TSC 03 380 - Odvodnjavanje Cest 2004

REPUBLIKA SLOVENIJA TEHNINA SPECIFIKACIJA
MINISTRSTVO ZA PROMET ZA JAVNE CESTE
TSC 03.380
(osnutek, april 2004)
ODVODNJAVANJE CEST
Uporaba: obvezna/ni obvezna

(doloena s Pravilnikom o projektiranju.
.
Pripravil: Soglasje ministra:

Tehnini odbor za pripravo tehninih Soglasje ministra, pristojnega za promet,
specifikacij za javne ceste TO - 03 je bilo izdano dnepod t. ..
Soglasje ministra, pristojnega za graditev, je bilo izdano

dne . pod t. ....................
Kljune besede:
Odvodnjavanje cest, padavine, hidroloki podatki, okoljevarstvo, naprave za odvodnjavanje, jarek, kadunjasti jarek,
koritnica, poiralnik, revizijski jaek, kanalizacijski sistem, drenani sistem, prepusti, ponikalnice, odvodnjavanje med
gradnjo
Objava izdaje:
Sporoila objave: Slovenski intitut za standardizacijo, Ljubljana, letnik XI, t.
Izdajatelj:
Tehnino specifikacijo za javne ceste je zaloila in izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste
Ministrstvo za promet Direkcija RS za ceste

Pravna podlaga za izdajo tehnine specifikacije za javne ceste:
Predlog TSC 03.380 Odvodnjavanje cest je pripravljen na podlagi tretjega odstavka 7. lena Zakona o
javnih cestah (Uradni list RS, t. 29/97) in v skladu z navodilom o pripravljanju in izdajanju tehninih
specifikacij za javne ceste (Uradni list RS, t. 69/98). Njegovo besedilo je doloil tehnini odbor za
pripravo tehninih specifikacij za javne ceste TO 03 na seji dne 2003 v sestavi: )
Vladimir Break predsednik odbora ...............................................

Andrej Beri lan odbora ...............................................
dr. Davorin Gazvoda lan odbora ...............................................
mag. Nataa Kove lan odbora ...............................................
dr. Alojz Juvanc lan odbora ...............................................
Janez Pugelj lan odbora ...............................................
Janez Repe lan odbora ...............................................
Boris Stergar lan odbora ...............................................
Marija Virant lanica odbora ...............................................
Minister, pristojen za promet, je na podlagi drugega odstavka 5. lena navodila o pripravljanju in izdajanju tehninih
specifikacij za javne ceste izdal soglasje k pripravi TSC 03.380 pod t. _______________.
Minister, pristojen za graditev je izdal soglasje k predlogu besedila TSC 03.380 pod t. ______________z
dne _____________.
Minister, pristojen za promet, je na podlagi tretjega odstavka 7. lena zakona o javnih cestah in v skladu s tretjim
odstavkom 11. lena navodila o pripravljanju in izdajanju tehninih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k
predlogu besedila TSC 03.380 pod t. xxx-xx/xx z dne xx. xxxxxx. 2002.
Uporaba tehnine specifikacije za javne ceste:

TSC 03.380 Odvodnjavanje cest je dokument, katerega (ne-obvezna) uporaba je doloena v ...-tem odstavku xx.
lena Pravilnika o projektiranju.
TSC 03.380 je namenjena uporabi pri nartovanju novih in rekonstrukcijah ali obnovah javnih cest izven naselij in v
naseljih, e s Pravilnikom za projektiranje cest (Ur.l. ) ali z drugimi TSC ni doloeno drugae. Tudi privatne ceste
morajo biti nartovane skladno z doloili te TSC, e in kadar so namenjene za javno uporabo.
Predhodna izdaja:
Predhodne izdaje ni bilo.
Opombe:
Osnutek TSC 03.380 (januar 2004) je pripravilo podjetje BPI d.o.o. na podlagi pogodbe t. 2415-03-000230/0, z dne
1.7.2003, jo je na podlagi 8. lena navodila o pripravljanju in izdajanju tehninih specifikacij za javne ceste in
potrjenega programa dela TO 03 za leto 2003 sklenila Direkcija Republike Slovenije za ceste.

TSC 03.380 Odvodnjavanje cest (osnutek, april 2004) stran 1
KAZALO VSEBINE
1.0 PREDMET TEHNINE SPECIFIKACIJE .............................................................4
2.0 REFERENNI DOKUMENTI................................................................................4
3.0 POMEN IZRAZOV ................................................................................................5
4.0 PREDHODNE RAZISKAVE .................................................................................8
4.1 Splona navodila ............................................................................................................ 8

4.1.1 Osnovna izhodia ................................................................................................... 8
4.1.2 Osnovni pristop k delu .............................................................................................. 9
4.2 Voda in tla ..................................................................................................................... 10
4.3 Lokalne raziskave......................................................................................................... 11

4.3.1 Obstojee namakalne in odvodne naprave ............................................................ 11
4.3.2 Teren in rastlinstvo ................................................................................................. 11
4.4 Meteoroloke in klimatske razmere ............................................................................ 11
5.0 ZAHTEVE CESTNEGA PROJEKTA..................................................................11
5.1 Splona pravila odvodnjavanja ceste......................................................................... 11

5.1.1 Sistemi odvodnjavanja............................................................................................ 11
5.1.2 Dimenzioniranje naprav za odvodnjo padavinskih voda s cest .............................. 13
5. 2 Modeliranje odtekanja padavinske vode s cest......................................................... 14

5.2.1 Racionalna metoda................................................................................................. 14
5.2.1.1 Modificirana racionalna metoda ....................................................................................... 16
5.2.2 Metode analize in prerauna odtoka deevnice za veje sisteme.......................... 20
5.2.2.1 Uvod ................................................................................................................................ 20
5.2.2.2 Metode in parametri za analizo in izraun odtoka........................................................... 20
5.2.2.2.1 Sintetini hidrogram odtoka v trikotni obliki................................................................. 20
5.2.3 Hidravlika cevi in jarkov .......................................................................................... 25
5.2.3.1 Tok s prosto gladino .............................................................................................................. 25
5.2.3.2 Izbor profila cevi ali jarka ...................................................................................................... 25
5.2.3.3 Raunalniki izrauni ............................................................................................................. 26
5.3 Konstruktivne zahteve ................................................................................................. 26
5.4 Okoljevarstvene zahteve glede zaitenih obmoij .................................................. 27

5.4.1 Zaitena obmoja.................................................................................................. 27
5.4.2 Principi pri nartovanju ........................................................................................... 27
5.4.2.1 Najoje vodovarstveno obmoje (obmoje z najstrojim reimom varovanja) ................ 27
5.4 2.2 Oje vodovarstveno obmoje (obmoje z strogim reimom varovanja).......................... 27
5.4.2.4 ire vodovarstveno obmoje (obmoje z blajim reimom varovanja) .......................... 28
5.5 Oblikovanje okolice...................................................................................................... 28
5.6 Viina cestia.............................................................................................................. 28

5.7 Odvodnjavanje vozia................................................................................................ 28
5.8 Odvodnjavanje drugih delov vozia in utrjenih stranskih povrin ........................ 30
5.9 Odvodnjavanje neutrjenih stranskih povrin ............................................................ 30
5.10 Odvodnjavanje poboij cestnega telesa .................................................................... 31
5.11 Odvodnjavanje tampona in posteljice ter zaita proti zmrzali ............................... 31
6.0 VRSTA NAPRAV ZA ODVODNJAVANJE.........................................................32
6.1 Splona pravila za uporabo sistemov ........................................................................ 32
6.2 Naprave za povrinsko odvodnjavanje ...................................................................... 32

6.2.1 Jarki ........................................................................................................................ 32
6.2.1.1 Segmentni jarek................................................................................................................ 34
6.2.1.2 Trapezni jarek................................................................................................................... 35
6.2.1.3 Trikotni jarek ..................................................................................................................... 37
6.2.1.4 Jarek z betonsko kanaleto................................................................................................ 37
6.2.1.5 Dimenzioniranje jarkov ..................................................................................................... 37
6.2.2 Kadunjasti jarek (mulda) ......................................................................................... 40
6.2.3 Koritnice.................................................................................................................. 41
6.2.4 Robniki.................................................................................................................... 41
6.2.5 Poiralniki ............................................................................................................... 42
6.2.5.1 Izbira poiralnika............................................................................................................... 42
6.2.5.2 Sprejemna kapaciteta in uinkovitost poiralnikov........................................................... 43
6.2.5.3 Lociranje poiralnikov ....................................................................................................... 44
6.2.6 Revizijski jaki......................................................................................................... 46
6.2.7 Kanalizacijski sistemi .............................................................................................. 46
6.2.8 Drenani sistemi v cesti .......................................................................................... 47
6.3 Odvodnjavanje cestnega telesa ................................................................................. 50

6.3.1 Naravni ukrepi, ozelenitev ...................................................................................... 50
6.3.2 Drenane plasti....................................................................................................... 51
6.3.3 Drenani zaseki ...................................................................................................... 52
6.3.4 Drenani vodi.......................................................................................................... 52
6.3.5 Razbremenilni vodnjaki........................................................................................... 53
6.4 Naprave za odvod vode iz cestnega telesa................................................................ 54

6.4.1 Prepusti................................................................................................................... 54
6.4.2 Ponikalnice ............................................................................................................. 55
7.0 ODVODNJAVANJE MED GRADNJO ........................................................................... 56
8.0 POSEBNI PRIMERI ODVODNJAVANJA ..........................................................58
8.1 Ceste z ve voznimi pasovi ......................................................................................... 58
8.2 Mestne ceste in naselja................................................................................................ 58
8.3 Trgi, parkirne povrine................................................................................................. 59
8.4 Premostitveni objekti ................................................................................................... 61

8.5 Odvod zalednih vod nad cestnim telesom................................................................. 61
8.6 Snene padavine na cesti in ob cesti ......................................................................... 62
9.0 VZDREVANJE NAPRAV ZA ODVODNJAVANJE...........................................62
9.1 Navodila za redno upravljanje in vzdrevanje ........................................................... 63
9.2 Vzdrevanje................................................................................................................... 64
9.2.1 Vzdrevanje jarkov, kanalet, koritnic ...................................................................... 64
9.2.2 Vzdrevanje kadunjastih jarkov .............................................................................. 64
9.2.3 Vzdrevanje prepustov in drena ........................................................................... 64
9.2.4 Vzdrevanje revizijskih jakov in poiralnikov ter cevne kanaliazacije ................... 64
9.2.4 Popravila................................................................................................................. 64
10.0 PRILOGE............................................................................................................65
10.1 Doloitev hidrolokih podatkov o nalivu (inteziteta, trajanje, pogostnost) ....... 65

10.1.1 Vrste padavin.......................................................................................................... 65
10.1.2 Obiajne enote........................................................................................................ 65
10.1.3 Obdelava podatkov o padavinah ............................................................................ 66
10.2 Podatki o padavinah..................................................................................................... 67
10.2 Primer hidravlinega rauna ....................................................................................... 81
10.3 Pretoki segmentnih jarkov za razline dimenzije jarkov in hrapavosti ................... 82
10.4 Vrednosti pretoka Qd za poiralnike z reetko v koritnici ali ob robniku ................ 87
10.5 Hidravlini parametri za preraun pretoka cevne kanalizacije .............................. 102

1.0 PREDMET TEHNINE SPECIFIKACIJE
TSC 03.380 je namenjena uporabi pri nartovanju in rekonstrukciji ali obnovi obstojeih javnih
cest izven naselij in v naseljih, e s Pravilnikom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov ni
doloeno drugae. Tudi privatne ceste morajo biti nartovane skladno z doloili te TSC, e in
kadar so namenjene za javno uporabo.
TSC 03.380 doloa pravilna za izvedbo sistema odvodnjavanja cest izven in v naseljih, za
novogradnje in za rekonstrukcije ter obnove cest. Kadar pri obnovah in manjih rekonstrukcijah
obstojeih cest ni mogoe slediti TSC v celoti, je treba posamezna doloila uvajati skladno in
tako, da zaradi njih nista ogroena varnost prometa in funkcionalnost ceste.
TSC 03.380 opredeljuje temeljne pogoje in lastnosti, ki jih je potrebno upotevati pri:
- umeanju cest v prostor,

- doloanju dimenzij geometrijskih elementov ceste,
- doloanju elementov ceste v prenem prerezu in
- izvedbi elementov ceste, ki sluijo zaiti cestnega telesa pred tujimi vodami.
2.0 REFERENNI DOKUMENTI
Tehnina specifikacija TSC 03.380 je zasnovana na naslednji referenni tehnini dokumentaciji:
Kanalisanje kinih voda, Osnove hidrotehnike i elementi vodno - ekolokih tehnika, Jovan
Despotovi, Beograd, 2003 (rokopis)
Highway Runoff Manual, Washington State Department of Transportation, Environmental and

Engineering Center, february 1995
Strassenplanung Bautechnische Details, Bundesministerium fr wirtschaftliche

Angelegenheiten, sterreichische Foschungsgemeinschaft Strae und Verkehr, Ausgabe
Oktober 1998
Abwasserkanle und leitungen, Abwassertechnische Vereinigung, Arbeitsblatt A 142,

Oktober 1992
Richtlinien fr die Anlage von Strassen (RAS) Teil: Entwsserung (RAS-Ew),

Forschungessellschaft fr strassen- und Verkehrswesen, Kln, 1987
Handbuch des Strassenbaus, B. Wehner, P. Siedek, K.H. Schulze, Springer Verlag, Berlin
Heidelberg New York 1979
Pravilnik o projektiranju javnih cest in njihovih elementov (delovni osnutek, maj 2002)
Tehnine specifikacije za ceste TSC 03.325 Maloprometne ceste (osnutek, november 2003)
Tehnine specifikacije za ceste TSC 03.300 Geometrijski elementi cestne osi in vozia
(predlog, oktober 2003)
Tehnine specifikacije za ceste TSC 07.105 Odvodnjavanje in kanaliziranje cestnih

premostitvenih objektov (predlog, julij 2001)
Tehnine specifikacije za ceste TSC 03.200 Temeljni pogoji za doloanje cestnih

elementov v odvisnosti od voznodinaminih pogojev, ekonomike cest, prometne
obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti (predlog, oktober 2003)
Smernice za doloitev naina zaite podzemne vode na obmoju avtoceste, Druba za

avtoceste v Republiki Sloveniji DARS d.d., marec 1999

Odvodnjavanje cest - detajli, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo,

Ljubljana, 1995
Odvodnjavanje puteva i gradskih saobraajnica OP'87, Struni seminar,

Gradjevinski fakultet Univerziteta u Beogradu Intitut za saobraajnice i geotehniku,
Beograd, 17. 19. december 1987
Odvod odpadne vode iz naselij in zaita voda, Joe Kolar, Dravna zaloba Slovenije (DZS),
Ljubljana 1983
Projektiranje in gradnja sistemov za odvodnjavanje voznih povrin, DRC Druba za

raziskave v cestni in prometni stroki in Drutvo za ceste Maribor, Zbornik referatov, Ljubljana
Gornja Radgona, april 2000
Uredba o odvajanju in ienju padavinske vode z javnih cest, MOP, (v pripravi)
3.0 POMEN IZRAZOV

V tehnini specifikaciji TSC 03.380 uporabljeni strokovni izrazi, stalne oznabe in kratice imajo
naslednji pomen:
Cesta je za promet z vozili in/ali za pece doloen gradbeni objekt.
Cestie je zgornja ploskev cestnega telesa, ki omogoa izvajanje prometnih in izbranih

vzporednih funkcij. Obsega vozie in izbrane vzdolne neprometne povrine, ki potekajo
vzdolno v pasovih.
Cestni jarek je odprt jarek ob cesti v terenu ali ob peti ukopnih ali nasipnih brein za zbiranje in
odvajanje povrinskih voda.
Cestno telo je prometnogradbeni objekt, ki v razlinih pogojih v prostoru zagotavlja nemoten

potek prometa motornih in drugih vozil pod pogoji, doloenimi v ZJC, ZVCP, Pravilniku o
projektiranju javnih cest in njihovih elementov in iz tega pravilnika izhajajoih tehninih
specifikacij; sestavljajo ga vsi materiali, uporabljeni za nasipe (zemeljska dela) in utrditev ceste
(vkljuno vgrajeni objekti in naprave) med planumom temeljnih tal in vozno povrino in/ali drugo
zakljuno povrino.
Dimenzioniranje je doloitev celotne konstrukcije ali samo dela konstrukcije za doloeno

obremenitev (glede debeline, kakovosti, oblike, itd.) z upotevanjem doloenih kriterijev (trdnosti,
pogojev predelave, izkustvenih vrednosti idr.).
Drenaa je gradbena naprava za zbiranje in odvajanje nevezane vode v tleh.
Drenana plast je prepustna in proti preperevanju odporna ter blinji zemljini filtrsko stabilna
plast zmesi kamnitih zrn ali umetne snovi za zbiranje in odvajanje nevezane vode v tleh.
Drenanokanalizacijska cev je drenana cev, ki ima odprtine samo na zgornjem delu oboda.
Dreniranje zbiranje talne vode v tleh s precejanjem skozi ustrezen material in odvajanje
Erozija je povrinsko ali linearno odnaanje (izpiranje) materiala, ki ga povzroa voda (tekoa,
padavinska) led in veter.
Globina prodiranja mraza je najveja globina, do katere zmrzne voda v zemljini v dolgotranem
mrazu.
Globoka drenaa je drenaa, ki varuje cestno telo pred dotekanjem talne vode s strani oz.
drenaa, ki slui za znievanje nivoja podzemne vode v obmoju cestnega telesa.

Hidroloki pogoji so pogoji, ki opredeljujejo stanje voda v tleh v bliini ceste.
Hrapavi kadunjasti jarek je cestni jarek za velike vzdolne nagibe, ki s hrapavo povrino in
nainom izdelave zavira odtekajoo vodo, da ne povzroa pokodb.
Hrapavost je geometrijska lastnost povrine, ki vpliva na tok vode.
Jarek je umetno narejena ali tudi naravno nastala poglobitev na terenu z majhno irino in veliko
dolino.
Kadunjasti jarek je linijsko oblikovan odprt element za odvodnjavanje s prerezom v obliki

kadunje in z majhno globino.
Kanaleta je montani element v obliki korita namenjena odvodnjavanju meteornih vod.
Klima je skupek meteorolokih pojavov, ki doloajo ozraje/okolje in njegove spremembe na

doloenem kraju.
Kolinik oprijemljivosti je razmerje med silo, preneseno na vozie zaradi oprijemljivosti in

normalno silo kolesa.
Koritnica je cestni leb, ki je zgrajen neposredno ob voziu z dvignjenim robnikom na zunanji

strani ter z utrjeno povrino za odvodnjavanje, ki ima praviloma veji preni nagib kot vozie ob
njej.
Loilni pas je del cestia (element prenega prereza), ki fizino louje vozni povrini dveh
smernih vozi ene ceste z nasprotnim prometom.
Maksimalni preni nagib vozia je najveje razmerje med razliko viin robov vozia in njunim
razmikom, ki e zagotavlja prometno varno in udobno vonjo in hkrati ne presega spodnje meje
koeficienta drsnega trenja pri poledici na voziu.
Minimalni preni nagib vozia je najmanje razmerje med razliko viin robov vozia in njunim
razmikom, ki e zagotavlja normalno odvodnjavanje vozia.
Nagib je odstopanje ravne rte od vodoravne rte, merjeno v %.
Nagib breine je kot med breino in vodoravnico, izraen tudi z razmerjem viine proti osnovnici.
Naklon breine 1:n je razmerje viine proti dolini.
Naprava za odvodnjavanje je naprava za zavarovanje pred vodo (prepreevanje

nekontroliranega dotoka, zbiranje) in odvajanje vode naprej.
Nasip je del cestnega telesa med posteljico in temeljnimi tlemi, umetno zgrajen iz zemljin in/ali
kamnin tako visoko nad povrino terena, da sta obe breini ob robu cestia nagnjeni navzdol.
Niveleta je rta (linija), ki kae viinski potek ceste (vzpone, padce) v vzdolnem padcu.
Nivo talne vode je prosta povrina talne vode brez kapilarnih napetosti.
Odtok skozi robnik je odtok z vozia skozi odprtino v robniku.
Odvodnjavanje ceste so ukrepi za zbiranje in odvajanje povrinske vode s ceste.
Ograja proti snegu je ograja za zmanjanje snene odeje (zametov) na prometnih povrinah.
Padavinska voda je iz ozraja izloena voda.
Padec vzdolni nagib, kjer se v smeri opazovanja viina zniuje.

