ki padejo nanj. V
enogrupnem približku oceni, za koliko se zmanjša
pomnoževalni faktor reaktorja

12. Imamo kritičen homogen reaktor v obliki kvadra a=b=2 m, c=4

m brez reflektorja. V enogrupnem difuzijskem približku
izračunaj razmerje med največjo in povprečno gostoto moči!
Uporabi homogen robni pogoj za fluks.

13. Imamo kritičen homogen reaktor v obliki kocke s stranico 1m

brez reflektorja. Največji fluks v njem je 1013 cm-2s-1. Kolikšna je
moč tega reaktorja? Uporabi enogrupno difuzijsko enačbo in
homogen robni pogoj. Makroskopski cepitveni presek je
0.08cm-1.

62
14. Imamo kritičen homogen reaktor v obliki enakostraničnega
valja brez reflektorja. V enogrupnem difuzijskem približku
izračunaj razmerje med največjo in povprečno gostoto moči!
Upoštevaj homogen robni pogoj.

15. Imamo dva reaktorja v obliki dveh zelo velikih homogenih

planparalelnih plošč debeline 50 cm iz enakega materiala, ki
sta sprva staknjena kot sendvič tako, da med njima ni špranje.
Kolikšen je pomnoževalni faktor takega sistema? Potem
reaktorja razmaknemo za 50 cm. Koliko zdaj znaša
pomnoževalni faktor enega od reaktorjev? Kolikšen je zdaj
pomnoževalni faktor obeh skupaj? Predpostavi, da sta
reaktorja v praznem prostoru. Uporabi enogrupni približek.

16. Izračunaj optimalno razmerje med premerom in višino golega

homogenega valjastega reaktorja, pri katerem je za dani
volumen pomnoževalni faktor največji.

17. Kroglo iz cepljivega materiala enakomerno stisnemo tako, da

se radij zmanjša za 10 %. Kako se spremeni pomnoževalni
faktor?

18. Reaktor je v obliki dveh velikih homogenih planparalelnih plošč

debeline a, ki sta razmaknjeni za razdaljo a. Reaktor je kritičen.
Okoli reaktorja in v reži med ploščama je zrak, ki ga lahko
obravnavamo kot prazen prostor. Izračunaj porazdelitev fluksa
v ploščah in v reži.

19. Reaktor obravnavamo v enodimenzionalni kartezični geometriji.

Reaktor je kritičen, sestavljajo ga homogene plasti iz različnih
materialov. k ene od plasti je 1.10, plast je debela 10 cm in
ima a=0.12 cm-1 in D=0.60 cm. Izračunaj tok na mejah plasti,
če poznamo fluks na sredi plasti? Lahko upoštevaš, da je
porazdelitev fluksa v plasti simetrična.

20. Gorivni element reaktorja ima obliko kvadra z dimenzijami

10cmx10cmx200cm. Najmanj koliko elementov rabimo za
kritičnost? Uporabi enogrupni difuzijski približek in podatke
f (cm-1) 0.130
a (cm-1) 0.120
D (cm) 0.600

21. Zapiši dvogrupno difuzijsko enačbo v adjungirani obliki.

63
22. Za homogen gol kroglast reaktor s polmerom 1m izračunaj v
dvogrupni difuzijski aproksimaciji porazdelitev in spektralno
razmerje za fluks in adjungirani fluks. Uporabi PWR konstante

Dvogrupne konstante za PWR reaktor (enote cm-1 ali cm):

f .0 .185
f .0 .075
a .01 .120
D 1.3 .400
1-2 .03
2-1 .0

23. Gorivni element raziskovalnega reaktorja je narejen iz

vzporednih homogenih gorivnih plošč debeline 1mm. Razdalja
med ploščami je 1mm. V dvogrupni difuzijski aproksimaciji
oceni k takega elementa, ki je potopljen v vodo. Pri kateri
razdalji med ploščami bi bil k največji?