Pobona drenana plast je plast, ki iz breine izcejajoo vodo pobira in jo odvaja naprej.
Pobona voda je padavinska ali slojna voda, ki odteka po poboju (breini).
Ponikovalni jaek je jaek za uvajanje vode v prepustne plasti zemljine.
Ponikovalni vod je cev s prepustnim ostenjem za zbiranje in odvajanje vode iz drenanih jarkov
in drenanih plasti.
Ponikovanje je uvajanje vode v prepustne plasti zemljin nad nivojem talne vode.
Posteljica je vrhnja (zakljuna) plast nasipa ali temeljnih tal, s posebnimi lastnostmi (poveana
nosilnost, zmanjana obutljivost na uinke mraza), doseenimi z ustreznimi gradbenotehninimi
ukrepi (izboljava, utrditev, stabiliziranje).
Povrinska voda je na povrini stojea ali k osuevalnevalnemu jarku oz. bazenu odtekajoa
voda.
Poiralnik je element za zbiranje in odvajanje povrinske vode.
Preni nagib je nagib povrine vozia pravokotno na os ceste.
Prepust je gradbeni objekt, ki prebija nasip z odprtino ali svetlim premerom, manjim kot 2m,
merjeno pravokotno med opornikom in stenama.
Prestrezni jarek je jarek, ki nad breino prestreza povrinsko vodo.
Rezultirajoi nagib vozia je vektorski setevek nagiba vozia v vzdolni smeri
Robnik je: - gradbena obroba prometne povrine, ki je namenjena ojaitvi roba kot tudi
optinemu in/ali mehaninemu vodenju prometa
- iz cementnega betona ali naravnega kamna proizvedeni element za omejitev
roba vozia ali druge prometne povrine
Stopniasti leb je sestavljeni (montani) leb z utrjenim dnom za odvajanje vode pri velikih
nagibih (padcih), oblikovanim v vzdolni smeri stopniasto.
Streni nagib je preni nagib vozia z zlomljenim nagibom od osi ceste proti robovoma.
Talna voda je: - voda v tleh, ki zvezno zapolnjuje votline v zemljini; njeno gibanje (tok) je
odvisno izkljuno od sile tenosti,
- skupna oznaka za podtalnico, ponikovalnico, vodo v plasteh, kapilarno vodo,
vodo v razpokah in vezano vodo,
- v tleh prisotna, vendar ne v kristalno mreo vezana voda.
Tampon je nosilni sloj iz vodoprepustnega in zmrzlinsko odpornega materiala in hkrati podlaga

za izvedbo nosilnega in obrabnega sloja vozia.
Vijaenje je spreminjanje prenega nagiba vozia preko nielnega poloaja (med dvema
nasprotnosmernima nagiboma).
Vkop je odkop za celo irino ceste, katere vozie je tako globoko pod povrino terena, da sta
obe breini ob robovih cestia usmerjeni navzgor.
Vodovarstveno obmoje je obmoje, za katero je v interesu javne preskrbe z vodo ali drugih
namer, ki pogojujejo zaito, doloena omejitev uporabe.
Vozie je enakomerno neprekinjeno utrjeni del cestia, primeren za vonjo vozil; sestavljajo ga
prometni in posebni pasovi.

Vzdolni nagib je nagib nivelete v smeri vonje.
Zadrevalnik je gradbena naprava v sistemu za odvodnjavanje, v kateri se razline snovi, ki

ogroajo vodo (npr. lahke tekoine in teke kovine), loijo od odtekajoe vode in zadrijo.
Zasek je cestno telo, ob hribu vkopano v teren, v dolini pa nasuto.
Znianje talne vode je znianje nivoja podtalne vode s tehninimi ukrepi (npr. s rpanjem).
4.0 PREDHODNE RAZISKAVE
4.1 Splona navodila
Pravilna in korektna odvodnja padavinskih voda s cest je pomembna s stalia zagotavljanja

varnega prometa in njegovega nemotenega poteka, poleg tega pa ima ustrezna odvodnja tudi
velik pomen pri zmanjevanju negativnih vplivov na okolje, predvsem na vode in tla. Tako lahko
cilje odvodnje padavinske vode s cest razdelimo v naslednje skupine:
a) zagotavljanje varnosti in nemoteno odvijanje prometa,

b) zaita ceste in cestnega telesa pred negativnimi vplivi vode,
c) zaita vode in tal pred negativnimi vplivi s cest.
Problem zaite pred vodami se pojavi takrat, kadar s cestnim telesom seemo v obmoje vpliva
voda, bodisi pod njihovo gladino (npr. gladina podzemne vode ali nivo vodotoka) ali pa takrat, ko
je cestno telo pod njihovim posrednim ali neposrednim vplivom (npr. poplavne vode, erozija
cestnega telesa zaradi neustreznih vodonogospodarskih reitev). Nenadejana prisotnost vode
lahko povzroi zastoje tako pri gradnji, kot tudi pri obratovanju in s tem poveanje strokov, v
skrajnem primeru pa tudi zelo veliko materialno kodo.
Med obratovanjem cest prihaja do razlinih vrst onesnaevanja in razlinih oblik prenaanja
onesnaeval v obcestni prostor. Tako loimo stalno onesnaevanje in izredno onesnaenje s
cest. Stalno onesnaevanje je posledica prometa in se odraa v emisiji izpunih plinov, ostankih
pnevmatik in zavor ter v postopkih vzdrevanja vozi, kot je na primer posipanje vozia s soljo.
Obseg onesnaevanja je odvisen od gostote in strukture prometa, kvalitete vozia in vrste
vozine konstrukcije. Onesnaevanje se stalno iri po zraku in obasno ob deevju s spiranjem
cestia. Z zaitnimi ukrepi obasno onesnaevanje kontroliramo tako, da se padavinske vode
odvajajo v objekte za ienje odpadne vode s cest. irjenja onesnaevanja po zraku pa ni mo
popolnoma obvladati. Do izrednega onesnaenja pride ob nesreah, ki so lahko za okolje tudi
usodne. Zaito pred izrednim onesnaenjem se izvede na podlagi analize hitrosti irjenja
onesnaevala in na podlagi predvidene hitrosti reakcije intervencijske ekipe, ki bo razlitje sanirala.
4.1.1 Osnovna izhodia
Namen predhodnih raziskav je podati vse relevantne informacije, ki so pomembne za pravilno,

ustrezno, uinkovito, varno in ekonomsko sprejemljivo nartovanje, projektiranje, izgradnjo in
obratovanje odvodnjevanje cest. V vsakdanji praksi so izvajalci predhodnih raziskav strokovnjaki
razlinih strok, ki vodijo raziskave samostojno v skladu z navodili investitorja, nadzora,
nartovalcev in projektantov. Ker je v ta proces vpletenih veliko zainteresiranih se morajo
informacij o rezultatih in vsebini raziskav izmenjevati e med samim izvajanjem raziskav. Rezultat
dogovora med vsemi uporabniki raziskav in izvajalci mora biti jasna in pregledna projektna
naloga. Izvajalec raziskav mora raziskave predstaviti v razumljivi in pregledni obliki, uporabniki
rezultatov raziskav pa morajo na podoben nain predstaviti tudi svoje zahteve po ustreznih
podatkih.
Rezultati predhodnih raziskav se praviloma zberejo v geoloko geomehanskem elaboratu, ki je

obvezni sestavni del dokumentacije v razlinih fazah nartovanja in projektiranja ceste. Obseg in
stopnja raziskav, ki jih poda geoloko geomehanski elaborat, so odvisni od stopnje obdelave in

od zahtevnosti gradnje. Priporoa se, da so posamezne, podrobneje preiskave in specialne

obdelave sestavni del geoloko geomehanskega elaborata. Na ta nain je mo zagotoviti
pregledneje podajanje informacij, hkrati pa projektantom in drugim obdelovalcem omogoimo
laji dostop do vira informacij.
Navkljub svoji naravni pestrosti in raznolikosti je Slovenija dokaj dobro raziskana, na razpolago
imamo tevilne podatke in baze podatkov, ki nam v veliki meri olajajo iskanje podatkov, ki jih
rabimo za projektiranje. Zaradi tega moramo pri izvajanju predhodnih raziskav izhajati iz e
obstojeega znanja o obmoju, ki ga preka cesta. Z natanno analizo e obstojeih podatkov
lahko doseemo velike prihranke pri izvajanju terenskih raziskav na lokaciji. Tako moramo izhajati
iz dejstva, da nove raziskave predstavljajo dopolnitev e obstojeega znanja.
Osnovno vodilo pri izvajanju predhodnih raziskav v segmentu, ki se nanana na odvodnjo

padavinskih voda je opredelitev odnosa med cesto in vodo. Tako je potrebno opredeliti:
- nain prekanja ceste preko posameznih vodnih teles (npr. prekanja vodotokov, stojeih
voda, obmoij s podzemno vodo),
- karakteristike vodnih teles, ki so pomembne za projektiranje odvodnje (kvalitativne in
kvantitativne lastnosti),
- vplivna obmoja posameznih vodnih teles, ki jih preka cesta.
Nain prekanja ceste preko posameznih vodnih teles se prikae na vzdolnih in prenih profilih
ter na sitaucijskih prikazih. Vrsta in nain prikaza je odvisna od stopnje obdelave in od zahtev
uporabnikov podatkov. Na grafinih prilogah se prikae prostorsko lego posameznih vodnih teles,
v tekstualnem delu poroila pa se poda intervale staciona in obmoij prekanj z numerinimi
vrednostmi.
Karakteristike vodnih teles se opredeli z opisom razmer, ki so prisotne na terenu in so rezultat

ekpertne presoje izvajalcev predhodnih raziskav ter rezultati kvantitativnih laboratorijskih in
terenskih raziskav.
V okviru informacij o vplivnih obmojih posameznih vodnih teles, ki jih preka cesta se poda
analizo vpliva ceste na posamezno vodno telo. Prikae se napajalna in vplivna obmoja vodnih
teles, tako s stalia vpliva ceste na vodna telesa, kot tudi s stalia vpliva vodnih teles na cesto.
Zahtevo po teh podatkih lahko ilustriramo s primerom vodnjaka, ki lei v dolvodni smeri od poteka
ceste. Za ustrezno zaito vodnjaka pred negativnimi vplivi s ceste je potrebno poznati lego
depresijskega lijaka glede na potek ceste, to je zaetek in konec depresije. Le tako bo na odseku,
kjer cesta preka lijak izvesti ustrezno odvodnjo. Sestavni del tega prikaza morajo biti tudi
informacije o prekanjih vodovarstvenih obmoij in drugih obmoij s pravnim statusom
varovanega obmoja.
4.1.2 Osnovni pristop k delu
Sestavni del predhodnih raziskav za opredelitev odnosa med cestami in vodami so hidrogeoloke
raziskave, kjer teimo k razjasnitvi vpliva podzemne vode na cestno konstrukcijo in doloitvi
vpliva ceste na podzemno vodo. Pravoasna in kvalitetna napoved hidrogeolokih razmer je
nujna za pravilne projektno tehnine reitve pri gradnji v pogojih vpliva podzemne vode na cestno
konstrukcijo, hkrati pa je podzemna voda komponenta okolja, ki jo je potrebno kvalitetno ititi
predvsem na tistih predelih, kjer cesta posredno ali neposredno vpliva na kakovost podzemne
vode.
Hidrogeoloke raziskave morajo biti izvedene in interpretirane tako, da za potrebe uporabnikov

podatkov jasno, razumljivo in nedvoumno prikaejo stanje vodonosnika, nivoje podzemne vode v
daljem hidrolokem obdobju, smer in hitrost toka podtalnice, ranljivost, obutljivost in
izpostavljenost vodonosnika in druge hidrogeoloke lasnosti, ki vplivajo na odnos med podzemno
vodo in avtocesto kot gradbenim posegom in kot stalnim virom onesnaevanja.

4.2 Voda in tla
Odnos med tlemi in vodami se doloi na podlagi hidrogeolokih raziskav. Hidrogeoloke

raziskave morajo vsebovati naslednje komponente:
- Analiza arhivskega gradiva

Izvede se kratek pregled rezultatov, ki so bili na razpolago e pred zaetkom izvajanja
predhodnih raziskav.
- Regionalni pregled geolokih razmer

Izvede se kratek pregled geolokih razmer, ki se navezujejo predvsem na hidrogeoloko
problematiko.
- Regionalni hidrogeoloki pregled

Preveri se regionalne hidrogeoloke razmere, to je smer toka podzemne vode, debelino
omoenega in neomoenega sloja v prostoru. Pregled razprostiranja hidrogeolokih lastnosti
(koeficient prepustnosti, transmisivnost, poroznost), poda se tudi osnovne bilanne
karakteristike vodonosnikov).
- Hidrogeoloke meritve
Hidrogeoloke meritve se izvajajo v odvisnosti od hidrogeolokih danosti obmoja, ki ga
preka cesta. Kvantitativne meritve morajo biti izvedene v tistih obmojih tal, ki so relevantna
za doloitev karakteristik potrebnih za dimenzioniranje odvodnje. Meritve obsegajo
predvsem:
- rpalne poizkuse,
- nalivalne poizkuse,
- meritve poiralnosti tal,
- meritve nivojev podzemne vode v piezometrih,
- meritve vertikalne prepustnosti tal
- agresivnost podzemne vode na beton.
- Pregled varstvenih pasov in druge vodooskrbe iz podzemne vode

V fazi predhodnih raziskav se preveri prisotnost vodovarstvenih obmoij in drugi zavarovanih
obmoij, ki jih doloa zakonodaja s podroja voda ali varstva okolja. Doloi se njihov potek in
prekanja glede na potek osi ceste tako da se podajo stacionae ceste, kjer se posamezno
obmoje kona in zane. Poleg tega se poda tudi hidrogeoloke danosti, ki opredeljujejo
posamezni vodni vir (izdatnost vodnjakov, zaloge podzemne vode itd.). Pri nartovanju,
projektiranju, izgradnji in obratovanju sistemov za odvodnjo se upotevajo zahteve iz aktov s
katerimi so opredeljena posamezna zavarovana obmoja. S hidrogeolokega vidika se
opozori na problematiko varovanja kot jo zahteva posamezni odlok.
- Pregledni opis / Napoved hidrogeolokih razmer na trasi

Prikaejo se hirogeoloke razmere, ki vladajo vzdol trase. Pregled se poda s pripadajoimi
intervali staciona ceste. Potrebno je definirati naslednje karakteristike:
- porazdelitev podzemne vode (npr. prisotnost precejne vode, visei horizonti podzemne
vode, zvezna gladina podzemne vode),
- maksimalne in minimalne nivoje podzemne vode (v ravninah)
- porne tlake,
- vrsto vodonosnikov (zaprt ali odprt vodonosnik).
- Klasifikacija hidrogeolokih razmer na trasi ceste

Klasifikacija hidrogeolokih razmer se izvede na podlagi obutljivosti terena na posameznih
odsekih ceste (zelo obutljivo, obutljivo, zmerno obutljivo, obutljivo, neobutljivo
obmoje). Rezultati klasifikacije se podajo na vzdolnem profilu v obliki klasifikacijskih
trakov.

4.3 Lokalne raziskave
4.3.1 Obstojee namakalne in odvodne naprave
Raziskati je potrebno v bliini ceste leee ali cesto kriajoe naravne in umetne vodotoke kakor
tudi obstojee odprte ali zaprte naprave za odvodnjavanje kot so jarki, cevovodi, drenani ali
ponikalni vodi, ipd. V situacijski nart je potrebno vnesti podatke o najdenih napravah, vnesti lego
in izmere skupaj s podatki o globini, koliini vode in smeri odtoka.
V ta sklop spadajo tudi jezera, ribniki, izviri in tudi obstojee cisterne in studenci z navedbo viine
njihove vodne gladine.
4.3.2 Teren in rastlinstvo
O obstojeI sestavi tal, njegovih lastnostih in vodonosnosti lahko sklepamo iz opazovanja

obstojeih naravnih oblik terena in iz umetnih zasekov v terenu, kot so npr. gramozne jame,
peene in glinaste jame oziroma cestni in elezniki ukopi.
Teren nagnjen k plazovitosti prepoznamo po karakteristinih nagubanih valovitih povrinah in po

srpasti rasti dreves.
Izvire in zajezene vodne horizonte spoznamo po rastlinstvu, ki v primerjavi z okoliko vegetacijo
izstopa. Visok nivo podtalne vode ali plitvo leeo plast, ki zadruje vodo nakazujejo kisle trave in
trstje.
4.4 Meteoroloke in klimatske razmere
Padavine kot najrelevantneja oblika dovajanja vode k cestnemu telesu so razline tako po
izdatnosti kot tudi po pogostosti v odvisnosti od geografske lege, letnega asa, trenutnih
meteorolokih razmer, idr. Upotevanje realnih podatkov o padavinah je tako pri projektiranju cest
in pripadajoih naprav sistema odvodnjavanja ceste nujno.
Za pridobitev zanesljivih podatkov o karakteristikah padavin je potrebno opazovanje padavin

dalje asovno obdobje s pomojo ombrografov, katerih produkt so ti. ombrogrami. Ti prikazujejo
vsotno rto padavin na podlagi katerih lahko za referenno obdobje doloeno s strani Svetovne
Meteoroloke Organizacije izloimo posamezne nalive, torej viino padavin in trajanje naliva.
Z nadaljno obdelavo podatkov o intenzitetah v opazovanem obdobju lahko izraunamo pogostost

pojava oz. gospodarsko enakovredne nize nalivov, ki so oblika padavin relevantna za
projektiranje sistemov odvodnjavanja.
Na podroju Slovenije je za merjenje in opazovanje padavin ter seveda za ustrezno interpretacijo

karakteristik le teh zadolena Agencija RS za okolje.
V sklopu izdelave projekta ceste moramo uporabiti s strani Agencije Republike Slovenije za
okolje dane podatke o merodajnih nalivih za obmoje, kjer bo potekala bodoa cesta. Podatki za
posamezne meteoroloke postaje za obmoje celotne Slovenije so podani v prilogi.
Pri izraunu upotevamo projektirani cesti najblija postaja.
5.0 ZAHTEVE CESTNEGA PROJEKTA
5.1 Splona pravila odvodnjavanja ceste
5.1.1 Sistemi odvodnjavanja
Cesta mora biti opremljena z napravami za odvodnjavanje. Pri odvajanju padavinske vode s cest
loimo:

- Razpreno odvodnjavanje,
- Tokovno odvodnjavanje.
Razpreno odvodnjavanje je odvajanje padavinskih voda z javnih cest, urejeno s prelivanjem

preko bankine, s posaminimi izpusti ali z napravami za odvodnjavanje javne ceste, ki zbirajo
vodo do skupne toke izpusta iz obmoja javne ceste,
Tokovno odvodnjavanje je odvajanje padavinskih voda z javnih cest na lokacijo skupnega

izpusta, na kateri morajo biti izvedeni ukrepi za zadrevanje voda, in dodatno ienje, kadar so
preseeni kriteriji iz Uredbe o odvajanju in ienju padavinske vode z javnih cest (v
sprejemanju).
Recipient padavinske vode s cest so lahko tla, tekoe vode, stojee vode, morje ali javna
kanalizacija.
Pri nartovanju, projektiranju, gradnji ali rekonstrukciji cest in istilnih naprave za ienje
padavinske vode s cesti mora investitor izbrati takno tehnologijo odvodnje zaradi katere bo
prilo do im manjega vpliva na kemijsko in koliinsko stanje podzemnih voda, stojeih voda in
akumulacij za pitno vodo.
Lastne vode so padavinske vode, ki padejo na utrjene povrine javne ceste.
Zaledne vode so padavinske vode, ki padejo na druge povrine javne ceste.
Tuje vode so padavinske vode oz. druge vode, ki nastajajo izven povrin javne ceste, pa so v
stiku s cestnim svetom oziroma jih trasa javne ceste preka.
Sprejemnik padavinske vode z javnih cest, ki se zbira z napravami za odvodnjavanje javne ceste,
so lahko tla, povrinske vode ali javna kanalizacija.
Padavinska odpadna voda z javnih cest je tisti del padavinskih voda, za katerega se zahteva
tokovno odvodnjavanje.
Izhodie za doloitev naina ureditve odvodnjavanja podajata:

- lokacijska informacija o morebitnem obmoju s pravnim reimom, ki zadeva traso javne
ceste, ter
- uradno ugotovljena prometna obremenitev, izraena z enotami osebnih vozil (v nadaljevanju:
EOV). Pri novogradnjah se upoteva 20 letno plansko obdobje.
Pri tokovnem odvodnjavanju padavinskih voda z javnih cest ni dovoljeno odvajati neposredno v
stojee povrinske vode, ali v vode, ki so namenjene pripravi pitne vode, in neposredno v
podzemno vodo.
Razpreno odvodnjavanje se uredi na javnih cestah, na katerih razmere ustrezajo naslednjim

kriterijem:
- na javnih cestah, ki prekajo medzrnske in razpoklinske vodonosnike1, e dnevno povpreje
pretoka vozil, izraunano iz letnih podatkov o prometu cestnih vozil, ne presega 12.000 enot
osebnih vozil na dan (EOV/dan),
- na javnih cestah, ki prekajo krake vodonosnike, e dnevno povpreje pretoka vozil,

izraunano iz letnih podatkov o prometu cestnih vozil, ne presega 6.000 enot osebnih vozil
na dan (EOV/dan),
- na javnih cestah, ki prekajo obmoja kamnin, ali obmoja sedimentov, ki imajo povpreno
prepustnost manj kot 10-6 m/s, ali nevodonosna obmoja, e dnevno povpreje pretoka
vozil, izraunano iz letnih podatkov o prometu cestnih vozil, ne presega 40.000 enot osebnih
vozil na dan (EOV/dan),
1
Pravilnik o kriterijih za doloitev vodovarstvenega obmoja in o njegovem oznaevanju definira vrste
vodonosnikov. Podani kriteriji upotevajo naravne danosti (ranljivost voda) na zadevnem odseku javne ceste.

- na javnih cestah, s katerih se padavinske vode odvajajo neposredno v tekoe vode ali v
obalno morje, e dnevno povpreje pretoka vozil, izraunano iz letnih podatkov o prometu
cestnih vozil, ne presega 12.000 enot osebnih vozil na dan (EOV/dan).
Za javne ceste, ki ne izpolnjujejo teh kriterijev, se mora za padavinsko vodo urediti tokovno
odvodnjavanje.
Zaradi doseganja im boljih uinkov ienja padavinske vode se lastne padavinske vode s
cestia vodijo loeno od tujih voda. Izjeme so dopustne le v primerih, ko odvodnja z loevanjem
na lastne in tuje vode tehnino ni mogoa ali ko bi zaradi tega nastali nesprejemljivo visoki
stroki.
5.1.2 Dimenzioniranje naprav za odvodnjo padavinskih voda s cest
Pri odvodnji upotevamo v hidravlinih izraunih sledee padavine:
Kategorija Avtoceste, Ceste G2, Kategorizirane Ceste R3 Javne poti

ceste Hitre ceste Ceste R1 lokalne ceste Turistine ceste
Konstrukcija Ceste G1 Ceste R2

ceste
Nasip Lastne in Lastne in Lastne in Lastne in Lastne in

zaledne dobe zaledne dobe zaledne dobe zaledne dobe zaledne dobe
povratna doba povratna doba povratna doba povratna doba povratna doba
5 let 2 leti 1 leto 0,2 leta 0,2 leta
Vkop Lastne in Lastne in Lastne in Lastne in Lastne in

20 let 10 let 5 let 2 leti 1 leto
Depresija Lastne in Lastne in Lastne in Lastne in Lastne in

50 let 20 let 5 let 2 let 1 leto
Zunanje vode Povratna Povratna Povratna doba Povratna doba Povratna doba
doba 100 doba 20 5 let+0,5 m 2 let+0,5 m 1 let+0,5 m
let+0,5 m let+0,5 m

5. 2 Modeliranje odtekanja padavinske vode s cest
5.2.1 Racionalna metoda
Racionalna metoda, oziroma teorija je ena najbolj poznanih in najstarejih metod, s katero se
doloa hidrogram odtoka ob padavinah iz znane prispevne povrine.
Hidrogram odtoka se lahko rauna po racionalni teoriji, e za opazovano prispevno povrino

veljajo naslednje predpostavke:
1. Prispevna povrina je pravokotne oblike;

2. Nagib prispevnega obmoja v smeri toka je enakomeren;
3. Povrina prispevnega obmoja je priblino konstantne hrapavosti.
Za preraun odtoka se uporabljajo padavine enakomerne intenzivnosti.

Osnovni parametri, na katerih bazira izraunavanje hidrograma odtoka, so:
1. Trajanje padavin Tk;

2. Intenzivnost padavin ik;
3. as koncentracije Tc;
4. Velikost prispevnega obmoja A;
5. Koeficient odtoka K0.
Na slikah 5.1 a in b, je podan vpliv medsebojnega odnosa trajanja padavin Tk in asa

koncentracije Tc na obliko hidrograma odtoka. Obstajajo tri monosti, ki so odvisne od tega ali:
1. Padavine trajajo kraji as kot je as koncentracije: Tk1<Tc.

2. Padavine trajajo toliko kolikor traja as koncentracije: Tk2=Tc.
3. Padavine trajajo dalj asa kot as koncentracije: Tk3>Tc.
Izraun maksimalnega hidrograma odtoka Qmax je upotevajo odnos obeh asov Tc in Tk, po
teh izrazih:
T k1
1. Za Tk1<Tc: Q max = K0 ik A , slika 5.1-a (5.1)
Tc
2. Za Tk2 = Tc in Tk3>Tc: Q max2 = Ko ik A, slika 5.1-b (5.2)
Zaradi ustreznega doloanja koeficienta odtoka podajamo vrednosti za povrine, ki se pogosto

sreajo v praksi:
1. Asfaltne ali betonske, popolnoma neprepustne od 0,9 do 1,0;

2. Dobro nabite, malo prepustne (prst, prod) od 0,5 do 0,8;
3. Naravne, slabo poraene, malo prepustne od 0,2 do 0,5;
4. Naravne, z zelo mono vegetacijo, zelo prepustne od 0,1 do 0,3;
Dane meje za vrednosti koeficienta odtoka za navedene kategorije vrste povrin so iroke.
Naeloma nije vrednosti iz intervala je treba vzeti pri preraunavanju odtoka na osnovi padavin
manjega povratnega obdobja (do dveh let), veje vrednosti pa vzamemo kadar se ta preraun
odtoka izvaja za padavine z vejim povratnim obdobjem (pet ali deset let)..

(a) t
ik
Qmax2= Qmax2=Qmax3=AikKo
Qmax3
Tk1
Qmax=AikKo
Qmax1 Tc
(b) t
ik3
ik1
Odvisnost intenzitete od trajanja deja
ik povratne dobe (npr. 10 let) - (sl. 1,2)
Qmax2 Qmax=Ai
2 k 2Ko
Qmax3
Qmax1 Qmax=Ai
3 k3Ko
Qmax=Ai Tk1
1 kKo
Tc
Slika 5.1: Hidrogram odtoka za tri enakomerna deevja razlinih trajanj s povodij katerih je
as koncentracije Tc = Tk2:
a) ko je ik = konst.
b) ko je ik = ik(t), odvisnost intenzitete od trajanja deja povratne dobe (10let)

5.2.1.1 Modificirana racionalna metoda
Na sliki 5.2 lahko vidimo odvisnost viine deja ali intenziteta deja od trajanja za doloeno
povratno dobo, za izraun odtoka denih voda in izraun razporeditve poiralnikov se koristi del,
ki je dan na sliki 5.2, a to so enakomerne padavine doloenega trajanja. Lahko se oditajo
intenzitete enakomernih deevij, ki trajajo 5, 10, 15, 20 minut.
70
60 let
50 100 i
p (mm) T=
40
37.5
32.9 let
30
28.6 T=5
25.8
let
21.2
20 T=2
15
10
9
8
7 Tk (min)
6
5 10 15 20 30 45 60
(a) (b)
Slika 5.2: Odvisnosti viine deja p (krivulja (a) odvisnost intenzitete in krivulje (b) od
trajanja deja (Tk) in povratne dobe (T).
Na sliki 5.3 je primer izrauna odtoka s povodja, kjer je as koncentracije enak trajanju deju Tk2
katera proizvede hidrogram odtoka maksimalne vrednosti Qmax2.
De kratkega trajanja Tk1 ne more proizvesti maksimalni odtok ker preneha deevati in e ni
vzpostavljeno ravnoteje padanja deja in odtekanje do najnijega vodnega konca, in proizvede
povpreni hidrogram s maksimalno vrednostjo Qmax1 slika 5.3
De daljega trajanja Tk3 ne more proizvesti veji maksimalni potencial kot je proizvedel de
trajanja Tk2, odvisno daje trapezni hidrogram s Qmax3=Qmax2 slika 5.3 koristi princip
superpozicije.

Slika 5.3: Na osnovi zgornje slike se izbirajo padavine enakomernih intenzitet, doloenega
trajanja in povratnih dob (npr.10let).
Tukaj je ena predpostavka povsem zgreena, predpostavka s konstantno intenziteto deja za vsa
trajanja. V naravi je povsem drugae kot se lahko vidi na slikah 5.2 in 5.3
Skladno s tem dobimo tri razline maksimalne vrednosti za tri razlina deevja, kot je dano na
sliki 5.3, eprav je oblika treh hidrogramov kot na sliki 5.2.
e je povodje sestavljeno iz dveh podpovodij s razlinimi asovnimi i koncentracijami in skladno s

tem dva trajanja merodajnih deevij Tk1 in Tk2 in s dvema vrstama povrine in razlinima
koeficientoma odtoka Koa in Kob, potem dobimo skupni hidrogram odtoka po principu
enostavne superpozicije kot na sliki 5.4.

Tk1 <
t
ik3
ik2
ik1 Odvisnost intenzitete
i od trajanja deja
povratne dobe (npr. 10 let) - (Sl. 1,2)
a - neprepustna povrina
Q b - prepustna povrina
Qmax = Qmaxa +Qmaxb

m
Qmaxa Qmaxa=Aaik2 Koa
Qmaxb Qmaxb=Abik2 Kob3 T1k

T2k
n m
t
Tk1 = Tcb = Tca
Slika 5.4: Maksimum hidrograma odtoka Qmax, z dveh povodij (Qmax a in Qmax b):
a) neprepustna, Tca = Tk2
b) prepustna, Tcb = Tk1
e ena kombinacija treh podpovodij: dve prepustni s asom koncentracije, ki odgovarjajo trajanju
deja Tk1 in Tk3 i nepropustno s merodajnim trajanjem deja Tk2. Na sliki 5.5 je rezultat hidrograma
odtoka s celotnega povodja na bazi hidrograma na podpovodje.

t
ik3
ik 1 Odvisnost intenzitete
ik od trajanja deja dolocene
povratne dobe (npr. 10 let) - (Sl. 1,2)
a - neprepustna povrina
Q t b 1- propustna povrina 1
t b 2- prepustna povrina 2
(M s )
n m Q max a 3+ Q maxb 3
Q max a = A aik 3KoTka2
Tk3
p
Q maxb 2=A b2ik 2Ko b 2

m Tk2
Q max b 1 = Ab1ik 3Kob
p t n t Tk31
t
Slika 5.5: Maksimum hidrograma odtoka Qmax s treh povodij (Qmax a, Qmax b, Qmax c):
a) neprepustna, Tc = Tk2
b) prepustna, Tc = Tk1
c) prepustna, Tc = Tk3
Modificirana racionalna metoda (po Argue et al)
V procesu uporabe racionalne metode se je vekrat poizkualo tudi njeno izboljanje, enega od
teh je predlagal Argue. Merodajni as koncentracije se doloa na osnovi toka po neprepustnih
povrinah. V praksi imajo prispevna obmoja tako neprepustne dele (platoji, parkiria, igria,
ulice,), kot tudi prepustne dele (tereni, parki, gozdovi,), tako da je izraun odtoka bolj
zapleten kot takrat, ko je prispevno obmoje enake prepustnosti. Omenjeno delo upoteva zelo
aktualno in pomembno vpraanje analize odtoka z neprepustnih delov prispevnega obmoja
(strehe, ploniki,), s katerih voda odteka preko prepustnih terenov; ta problem je bil analiziran
tudi prej. Argue prav tako uporablja izkunje metode as-povrina.
Maksimalni pretok se lahko doloi na dva naina in sicer:
1. S celotnega prispevnega obmoja

2. Z neprepustnega dela prispevnega obmoja in z enega dela prepustnih povrin.
1. Merodajno trajanje padavin se doloa na osnovi ocene odtoka z najdaljega neprepustnega

dela prispevnega obmoja Tc.
Ekvivalentna neprepustna povrina celotnega prispevnega obmoja se izrauna po naslednjih

izrazih:
(K 0 A )celo = (K 0 e k A) (5.3)
pri emer je ekvivalentni koeficient odtoka enak:
Kon An + Kop Ap
K 0, ek = (5.4)
An + Ap

In pri emer so oznake v indeksih:

n neprepustna tla
p prepustna tla.
Maksimalni pretok se nadalje izraunava po izrazu:
Q max = K 0, en A ik (5.5)
Opomba: intenzivnost padavin ik je doloena na osnovi Tk=Tc.
2. Merodajno trajanje padavin se ocenjuje na osnovi odtoka z najdaljega neposredno

povezanega neprepustnega dela prispevnega obmoja TN.
Pri tem je neprepustni del prispevnega obmoja tisti, s katerega voda ne odteka preko
prepustnih povrin.
Delna ekvivalentna neprepustna povrina se izrauna po:

TN
(K 0 A ) = K 0, n An + K 0, p Ap (5.6)
TC
Maksimalni pretok se rauna po izrazu:
Q max = (K 0 A )del ik (5.7)
Opomba: intenzivnost padavin je doloena na osnovi Tk=TN.
5.2.2 Metode analize in prerauna odtoka deevnice za veje sisteme
5.2.2.1 Uvod
Merodajna koliina vode pretok, na katerem se bazira dimenzioniranje hidrotehninih (rigoli,

kanali, prepusti) in drugih objektov, se na nepreuenih prispevnih obmojih doloa posredno, na
osnovi ocen parametrov, ki so relevantni za odtok. Vsako prispevno obmoje je zaradi velikega
tevila kombinacij parametrov primer zase in je zato doloanje merodajnega pretoka vedno in
znova zapleten postopek. Ta dejstva se od asa do asa pozabijo, tako da se pri doloanju
merodajnega pretoka uporablja priljubljena izkustvena inenirska metoda.
5.2.2.2 Metode in parametri za analizo in izraun odtoka
Analizo odtoka zasnujemo na kratkotrajnih padavinah, ki se nato transformirajo preoblikujejo v

odtok. tevilo modelov, ki se uporabljajo za izraun transformacije padavin v odtok, je velik. Ti
modeli vsebujejo niz parametrov, med katerimi so najpomembneji:
1. Parametri infiltracije
2. Parametri zadrevanja (retenzije) vode na povrini
3. Karakteristike odtonih povrin delnih prispevnih obmojih in prispevnih obmojih.
5.2.2.2.1 Sintetini hidrogram odtoka v trikotni obliki
Variant te metode je veliko, a se tukaj opisujejo komponente SCS metode (SCS Soil Conservation
Service), saj se le-ta najpogosteje uporablja.
Kljub temu da obstajajo zapleteneji sodobni postopki za analizo in izraun odtoka, tukaj
obravnavamo omenjeno metodo, ker se le-ta najpogosteje uporablja. SCS je oskrbela svet s
prironiki za uporabo na osebnih raunalnikih, kar je nujno potrebno, da se ta metoda natanneje
preui, vendar ni dovolj da bi lahko uporabniku zagotovila ustrezno uporabo.

Ta metoda ima nekaj prednosti za uporabo v praksi, od teh pa sta osnovna:
1. Linearni princip
2. Princip superpozicije
Osnovna predpostavka je, da se lahko realni krivortni hidrogram odtoka z naravnih prispevnih
obmoij ob doloenih predpostavkah zamenja - aproksimira s trikotno obliko (glej SCS), tako kot
je to prikazano na sliki 5.3.
eprav nas zanima vrednost maksimuma hidrograma odtoka Qmax, izhajamo e iz prostornine
vode, ki pade na prispevno obmoje Vp, ki se lahko izrauna:
Vp = A Pb (5.8)
Pri em je:
A - povrina prispevnega obmoja,

Pb viina padavin v (mm)
S stalia odtoka izgubljeno prostornino od celotne prostornine vode, ki pade na tla tvorijo:
- Izguba zaradi ponikanja vode v tla Vpon,

- Izguba zaradi izhlapevanja Vi,
- Izguba vode, ki jo vpijejo rastline Vb.
e prostornino padle vode zmanjamo za izgube, je prostornina odtoka naslednja:
V 0 = Vp ( Vpon + Vi + Vb ) (5.9)
Koliina vode, ki odteka se najpogosteje definira s parametrom, ki ga imenujemo koeficient

odtoka Ko, ki pa predstavlja odnos med prostornino vode, ki odteka in prostornino vode, ki je
padla na prispevno obmoje. Lahko pa tudi predstavlja razmerje med efektivnimi in bruto
skupnimi padavinami, koeficient odtoka se izraa kot:
V Pe
K0 = = (5.10)
Vp Pb
Pri emer so Pe efektivne padavine, koliina vode, ki odteka v (mm).
Na podlagi slike 5.3 je povrina hidrograma odtoka, tj. prostornina odtoka naslednja:
1
V0 = Q max Tb (5.11)
2
Na podlagi enab (5.2), (5.3) in (5.4) lahko izrazimo Qmax:
A
Q max = 2 Pe (5.12)
Tb
Da lahko izraunamo maksimalno vrednost hidrograma odtoka znanega prispevnega obmoja,

moramo definirati naslednja dva parametra:
- Osnovo trikotnika hidrograma odtoka Tb,

- Izgube padavin, tj. prostornina odtoka efektivne padavine Pe.
Obstajajo tevilne formule za doloanje trajanja odtoka Tb, pri emer so osnovni parametri in
pogoji, ki ga doloajo naslednji:
- Velikost prispevnega obmoja

- Oblika prispevnega obmoja

- Dolina prispevnega obmoja
- Nagib padec prispevnega obmoja
- Trajanje merodajnih padavin.
Tako kot je to prikazano na sliki 1 se trajanje odtoka se sestoji iz dveh delov obdobij: obdobje
poveanega pretoka Tp in obdobje ko le-ta upada Tr. Upotevajo tudi to, lahko na osnovi
enabe (5.12) napiemo naslednje:
A
Q max = 2 Pe (5.13)
Tp + Tr
Tukaj se opisujejo nekateri postopki za doloanje trajanja poti tpot, ki je sestavni del asa Tp, in
pri tem upotevajo:
- Izraun potovanja s pomojo metode hitrosti

- Kinematski val
- Empirine metode hidrologije.
Izraun asa poti, po metodi SCS se izvaja s pomojo metode hitrosti na osnovi enostavnega
izraza:
L
Tpot = (5.14)
v
Pri emer sta :
L dolina toka v (m),

V povprena hitrost toka v (m/s).
Potrebno je dobro poznavanje terena prispevnega obmoja, da bi bil izraun im bolj -

natanen. Pogosto se ta as izrauna samo za dele prispevnih obmoij delna prispevna
obmoja. Ta metoda se lahko uporabi na enostaven nain, vendar je treba pozorno oceniti
povpreno hitrost toka na prispevnem obmoju, tako da doloimo relevantne parametre toka (pot,
hrapavost in nagib). Priporoljivo je, da se ti parametri izmerijo ali ocenijo na terenu, e je le to
mogoe.
V zadnjem asu se v hidrologiji, ki ji po neki ustaljeni praksi pripada takna analiza odtoka, vse
pogosteje uporablja metoda hidravlike. Zaradi definiranja trajanja odtoka se as poti lahko
izrauna na osnovi teorije kinematskega vala:
L0.6 n 0 .6
tpot = (5.15)
ike 0.4 I0.3
Pri emer so:
L dolina toka v (m)

n hrapavost prispevnega obmoja po Maningu v (m-1/3s)
I vzdolni nagib prispevnega obmoja (m/m)
ik intenzivnost merodajnih padavin (m/s), da lahko dobimo as koncentracije v sekundah.
Potrebno je poudariti, da se lahko ta formula uporabi za prispevna obmoja pri katerih je

odtekanje, pogojno reeno, v formiranem koritu, ali pa je tok mo definirati kot dvodimenzionalni
ravninski tok. e odtekanje poteka v ve rokavih, ki se sekajo, vijugajo, se potem irijo in krijo,
nam ta izraz ne daje dovolj zanesljivih rezultatov, saj je zelo teko izbrati dominantno pot toka. Za
ustrezno uporabo izraza (5.15) morajo biti parametri priblino izenaeni na celotnem prispevnem
obmoju, ali pa na njihovih delih delna prispevna obmoja. Prispevno obmoje se lahko razdeli
na delna prispevna obmoja (glej sliko 5.4) pri emer je as koncentracije prispevnega obmoja

Tc enak vsoti asa potovanja na delnih prispevnih obmojih, tako kot je to oznaeno na omenjeni
sliki.
V doloanju trajanja poveanja pretoka Tp, uporabljamo naslednjo povezavo:
Tc = 0,67 Tp (5.16)
Da bi se lahko s pomojo empirinih formul izraunal as dvigovanja pretoka Tp, s pomojo slike
5.3 se je treba spomniti, da je:
Tk
T p = tp + (5.17)
2
Pri emer je tp as zamude, ki se lahko izrauna s pomojo razlinih enab rezultatov

empirinih analiz. Nekateri tipini izrazi so:
L0,47
T 0 = 1,06 (5.18)
I
ali
L Lc 0,086
t 0 = 0,40 L0,67 1 (5.19)
I2
Potem
tp = a Tk + t 0 (5.20)
Alternativno
L Lc 0,37
tp = 0,75 1 (5.21)
Iiz 2
Pri emer so:
L dolina toka v (km),

Lc dolina prispevnega obmoja do teia v (km),
I nagib prispevnega obmoja v (%),
A koeficient od 0,3 do 0,5 za prispevna obmoja od 20 100 km2,
Iiz izravnani nagib prispevnega obmoja v (%).
tevilke v izrazih od (5.18) do (5.21), tj. vrednosti koeficientov in eksponentov veljajo za terene z
doloenimi karakteristikami, kakor tudi za doloene klimatske pogoje in jih je zato potrebno
sprejeti z doloeno rezervo, ter se vsekakor seznaniti z ustrezno literaturo pred neposredno
uporabo.
Obstaja veliko tevilo izrazov, ki se uporabljajo za izraun asa zamude tp, ki upotevajo tudi
druge parametre prispevnega obmoja.
Trajanje upadanja pretoka Tr je v funkciji asa rasti pretoka Tp ter se enostavno zmnoi trajanje
rasti. Vrednost tega koeficienta je od 1,05 do 1,55 za prispevna obmoja od 2 do 100 km2.
tevilo postopkov za doloanje izgube padavin je veliko.

Omenjena metoda SCS predlaga uporabo CN vrednosti: Curve Number - vrednost krivulje s
pomojo katere se na osnovi skupnih bruto padavin doloajo efektivne padavine.
Treba je pripomniti, da je doloanje CN vrednosti zelo delikatna zadeva, tako da se uporaba te

metode ne priporoa, kadar prispevno obmoje in relevantne informacije o le-tem niso kvalitetne.
Uporaba te metode se svetuje samo kadar so v delovni ekipi tudi strokovnjaki s podroja
hidrotehnike.
CN je karakteristika prispevnega obmoja, ki se rauna na osnovi informacij o:

1. Vrsti tal zemljia prispevnega obmoja v primerjavi z geoloko sestavo;

2. Vrsti in kvaliteti povrine prispevnega obmoja;
3. Nainu obdelave, e je prispevna povrina kmetijsko zemljie:
4. Stanju predhodne vlanosti v tleh ob deju.
Za diferenciranje tal zaradi doloanja CN vrednosti, se glede na geoloko sestavo upotevajo

naslednje vrste zemlji.
1. Prepustna in globoka tla puhlica, pesek;

2. Plitkeja tla peena in glinena tla;
3. Plitka tla preteno glinena tla;
4. Zelo plitka glinena tla.
Na splono velja, da je vrednost CN tem veja, im blije koncu dane liste se nahaja zemljie
opazovanega prispevnega obmoja po opisu geoloke sestave le-tega.
Na osnovi informacij o vrsti povrja sledijo vrednosti parametra CN, kot prvo pa podajamo grobo
informacijo:
1. Naravna neobdelana tla, od 75 95,

2. Obdelano zemljie, od 60 90,
3. itarice, od 60 85,
4. Livade - jase, od 40 80,
5. Gozdovi, od 25 70.
Prve vrednosti so za srednje vlana tla ob priakovanju novih padavin, druge vrednosti pa za
zelo vlana tla pred padavinami in odtokom. Razvidno je, da so meje parametrov zelo iroke
tudi za samo eno vrsto povrine, kar kae na dejstvo, da je treba biti pri taknih analizah zelo
pazljiv.
Nadalje se izraunava deficit vlage d, po izrazu:
1000
d= 10 25.4v(mm ) (5.22)
CN
Efektivne padavine se lahko potem izraunajo po izrazu:
(Pb 0,2d) 2
Pe = (5.23)
Pb + 0,8d
Pri povezavi izraza (5.13) in izraunanega asa trajanja hidrograma odtoka Tb, in ob natannem
poznavanju prispevnega obmoja zaradi izrauna izgube na osnovi izrazov (5.22) in (5.23), lahko
ocenimo maksimalno vrednost hidrograma odtoka iz znanega nepreuenega prispevnega
obmoja. Zanesljivost te ocene je vredna najve kolikor tudi zanesljivost uporabljenih podatkov.
Kot se lahko vidi so tukaj samo nateti parametri na katerih bazira izraun merodajnega pretoka,
vendar se za izraun mora najti niz parametrov, velikosti in odvisnosti, ki veljajo za konkretne
pogoje in kar je najpomembneje, za opazovano podnebje! Za nadaljnjo razlago je treba
pogledati navedeno literaturo in nato izbrati ustrezen izraz, formulo in po potrebi ugotoviti da je
fond podatkov, ki je na razpolago, nezadosten. Lahko pa se enostavno izbere druga metoda,
vendar je treba uporabiti tisto, za katero je dovolj zanesljivih informacij.