Grupne konstante

g=1 g=2
gorivo
f .0 .2
f .0 .08
a .01 .120
D 1.3 .400
1-2 .03
2-1 .0

voda
f .0 .0
f .0 .0
a .001 .01
D 2.0 .2
1-2 .05
2-1 .0

Enote: cm ali cm-1

24. Za reaktor PWR izračunaj:

64
 1) Izračunaj kinf
2) Izračunaj keff, če je reaktor valj z višino 400cm in
premerom 340cm
3) Koliko je treba spremeniti termični absorpcijski presek,
da bo reaktor postal kritičen?
4) V preseku 1-2 je dominanten prispevek vode kot
moderatorja. Koliko se spremeni keff, če se gostota
vode spremeni za 1% ? Predpostavi, da gostota vode
ne vpliva na druge preseke.
5) Oceni razmerje med fluksom hitre in termične grupe v
sredici.
6) Grupne konstante so podane za sveže obogateno
gorivo. Zaradi zgorevanja se zmanjša obogatitev na
polovico prvotne vrednosti. Oceni, za koliko se
zmanjša k? Za koliko moramo zmanjšati termični
absorpcijski presek, da to kompenziramo?
7) Dejansko f v hitri grupi ni nič ampak približno 0.001.
Kolito se to pozna na k?
8) Koliko bi se spremenil kinf, če bi grupno mejo postavili
tako, da bi bil 2-1=0.01?
9) Oceni, za koliko se zmanjša k reaktorja, če
odvzamemo polovico goriva (preostalo gorivo naj bo v
obliki valja). Ali tak reaktor še lahko napravimo kritičen
z zmanjševanjem termičnega absorpcijskega preseka
(pazi, absorpcijski presek vsebuje tudi cepitev). S
kolikšnim deležem goriva še lahko dosežemo
kritičnost?

25. Gostota moči v neki točki reaktorja je 100 W/cm3. V dvogrupni

difuzijski aproksimaciji izračunaj hitri in termični fluks. Pobeg
nevtronov zanemari. Grupne konstante:

g=1 g=2
f (cm-1) .0 .2
f (cm-1) .0 .08
a (cm-1) .01 .120
D (cm) 1.3 .400
1-2 (cm-1) .03
2-1 (cm-1) .001

65
26. Homogenemu kritičnemu reaktorju v obliki kocke brez
reflektorja se zaradi termičnega raztezka linearne dimenzije
povečajo za 1 mm. Koliko se spremeni pomnoževalni faktor?
Uporabi enogrupno difuzijsko aproksimacijo. Privzemi, da se
materialne konstante ne spremenijo.

a (cm-1) .08
D (cm) .50
f (cm-1) .10

27. Izračunaj povprečno ravnovesno koncentracijo ksenona v

velikem reaktorju s povprečno gostoto moči 100 MW/m3.
Izračunaj, za koliko se zmanjša pomnoževalni faktor reaktorja
zaradi nasičenja s ksenonom. Uporabi enogrupni približek in
naslednje konstante (v cm-1) :

f .05
a .12
mikroskopski absorpcijski presek Xe = 2x106b

28. Kolikokrat je manjša vrednost kontrolne palice, če jo vstavimo

(vertikalno) v središče oziroma za pol radija izven središča
golega homogenega valjastega reaktorja! (palico obravnavaj
kot majhno motnjo, uporabi perturbacijski približek in
enogrupno difuzijsko aproksimacijo)

29. Moč reaktorja povečamo z 0 na 250 kW. Zato moramo izvleči

kontrolne palice z reaktivnostno vrednostjo 0.01. Kolikšen je
reaktivnostni koeficient moči tega reaktorja?

30. V prejšnji nalogi izmerimo, da se je povprečna temperatura

goriva povečala od 300 K na 500 K. Kolikšen je Dopplerjev
koeficient tega reaktorja?

31. Iz kritičnega valjastega reaktorja (npr. reaktor TRIGA) z radijem

20 cm, v katerem je v koncentričnih krogih nameščenih 91
enakih gorivnih elementov, izvlečemo središčni gorivni
element. Za koliko se zmanjša pomnoževalni faktor?
Predpostavi, da se pri tem pobeg iz reaktorja ne spremeni,
vpliv reflektorja zanemari. k goriva je 1,30.

66
32. Na spodnji sliki je prikazan letargijski spekter v gorivu reaktorja
TRIGA. Postavimo grupno mejo pri 1 eV. Grupne konstante
goriva so naslednje:

g=1 g=2
f .0 .2
f .0 .08
a .01 .120
D 1.3 .400
1-2 .03
2-1 .0

Pobeg zanemarimo.