5.2.3 Hidravlika cevi in jarkov
5.2.3.1 Tok s prosto gladino
Obravnavamo tok s prosto gladino. Tu je osnovna enaba za pretok
Q = v S (5.24)
kjer je: v - hitrost vode

S - mokri prerez
Hitrost doloimo po enabi
v =C R i (5.25)
1
R6
kjer je: C C= (5.26)
nG
v hitrost [m/s]
C de Chezyjev koeficient [m1/2/s]
R hidravlini radij - R=A/O (Spovrina prereza cevi ali jarka, O
omoeni obod cevi, za kroni prerez velja: R=d/4)
i hidravlini padec (izraen v absolutni vrednosti)
nG koeficient hrapavosti
Pretok po cevi ali jarku izraunamo po enabi
5
i S3
Q= 2
(5.27)
nG
O3
in hitrost
2
i S3
v = 2
(5.28)
nG
O3
5.2.3.2 Izbor profila cevi ali jarka
S hidravlinim izraunom, ki smo ga opisali zgoraj, doloimo pretok Q. sedaj pa moramo izbrati
dimenzije cevi ali jarka. Pri doloitvi upotevamo predvideno koliino vode v cevi Q, in ustrezen
padec kanala ter material cevi vali jarka preko koeficienta hrapavosti nG . Nadalje moramo
upotevati omejitve pri hitrosti vode v cevi. Majhne hitrosti vode v cevi omogoajo usedanje
suspendiranih delcev na dnu kanala. Hitrosti vode so omejene tudi navzgor, prevelike hitrosti
lahko povzroijo obrabo (abrazijo) cevi.
Premer cevi izberemo iz tabel, potem pa preverimo:

- min.hitrost vode v cevi je 0,4 m/s
- max. hitrost vode v cevi je 3 m/s
Kontrole hitrosti lahko izdelamo vs pomojo izraunov, vendar ker nimamo opravka z eksplicitnimi
enabami za viino vode v profilu, uporabljamo pripomoke v obliki tabel
Kontrola se naredi s pomojo tabel.
e odvodnjavamo vodo po cevi, moramo upotevati dejstvo, da so na triu le komercialni profili

cevi, se pravi, da vzamemo prvi veji profil, ki je na triu, se pravi e bi nam hidravlini izraun
pokazal, da potrebujemo cev s premerom 57,6 cm, izberemo cev s profillom 60 cm.

Kako doloimo hitrost vode in njena globina v cevi? Glede na podatke koliini vodeQ, padci
dnas kanala i in hrapavosti kanala nG izberemo prvi veji profil, ki zagotavlja pretok, sin ima e
rezervo. Ker je pretok v cevi naji, bo cev le delno polna. Za poln9o cev po prejnjih enabah
doloimo Q polna cev in v polna cev. Potem pa je postopek slede:
a) izraunamo razmerje: Qsuni/ Qpolna cev

b) potem na podlagi tega iz tabel oditamo razmerji v/ vpolna cev in h/ hpolna cev
c) izraunamo dejansko hitrost vode: vsuni= (v/ vpolna cev)* vpolna cev
d) izraunamo viino vode v cevi: hi= (h/ hpolna cev)* d
Izraun asa teenja vode po cevi:
tp= l/v (5.29)
kjer je: l - dolina kanala
Sedaj lahko preverimo, e je as natoka enak asu trajanja raunskega naliva. V kolikor ni,
ponovimo izraun z novim raunskim nalivom.
5.2.3.3 Raunalniki izrauni
V uvodu k poenostavljeni racionalni metodi smo navedli kup poenostavitev, da smo lahko izvedli
raun. Seveda so predpostavke za te poenostavitve v realnih razmerah le redko nastopajo.
Vendar so kljub tem poenostavitvam izrauni zamudni, zahtevajo, da imamo na voljo razline
tabele in velikokrat moramo te izraune ponavljati, ker smo izbrali napaen raunski naliv. Zato
so e za poenostavljeno racionalno metodo na triu na voljo raunalniki programi. Najprej
podamo podatke o konfiguraciji mree, dolinah cevi in padcih kanalov. Nato podamo nabor
razlinih raunskih nalivov. Nato s programom izraunavamo pretoke in vrimo hidravlino
dimenzioniranje cevi, jarkov, koritnic, itd.
Poudariti je treba, da se lahko celotna analiza odtoka ob padavinah z razvojem numerinih

metod, postopkov in sredstev za raunanje, izvede bolj natanno. Z zapletenejo analizo padavin
deja in z uporabo zahtevnejih modelov transformacije padavin v odtok, kakor tudi z analizo
toka na prispevnem obmoju, lahko bolje ocenimo hidrogram odtoka in njegovo maksimalno
vrednost. S taknimi metodami, katerih parametri se doloajo na osnovi merjenja na
eksperimentalnih prispevnih obmojih po celem svetu, se aproksimira oblika hidrograma odtoka,
ki ima velik vpliv na prenos trdih delcev in na onesnaevanje na splono. Spomnimo se, da je to
enako pomembno kot je ocenitev koliine vode.
5.3 Konstruktivne zahteve
Prostorsko sliko ceste predstavljajo zdruene projekcije in sicer: situacija, vzdolni profil in preni
profili. Za optimalne konstrukcijske reitve in hkrati tudi reitve odvodnjavanja je potrebna
medsebojna uskladitev vseh projekcij. To pomeni, da je potrebno konstruiranje situacijskih
elementov ceste vriti koordinirano glede na vzdolni profil in obratno. Tako ima npr. izbor
minimalnih vrednosti vzdolnega nagiba in mesto preloma nivelete glede na situacijo za potrebe
odvodnjavanja odloilen pomen.
Minimalni nagib nivelete smin se doloa v odvisnosti od pogojev odvodnjavanja. Pod pogojem, da
preni nagibi cestia (qrez = qp = qhid) zagotavljajo zadostne pogoje odvodnjavanja si lahko
privoimo tudi horizontalno niveleto. Taken primer je seveda mono realizirati le, ko je cesta v
nasipu oz. e ni prepreeno odtekanje vode iz vozia. Nasprotno pa mora biti v primeru ceste v
ukopu, kjer se odvodnjavanje vri preko koritnic, kadunjastih jarkov (muld) in obcestnih jarkov
zagotovljen ustrezen vzdolni nagib nivelete, ki zagotavlja minimalne hidravline pogoje za tok
vode.

Minimalni nagibi, potrebni za uinkovito povrinsko odvodnjavanje znaajo:
H 0.2 % - cementnobetonske povrine,

H 0.3 % - asfaltne povrine,
H 0.5 % - zatravljene povrine.
Teave z zadrevanjem vode oz. z nezadostnim odtekanjem lahko nastopijo na obmoju

vijaenja ceste, kjer prihaja do sprememb prenega nagiba vozia in je potrebno velikost
vzdolnega nagiba obravnavati kot rezultirajoi vzdolni nagib vektorsko sestavljen iz nagiba
nivelete in sekundarnega vzdolnega nagiba (nagib rampe vijaenja ir).
Podobne teave lahko nastopijo v primeru prikljuevanja sekundarnih cest, kjer lahko zaradi
slabo sprojektiranega odvodnjavanja prihaja do zadrevanja vode na obmoju prikljuevanja
sekundarne ceste.
Pri umeanju ceste je prav tako pomembna viina nivelete, saj je najbolje, da le to doloamo
tako, da omogoimo naravno odvodnjavnaje ceste.
Pri prekanju vodotokov je potrebno upotevati hidravline lastnosti dotinega vodotoka in
napovedi hidrologov glede visokih voda, tako da v nobenem primeru ne pride do konflikta med
cesto in naraslim vodotokom.
5.4 Okoljevarstvene zahteve glede zaitenih obmoij
5.4.1 Zaitena obmoja
Krovna zakona na tem podroju sta Zakon o varstvu okolja in Zakon o vodah. (Ur.l.RS 67/2002).
Cilj Zakona o vodah je dosei takno upravljanje z vodami, da bo doseeno dobro stanje voda in
z vodami povezanih ekosistemov, spodbujena trajnostna raba voda ter dolgorono varstvo
razpololjivih vodnih virov ter njihove kakovosti, hkrati pa tudi zagotoviti varstvo pred kodljivim
delovanjem voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih koliin.
Cesta in po njej odvijajoi se promet predstavljata tveganje za podzemno vodo zaradi tega je
potrebno izvajati monitoring onesnaenosti podzemnih voda, ki mor biti pripravljen in izveden v
skladu z Pravilnikom o monitoringu onesnaenosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Ur.l.RS
5/2000).
V Sloveniji skoraj vso pitno vodo pridobivamo iz podzemne vode. Tako so v Pravilniku o
zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. L. RS 46/97 in njegove dopolnitve Ur. L. RS 54/98 in
7/2000) vkljuene tudi nekatere zahteve za njeno zaito.
5.4.2 Principi pri nartovanju
5.4.2.1 Najoje vodovarstveno obmoje (obmoje z najstrojim reimom varovanja)
Odvajanje odpadnih voda skozi najoje vodovarstveno obmoje nekega kompleksa vodnega
zajetja in s tem gradnja izdelava kanalizacijskih cevovodov za odpadno vodo ni v skladu s
potrebami zaite voda.vV primeru, da morajo biti zaradi javnih interesov kanalizacijski cevovodi
za odpadne vode in napeljava v obmoju zaitne cone 1 zgrajene, je odvzemanje vode
prepreeno, preskrba z vodo pa zagotovljena nekje drugje.
5.4 2.2 Oje vodovarstveno obmoje (obmoje z strogim reimom varovanja)
V ojem vodovarstvenem obmoju naeloma ni dovoljena gradnja kanalizacije . V primeru da

morajo biti kanali za odpadne vode in napeljava zaradi nujnih lokalnih ali tehninih danosti
postavljeni v oje vodovarstveno obmoje, so vselej predvideni varovalni ukrepi, ki izkljuujejo
obremenjevanje voda.

5.4.2.4 ire vodovarstveno obmoje (obmoje z blajim reimom varovanja)
V irem vodovarstvenem obmoju je polaganje in obratovanje kanalov za odpadne vode

naeloma dovoljeno pod upotevanjem nujnih ukrepov za zaito vod. To velja tudi za gradnjo
in obratovanje objektov, ki sestavljajo mreo kanalizacijski sistem kot so jaki, rpalie
5.5 Oblikovanje okolice
Izgradnja ceste predstavlja grob poseg v naravo, zato si mora projektant prizadevati, da pri
projektiranju uporabi takne elemente osi in nivelete, da je ta poseg im manji oz. si mora
prizadevati, da ta poseg imbolj ublai.
Prav tako je potrebno vse naprave za odvodnjavanje ceste vkljuiti v krajino s primerno izbiro
oblike in uporabljenega materiala. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi najmanjim
gradbenim objektom, kot so npr. prepusti. Izvedeni morajo biti tako, da v krajini ne izstopajo.
Tako je npr. segmentni jarek z vidika krajinskega oblikovanja med vsemi oblikami jarkov
najprimerneji, saj s svojo obliko ne izstopa med drugimi ureditvami.
Ozelenitev cestnega telesa je prav tako ukrep, ki ne prispeva samo h kvalitetneji izvedbi sistema
odvodnjavanja, ampak prispeva tudi k boljemu vklapljanju ceste v okolico.Poleg osnovne
zatravitve brin obsega zasaditev tudi uporabo drevnine in drugega rastlinskega gradiva, odvisno
od prostorskega konteksta in znaaja cestnega telesa.
Prav zaradi zavedanja pomembnosti oblikovanja okolice, je potrebno v okviru projektov za
pridobitev gradbenega dovoljenja narediti tudi nart zasaditve oz. kompleksne narte krajinske
arhitekture kot to doloajo predpisi in projektna naloga.
5.6 Viina cestia
Izbira niveletnega poteka ceste naj bo pogojena s imbolj naravnimi pogoji odvodnjavanja.
V primeru cest v nizkih nasipih je s ciljem prepreitve zadrevanja vode v notranjosti cestne
konstrukcije priporoljiva izvedba tampona s spodnjim robom vijim od raenih tal okolikega
terena. To velja tako za primer zaprtega tipa odvodnje, ko je potrebno zagotoviti odvodnjavanje
tampona v cestne jarke, kot tudi v primeru odprtega tipa odvodnje ko se tampon tako kot vozini
del konstrukcije odvodnjava disperzno v okolico.
V primeru, da z umestitvijo ceste prekinemo naravno odvodnjavanje okolice, je potrebno

odvodnjavanje le te prikljuiti na sistem odvodnjavanja ceste.
Pri prekanju vodotokov je potrebno upotevati hidravline lastnosti vodotoka in napovedi

hidrologov glede visokih voda, tako da v nobenem primeru ne pride do konflikta med cesto in
naraslim vodotokom.
Izbira viinskega poterka ceste mora zagotavljati protipoplavno varnost, ki je za doloene

kategorije cest definirana v poglavju 5.1.2.
5.7 Odvodnjavanje vozia
Z izbiro prenih in vzdolnih nagibov ceste, ki se v konni fazi prezentirajo v obliki rezultirajoega
nagiba moramo zagotoviti im hitreji odtok padavinske vode k robu vozia.
Za kvalitetno odvodnjavanje vozia se naj upotevajo naslednji minimalni preni nagibi:
H 2.5 % - asfaltno vozie,

H 2.0 % - betonsko vozie,
H 4.0% - gramozno vozie.

Velikost maksimalnega prenega nagiba (qmax) je odvisna od pogojev zdrsa mirujoega vozila na
voziu, vrste ceste (urbana, izvenurbana) in od rezultirajoega nagiba, pri emer velja:
H 7.0 % - ceste izven naselja in neobzidane ceste v naselju,

H 5.0 % - urbane ceste in ulice,
H 5.0% - krajevne ceste (pri hitrostih 50km/h do 7%).
Eden od osnovnih principov pri projektiranju in hkrati uspeni odvodnji ceste je medsebojna
uskladitev elementov situacije, vzdolnega in prenih profilov. S taknim pristopom k analiziranju
posameznih projekcij in ob vedenju, da je tok vode neposredno povezan z gradientom najvejega
padca je jasno, da je za kvalitetno odtekanje vode potrebno poznati rezultirajoi nagib.
Tega dobimo z relacijo:
qrez = s 2 + q2 [%] (5.35)
kjer je:
s - vzdolni nagib v %
q - preni nagib v %
Pri projektiranju se moramo izogibati mestom, kjer bi vrednost rezultirajoega nagiba bila manja
od minimalnih hidravlinih pogojev za odtekanje vode.
H 0.2 % - betonske povrine,

H 0.3 % - asfaltne povrine,
H 0.5 % - zatravljene povrine.
Definicija rezultirajoega nagiba bolj ali manj definira kritina mesta, saj so le ta pogojena z
velikostjo ali prenega ali vzdolnega nagiba. Tako je proces vijaenja ceste, torej prehoda
prenega nagiba preko nielne toke obmoje, kjer zaradi majhnih vrednosti prenih nagibov
lahko hitro pride do zastajanja vode na voziu. e se na obmoju vijaenja ni mogoe izogniti
majhnim vzdolnim nagibom je potrebno za prepreitev akvaplaninga izvesti doloene korekcije
vozia (drenani asfalt, lebienje).
Pravilo glede izbire mesta vijaenja pravi:
OBMOJE VIJAENJA CESTE NAJ NE SOVPADA Z OBMOJEM VERTIKALNE

ZAOKROITVE NIVELETE.
Ko smo e pri obravnavi rezultirajoega nagiba naj navedemo, da kot maksimalno vrednost
rezultirajoega nagiba smatramo qrez = 10 % oz. minimalna vrednost pa mora biti veja od
minimalnega predhodno navedenega hidravlinega padca za obravnavano povrino.
Na podlagi izraunov in analiz so bile doloene maksimalne vrednosti prenega nagiba vozia,
glede na vzdolni nagib upotevajo maksimalni rezultirajoi nagib (tabela 5.1).
nagib nivelete (s) 7.14 8.00 8.66 9.00 9.68
max. preni nagib (qmax) 7.00 6.00 5.00 4.36 2.50
Tabela 5.1: Odvisnost maksimalnega prenega nagiba od vzdolnega nagiba pri qrez = 10%
Vodo, ki prispe do robov vozia odvedemo v odvisnosti od izbranega sistema odvodnjavanja.

Tako lahko vodo disperzno spustimo v okolico, ali pa jo s pomojo poiralnikov, muld, koritnic,
obcestnih jarkov in ostalih naprav za odvodnjavanje odvedemo do izbranega recipienta.

5.8 Odvodnjavanje drugih delov vozia in utrjenih stranskih povrin
Pri odvodnjavanju drugih delov vozia, torej stranskih pasov, odstavnih pasov, postajali,
kolesarskih stez, hodnikov za pece se je prav tako kot v primeru odvodnjavanja vozia
potrebno drati doloenih pravil.
V prostorskem odnosu na vozie glavne ceste se omenjene povrine s ciljem namestitve

skupnega vzdolnega odvodnjavanja (kadunjasti jarek, koritnica) ali viinsko loijo ali pa se
izvede nagib le teh stran od vozia.
V nobenem primeru ne sme priti do odtekanja vode iz omenjenih povrin na vozie in s tem
ogroanja udeleencev v prometu.
Omenjene prometne povrine morajo tako kot vozie izpolnjevati konstruktivne zahteve glede
prenih nagibov, saj mora tudi v njihovem primeru voda hitro odtekati v izbrani sistem
odvodnjavanja.
V sklop utrjenih stranskih povrin uvramo bankine, za katere velja, da morajo biti v vsakem
primeru izvedene tako, da je njihov preni nagib obrnjen stran od vozia (slika 5.6). S ciljem
hitrega odtekanja se naj zaradi materiala iz katerega je bankina narejena uporablja preni nagib
od 4 do 7%.
4-7% 4-7%
Slika 5.6: Preni nagib bankin
5.9 Odvodnjavanje neutrjenih stranskih povrin
V primerih, ko izvedba bankin ni potrebna in se pojavljajo direktno ob voziu neutrjeni stranski

pasovi mora biti preni nagib le teh s ciljem hitrega odtoka vode 12% in sicer tako kot v primeru
bankin, stran od vozia. V izjemnih primerih je dovoljeno znianje nagiba na 6%, vendar se temu
poskuamo izogniti, saj zaradi zatravitve stranskih povrin prihaja do dviganja teh povrin in s
tem do tvorbe naravnih robnikov. Ti prepreujejo odtok vode oz. omogoajo vodi, da posebej v
primeru majnih vzdolnih nagibov le ta pronica v cestno konstrukcijo.
Da prepreimo nastanek omenjenega, e pri projektiranju predvidimo nijo lego stranskega pasu
od roba vozia in sicer se priporoa vrednost 3cm (slika 5.7).
3cm
12 %
Slika 5.7: Znianje neutrjenih stranskih povrin

V primeru nastanka naravnega robnika je potrebno zaradi zaite cestne konstrukcije neutrjen
stranski pas zniati oz. odkopati do prvotne lege.
Kadar imamo opraviti s cesto z velikimi vzdolnimi padci (s > 3%) lahko voda pridobiva na hitrosti
in v konni fazi dosee veliko hitrost.
Zaradi prepreitve erodiranja neutrjenih stranskih povrin na taknih mestih vgradimo robnike oz.
izvedemo koritnico z ustrezno lociranimi poiralniki.
Kljub temu, da vodnotehnino ni vedno potrebno pa zaradi ohranjanja enotne slike ceste in
izkorianja smernega vodila, ki ga daje robnik izvedemo koritnico do naslednjega vijanega
prehoda.

5.10 Odvodnjavanje poboij cestnega telesa
Pri odvodnjavanju oz. oblikovanju poboij cestnega telesa lahko z ustrezno izbiro naklona
poboja vplivamo na koeficient odtoka (poveana stopnja izhlapevanja in ponikanja) in s tem
zmanjamo koliino vode, ki priteka k cestni konstrukciji.
Padavinsko vodo, ki priteka iz poboij vkopov je potrebno odvesti s sistemom vzdolne odvodnje
do izbranega recipienta. Poudariti je potrebno, da pri projektiranju sistema odvodnjavanja teimo
k loevanju meteorne vode iz okolice cestne konstrukcije in vode, ki se steka iz vozia. Razlog
za to je v dimenzioniranju naprav za odvodnjavanje, katere bi zaradi zdruevanja bile nepotrebno
predimenzionirane.
V globokih vkopih je smiselno na pobojih na vmesnih bermah predvideti vzdolno odvodnjavanje

s kanaletami, s imer razbremenimo sistem odvodnjavanja na dnu vkopa.
Pri pobojih moramo posvetiti pozornost morebitni podzemni vodi oz. podzemnim vodnim
tokovom, katerim pot do cestne konstrukcije prepreimo z drenanimi ukrepi opisanimi v poglavju
6.3.
5.11 Odvodnjavanje tampona in posteljice ter zaita proti zmrzali
Z ustrezno izvedbo tampona in posteljice moramo dosei, da se znotraj cestne konstrukcije ne

zadruje voda.
Za kvalitetno odtekanje vode iz obeh naj bo tako vrednost prenega nagiba minimalno 4%.
V odvisnosti od vrste in kvalitete ter seveda nosilnosti tal je potrebno loiti med izvedbo nosilnega
sloja:
H s tamponom,
H s kombinacijo tampona in posteljice.
V primeru izvedbe nosilnega sloja ceste s tamponom moramo v vsakem primeru zagotoviti preni
nagib 4%, pri vejih prenih nagibih vozia pa preni nagib tampona sledi voziu.
Tampon ceste z enostranskim nagibom zaradi predolge poti toka vode en meter od vijega roba
proti sredini vozia prelomimo in obrnemo v drugo stran (slika 5.8).
1m
4-7% q 4-7%
min 4% min 4%
Slika 5.8: Prelom nagiba tampona ceste z enostranskim nagibom
V primeru izvedbe nosilnega sloja ceste s kombinacijo tampona in posteljice pa naj preni nagib
tampona sledi prenemu nagibu vozia, preni nagib posteljice pa naj bo q > 4% (slika 5.9).
Razlog za to je v razliki med kvaliteto materiala potrebnega za izvedbo tampona in posteljice. Ta

je tolikna, da moramo pri projektiranju ceste poskusiti sprojektirati nosilni sloj ceste tako, da se
hkrati s ciljem kvalitetne odvodnje obnaamo imbolj racionalno.

1m
4-7% q 4-7%
q q
min 4% min 4%
tampon
posteljica
Slika 5.9: Odvodnjavanje spodnjega ustroja ceste ob kombinaciji tampona in posteljice
V primeru nasipa iz gramoza, posteljica praviloma ni potrebna. Preni nagib tampona sledi
prenemu nagibu vozia, zato pa mora imeti ustrezni nagib planum temeljnih tal, da lahko
pronicujoa voda iz nasipa odteka.
6.0 VRSTA NAPRAV ZA ODVODNJAVANJE
6.1 Splona pravila za uporabo sistemov
Pri izbiri sistema odvodnjavanja in s tem hkrati pri izbiri naprav za odvodnjavanje moramo
upotevati karakteristike le teh. Potrebno je v im veji meri izkoristiti prednosti posameznih in
nadalje z ustrezno kombinacijo padavinsko vodo odvesti do izbranega recipienta.
6.2 Naprave za povrinsko odvodnjavanje
6.2.1 Jarki
Jarki so ena od najpreprostejih in najbolj efektivnih naprav sistemov odvodnjavanja.
Tehnine in funkcionalne lastnosti jarkov so definirane z naslednjimi tremi kriteriji:
H hidravlini kriterij zagotavlja, da vsaki projektirani in nadalje izvedeni jarek v sklopu

sistema odvodnjavanja ceste izpolnjuje vse zahteve glede merodajne koliine vode in toka le
te po jarku
H varnost udeleencev v prometu vpliva na obliko jarka ob morebitni nesrei in zdrsu
vozila s ceste
H zaita okolja ta kriterij zahteva oz. pogojuje uporabo jarka kot sestavnega dela
cestnega telesa katerega cilj je prepreevanje onesnaevanja okolice z vodo, ki pritee iz
cestia
Osnovna funkcija jarka v celotnem sistemu odvodnjavanja je sprejemanje vode, ki pritee iz

cestia preko bankine (slika 6.1, Q1), nadalje vode iz brein vkopa (Q2) in v konni fazi vode, ki
pritee iz spodnjega ustroja oz. najnijega nivoja posteljice ceste (Q3) .
V primeru navezave stranskih jarkov na obcestni jarek moramo v primeru velikih nagibov
stranskih jarkov z vgraditvijo jakov pred mestom spojitve jarkov prepreiti poplavljanje ceste
zaradi vode iz teh jarkov.

Q1
Q2
Q3
Slika 6.1: Prikaz poti dotekanja vode v jarek
Glede na pozicijo ceste v prostoru, lahko pride do naslednjih sprememb uporabe jarka v sistemu
odvodnjavanja:
H v primeru ceste v nasipu, znaa vrednost Q2 = 0, pod pogojem, da ne obstaja velika

nevarnost onesnaevanja okolice in posledino v takni situaciji uporaba jarka ni potrebna,
saj v primeru ko je teren nagnjen od cestnega telesa vodo spustimo prosto po terenu (slika
6.2).
Q1
Q3
Slika 6.2: Odtekanje vode iz ceste cesta v nasipu, teren nagnjen vstran od ceste
H v primeru, ko je preni nagib ceste orientiran v nasprotno smer jarka, je vrednost Q3

praktino enaka ni, vrednost Q1 pa se zreducira na koliino vode, ki pritee v jarek preko
bankine in breine jarka (slika 6.3).
Q1
Q2
Q3 0
Slika 6.3: Odtekanje vode iz ceste preni nagib ceste orientiran v nasprotno
smer kot je jarek
Evolucija zemeljskih jarkov je privedla do pojava oz. osnovanja naslednjih oblik jarkov:
H segmentni jarek
H trapezni jarek
H trikotni jarek
H jarek z betonskimi kanaletami
Segmentna in trapezna oblika jarka sta dve osnovni obliki, pri emer je potrebno poudariti, da je v
zadnjih letih trapezna oblika vse manj uporabljana. Razlog za to lei v poveevanju hitrosti vozil,
emur posledino sledi vedno ve zdrsov vozil iz cestia. Ker je v primeru segmentnih jarkov v
primerjavi s trapeznimi prihajalo do manjih pokodb vozil in ker se oblika segmentnih jarkov
bolje vklaplja v cestno telo je vse manja uporaba trapezne oblike jarkov logien zakljuek. Do
izjem pa prihaja, ko se sooamo s prostorsko stisko, saj v teh primerih trapezni jarek zavzema
manj prostora in je s tega vidika primerneji.

6.2.1.1 Segmentni jarek
V primeru poteka ceste v nasipu zajemamo padavinsko vodo praviloma v obcestne jarke
segmentne oblike. Uporaba teh je pogojena z zadostno koliino razpololjivega prostora, saj
zaradi svoje polkrone oblike dna, praviloma zavzemajo ve prostora kot jarki ostalih oblik.
S stalia prometne varnosti je segmentni jarek najustrezneji od vseh tipov jarkov. Vozilo se v
primeru zdrsa z vozia manj pokoduje, saj zaradi oblike jarka obstane na breini oz. v jarku, v
katerega zdrsi v blagem loku. Tudi za kmetijsko mehanizacijo (obdelovanje povrin, spravilo lesa
... ) je to najustrezneji tip jarka, saj ne ovira dostopnosti do obdelovalnih povrin v tolikni meri
kot ostali tipi jarkov. Prav tako je najustrezneji s stalia umestitve ceste v okolico, saj zatravljeni
segmentni jarek ne predstavlja tujka v naravnem okolju .
Pravila, ki se jih moramo pri oblikovanja segmentnih jarkov drati:
H nagib breine jarka ne sme presegati vrednosti 1:2,

H dno jarka mora biti vsaj 20 cm globoko v raenem terenu oz. 20 cm pod nivojem
planuma spodnjega ustroja,
H minimalna irina jarka, merjeno v ravnini bankine mora znaati minimalno
2,0 m,
H naeloma so jarki segmentne oblike zatravljeni, v bliini vtoka in iztoka iz cestnega
prepusta pa navadno obdelani s kamnom.
Zatravljenost oz. na splono obdelava dna jarka je pogojena z vzdolnim padcem jarka, saj
moramo v primeru neugodnega vzdolnega padca zagotoviti odtok vode k recipientu oz.
prepreiti erozijo dna in brein jarka.
V kolikor je to mogoe, naj vzdolni padec jarka sledi naravnemu padcu terena.
Navezujo se na drugo toko, je potrebno poudariti, da lahko segmentne jarke izvedemo tudi
tako, da je segment izveden nad planumom s imer jarek slui samo za odvodnjo povrinske
vode. V tem primeru je potrebno poskrbeti tudi za odvodnjo vode iz planuma ceste, za kar pa
izvedemo drenao direktno pod segmentnim jarkom.
Obdelava dna jarkov glede na vzdolni padec
1. V primeru vzdolnih padcev manjih od J < 1% se uporabi na dnu jarka betonska kanaleta, ki
povea oz. izbolja monost toka vode (slika 6.4). Taken jarek pride do izraza v primeru stalnih
a vendar pretonih voda majhnih koliin. Kanaleta vgrajena v osi jarka je prefabriciran element
poloen na sloju peska debeline 10cm..
min 2m
> 20 cm
Slika 6.4: Segmentni jarek za vzdolne padce J < 1%
2. V primeru vzdolnih padcev jarka J = 1 3 %, so primerni zatravljeni segmentni jarki, ki pa

morajo biti tako kot jarki z betonsko kanaleto redno vzdrevani.

min 2m
> 20 cm
Slika 6.5: Segmentni jarek za vzdolne padce J = 1 3 %
3. Obdelavi dna jarka v primeru vzdolnih padcev J = 3 10 %, moramo posvetiti posebno

pozornost, saj mora biti dno obdelano tako, da zmanja hitrost toka oz. da s svojo obdelavo
odvzema energijo vodi, ki tee po njem. S ciljem prepreevanja izpiranja in unievanja strukture
dna jarka se izvede obdelava dna na doloeni irini po posebnih pravilih.
Za padce oz. nagibe od 3 do 5% je zadovoljiva reitev obdelave dna s tolencem na peeni
podlagi. V kolikor pa znaajo vrednosti padcev od 5 do 10 % pa je potrebna obdelava z
lomljencem, postavljenim v sloj betona.
B = min 2m
B/2 - B/3
> 20 cm
Slika 6.6: Segmentni jarek za vzdolne padce J = 3 10 %
4. Za vzdolne padce jarkov J > 10%, se pojavi potreba po posebni obdelavi z oblogami iz
lomljenca vejih dimenzij, ki mora biti sidran po posebnih postopkih. Jarki s taknim padcem se
najpogosteje pojavljajo kot stranski jarki, namesto lomljenca in prikazane obdelave dna, pa lahko
uporabimo tudi kaskade, kjer s stopniasto obliko jarka premagamo viinske razlike in tako
upoasnimo tok vode.
B = min 2m
> 20 cm
Slika 6.7: Segmentni jarek za vzdolne padce J >10 %
6.2.1.2 Trapezni jarek
Uporaba trapeznega jarka je primerna takrat, ko ni mona izvedba segmentnega jarka

(prostorske omejitve, zahteven teren) in pri cestah nijih kategorij.
Pravila, ki se jih moramo pri oblikovanju trapeznih jarkov drati:
H nagib breine jarka ne sme presegati vrednosti 1:1.5,

H minimalna irina dna jarka znaa 50 cm, le v primeru izjemne prostorske stiske znaa
minimalna irina 40cm

H naeloma so jarki trapezne oblike zatravljeni, v bliini cestnega prepusta pa navadno

obdelani s kamnom. Stranica jarka, s katero se le ta nadaljuje na okoliki teren se praviloma
zaokroi z radijem ustrezne velikosti.
Tako kot v primeru segmentnih jarkov je obdelanost dna jarka pogojena z vzdolnim padcem
jarka, saj moramo v primeru neugodnega vzdolnega padca zagotoviti tok vode k recipientu oz.
prepreiti erozijo dna in stranic jarka. V kolikor je to mogoe, naj vzdolni padec jarka sledi
naravnemu padcu terena.
Obdelava dna jarkov glede na vzdolni padec
Vrste obdelave dna jarka bomo prikazali na primeru, kjer se v jarek stekata podzemna voda iz
posteljice in povrinska voda iz vozia.
1. V primeru vzdolnih padcev manjih od J < 0.3% uporabi na dnu jarka betonska kanaleta, ki
povea oz. izbolja monost toka vode (slika 6.8). Tako kot v primeru segmentnih jarkov je
kanaleta vgrajena v osi jarka prefabriciran element poloen na sloju peska debeline 10cm.
> 20 cm
Slika 6.8: Trapezni jarek za vzdolne padce J < 0.3 %
2. V primeru vzdolnih padcev jarka J = 0.3 - 3 %, so primerni zatravljeni trapezni jarki, ki pa

morajo biti tako kot jarki z betonsko kanaleto redno vzdrevani.
> 20 cm
Slika 6.9: Trapezni jarek za vzdolne padce J = 0.3 3 %
3. Trapeznim jarkom vzdolnih padcev J > 3 % moramo tako kot segmentnim jarkom posvetiti
posebno pozornost, saj mora biti dno obdelano tako, da reducira hitrost toka oz. da s svojo
obdelavo odvzema energijo vodi, ki tee po njem. S ciljem prepreevanja izpiranja in unievanja
strukture dna jarka se izvede obdelava dna na doloeni irini po posebnih pravilih. Tako je za
padce od 3 do 5% zadovoljiva reitev obdelave dna s tolencem na peeni podlagi. V kolikor pa
znaajo vrednosti padcev od 5 do 10 % pa je potrebna obdelava z lomljencem, postavljenim v
sloj betona.

> 20 cm
Slika 6.10: Obdelava dna trapeznega jarka za vzdolne padce J > 3 %
6.2.1.3 Trikotni jarek
Trikotni jarki se uporabljajo v redkih primerih in sicer takrat, ko smo v prostorski stiski ali pa kadar
ne priakujemo velikih koliin vode. Dno teh jarkov se praviloma hitro zapolni z nesnago, ki
nadalje prepreuje ali upoasnuje odtekanje vode, posledino pa prihaja do pronicanja vode v
sloje vozine konstrukcije.
> 120 cm
> 40 cm
Pravila, ki se jih moramo pri oblikovanju trikotnih jarkov drati:
H nagib breine jarka ne sme presegati vrednosti 1:3,

H minimalna irina dna jarka, merjena v ravnini planuma spodnjega ustroja, znaa vsaj 120
cm,
H naeloma so jarki trikotne oblike zatravljeni, v bliini cestnega prepusta pa navadno
obdelani s kamnom in izvedeni kot trapezni jarek
6.2.1.4 Jarek z betonsko kanaleto
Betonsko kanaleto smo sreali pri obdelavi dna jarka tako v primeru segmentnih kot tudi v
primeru trapeznih jarkov. Uporabljena je bila v primerih, ko je bilo zaradi majhnega vzdolnega
padca potrebno omogoiti tok vode.
V nasprotnem primeru, torej v primeru velikih vzdolnih padcev pa je jarek z betonsko kanaleto
prav tako primeren, saj v taknem primeru ni potrebna posebna obdelava dna jarka z namenom
zaite pred erozijo.
6.2.1.5 Dimenzioniranje jarkov
Dimenzioniranje jarkov za odvodnjavanje mora biti rezultat korektno izvedenih raunov, ki se

nanaajo na merodajne padavine, odgovarjajoo prispevno povrino in pogoje odtekanja vzdol
jarka.

Tok vode po jarku je v principu mogoe kot :
H enakomerno gibanje vode s stalnim pretokom in konstantno hitrostjo, kot posledica

konstantne povrine prenega prereza in konstantnega vzdolnega padca jarka
H neenakomerno gibanje vode, ki je v primerjavi z enakomernim precej bolj realno
Hidravlini izraun jarkov za potrebe odvodnjavanja temelji na predpostavki enakomernega

vodnega toka, iz esar tudi izhajajo osnovne zakonitosti, ki jih uporabljamo pri dimenzioniranju.
Pri dimenzioniranju jarkov se uporabljajo raunski elementi prikazani na sliki 6.11.
B
A H
Slika 6.11: Elementi potrebni za hidravlini izraun jarka
Elementi za hidravlini izraun jarkov so naslednji:
H B irina jarka (m)

H H globina jarka (m)
H A povrina prenega preseka jarka (m2)
H O omoenost (m)
H R = A/O hidravlini radij (m)
H J = h/l vzdolni padec jarka
H v hitrost toka vode (m/s)
H Q = F v pretok vode (m3/s)
PRESEK A O R
B H
Pravokotnik B H 2H + B
2H + B
m H
Trikotnik m H2 2H 1+ m 2
2 1+ m 2
H (B + m H)
Trapez H (B + m H) B + 2H 1+ m 2
B + 2H 1 + m 2
2H
2 2 2 2 4
Segment B H B (1+ ) 2 2 2 4
3 3 5 3 (1+ )
3 5
Tabela 3.2: Osnovni parametri za hidravlini izraun jarkov
pri emer so:

m naklon breine (1:m)
2H
=
B

Za izraun hitrosti vode v jarku uporabimo ti. Stricklerovo formulo:
3
v = k St R 2 J (6.1)
kjer so:
kSt - koeficient hrapavosti
R - hidravlini radij
J - vzdolni padec jarka
ki daje monost izrauna pretoka po relaciji:
Q = A v (6.2)
kjer so:
Q - pretok
A - povrina prenega preseka
v - hitrost toka vode
Podobna, pogosto uporabljana formula za dimenzioniranje jarkov je ti. Chezy - Manningova

formula, ki je definirana kot:
1 3
Q= A R2 J (6.3)
n
kjer so:
Q - pretok
n - koeficient hrapavosti po Manningu
R - hidravlini radij
J - vzdolni padec jarka
A - povrina prenega preseka
Iz zgoraj napisanega je razvidno, da so najpogosteje v uporabi Strickler-jeve in Chezy-Manning-

ove enabe, katerih osnova pa je praktino enaka. Enabe se razlikujejo samo po apliciranem
koeficientu hrapavosti.
Med koeficientom hrapavosti po Manning-u in tistim po Strickler-ju pa obstaja enostavna
povezava in sicer povezava recipronosti, tako da velja:
1
= k St (6.4)
n
kjer so:
n - koeficient hrapavosti po Manning-u

kSt - koeficient hrapavosti po Strickler-ju

Vrsta povrine kSt
Skalna stena:
- gladka in homogena 25 28
vegetacijo
- neravna in nehomogena 22 25
brez Tla:
Naravna tla
- zbita peena tla 40 50

- glinasta 30
Srednje zatravljene povrine:
z vegatacijo
- odporne na erozijo 15 20
- neodporne na erozijo 20 30
Mono zatravljene povrine:
- odporne na erozijo 10 15
- neodporne na erozijo 20 25
- betonske povrine gladke 90
Umetna
- betonske povrine stari beton 60

tla
- asfaltne povrine 80
Tabela 3.3: Koeficienti hrapavosti po Strickler-ju
6.2.2 Kadunjasti jarek (mulda)
Kadunjasti jarek je zelo pogosto uporabljan v primerih odvodnjavanja stacionarnih povrin, kot so
npr. parkiria, primeren pa je tudi za odvodnjo cest v vkopu. V slednjih primerih ga uporabljamo,
kadar zaradi prostorskih omejitev, konfiguracije terena, strmosti poboja in drugih dejavnikov
uporaba boljih reitev ni mona.
Posebnost kadunjastega jarka je v tem, da je uporaben tudi v conah z majhnim vzdolnim

nagibom, kjer se voda z ustreznim prenim nagibom cestia stee v njega in do poiralnikov
pritee po principu vodnega ogledala. V taknih primerih mora biti zagotovljena kvalitetna
izvedba, saj se lahko v nasprotnem primeru pojavlja tok vode v smeri nasproti eljene in tako
pride do poruitve celotnega sistema odvodnjavanja. Z namenom prepreitve nastanka taknih
teav je prav tako potrebna pravilna razporeditev in seveda redno vzdrevanje oz. ienje
kadunjastih jarkov.
Kadunjasti jarki so lahko asfaltni, betonski ali celo tlakovani. Pri maloprometnih cestah so
ustrezneji in hkrati laje izvedljivi asfaltni kadunjasti jarki.
Prav tako kot koritnica ima kadunjasti jarek omejene hidravline sposobnosti, ki pa jih lahko
kontroliramo s preverbo pretoka na osnovi naslednje relacije:
3 b
Q = k St h8 J (m3/sec) (6.5)
2h
kjer so:
h - najveja globina vode v kadunjastem jarku
b - irina kadunjastega jarka
J - vzdolni nagib kadunjastega jarka
irina in globina kadunjastega jarka se doloita na osnovi zgoraj prikazanega hidravlinega

izrauna, obiajne irine pa so od 0.5 do 0.8 m in globine od 0.05 do 0.08 m.
Za odvod pronicajoe zaledne in lastne vode se pod asfaltnim kadunjastim jarkom izvede e
plitva drenaa.

6.2.3 Koritnice
Koritnice so eden od pomembnejih konstruktivnih elementov za kontrolirano vzdolno odvodnjo.

Prisotne so pri sistemih odvodnjavanja avtocest, cest v ukopih, pogosto pa se pojavljajo v oviru
sistemov odvodnjavanja cest v naseljih.
Zaradi omejitev z vidika konstruktivnih karakteristik in s tem posledino hidravlinih sposobnosti,

vodo iz koritnic odvajamo do poiralnikov, ki morajo biti razporejeni na ustreznem rastru, s ciljem
zajemanja vse dotekle vode. Ti so med seboj povezani z ustrezno cevno kanalizacijo, po kateri
odvedemo vodo do izbranega recipienta. Vodo iz koritnic lahko prav tako odvajamo v obcestne
jarke preko pobonih kanalet, ki bodo v nadaljevanju e omenjene.
Pozicija koritnice je prvenstveno ob robniku, tako da direktno zajema vodo iz cestia ter brein
ukopov, iz hodnikov za pece, kolesarskih stez in v doloenih primerih tudi iz zelenih povrin.
Koritnice so lahko izdelane iz prefabriciranih betonskih elementov, betonirane na mestu ali
asfaltne s pripadajoim betonskim montanim ali asfaltnim (redkeje) robnikom.
Eden od pogojev, ki vpliva na izbiro tipa koritnice je zagotavljanje efektivnosti koritnice, ki pa je
zagotovljena, e je vzdolni nagib enak oz. veji od minimalnih hidravlinih zahtev nagiba.
Pravila, ki se jih moramo pri oblikovanju koritnic drati:
H koritnica naj bo irine = 0,50 0,75 m

H koritnica naj ima preni nagib qk = 7 - 15%, ne glede na preni nagib vozia
H ob koritnici z robnikom se predvidi lovilna berma, z namenom zaite koritnice pred
vdorom neisto iz brein in s tem zaite efektivnega odvodnjavanja.
Zaradi svojih geometrijskih karakteristik imajo koritnice omejene hidravline sposobnosti, ki pa jih
lahko kontroliramo s preverbo pretoka na osnovi naslednje relacije:
3 0.315
Q = k St h8 J (m3/sec) (6.6)
q
kjer so:
h - najveja globina vode v koritnici
J - vzdolni nagib koritnice
q - preni nagib koritnice
6.2.4 Robniki
Tudi v primeru, ko v okviru cestia ni predvidena koritnica se ob vgrajenem robniku ustvari

obmoje, ki opravlja enako funkcijo kot jo opravlja koritnica. Uspeno opravljanje te funkcije pa je
tudi v tem primeru pogojeno z vzdolnim nagibom roba ceste.
Kot element v sistemu odvodnjavanja je robnik tako primeren, ko za izvedbo koritnice ni prostora,
ko je potrebno pri cestah v nasipu prepreiti erodiranje bankine in breine in ko je potrebno
prepreiti zlivanje vode iz vozia v okolico.
Robnik v obravnavani funkciji najpogosteje sreamo v mestih, kjer uspeno zdruujejo funkcijo
robnika kot robnega elementa vozia in hkrati elementa, ki omogoa kanaliziranje vode in s tem
uspeno odvodnjavanje.
Poiralniki, tako tisti z mreo kot tudi tisti z vtokom pod robnikom so skupaj z jarki tisti element
odvodnjavanja, ki poskrbijo da se ob robniku pretakajoa voda odvaja preko cevne kanalizacije
do recipienta.
Hidravline sposobnosti oz. pretok je definiran enako kot v primeru koritnic.