- Z grafično integracijo oceni razmerje med fluksom druge

(termične) in prve (hitre) grupe
- Izračunaj termični fluks (n/(cm2s)), če je gostota moči v gorivu 3
W/cm3
- Oceni povprečno hitrost nevtronov v obeh grupah
- Oceni gostoto nevtronov v obeh grupah (n/cm3)
- Oceni življenjski čas nevtronov v obeh grupah in v celoti
(pazi, v prvi grupi t=1/((a+1-2) v1)

67
3 ČASOVNO ODVISNI PROBLEMI
3.1 ODZIV NA STOPNIČASTO SPREMEMBO REAKTIVNOSTI

Predpostavke:

 reaktor je na začetku kritičen (k=1, =0),

 nizka moč, ni temperaturnih povratnih efektov,
 za določen čas tR delno izvlečemo kontrolno palico (=R>0),
 po času tR kontrolno palico vstavimo nazaj na prejšnje mesto (k=1,
=0).

Potek časovne odvisnosti fluksa in reaktivnosti je shematično prikazan na

spodnjem diagramu.

68
Enačbe točkovne kinetike:

dP   
 P  t    iCi  t   Q  t 
dt  i
(3.1)
dCi i
 P  t   iCi  t  ,
dt 

l
kjer   P(t ) S (r , E ) in   .
k
Dodatne predpostavke:
 izvir nevtronov zanemarimo,
 vse grupe zakasnelih nevtronov združimo v eno,
 na začetku je reaktor kritičen.

Tipične vrednosti konstant so:

 = 1/129 s-1 = 0.077 s
= 0.007
= 40 s

Začetni pogoji (t<0)

  0

C  C 
0 0 

Splošna rešitev za enačbe prvega reda:

P  aet
dP
 P
dt
C  bet
dC
 C
dt

Vstavimo v enačbi (3.1) in zapišemo v matrični obliki:

     
    ae t 
     t   0 (3.2)
      
be 
  

69
Ker je enačba homogena, rešitev obstaja le, če je determinanta enaka nič.
Poiščemo , ki ustreza tej zahtevi:

    
2       0 (3.3)
   

Rešitvi enačbe (3.3) sta

1 
1,2                   4 
2
(3.4)
2  

Da bi poenostavili izraz za  uvedemo naslednje približke:

    ; pogoj je praktično vedno izpolnjen, ker v reaktorjih vedno
delamo majhne spremembe reaktivnosti,
   / ; iz konstant je razvidno, da približek drži. Koeficient člena 
oziroma prvi člen v kvadratnem korenu postane /,
 kvadratni koren razvijemo v binomsko vrsto in upoštevamo samo prva
dva člena.

Dobimo:
 
1  , 2   (3.5)
 

Opazimo, da je 2 neodvisna od  in vedno bolj negativna od 1. Člen

exp(2t) v rešitvi povzroči prehodni pojav, a hitro ugasne. Dominanten
člen je exp(1t), ki definira asimptotsko rešitev.

Odziv reaktorja na stopničasto spremembo reaktivnosti pogosto izražamo

z asimptotsko periodo tp, ki je definirana

t
1
tp  
 P  e  et1
tp
(3.6)
1

kjer je 1 največja lastna vrednost sistema.

70
Koeficiente a in b določimo tako, da splošno rešitev vstavimo v
originalno enačbo:

 
a11e1 t  a22e
2 t


a e
1
1 t
 a2e2 t     b1e1 t  b2e2 t  (3.7)

Preuredimo:

       
 a11  a1  b1  e1 t    a22  a2  b2  e2 t (3.8)
     

Enačba velja samo kadar sta koeficienta obeh eksponentov enaka nič.
Sledi

1   
b1   1   a1
  
(3.9)
1   
b2   2   a2
  

Konstanti a1 in a2 določimo iz začetnih pogojev:


a1  a2  0 b1  b2  
 0
(3.10)
  
 a1  1  0 a2   0
  

Splošna rešitev:

    
P  t   1   e1 t  e2 t  0 (3.11)
    

za t  1/2

 
P  t   0 1   e1 t
  (3.12)
1 
tp  
1 

71
Rešitev po času t > tR določimo na enak način, le da premaknemo
izhodišče koordinatnega sistema časovne skale v tR in vstavimo =0.
Definicijska enačba za  ni več kvadratna, zato ne potrebujemo
približkov. Splošna rešitev je:

 
1  0 2      
 
P  t   a1 +a 2e2 t (3.13)
C  t   b1  b2e2 t

Končna rešitev je:

 
P  t    e2 t  1     t R  (3.14)
 

kjer je ρ vstavljena reaktivnost v časovnem intervalu 0,tR.