6.2.5 Poiralniki
Naloga poiralnikov v sistemu odvodnjavanja je zajemanje vode iz koritnic, kadunjastih jarkov in

zemeljskih jarkov ter s tem odvajanje meteorne vode preko cevne kanalizacije do recipienta.
Osnovna lastnost poiralnikov je sprejemna kapaciteta, ki predstavlja koliino vode, ki jo

poiralnik lahko pod doloenimi pogoji sprejme. Sprejemna kapaciteta poiralnikov je kriterij, na
katerega so vezane vse mere, dela in prerauni odvodnjavanja.
Od pogojev v katerih se nahaja poiralnik, torej od intenzitete naliva, od kvalitetne izvedbe ostalih
elementov odvodnjavanja, od kvalitetne izvedbe umestitve poiralnika v cestno telo in od vrste
drugih faktorjev je odvisno, ali voda, ki pritee do poiralnika (Qd) odtee vsa v poiralnik ali ne. V
veini primerov se to ne zgodi, ampak pride do prelivanja vode (Qp), ki stee naprej v smeri
najvejega gradienta (slika 6.12).
Qd
Qs
Qd
Qp
Qs
Slika 6.12: Shema zajemanja vode v primeru popolne uinkovitosti in v primeru prelivanja
Glede na nain izlivanja vode v poiralnik poznamo naslednje vrste le teh:
H poiralnik z vtokom pod robnikom

H poiralnik z mreo
H linijski poiralnik
H poiralnik s elnim vtokom
H poiralnik s stranskim vtokom
6.2.5.1 Izbira poiralnika
Izbiro poiralnika, tako obliko kot tudi poloaj pogojuje ve parametrov in sicer:
H koliina vode, ki dotee do poiralnika

H tip elementa odvodnjavanja po kateri pritee voda (koritnica, kadunjasti jarek, ..)
H vzdolni nagib ceste
H preni nagib ceste
H hrapavost ceste
Tip elementa odvodnjavanja po katerem pritee vode je pomemben zaradi njegove oblike, s
pomojo katere lahko kontroliramo irino toka vode, s imer je pogojena uinkovitost poiralnika.

Hrapavost pogojuje hitrost toka, ki pa ima lahko dobre in slabe lastnosti:

H velika hrapavost oz. posledino poasni tok vode je dobro v primeru izlivanja v poiralnik
saj obstaja veja verjetnost, da bo poiralnik sprejel vso doteklo vodo
H posledica velike hrapavosti pa je veje razprostiranje tekoe vode, ki lahko v primeru
uporabe poiralnika z vtokom pod robnikom ogroa prometno varnost
6.2.5.2 Sprejemna kapaciteta in uinkovitost poiralnikov
Ob analizi prikazanih rezultatov lahko zakljuimo, da sprejemna kapaciteta naraa s

poveanjem Qd in s poveanjem prenega nagiba q. Na podlagi rte Qs = Qd, kateri se z
naraanjem pretoka sprejemna kapaciteta Qs vse bolj oddaljuje lahko pridemo do zakljuka, da
je uinkovitost poiralnika najbolje definirana kot:
Qs
Ef = 100 (%) (6.7)
Qd
Qs (l/s)
50
s = 1% q (%)
5
4
d
=Q
40 3
Qs
30
5
1
20
0
10
0
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 Qd (l/s)
Slika 6.13: Sprejemna kapaciteta poiralnika v odvisnosti od prenega in vzdolnega
nagiba
Slika 6.14 prikazuje spremembo uinkovitosti Ef v odvisnosti od Qd in prenega nagiba q za

konstantno vrednost vzdolnega nagiba s = 1%. Na podlagi danih odvisnosti in na podlagi
razmisleka lahko brez dvoma ugotovimo, da s poveevanjem pretoka Qd raste tudi koliina
prelivne vode Qp.
Posebej je potrebno opozoriti na poloaj poiralnike mree, torej na to ali so odprtine vzporedne
z robnikom ali pa so na njega pravokotne (pomembno pri mestnih povrinah, kjer lahko doloene
postavitve predstavljajo fizino oviro npr. kolesarjem). Rezultati, ki jih opisujemo so vezani na
postavitev paralelno z robnikom. V primeru postavitve pravokotno na robnik dobimo rezultate
prikazane s rtkanimi rtami (slika 6.13 in 6.14).
Takoj lahko opazimo, da sta sprejemna kapaciteta in uinkovitost poiralnika v primerjavi s

poiralnikom ki ima odprtine vzporedne z robnikom precej manja.

Ef (%)
100
s = 1%
80
60 q (%)
5
4
3
40 2
5
1
20 0
0
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 Qd (l/s)
Slika 6.14: Efektivnost poiralnika v odvisnosti od prenega in vzdolnega nagiba
Po ogledu rezultatov in posledinih ugotovitvah pa ne moremo mimo ukrepov s pomojo katerih

lahko poveamo sprejemno kapaciteto in uinkovitost poiralnikov s pomojo fizinih posegov v
neposredni bliini poiralnika:
H formiranje depresije - tvorimo deniveliranje povrine vozia okrog poiralnika z

namenom pritegnitve vodne mase k poiralniku
H poveanje hrapavosti vozia neposredno pred poiralnikom z namenom upoasnitve
toka vode
6.2.5.3 Lociranje poiralnikov
Lociranje poiralnikov oz. doloitev postavitve in medsebojnih razdalj je kljunega pomena pri
zajemanju povrinskih voda in hkrati kljunega pomena pri uinkovitosti celotnega sistema
odvodnjavanja.
Nasprotno pa z nepravilno izbiro postavitve neposredno ogroamo udeleence v prometu in sicer

tako z vidika tvorbe fizine ovire za udeleence kot z vidika nezadostnega opravljanja svoje
primarne funkcije, posledica esar je v konni fazi zadrevanje vode na voziu.
Upotevajo vse pogoje v procesu odvodnjavanja, torej lastnosti prispevne povrine, hidroloke
pogoje oz. merodajne padavine, je mogoe lociranje poiralnikov za konstantno irino ter
konstantni vzdolni in preni nagib vozia vriti samo preko poznane sprejemne kapacitete
poiralnika.
V kolikor za potrebe pozicioniranja poiralnikov za hidroloko analizo uporabimo Racionalno

metodo do vrednosti, ki nas zanimajo pridemo na naslednji nain:
A = (B k + B ) L = B f L (m2) (6.8)
kjer je:
A - enemu poiralniku pripadajoa povrina (m2)
Bk - irina ceste (m)
B - irina koritnice ali kadunjastega jarka (m)
L - razdalja med poiralniki (m)
Enotski dotok v koritnico ali kadunjasti jarek znaa:

qd = k 0 i B f /10000 (l/sec m) (6.9)
kjer je:
k0 - koeficient odtoka
i - jakost naliva (l/sec ha)
Dotok v koritnico ali kadunjasti jarek je nadalje enak:
Q d = qd L (l/sec) (6.10)
Na podlagi vseh zgoraj napisanih relacij pridemo do eljenega podatka:
Q s + Qp = Q a + Qp0 = Q d (6.11)
oz.
Q s + Qp Qp0
L= (m) (6.12)
qd
Bk
B
0
L Qp
qd
A
Qd
Qp
Qs
Slika 6.15: Prikaz merodajnih koliin za dimenzioniranje pozicije poiralnikov
Pozicioniranje poiralnikov ni lahka naloga, zato se v dananji praksi najpogosteje uporablja

postopek, ki je iz mnogih e opisanih stali ve kot sporen. Gre namre za predpostavko, da je
en poiralnik ne oziraje na konkretne pogoje odvodnjavanja sposoben sprejeti meteorno vodo
prispevne povrine 400m2 (prispevna povrina je vozie).
Pojavlja se tudi postopek, kjer se predpostavlja enakost vrednosti Qd = Qs. Za taken postopek je
potreben podatek o uinkovitosti poiralnika, ki pa ga je za doloen poiralnik mogoe dobiti
samo eksperimantalno.
Optimalno pozicioniranje poiralnikov je rezultat preraunov, ki temeljijo na mejnih sposobnostih

tako poiralnika kot tudi koritnice, kadunjastega jarka oz. katerega drugega elementa
odvodnjavanja, ki kanalizira vodo s ciljem v poiralniku. Glede na to, da so tako poiralniki kot
tudi elementi za kanaliziranje vode odvisni od karakteristik ceste, torej od vzdolnih, prenih
naklonov, elementov ceste, idr..

6.2.6 Revizijski jaki
Lokalno pozicioniranje poiralnikov smo e obdelali, e pogledamo zadevo globalno pa je ve kot

oitno, da je mesto le teh odvisno od poteka ceste, ki pa je podvrena tako horizontalni kot tudi
vertikalni zakrivljenosti. Posledica te zakrivljenosti je nujnost poligonalnega vodenja cevne
kanalizacije.
Kot nepogreljiv len sistema odvodnjavanja se revizijski jaki locirajo na mestih, kjer prihaja do
vejih sprememb v smeri vodenja cevne kanalizacije, prav tako pa jih moramo uporabiti v
primerih, ko nastopi sprememba prenega preseka cevne kanalizacije.
Revizijski jaki prav tako najdejo svoje mesto v e omenjenem celovitem pristopu k
odvodnjavanju ceste. Pomembni so v asu eksploatacije ceste in s tem hkrati tudi sistema
odvodnjavanja saj je ena izmed njihovih nalog omogoanje pregleda cevne kanalizacije in
morebitnega ienja le te. Prav zato je potrebno izbiro velikosti in lociranje jakov prilagajati
temu cilju.
Revizijski jaki morajo biti zato postavljeni na medsebojni razdalji 60 do 80 m, njihova svetla
irina pa mora znaati minimalno 80 cm.
Pri izbiri lokacije revizijskih jakov se moramo na eni strani prilagajati sistemu odvodnjavanja, na
drugi strani pa je potrebno revizijske jake postavljati na dostopna mesta in na mesta, ki niso
prometno obremenjena. Drugi pogoj je vasih teje izpolniti, zato se mora v primeru, ko gre za
postavitev jaka v vozie teiti k postavitvi na sredino enega od voznih pasov, tako da je v asu
prometne obremenitve jakek im manj obremenjen s strani vozil.
Izvedba revizijskih jakov je v veini primerov iz prefabriciranih elementov, le v posebnih primerih

(prisotnost podzemne vode) se izvedejo z betoniranjem na licu mesta. Za jake globine veje od
50 cm je potrebno predvideti izvedbo lestve, ki omogoa vstop in izstop iz jaka.
6.2.7 Kanalizacijski sistemi
Vloga in pomen cevne kanalizacije, torej kontrolirana odvodnja vode zajete s pomojo
poiralnikov in ostalih elementov odvodnjavanja do recipienta je ve kot oitna in ni potrebna
posebne obravnave.
Pri analizi in preraunu sistema cevne kanalizacije je potrebno upotevati dva robna pogoja in
sicer :
H gorvodni pogoj: nanaa se na tok vode skozi poiralnike, ki predstavljajo povezavo med
povrinskim tokom vode in tokom vode v ceveh. Omogoiti je potrebno tako zajemanje vode
kot tudi odtok vode iz poiralnikov, ki ne sme v nobenem primeru zmanjati oz. omejevati
sprejemno kapaciteto poiralnikov.
H dolvodni pogoj: nanaa se na recipient (vodotok, izsueno korito, ipd..), ki diktira nivo. Ne
smemo namre dopustiti, da izvedemo izpust vode iz kanalizacije pod nivojem vodotoka, saj
v tem primeru vodotok zalijecevi.
Elemente cevne kanalizacije vodimo v obmoju bankin, koritnic, jarkov, pod hodniki za pece ali
kolesarje, v primeru avtocest pa tudi v obmoju vmesnega loilnega pasu.
Glede na smer poteka ceste so lahko cevovodi vzporedni, poevni ali pa potekajo pravokotno na
os nivelete. Naloga slednjih je najpogosteje prenos povrinske vode, ki se zbira preko
poiralnikov in ostalih elementov odvodnjavanja pod voziem ali pa imajo funkcijo povezave
cevne kanalizacije z recipienti. V tem primeru govorimo o ti. sekundarnih cevovodih.
Dimenzije cevi se doloajo s hidravlinim izraunom, ki temelji na koliinah vode potrebnih

prenosa, na materialu iz katerega so cevi in varnostnem faktorju odvisnem od razreda ceste. S
ciljem omogoiti kvaliteten dostop za ienje in s tem im vejo kontrolo nad uinkovitostjo
sistema odvodnjavanja se kot minimalna vrednost premera cevi pojavlja vrednost = 25 cm.

Zraven definicije premera cevi je potrebno doloiti tudi mejne vrednosti, tako minimalne
(pogojujejo tok vode) kot maksimalne (v primeru uporabe betonskih cevi pogojujejo stopnjo
erodiranja le teh) vrednosti vzdolnega nagiba cevi.
Minimalne in maksimalne vrednosti nagiba cevi se doloijo na naslednji nain:
n2 2
v min
min s c = (6.13) in
R 4/3
n2 2
v max
max s c = (6.14)
R 4/3
kjer je:
sc - vzdolni nagib cevi

v - hitrost toka vode (m/s)
n - Manningov koeficient
R - hidravlini radij (m)
Kot minimalne hitrosti toka vode se obravnavajo hitrosti okrog v = 0.7 m/s in neznatno varirajo v
odvisnosti od materiala iz katerega so (betonske, keramine, cevi iz umetnih materialov
plastine).
Kot maksimalna hitrost toka se obravnava hitrost v = 2 m/s e je cev polna do vrha in
v = 3.5 m/s v primeru, ko je cev do vrha polna samo obasno [2].
Izbor cevi je odvisen od veih faktorjev med katerimi je posebno pozornost potrebno posvetiti:
H materialu iz katerega je cev mora biti odporen na kemine spojine, ki jih voda s seboj
prenaa
H vlogi cevi v sistemu odvodnjavanja: cevi so lahko enonamenske (omogoajo samo pretok
vode), v primeru venamenskih pa imajo lahko tudi funkcijo dreniranja (ti. drenano
kanalizacijske cevi (DK))
H vrsti cevi: betonska, keramina, cevi iz umetnih materialov
H obremenitvam, ki so jim cevi lahko podvrene (tokaste ali linijske)
6.2.8 Drenani sistemi v cesti
Tako kot povrinska, tudi podpovrinska voda koduje cestni konstrukciji, povzroa zmanjevanje
stabilnosti le te in prav zato jo je potrebno tako kot povrinsko vodo odvesti vstran od cestnega
telesa.
Prav zato je potreben pravilno zasnovan koncept sistema za odvodnjavanje podpovrinske vode
drenanega sistema.
Poleg vseh znanih kodljivih vplivov vode na stabilnost objektov zgrajenih iz zemeljskih
materialov (nasipi, ukopi, zaseki) pa e zmeraj velja, da je nosilnost in trajnost mogoe dosei oz.
poveati z ustrezno zbitostjo in poveanjem debeline nosilnega sloja.
Posledice napano sprojektiranega drenanega sistema so lahko mnogo bolj usodne od tistih, ki
bi jih povzroilo stanje brez kakrnekoli drenae. Funkcioniranje taknih sistemov vodi namesto k
odvajanju vode k zbiranju le te, posledica poveane vlanosti konstrukcije pa je zmanjevanje
njene nosilnosti.
Voda lahko prodre v cestno konstrukcijo z:
H infiltracijo skozi zgornji ustroj ceste,

H bonim precejanjem skozi berme, bankine in breine,
H filtracijo podzemne vode zaradi precejanja po vodonosnih slojih,
H kapilarnim dvigom podzemne vode

Razen gibanja vode pod vplivom kapilarnih sil, gibanje vode skozi cestno konstrukcijo in vsi ostali
naini prehajanja vode v cestno konstrukcijo potekajo po Darcy-jevem zakonu. Potrebno je
poudariti da le ta velja za laminarni tok in pravi, da je hitrost gibanja vode proporcionalna
koeficientu vodoprepustnosti in hidravlinemu gradientu.
= k i (6.15)
oz. v modificirani obliki:
Q = k i A
(6.16)
q = k i A t
kjer je:
- Darcy-eva /fiktivna/ hitrost (l t-1)

i - hidravlini gradient (h/l)
k - koeficient vodoprepustnosti (l t-1)
Q - pretok v enoti asa (l3/t-1)
A - povrina (m2)
q - pretok (l3)
t - as (t)
Najpomembneja karakteristika tal, ki jo je potrebno upotevati v procesu projektiranja drenanih

sistemov je vodoprepustnost, ki je definirana s koeficientom vodoprepustnosti (koeficient filtracije)
k. Obravnavan koeficient je zelo variabilen in ga je prav zato potrebno imbolj natanno doloiti s
pomojo standardnih terenskih in laboratorijskih preiskav, saj se na njegovi osnovi in preko
Darcy-evega zakona neposredno definirajo elementi drenanega sistema.
gramoz pesek prah glina
k (cm/s) 102 10-1 10-1 10-3 10-3 10-7 < 10-7
Tabela 3.4: Orientacijske vrednosti koeficienta vodoprepustnosti tal
Oitno je, da je vodoprepustnost odvisna od vrste tal, le ta pa so pri projektiranju oz. izvedbi
drena tudi kriterij za izbiro filtrskih materialov. Le te izbiramo po ti. pravilu filtra.
Filtrski material mora biti bolj grobozrnat kot teren, ki ga dreniramo, kljub vsemu pa mora biti
toliko finozrnat, da pri pronicanju vode filter finih delcev zemljine ne prepua ali sprejema, saj se
v nasprotnem primeru zamai in tako preneha njegova primarna funkcija.
Zgoraj navedenim zahtevam ustreza material katerega zrnavost je doloena po Terzaghi-jevem

pravilu.
Po njegovem morajo biti v filtru zrna, katerih je 15% (D15) najmanj 4 krat veja kot 15% zrn v
najbolj grobi zemljini, ki obdaja filter.
Polega tega ne smejo biti zrna izbranega materiala ve kot 4 krat veja od tistih, ki jih je 85%
(D85) v najfineji zemljini okrog filtra. Temu pravilu ustreza filterski material, katerega krivulja
zrnavosti seka linijo 15% zrn med tokama A in B. Krivulja filtra mora tako potekati med tokama
A in B (slika 6.16).

prah pesek gramoz

fini srednji grobi fini srednji grobi fini srednji grobi
100
90
D85
85
uteni procenti od skupne koliine
80
70
mejne krivulje filterske plasti
60 mejne krivulje tal,
ki jih itimo
50
40
30
20
D15 4D15 4D85
15
A B
10
0
0.002 0.006 0.02 0.06 0.2 0.6 2 6 20 60
premer zrn (mm)
Slika 6.16: Filterske plasti: - najmanj 4D 15 najbolj grobe zemljine tal /toka A/
- ne ve kot 4D 85 najfineje zemljine tal /toka B/
Material, ki po svoji zrnavosti ustreza pravilu filtra se pri vgrajevanju ne sme toliko premeati, da
se porui filtersko pravilo.
Geoloke in hidrogeoloke lastnosti se doloajo s preiskavami poloaja, globine, nagiba in

homogenosti slojev s ciljem natannega definiranja nivoja in toka podzemne vode in s tem viine
kapilarnega dviga le te. Opazovanja nivoja podzemne vode je potrebno izvesti za en hidroloki
ciklus.
Preiskovanje topografskih karakteristik se vri s ciljem ugotovitve karakteristik prispevne povrine

(velikost, nagib, koeficient odtoka) s pomojo katerih lahko nadalje ugotavljamo koliken del
odtee po povrini oz. koliken del se infiltrira in ga je z ustreznim drenanim sistemom potrebno
zajeti in odvesti ter s tem zavarovati cestno telo.
Temperatura zraka in koliina padavin sta osnovna klimatska parametra merodajna za

projektiranje drenanega sistema. Tako je npr. kljunega pomena kako dolgo je temperatura
zraka pod nilo, saj se z veanjem trajanja vea tudi globina zmrzovanja.
Tako koliina povrinske vode, kot tudi koliina infiltrirane vode ter spremembe nivoja podzemne
vode so odvisne od koliine padavin, lastnosti katerih dobivamo na podlagi hidrolokih opazovanj.
Preiskave in analize vseh navedenih parametrov dajejo odgovor na to, v kaknih pogojih in kako
sprojektirati ter zgraditi drenani sistem. Potreba za vgrajevanjem doloenih drenanih elementov
se pojavlja na gotovo vseh lokacijah.
Izjemoma drenaa ni potrebna v naslednjih primerih:
H nivo podtalnice je dovolj globoko, da njegovo nihanje ne vpliva na karakteristike tal, letna
viina padavin manja od 200 - 250 cm in odsotnost monosti infiltracije vode vsled topljenja
snega in ledu
H tampon izveden iz vodoprepustnega materiala ( koeficient vodoprepustnosti
k > 10-3 cm/s), globok nivo podtalnice in odsotnost monosti zmrzovanja tal
V odvisnosti od predhodno opisanih monosti pojava vode v tleh, se predvidevajo naslednje

tehnine reitve s pomojo dreniranja:
H znievanje visokega nivoja podzemne vode pod cesto

H zajemanje vode v breini ukopa s ciljem prekinitve poti vode po
vodonosnem sloju
H zbiranje vode iz planuma in vode, ki pronica skozi zgornji ustroj

Tamponski sloj iz gramozno peenega materiala, ki je del cestne konstrukcije opravlja tako
funkcijo nosilnega sloja kot tudi funkcijo drenanega sloja. Dimenzije tamponskega sloja se
doloajo na podlagi zahtevane nosilnosti, vendar je za sloje debeline od 15 do 50 cm, potrebno
preveriti e debelina sloja zadoa podatkom hidravlinih analiz o koliinah vode, ki jih je
potrebno odvesti s tamponskim slojem. Potreben preni presek in debelina drenanega sloja se
doloi s pomojo e omenjenega Darcy-jevega zakona.
V primeru, da dimenzije dobljene na podlagi rauna nosilnosti ne zadostujejo obstajata dve reitvi
problema in sicer se prva nanaa na poveanje debeline tamponskega sloja, druga pa na
uporabo materiala z vejim koeficientom vodoprepustnosti, kar je z vidika efektivnosti sistema
odvodnjavanja ceste bolja reitev.
Zbiranje in usmerjanje vode, ki poteka s pomojo tamponskega sloja se zagotavlja z ustreznim
vzdolnim in prenim nagibom planuma spodnjega ustroja. Vzdolni nagib sledi niveleti planuma
ceste, doimer znaa minimalni preni nagib za kohezivna tla je 4%, za stabilizirana pa 3%.
S tamponskim slojem se preseka oz. preprei kapilarni dvig vode, ki bi v nasprotnem primeru ob
ugodnih pogojih zmrzovanja pomenil resno gronjo ivljenski dobi cestne konstrukcije.
Voda, ki se zbira na nivoju posteljice se lahko odvaja na dva naina in sicer:
H direktno iz cestnega telesa skozi breino nasipa (slika 6.17a)

H s plitvo drenao, po kateri voda nadalje odtee vzdol cestnega telesa do predvidenega
iztoka (slika 6.17b)
a)
b)
Slika 6.17 a) Direktno odvodnjavanje iz cestnega telesa

b) Odvodnjavanje s plitvo drenao vzdol ceste
Pozicija plitve drenae v primeru dvosmernih cest je lahko na obeh straneh, odvisno od nagiba
tamponskega sloja iz katerega voda priteka v plitvo drenao.
6.3 Odvodnjavanje cestnega telesa
6.3.1 Naravni ukrepi, ozelenitev
S pomojo naravnih ukrepov lahko do neke mere kontroliramo meteorno in podzemno vodo, ki
ogroa cestno telo.
Dotok vode do cestnega telesa je pogojen s koeficientom odtoka, kateri pa je v veliki meri
odvisen od okolice v katero je cesta umeena in nagiba terena.

S poraenostjo terena oz. njegovo ozelenitvijo doseemo:
H odtekanje vode po terenu proti cestnemu telesu je upoasnjeno, s imer se vea as

dotekanja vode h konstrukciji
H v primeru nenasienosti terena z vodo se poveuje stopnja ponikanja in izhlapevanja
vode
H poraenost cestnih jarkov prav tako upoasnjuje tok vode, s imer je zagotovljena
manja stopnja erodiranja dna in stranic jarka
V sklop ozelenitve cestnega telesa spada tudi posaditev dreves in grmovnic, s katerimi poskrbimo
soasno za sonaravni vklapljanje ceste v okolje in za utrditev brein.
6.3.2 Drenane plasti
ivljenska doba in hkrati stabilnost cestnega telesa je pogojena s kvalitetno kontrolirano odvodnjo
odvene vode. S cesto lahko poseemo v obmoja, kjer je nivo podzemne vode tako visok, da le
to ogroa.
Problem znievanja nivoja podzemne vode in zajemanje vode iz vodonosnega sloja se pojavlja v
odvisnosti od hidrolokih in hidrogeolokih pogojev, tako da drenani elementi, ki se v teh
primerih pojavljajo niso standardni elementi sistemov za dreniranje ceste.
Pri projektiranju ceste je potrebno upotevati, da mora biti posteljica minimalno 30cm nad nivojem
podzemne vode. V primeru, da temu pogoju ni zadoeno je potrebno izvesti ti. globoke drenae
s pomojo katerih se zniuje nivo podzemne vode. Globina in medsebojna razdalja med
drenaami oz. debelina drenanega sloja pod tamponom se projektira v odvisnosti od hidravlinih
pogojev in potrebne viine znianja nivoja podzemne vode.
Slika 6.18 prikazuje nomogram s pomojo katerega se za poznano debelino sloja (d),
maksimalno (h) in dovoljeno (h) viino dviga nivoja podzemne vode doloa globina drenae za
primer, da sta drenai na medsebojni oddaljenosti d = 2b. Izvedba drena te vrste ni ekonomsko
opraviena za globine veje od 4 metre.
0.6 drenani sloj pod

tamponom
0.5 h/d= h
1 .0
0.4 h /d = h'
0.8
h/d 0.3 h/d=
d
z
0 .6
b=2d
0.2 h/d=
0 .4
h/d=
0.1 0 .2
vodonosni sloj
0.1 0.2 0.3 0.4 0.6 0.8
z/d
Slika 6.18: Nomogram za doloanje globine drenae v odvisnosti od dovoljenega nivoja
podzemne vode
V primeru, da z gradnjo ceste poseemo v vodonosne sloje oz. jih presekamo se lahko voda
pojavi na celotni viini breine izkopanega zaseka. Z namenom prepreitve nestabilnosti breine
zaseka zaradi navlaevanja se izvedejo povrinske drenae, kjer se drenani sloji postavljajo pod
povrino breine zaseka in usmerjajo vodo k drenani cevi (slika 6.19).

humus 10cm
zbita zemlja 20cm
drenani sloj 50cm
drenana cev
neprepustna folija
Slika 6.19: Drenani sloj na breini
6.3.3 Drenani zaseki
Za odvodnjavanje poboij oz. za odvod plastovne in pronicajoe vode nad neprepustno plastjo
uporabljamo drenane zaseke. Drenani zaseki lahko leijo ali pravokotno ali pa poevno k
nagibu poboja
V kolikor je treba zajemati vodo iz tanjega vodonosnega sloja, je potrebno izvesti vzdolne
linijske drenae, ki zaustavljajo precejanje vode po vodonosniku, v katerega smo s cesto posegli.
Za dosego efektivnosti posega mora dno drenanega rova segati v vodonepropustni sloj oz. je
potrebno za garantirano delovanje sistema z neprepustno folijo zagotoviti neprepustnost
drenanega rova (slika 6.20).
glina 20cm
glinena obloga
vodonosni sloj
vodoneprepustni sloj
Slika 6.20: Vzdolni drenani rov za zajemanje vode iz vodonosnega sloja
Dimenzije drenanih zasekov so doloene na podlagi hidravlinih zmogljivosti in na podlagi

konstruktivnih zahtev.
Pri globinah zaseka pod 2.50 m naj irina zaseka ne bo manja od 0.60 m, pri vejih globinah pa
naj ne bo manja od 0.80 m.
Drenani zaseki brez cevi naj se konajo pri prostem izteku v vodotok pod kotom 35, leijo pa
naj najmanja 0.20m nad dnom vodotoka.
6.3.4 Drenani vodi
Drenani vodi so najprimerneja oblika linijske drenae.
Potrebni so predvsem tam, kjer je vzdolni padec drenane naprave manji od 1% ali kjer je
priakovana koliina vode veja od 0.5l/s.

Prerez drenanih vodov je v tesni odvisnosti od priakovane koliine vode. Minimalni premer
drenanih cevi znaa 10cm.
Pri navadnih filtrih naj bo pod drenanimi cevmi najmanj 10cm debela plast iz filterskega
materiala (prodec, pesek), pri vestopenjskih filtrih pa mora cev leati na zgornjem robu najnije
filterske stopnje, katere debelina mora znaati najmanj 15cm.
Vse ti filterski sloji pod drenano cevjo pa odpadejo v primeru, e izvedemo podlogo drenane
cevi iz betona.
Globina drenanega voda je odvisna od viine izvora vode, ki jo mora prevzeti. Pri drenanih
plasteh naj bi bilo teme drenane cevi najmanj 20cm pod planumom zemlje, s ciljem zagotovitve
prevzema vode, ki jo odvodnjavamo. Drenane vode je potrebno izvajati v zmrzlinsko varni
globini samo takrat, ko z njimi prevzemamo pobono vodo ali e z njimi razbremenjujemo pritisk
podtalne vode.
Drenani vodi zaitnih plasti naj bodo locirani na najglobljih tokah v globini varni pred mrazom.
K tem vodom priteka po odjugi znatna koliina vode, tako da si ne moremo privoiti, da bi
odvodnjavanje te vode prepreil morebiten nastanek ledu.
e ti drenani vodi konajo direktno v prostem vodotoku je potrebno iztoke zaititi pred
zmrzovanjem.
Najmanji padec drenanega voda znaa brez hidravlinega rauna 0.5%, v primeru
eventuelnega hidravlinega rauna pa naj ne bo manj kot 0.1%.
Drenane cevi so ali betonske ali pa iz umetnih snovi. V okviru slednji tako sreamo drenane
cevi (DN) in kombinirane drenano kanalske cevi (DK). S pravilno izbiro drenanih cevi lahko
reguliramo uporabo filterskih materialov.
Pregledni in kontrolni jaki drenanih vodov so lahko najpreprosteje konstrukcije. Za njih je

priporoljivo, da so vedno izvedeni z zaprtim dnom, v primerih ko pa v jakih ni potrebno
predvideti usedalnika pa izvedemo dno v obliki leba in ga prilagodimo vtoku in iztoku drenane
cevi. Pri drenanih vodih, ki se ne konajo v jakih ampak se navezujejo direktno na vodotok naj
bo iztok izveden preko iztonega objekta s prepadom, pri emer naj konec cevi moli iz stene
najmanj 10cm.
6.3.5 Razbremenilni vodnjaki
Razbremenilne vodnjake uporabljamo tam, kjer moramo ceste speljati preko arteko napetega
horizonta podtalne vode. Obiajno gre v teh primerih za vertikalne drenane rove ali vode, ki
razbremenjujejo napeto podtalno vodo skozi neprepustno plast in jo vodijo na povrje, k
zgornjemu vodotoku.
Poseben primer uporabe vertikalnega drenanega rova je vgradnja rova v predobteene mehke
plasti, izvedene s ciljem pospeevanja usedanja. V tem primeru sluijo rovi za odvod iztisnjene
porne vode in s svojo izvedbo ter globinsko lego napram podtalni vodi uinkujejo kot
razbremenilni vodnjaki ali poiralne vrtine.
Razlikujemo tri vrste razbremenilnih vodnjakov in sicer enostavne, stopnjevane in cevne

razbremenilne vodnjake.
Enostavni razbremenilni vodnjaki so vertikalni drenani rovi z meanim filtrom.
Stopnjevani razbremenilni vodnjaki so vertikalni vestopenjski drenani rovi, ki imajo v nasprotju
z meanim filtrom ob dotoku iste vode neomejeno trajnost.
Cevni filterski vodnjaki za razbremenitev pritiska so visoko zmogljivi drenani rovi, ki so obdani z
enkratno ali vekratno stopnjevanim filtrom.
Razbremenilni vodnjaki naj imajo premer minimalno 30cm in naj segajo minimalno 3m v nosilec
podtalne vode, ki ga razbremenjujejo. Vrtine, ki jih izvedemo ponavadi z vrtalnim izplakovanjem
ali pa s tresilnim vrtanjem s polnimi cevmi napolnimo s prepustnim filterskim materialom, navadno
z meanim prodom.

Jaek za odtok iz razbremenilnega vodnjaka se izvede z zaprtim dnom skozi katerega vodi
nastavna cev drenane cevi tako, da moli 20 cm nad dnom jaka (prepreitev onesnaevanja).
Taken vodnjak zahteva stalno vzdrevanje, vodo ki se dviga pa odvajamo v odprte vodotoke.
6.4 Naprave za odvod vode iz cestnega telesa
6.4.1 Prepusti
So hidrotehnini objekti katerih naloga je omogoiti prehajanje vode skozi cestno konstrukcijo
preno glede na os nivelete. Omenjena naloga, ki jo opravljajo oz. namen s katerim so izvedeni je
podobna oz. v principu ista kot v primeru mostov. Kljub tej skupni lastnosti pa je seveda potrebno
ta dva objekta obravnavati loeno. Tako se maksimalna velikost prepusta omejuje s irino 5m,
objekti vejih dimenzij pa se uvrajo v skupino mostnih objektov. Kljuna razlika med tema
dvema objektoma pa je v tem, da se v primeru prepustov kalkulira z monostjo da v posebnih
sluajih delujejo kot objekti pod pritiskom, pri mostovih pa se mostov dimenzioniranje vri pod
pogoji toka vode s prosto povrino.
Ker je prepust namenjen prevajanju vodotoka skozi cestno telo se mora zagotoviti zadostna
transportna sposobnost, pri emer je potrebno upotevati tako koliino vode, kot tudi koliino
nanoenega materiala, ki ga voda s svojim tokom prenaa s seboj. Naravno najbolj ugodna
reitev lociranja prepusta sledi ohranitvi smeri in oblike, ki jo je imel vodotok pred izvedenim
krianjem s cesto.
Na sliki 6.21 so prikazani razlini naini lociranja prepustov glede na smer vodotoka in glede na
os ceste.
Variantna reitev oznaena pod a) ohranja smer obstojeega vodotoka, s imer je zagotovljen
direkten vtok in iztok iz prepusta. Variante b), c) in d) prikazujejo kako postopati v primeru, ko je
potrebno zaradi neugodne naravne smeri vodotoka izvesti korekcijo oz. regulacijo vodotoka s
ciljem zagotovitve kvalitetnega prehoda vodotoka skozi cestno konstrukcijo.
a) b) c) d)
Slika 6.21: Izbira poloaja in smeri prepusta
Slika 6.22a prikazuje primer, ko s sledenjem naravni smeri vodotoka dobimo enormno dolino
prepusta, tako da deviacijo vodotoka izvrimo iz ekonomskih in ne iz hidravlinih razlogov.
Za enako traso vodotoka je na sliki 6.22b prikazana nesprejemljiva reitev deviiranja vodotoka s
ciljem skrajevanja prepusta. Nesprejemljivost je posledica ostrih krivin tako na gorvodnem kot
tudi na dolvodnem delu glede na prepust. Majhni polmeri vodijo do erozije na konkavnih straneh
polmerov in do nalaganja materiala za krivinami, saj na teh mestih ponovno prihaja do
zmanjevanja hitrosti vode.

a) b)
Slika 6.22: Izbira poloaja in smeri upotevajo faktor ekonominosti
Na sliki 6.23 so prikazane monosti izbire nagiba prepusta. Pri obravnavani izbiri je potrebno
vedeti, da imajo vodotoki oz. vse druge pojavne oblike voda, ki se zlivajo skozi prepuste pri istem
preseku pri manjih padcih manjo prepustno mo glede na koliino vode in nanos materiala. V
nasprotnem primeru, torej v primeru vejih padcev pa je potrebno raunati s poveano erozijo
obmoja, po katerem se pretaka voda.
a) prepust z naravnim padcem b) prepust z znianim vtokom

vodotoka
c) prepust s hitrim tokom na d) visoki poloaj prepusta

iztoku
Slika 6.23: Poloaji prepusta v nasipu cestne konstrukcije
6.4.2 Ponikalnice
V primeru, da s primernimi sredstvi ni mogoe dosei odvoda vode v odprt vodotok lahko v
primeru prepustnih tal izkoristimo prav to njihovo lastnost. Tako meteorno vodo, ki se zbira na in v
cestnem telesu odvedemo v prepustna tla v bliini ceste s pomojo ponikalne naprave.
Pred izvedbo ponikalnic se je potrebno vedno s poizkusi prepriati o dejanski sposobnosti

ponikanja v izbranih tleh.
Ponikalni vodi
V gradbeno tehninem pogledu so enaki drenanim vodom opisanim v poglavju 6.3.4.
Vodo, ki naj ponikne dovedemo v ponikalni vod preko zbirnega jaka z usedalnikom za blato.
Dolina posameznega voda, naj ne bo manja od 10m. Vsak ponikalni vod je potrebno na koncu
zatesniti oz. s ciljem veje kontrole nad dogajanjem izvesti kontrolni jaek.

Ponikalni jaki
Naloga ponikalnega jaka je vodenje dotekajoe vode preko neprepustne plasti v prepustno nije
leeo plast.
Zaradi dalje dobe trajanja, veje zmogljivosti in monosti oskrbovanja naj imajo minimalni
premer 1m, po monosti 1.5m. Ponikalni jaki naj segajo samo do doloene globine, tako da od
globine 4m raje uporabimo v nadaljevanju opisane poiralne vrtine.
Uinkovitost ponikalnih jakov lahko poveamo s centralno simetrino okoli jaka poloenimi
odcepnimi vodi iz drenanih cevi, ki leijo v viini prepustne plasti. Trajna zmogljivost taknih
jakov je odvisna od premera jaka in hkrati od dejanskega koeficienta prepustnosti tal.
Izkunje kaejo, da je izvedba ponikalnih jakov upraviena v finem pesku srednje granulacije,
medtem ko je v primeru finejih frakcij zmogljivost ponikanja manja.
Ponikalni jaki so iz prefabriciranih betonskih elementov. Za prepreitev meanja filterskih plasti

ob padajoi vodi zgornjo plast v jaku prekrijemo s 30cm debelo plastjo grobega gramoza.
Za zagotovitev trajnega delovanja ponikalnih jakov je potrebno redno ienje blata iz jakov oz.
usedalnikov in obnavljanje zgornje filterske plasti.
Poiralne vrtine
Najvekrat imajo obliko pokonnih drenanih vodov ali ponikalnih vodov, ki odvajajo vodo iz
zgornjega horizonta podtalne vode skozi neprepustno plast v prepustno plast, ki lei globlje in ima
zadostno sposobnost ponikanja. Gre za globine od 4m dalje v katerih je uporaba ponikalnih
jakov neracionalna.
7.0 ODVODNJAVANJE MED GRADNJO
Odvodnjevanje med gradnjo se izvaja v skladu z naravnimi danostmi terena v katerega posega
cestno telo, geometrijo cestnega telesa in dinamiko gradnje. Tehnologijo odvodnjevanja med
gradnjo je potrebno predvideti v fazah nartovanja in projektiranja, izhodia za projektiranje
odvodnjevanja med gradnjo in podatki potrebni za to pa se podajo v fazi predhodnih raziskav.
Relevantni podatki za projektiranje odvodnje med gradnjo so:

- opredelitev geometrije vodonosnika v katerega posega cestno telo in odnos med cestnim
telesom in podzemno vodo (podano kot vzdolni in preni profili),
- maksimalni nivoji podzemne vode,
- hidravline karakteristike vodonosnika (koeficient prepustnosti, transmisivnost, poroznost ...),
- kemine karakteristike podzemne vode (agresivnost podzemne vode na beton).
Za potrebe odvodnje velikih gradbenih jam v izdatnih vodonosnikih je potrebno izvesti rpalne
poizkuse s potopnimi rpalkami, katerih kapaciteta presega nekaj litrov na sekundo. Rezultati
rpalnega poizkusa morajo biti obdelani na podlagi meritev v opazovalnih vrtinah, ki so ustrezno
razporejene okoli rpalnega vodnjaka. Za manje gradbene jame je dopustno izvesti
dimenzioniranje tudi na podlagi nalivalnih poizkusov.
Pri enostavnih odvodnjah za dimenzioniranje odvodnje uporabimo analitine metode izrauna, pri
obsenejih odvodnjah, v bolj zapletenih hidrogeolokih pogojih moramo uporabiti metode
numerinega modeliranja s katerimi preverimo potek razlinih variant dreniranja.
Pri dimenzioniranju odvodnje je potrebno preveriti tudi vpliv na kvaliteto podzemne vode in
morebitne vplive na koliinsko stanje in na morebitne vplive, ki bi lahko nastali pri izkorianje
podzemne vode za potrebe vodooskrbe v dolvodni smeri.
Pri dimenzioniranju odvodnje je potrebno doloiti:

- znianje gladine podzemne vode,
- tevilo in vrsto rpalnih vodnjakov ali naprav,
- dvino viino in porabo energije,
- stroke odvodnje.