72
3.2 SPLOŠNA REŠITEV ENOGRUPNE ENAČBE TOČKOVNE
KINETIKE

Enogrupni enačbi točkovne kinetike sta

dP(t )   
 P(t )  C (t )  S0
dt 
(3.15)
dC (t ) 
 P(t )  C (t )
dt 

P(t) - časovno odvisen del fluksa

C(t) - koncentracija prednikov zakasnelih nevtronov
ρ - reaktivnost sistema
β - efektivni delež zakasnelih nevtronov
λ - efektivna razpadna konstanta prednikov zakasnelih nevtronov
l - povprečen življenjski čas nevtronov v reaktorju (življenjski
čas nevtrona je definiran kot čas med rojstvom nevtrona in
njegovo izgubo (pobeg ali absorpcija) iz sistema)
l - povprečen generacijski čas oz. čas med rojstvom nevtrona in
 smrtjo s fisijo
k
S0 - jakost izvora nevtronov

V matrični obliki jih lahko zapišemo kot

 
 
d  P    P   S0 
       (3.16)
dt  C   
     
C 0

  

Enačbo rešujemo s sledečim nastavkom

 P   P1 P2   e1t   P3   P4 
 C    C C   2 t    C    C  t , (3.17)
   1 2  e   3  4
homogeni del partikularni del

kjer sta ω1 in ω2 definirani v enačbi (3.4). Posebej bomo pogledali rešitve

homogenega in partikularnega dela enačbe.

73
1. Homogeni del


P11e1t  P22e2t 

 Pe
1
1t
 P2e2t     C1e1t  C2e2t 
(3.18)

C11e 1t
 C22e 2 t


 Pe
1
1t
 P2e 2 t
   C e1
1t
 C2 e 2t

Ker zgornja enačba velja ob vsakem času t morajo biti koeficienti pri istih
eksponentnih členih enaki. Iz prve enačbe v (3.18) sledi

   
e1t : P1  1    C1
  
(3.19)
   
e2t : P2  2    C2
  

Iz druge pa


e1t : C1 1     P1

(3.20)

e2 t
: C 2  2     P2


Dobili smo torej zveze med posameznimi koeficienti.

Iz enačb (3.19) in (3.20) lahko izrazimo ω1 in ω2. Netrivialno rešitev

homogenega dela enačbe namreč dobimo le, če je determinanta matrike
enaka 0.

1 
1,2                   4 
2
(3.21)
2  

74
1. Partikularni del


P4   P3  P4t     C3  C4t   S0

(3.22)

C4   P3  P4t     C3  C4t 


Ker zgornja enačba velja ob vsakem času t morajo biti koeficienti pri istih
časovnih členih enaki. Iz prve enačbe v (3.22) sledi

 
const.: P4  P3  C3  S0

(3.23)

t: 0 P4  C4


Iz druge pa


const.: C4  P3  C3

(3.24)

t: 0 P4  C4


75
Poglejmo si nekaj konkretnih primerov odzivov reaktorja na stopničasto
spremembo reaktivnosti.

Reaktor je že dalj časa podkritičen, v njem je izvor nevtronov. Pogledali

si bomo tri primere:

Ob času t=0 izvlečemo kontrolno palico,

1. reaktor ostane podkritičen
2. reaktor postane nadkritičen
3. reaktor postane točno kritičen

Zanima nas časovni potek moči v reaktorju oziroma potek P(t).

Če je reaktor že dalj časa podkritičen (ρ1<0), potem za vsak t<0 velja

dP dC
 0 (3.25)
dt dt

Uporabimo enačbe točkovne kinetike

1  
0 P(t )  C (t )  S0

(3.26)

0 P(t )  C (t )


Če gornji enačbi odštejemo dobimo ravnovesno moč in koncentracijo

prednikov
S
P01   0
1
(3.27)
S
C01   0
1

Ob času t=0 za naš nastavek velja

P(t  0)  P1  P2  P3  P01
(3.28)
C (t  0)  C1  C2  C3  C01

76
Od tu naprej ločimo dva primera:
 reaktivnost po izvleku palice, (ρ2), je različna od nič (reaktor je
podkritičen ali nadkritičen)
 reaktivnost po izvleku palice, (ρ2), je enaka nič (reaktor je kritičen)
1. reaktivnost po izvleku palice, (ρ2), je različna od nič (reaktor je
podkritičen ali nadkritičen)

V tem primeru iz enačb (3.23) in (3.24) sledi

P4  C4  0 (3.29)

in

S0 
P3   P
2 02

(3.30)
S
C3   0  C01
 2

Zaradi podobnosti enačb (3.27) in (3.30) smo P3 definirali kot P02. Kot
bomo videli kasneje je to kar nova ravnovesna moč v podkritičnem
reaktorju. Enačbo (3.30) sedaj vstavimo v (3.28) in dobimo

S0  S0   1 1
P1  P2  P01  P02     S0     P0
1 2   2 1 
(3.31)
 S  S0  S0  1 1 
C1  C2  C01  C02   0       C0
1  2    2 1 

Relacija med P0 in C0 je očitna


C0  P (3.32)
 0

Koeficienta P1 in P2 bomo izračunali iz homogenega dela rešitve. Ker

enačba (3.18) velja ob vsakem času t, velja tudi ob času t=0. Dobimo

77
 2  
P11  P22   P1  P2     C1  C2 

(3.33)
 
 2 P0  C0


Iz enačbe (3.31) lahko izrazimo P1 oziroma P2 in ju vstavimo v (3.33).

Prav tako v (3.33) vstavimo enačbo (3.32) in dobimo

  
P1 2  1   P0  2  2   C0
  
   
 P0  2  2   P0 (3.34)
   
 
 P0  2  2 
 

Podobno naredim še za P2 in dobimo

   2 
P0  2  2    2 
P1     S  1  1    
0  
1  2    2 1  1  2 
(3.35)
   2 
P0  2  2    1 
P2     S  1  1    
0  
2  1    2 1  2  1 

Končna rešitev za časovni potek moči po vstavitvi reaktivnosti za

podkritičen ali nadkritičen sistem je torej

  2   2  
   2    1  
 1 1   e1t     e2t   S0  ,(3.36)
P(t )  S0      
  2 1   1  2  2  1   2
 

kjer sta ω1 in ω2 določeni z enačbo (3.21).

78
2. reaktivnost po izvleku palice, (ρ2), je enaka nič (reaktor je kritičen)

Iz enačb (3.23) in (3.24) dobimo lahko izrazimo koeficienta P4 in C4 in

dobimo

P4  C4  S0
 (3.37)
C4  P
 4

Sledi

S0
P4  (3.38)

1


Iz enačbe (3.28) sledi

S0  S0 
P1  P2  P01  P3    P3   P3  P1  P2 
1 1
(3.39)
S C 
C1  C2  C01  C3   0  4  P
1   3

P3 iz gornje enačbe vstavimo v spodnjo in dobimo

 S0 C4   S0  
C1  C2      P1  P2  
1    1 
S C  S
 0  4  P1  P2   0 (3.40)
1   1
C4 
  P  P 
  1 2

Koeficienta P1 in P2 bomo izračunali iz homogenega dela rešitve. Ker

enačba (3.18) velja ob vsakem času t, velja tudi ob času t=0. Dobimo

79
 
P11  P22    P1  P2     C1  C2 

 
 P1  P2      P1  P2  
C4
 
     (3.41)
 
  P1  P2    P1  P2   C4
 
 C4

Ker je ρ2=0, je ω1=0. Sledi

C4
P2  (3.42)
2

Ker je ω1=0 imamo dva konstantna člena, P1 in P3. Sledi

C4 S0  S0 1
P1  P3  P01  P2  P01   
  2
(3.43)
2 1 1


Končna rešitev za časovni potek moči pri prehodu iz podkritičnega v

kritičen sistem je sledeča

S0  S0 1 S0 1 S0
P (t )     e2t  t (3.44)
1   2   2 
1 1 1
  

Vidimo, da vstavitvi reaktivnosti sledi promptni skok nato pa linearno

naraščanje moči.

Časovni potek moči za nekaj primerov je narisan na sliki 13.

80
Slika 16: Časovni potek normalizirane moči (P(t)/P0 , P0=P(t=0)) pri
prehodu iz podkritičnega sistema (ρ1=-200 pcm) v podkritičen, kritičen in
nadkritičen sistem. Podatki uporabljeni pri izračunu so sledeči =0.077s,
= 0.007, = 40 s

81
NALOGE

Podatki pri vseh nalogah

razpadna konstanta prednikov zakasnelih n. =0.077s-1

=0.007
generacijski čas promptnih nevtronov l=4x10-5 s

1. Reaktor je 1% podkritičen. V njem je izvir nevtronov, na

startnem kanalu beležimo signal I=I0=konst. V času t=0
odstranimo izvir nevtronov. Kako se s časom spreminja signal
na startnem kanalu I(t)?

2. Imamo ustaljen kritičen reaktor z efektivnim volumnom 100 l in

povprečnim fluksom 106 n/cm2s. V sredico vstavimo Ra-Be
izvor nevtronov, ki emitira 105 n/s. Izračunaj časovni potek moči
po tem.

3. Nadaljevanje prejšnje naloge: po 1000 s izvor izvlečemo iz

reaktorja. Izračunaj časovni potek fluksa potem, ko izvor
izvlečemo.

4. Podkritičen reaktor polnimo z gorivom. Ko je v reaktorju 100

gorivnih elementov, izmerimo signal na startnem kanalu 10-9A.
Ko dodamo 10 gorivnih elementov, se signal poveča na 10-8A.
Oceni, koliko elementov še manjka do kritičnosti.

5. V podkritičnem reaktorju z izvorom nevtrov in s k=0.8

izvlečemo kontrolno palico. S tem povečamo reaktivnost za
0.04. Izračunaj časovni potek fluksa po izvlečenju palice. Za
koliko se poveča ravnovesni signal fluksa?

6. Kritičen reaktor ustavimo s hitro vstavitvijo kontrolnih palic,

katerih reaktivnostna vrednost je 0.2. Izračunaj potek fluksa.

7. Iz kritičnega reaktorja pri nizki moči 10 W (temperaturnih

povratnih efektov ni) izvlečemo kontrolno palico za 0.05  in jo
po 10 minutah vrnemo na isti položaj. Izračunaj časovni potek
moči. Na kakšni moči se ustali reaktor? Isto napravimo, ko
reaktor deluje skoraj na polni moči, 200 kW. Kvalitativno skiciraj
časovni potek reaktivnosti in moči. Na kakšni moči se ustali
reaktor, če je reaktivnostni koeficient moči 0.01 /kW.

82
8. Reaktor je 2 % podkritičen, v njem je izvor nevtronov S. Signal
na startnem kanalu je konstanten I=I0=konst. V času t=0
izvlečemo kontrolno palico, vendar reaktor ostane še vedno 1%
podkritičen. Izračunaj časovni potek I(t).

9. Reaktor je 2 % podkritičen, v njem je izvor nevtronov S. Signal

na startnem kanalu je konstanten I=I0=konst. V času t=0
izvlečemo kontrolno palico, reaktor postane točno kritičen.
Izračunaj časovni potek I(t).

10. Reaktor je že dolgo časa podkritičen (=-) in brez izvira

nevtronov. V reaktor vstavimo izvir nevtronov, ki emitira S
nevtronov na sekundo. V enogrupnem približku točkovne
kinetike izračunaj časovni potek fluksa. V kolikšnem času
doseže fluks polovico asimptotske vrednosti?

11. Priložen je rekorderski zapis časovnega poteka moči, ki sledi

premiku kontrolne palice v času t=0. Do tega časa je bil reaktor
kritičen pri nizki moči. V enogrupnem približku točkovne
kinetike izračunaj, kolikšno reaktivnost smo vstavili. Hitrost
rekorderskega papirja je bila 1 razdelek na minuto.

12. Reaktor ima konstantno moč 100 W. V času t=0 vstavimo

kontrolno palico in zmanjšamo pomnoževalni faktor na
k=0.9999. Kakšno moč ima reaktor po 10 minutah?

13. V reaktorju s prostornino 0.1 m3, ki ima pomnoževalni faktor

0.999, je 100 kg svežega urana z obogatitvijo 99.9%.
Neodvisnega izvora nevtronov ni. Koliko nevtronov se sprosti v
reaktorju v eni sekundi?

83