Na podlagi teh podatkov se na podlagi analize strokov in dobrobiti izbere ustrezno metodo
odvodnjevanja. Pri analizi strokov je potrebno upotevati tudi stroke rpanja za ves as trajanja
odvodnje in ne le stroke za izgradnjo sistema za odvodnjo.
Sestavni del projekta odvodnje mora biti analiza radija vpliva odvodnje v gradbeni jami. Zaradi
doseganja ustreznih ekonomskih uinkov morajo biti odvodi iz gradbene jame izrpane vode
speljani izven vplivnega radija odvodnje.
Odvodnjavanje med gradnjo se izvaja kot:

- izrpavanje v odprti gradbeni jami,
- vodnjakimi zavesami (wellpoint systems)
- globokimi vodnjaki,
- odvodnja s horizontalnimi drenaami ali horizontalnimi vodnjaki,
- s kombiniranimi metodami.
Izrpavanje v odprti gradbeni jami se izvaja takrat kadar imam opravka z manj izdatnimi in plitvimi
vodonosniki. Praviloma se odvodnja izvede tako, da v gradbeni jami na robu ali na sredini
izdelamo poglobitev, katere dno je za okoli 1 do 2 m nije od kote osuitve gradbene jame. V to
poglobitev se vstavijo gradbine rpalke ustrezne kapacitete. Po potrebi se izdela ve taknih
poglobitev, odvisno od obsega gradbene jame.
Odvodnja z vodnjakimi zavesami (wellpoint system) se izvaja v vododnosnikih v katerih elimo

dosei relativno majhno znianje gladin podzemne vode (do globine 7 m pod nielno koto tal). Na
obodu gradbene jame se izdelajo vodnjaki, ki so med seboj oddaljeni na kratki razdalji, in se med
seboj poveejo. Vodo iz njih se praviloma izrpava z vakumskimi rpalkami, katerih etvilo je
odvisno od kapacitete rpalk, izdatnosti vodnjakov, njihove medsebojne oddaljenosti in velikosti
znianja, ki ga elimo dosei.
Odvodnja z globokimi vodnjaki se izvaja tako, da se izvaja takrat, kadar posegamo v izdaten
vodonosnik in kadar moramo dosei relativno velika znianja podzemne vode. tevilo vodnjakov
se doloi na podlagi analize strokov in dobrobiti med stroki za izvedbo vodnjakov in stroki
rpanja. Voda iz vodnjakov se izrpava s tlanimi potopnimi rpalkami. Konstrukcija vodnjakov je
odvisna od izdatnosti vodonosnika in od zahtevane kapacitete vodnjaka.
Odvodnja s horizontalnimi drenaami in horizontalnimi vodnjaki se izvaja tam, kjer elimo dosei
trajneje uinke, zlasti takrat, kadar elimo vzdrevati trajen nivo podzemne vode. V fazi gradnje
predstavljajo drenae dodaten ukrep, ki se ga kombinira skupaj z ostalimi metodami odvodnje.
Kombinirane metode odvodnje so metode pri katerih za uinkovitost dreniranja uporabljamo tudi
ukrepe za zmanjevanje prepustnosti okolikega terena (npr. zagatnice, berlinske stene,
injektiranje ...) ali pa kombinacijo zgoraj natetih metod.

8.0 POSEBNI PRIMERI ODVODNJAVANJA
8.1 Ceste z ve voznimi pasovi
Pri cestah z ve voznimi pasovi so posamezne smeri vonje obiajno med seboj loene z loilnim
pasom.
Osnovni principi odvodnjavanja so seveda enaki kot v primeru dvopasovnih cest. Pravilna
izvedba ceste mora omogoati imhitreje odtekanje vode iz vozia k njegovemu robu.
Princip odvodnjavanja cest z ve voznimi pasovi je odvisen od izvedbe ceste oz. od izbranega
prenega nagiba, tako da lahko nastopi:
H izvedba ceste s strenim nagibom

H izvedba ceste z enostranskim nagibom
V primeru ceste s strenim nagibom se vozni pasovi odvodnjavajo k robu tako kot v primeru
vsake druge ceste. Streni nagib mora biti izveden navzven, torej stran od loilnega pasu. V
primeru tako kategoriziranih cest gre ponavadi za zaprt sistem odvodnjavanja, tako da vodo na
robovih lovimo s sistemom robnikov in poiralnikov ali pa se voda steka v obcestne jarke.
Pri cestah z enostranskim nagibom prihaja do razlinih monosti izvedbe loilnega pasu. Tako
imamo monost izvedbe dvignjenega loilnega pasu, torej loilnega pasu z izvedbo koritnice z
robnikom kjer vodo iz vije leeih voznih pasov zajemamo ob robniku in preko poiralnikov
vodimo v cestno kanalizacijo.
Loilni pas pa lahko izvedemo tudi tako, da v njegovo sredino lociramo kadunjasti jarek iz
katerega vodo odvajamo preko poiralnikov v cestno kanalizacijo.
Padavine, ki padejo na loilni pas obravnavamo razlino z ozirom na irino pasu, utrditev in
rastlinstvo. Pri zelo irokih loilnih pasovih ostane zemljie v svoji naravni legi, tako da tu
padavine preteno pronicajo in izhlapevajo ali pa jih porabi rastlinstvo.
V nasprotnem primeru pa je priporoljiva izvedba loilnega pasu s kadunjastim jarkom.

Doseemo dvoje in sicer se voda ne more stekati na vozie, poleg tega pa se izognemo kodi,
ki nastane na vegetaciji v sunih obdobjih.
Pri cestah z ve voznimi pasovi, ki so locirane v gorskih predelih moramo povzeti ustrezne ukrepe
za vodo, ki se steka k cesti. Na gorski strani vijega vozie je tako potrebno predvideti ustrezne
naprave (kadunjasti jarek, koritnica), ki vzdolno odvajajo to vodo. V primeru izvedbe opornih
zidov na vrhu zidov predvidimo odvodnjavanje s kanaletami, s imer prepreimo prelivanje vode
preko roba zidu in hkrati pronicanje za zid.
Voda zbrana na tak nain se vodi do zbirnih jakov in nadalje v sistem odvodnjavanja spodnjega
vozia.
8.2 Mestne ceste in naselja
Tudi v primeru cest in naselij se uporabljajo e opisani principi odvodnjavanja cest.
Poudariti je potrebno, da v mestih obstajata dve vrsti kanaliziranja in sicer meani ali loeni
kanalizacijski sistemi. V primeru slednjih gre za loeno vodenje fekalne in meteorne kanalizacije,
kar je veinoma pravilno in se v zadnjem asu vse bolj uveljavlja.
Pri projektiranju cest v mestih in naseljih je potrebno upotevati dejstvo, da smo na obravnavanih
podrojih omejeni s prostorom in prav zato se vzdolno odvodnjavanje cest v mestih in naseljih
vri s pomojo koritnic, kadunjastih jarkov, ob ustreznih prenih nagibih pa tudi samo ob robnikih.
Tako sistem odvodnjavanja temelji na kombiniranju omenjenih naprav in poiralnikov ter
revizijskih jakov.

Pogosto se vzporedno s cesto, torej ob njenih robovih pojavljajo kolesarske steze in hodniki za
pece (slika 8.1). Za odvodnjavanje teh je potrebno poskrbeti prav tako kot za vozie samo, zato
poskuamo upotevati osnovni princip odvodnjavanja cest, torej imhitreje odtekanje vode.
kolesarska steza
hodnik za pece
hodnik za pece
kolesarska steza
min 2% q min 2%
min 4% min 4% min 4%
Slika 8.1: Primer odvodnjavanja hodnikov za pece in kolesarskih stez lociranih ob voziu
8.3 Trgi, parkirne povrine
Za odvodnjavanje trgov in parkirnih povrin niso tako pomembni vozno-dinamini elementi ampak
predvsem elementi odvodnjavanja. Padavinske vode morajo namre kar najhitreje in zanesljivo
odtei iz obravnavanih povrin.
e je trg kombiniran z vozii se odvodnjavanje trga prilagaja temu voziu in v nobenem primeru
na sme vplivati na varnost odvijanja prometa na voziu.
Celotna reitev odvodnjavanja trgov in parkirnih povrin je mono odvisna od nagnjenosti terena.
Zato je v primeru velikih povrin smiselno te razdeliti v posamezne ploskve, ki so v prenem
pogledu oblikovane v streni, lijakasti (slika 8.1) ali piramidni obliki. Poiralnike lociramo v
najnijih tokah in hkrati na prispevne povrine, iz katerih se voda v njih steka.
Za vzdolno odvodnjavanje trgov so zelo primerni kadunjasti jarki, ki s svojo lastnostjo vodnega
ogledala omogoajo tok vode tudi pri majnih vzdolnih padcih. Za odvodnjavanje kadunjastih
jarkov poskrbimo s poiralniki z mreo.
Zelo primerni za odvodnjavanje so tudi linijski poiralniki (slika 8.2), ki jih lociramo na najnijo
toko ploskve s prenim nagibom proti njim. S tem idealno nadomestimo sistem kadunjastega
jarka in poiralnikov, za vzdolni padec pa lahko poskrbimo e z oblikovanjem dna poiralnika.

A A
prerez C - C
B B
prerez A - A
prerez B - B
Slika 8.1: Lijakasta oblika povrine trgov in parkiri
A A
prerez C - C
prerez A - A
Slika 8.1: Uporaba linijskih poiralnikov v primeru odvodnjavanja parkiria

8.4 Premostitveni objekti
Sistem odvodnjavanja in kanaliziranja cestnih premostitvenih objektov se nanaa na:
H odvodnjavanje zgornjih (vidnih) povrin objekta

H odvodnjavanje pronicajoe vode z izolacijskih povrin in sproanje parnih pritiskov
H odvodnjavanje in zraenj votlin, odvodnjavanje leinih povrin
H odvodnjavanje zalednih nasipov krajnih opornikov
H prikljuevanje odvodnega sistema na cestno kanalizacijo
Izbira prenega in vzdolnega nagiba mora biti v skladu z e opisanimi principi kvalitetne
odvodnje.
Naprave oz. elementi za odvodnjavanje ceste ne smejo posegati v nosilnost konstrukcije. Objekti
morajo imeti loen sistem odvodnjavanja in kanaliziranja vode, ki se navezuje bodisi preko cestne
kanalizacije ali direktno na recipient meteorne vode. To ne velja za kratke premostitvene objekte
skupne doline, ki je manja od potrebnega razmaka med cestnimi izlivniki.
Tako kot za hidravlini preraun ceste je potrebno tudi dimenzije in tevilo konstrukcijskih
elementov sistema za odvodnjavanje doloiti na podlagi vhodnih parametrov, ki so v tem primeru
meteoroloki podatki za mikrolokacijo ceste oz. premostitvenega objekta.
Povrinsko vodo z zgornje povrine objekta odvodnjavamo preko izlivnikov in prenih odtonih
cevi v zbirno cev, ki jo vodimo do recipientov ali cestne kanalizacije. Vso povrinsko vodo je
potrebno s pomojo izlivnikov zbrati tako, da ne tee preko dilatacij.
Vsi ostali detajli odvodnjavanja premostitvenih objektov so zbrani v Tehninih specifikacijah, TSC
07.105, Odvodnjavanje in kanaliziranje cestnih premostitvenih objektov.
8.5 Odvod zalednih vod nad cestnim telesom
V primeru globokih vkopov oz. v primeru uporabe meanega prenega profila s ciljem
zmanjevanja koliin doteene vode iz brein vkopa k cestnemu telesu izvajamo jarke ponavadi
gre za izvedbo s kanaletami.
Slika 3.10: Jarek v funkciji zmanjevanja koliine dotekajoe vode k cestnemu telesu
V primeru opornih zidov je potrebno izvesti ob vrhu zidu kanalete, ki onemogoajo prelivanje
vode in hkrati pronicanje za zid. Za zidom prav tako izvedemo drenani sistem, saj se v
nasprotnem primeru voda zadruje na notranji strani zidu in v kombinaciji z nizkimi temperaturami
negativno vpliva na stabilnost konstrukcije. Vodo, ki jo z drenanim sistemom zbiramo za zidom,
preko cevk napeljanih skozi zid vodimo v napravo za vzdolno odvodnjavanje (najpogosteje
koritnica) locirano ob peti opornega zidu.

8.6 Snene padavine na cesti in ob cesti
Prisotnost snega na voziu tako iz vidika prometne varnosti kot posledino tudi iz psiholokega
vidika ni zaeljena.
Kompaktni sneg ali brozga sta vzrok za prenekatere problema voznikov in obiajno vzrok za
tevilne zastoje v prometu.
Med drugimi je zelo nevarna posledica sneenja nastanek ti. snenih desk, ki se jih brez
temeljitega razbijanja praktino ne da odstraniti. Dodatni problemi se pojavijo ob kombinaciji vetra
s snegom, saj prihaja do snenih zametov za reitev katerih so v konni fazi usposobljene
specialne zimske slube za vzdrevanje cest.
S ciljem zaite udeleencev v prometu pred snenimi zameti je na kritinih mestih potrebna
namestitev ograj proti snenim zametom. Ograje so lahko iz lesa, kovine ali umetnih snovi.
Postavljene morajo biti vedno pravokotno na smer, v kateri preteno piha veter in sicer
neprekinjeno ali z ustreznimi zamiki in prekrivanjem krajih polj.
Oddaljenost ograje od ceste mora znaati priblino 12 do 15 kratno viino ograje, razmak med
vzporednimi ograjami pa 10 kratno viino ograje.
Ob spodnjem robu ograje mora biti rea viine 30cm za prehod vetra, na sami povrini ograje pa
mora transparentnost oz. koliina lukenj znaati 50%. Ograje morajo biti ustrezno zasidrane.
Viina je odvisna od predvidene koliine snega, obiajna je od 1.2m do 1.8m, le izjemoma pa se
uporabljajo ograje z viino vejo od 1.8m.
Varnost prometa pa je lahko tako kot s strani zametov ogroena tudi s strani snenih plazov. Za
prepreitev dostopa plazu do prometnih povrin pa prav tako nameamo ograje. Osnovni
materiali so jeklo ali aluminij, beton ali kamen, lahko pa tudi les in ini preplet. Ograje morajo biti
postavljene pravokotno na smer pritiska snega (vzporedno s rto enake nadmorske viine).
Zgrajene so lahko posamezno, v verigi ali z zamiki. Nart ograj mora upotevati nagib poboja,
viino snega in smer pretenih vetrov. Prav tako moramo upotevati specifino maso in kolinik
posedanja in drsenja snega ter hrapavost podlage na poboju, v konni fazi pa tudi
izspostavljenost soncu.
Ob spreminjanju snega v vodo, ob neustrezno sprojektirani in nadalje izvedeni cesti hitro pride do
naslednjih negativnih pojavov:
H zastajanje vode na voziu

H pronicanje v tamponski sloj in zastajanje v njem
H erozija ukopnih in nasipnih brein
H usadi bankin
H usadi in plazovi v cestnem telesu
Ob pravilno projektiranem sistemu odvodnjavanja se ves sneg ob pretvorbi v vodo, tako na

obmoju vozia kot v njegovi okolici odvodnjava po uveljavljenih principih odvodnjavanja.
Vzdrevanje cest v zimskem asu oz. omogoanje prevoznosti cest je tesno povezano s
soljenjem, ki zniuje temperaturo ledia. Negativnim uinkom soljenja pa so na nasprotni strani
izpostavljeni robniki, kanalete, prepusti, jaki, jeklene ograje in prometni znaki.
Stopnja potrebnega soljenja je v tesni povezavi s pravilno izvedenim sistemom odvodnjavanja oz.
s pravilno izvedbo elementov, ki omogoajo hiter odtok vode.
9.0 VZDREVANJE NAPRAV ZA ODVODNJAVANJE
Za obstoj cestnega telesa in vozia, kakor tudi za varnost udeleencev v prometu ni samo
pomembna kvalitetna izvedba sistema za odvodnjavanje in njegovih elementov ampak tudi redno
in skrbno vzdrevanje sistema.
S ciljem kvalitetnega vzdrevanja naprav za odvodnjavanje se mora v okviru projektne

dokumentacije ceste narediti tudi projekt vzdrevanja ceste, ki med drugimi zajema tudi poslovnik
za vzdrevanje kanalizacije odpadnih voda. V okviru tega poslovnika se opredelijo vse

pomembne lastnosti obravnavanega sistema za odvodnjavanje in vsi potrebni ukrepi za ustrezno

vzdrevanje.
Na zaetku je potrebno definirati upravljanje in vzdrevanje dotine ceste, s imer se pooblaa

upravljalca in vzdrevalca cestnega telesa oz. dela cestnega telesa, da v skladu s poslovnikom
upravlja oz. vzdruje cesto in s tem hkrati tudi sistem odvodnjavanja.
Upravljanje in vzdrevanje se razdeli v odvisnosti od kategorije ceste, upravljalci pa so
najpogosteje Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC), Druba za avtoceste v Republiki
Sloveniji (DARS), obine, idr.
Investitor gradnje avtoceste, hitre ceste in vodnogospodarskih ureditev mora pripraviti nart
izvajanja monitoringa in izvajati monitoring na sestavine okolja na doloenih mestih v doloenem
asovnem obdobju, in sicer se nain in obseg monitoringa obdela v posebnem projektu: Nart
imisijskega monitoringa.
Tako je za primer voda potrebno:
H Dve leti po zaetku obratovanja avtoceste, hitre ceste in izvedenjh vodnogospodarskih

ureditvah spremljati stanje stabilizacije vodnega reima in ob morebitnih pokodbah
vodnogospodarskih ureditev in objektov ali izkazani nujnosti glede dodatnih ureditev izvesti
dodatne ureditve v skladu z navodili upravljavca vodotokov.
H Na dveh mestih izpustov vode iz zadrevalnika meteornih vod meriti temperaturo vode in
nadzirati vsebnost kodljivih snovi v skladu s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se
tejejo za nevarne in kodljive, in o dopustni temperaturi vode (Ur. list SRS, t., 18/85). e
se ugotovi prekoraitev vrednosti, je treba ustrezno ukrepati.
H Zagotoviti je treba varno funkcioniranje in vzdrevanje, zgrajenega odvodnega sistema

tudi z vidika erozijske ogroenosti zaledja in monosti sproanja materialov.
9.1 Navodila za redno upravljanje in vzdrevanje
Navodila za vzdrevanje objektov za povrinsko odvodnjavanje meteornih voda zajemajo

opravljanje nadzorne slube in vzdrevanje naprav za odvodnjavanje: jarkov, koritnic,
kadunjastih jarkov, kanalet, poiralnikov, jakov, drena, cevne kanalizacije.
Za vzdrevanje se smatra:
H opravljanje nadzorne slube

H vzdrevanje objektov
Opravljanje nadzorne slube zajema:
H redni pregledi
H pregledi pri izrednih dogodkih,
H poroila o rednih in izrednih dogodkih
Vzdrevanje objektov zajema:
H Prepreevanje korozije takoj po ugotovitvi nastanka pojava in zagotavljanje estetskega

videza s ienjem,
H saniranje mehanskih pokodb z ravnanjem pokodovanih delov oziroma zamenjavo
teh delov, v odvisnosti od stopnje pokodbe, tako da ograja slui namenu.
H Zagotavljanje funkcionalnosti sistema za odvodnjavanje
H Zagotovitev prehodnosti ob ograji

9.2 Vzdrevanje
9.2.1 Vzdrevanje jarkov, kanalet, koritnic
Strojno ienje jarkov, kanalet, koritnic
V jarkih je potrebno pokositi vegetacijo, jo zmleti in razgrniti na breini cestnega telesa.
V kanaletah in koritnicah je potrebno nanoen material v pretonem profilu odkopati, naloiti in

odpeljati na ustrezno deponijo.
Rono ienje jarkov, kanalet, koritnic
Kjer je v jarkih, kanaletah in koritnicah manja koliina materiala oz. lokacija ni dostopna z
mehanizacijo je potrebno:
H pokositi vegetacijo, jo zmleti in razgrniti na breini cestnega telesa
H nanoen material v pretonem profilu odkopati, naloiti na samokolnico, transportirati
v bliino vozia oz. naloiti in odpeljati na ustrezno deponijo
9.2.2 Vzdrevanje kadunjastih jarkov
S specialnim vozilom je potrebno odstraniti ves nevezan material, ga naloiti in odpeljati na

ustrezno deponijo.
Na mestih, ki niso dostopna z vozilom je material potrebno odstraniti rono.
9.2.3 Vzdrevanje prepustov in drena
Prepusti
Pri vzdrevanju prepustov se izvaja spiranje z vodo pod pritiskom, rona odstranitev materiala
kjer je moen dostop, ostala dela vri ustrezno podjetje s specialno mehanizacijo. Viek materiala
se naloi in odpelje na deponijo.
Drenae
Ob ugotovitvi nepravilnega delovanja drenanega sistema se z vodo pod pritiskom poskua

odstraniti material v drenai. V primeru neuspene odstranitve materiala, je potrebno naroiti
ienje ustreznemu podjetju s specialno opremo. e drenae ni mo oistiti, se izdela novo
drenao.
9.2.4 Vzdrevanje revizijskih jakov in poiralnikov ter cevne kanaliazacije
Po odprtju pokrova poiralnikov in jakov se s specialnim strojem posesa vsebino peskolovov. Po

konanem sesanju je potrebno jaek sprati z vodo pod pritiskom. Dela se morajo izvajati v smeri
toka vode.
V primeru pojava problemov pri delovanju cevne kanalizacije se izvede spiranje z vodo pod
pritiskom, rona odstranitev materiala kjer je moen dostop. Ostala zahtevneja dela vri
ustrezno podjetje s specialno mehanizacijo. Viek materiala, ki pri ienju nastane se naloi in
odpelje na deponijo.
9.2.4 Popravila
e se tekom nadzora oz. vzdrevanja ugotovi potreba po popravilu naprav za odvodnjavanje se

to s ciljem zagotavljanja pravilnega delovanja naprav izvede v najkrajem monem asu.

Robniki
V primeru pokodb ali dotrajanosti robnika je tega potrebno odkopati, odstraniti pokodovane
dele in temelj z razbijanjem, utrditi podlago, postaviti robnik na betonski temelj, obbetonirati,
zasuti, zaliti ree med robniki in ree med voziem in robnikom z ustreznim materialom (po
preteku 24 ur od postavitve robnika). Odpadni material se naloi in odpelje v deponijo.
Revizijski jaki in peskolovci
Odstraniti moramo pokodovane dele, po potrebi izvedemo ruenje asfalta, izkop, nakladanje in
odvoz v deponijo. Izvedemo postavitev oz. izdelavo jaka, zasip z utrjevanjem, postavitev
pokrova oz. reetke in po potrebi izvedemo polaganje asfalta.
10.0 PRILOGE
10.1 Doloitev hidrolokih podatkov o nalivu (inteziteta, trajanje, pogostnost)
Hidrologija je znanost o vodi, o njenih pojavnih oblikah na povrini in pod povrino Zemlje kot tudi o
odnosih v naravi, katere oblikuje voda. Voda je hkrati tudi skupen izraz za vse vrste vode, ki se
nahajajo v naravi, vkljuno z vsemi snovmi, ki se nahajajo v vodi v raztopljeni, koloidni ter
suspendirani obliki.
Padavine
10.1.1 Vrste padavin
K padavinam pritevamo vse produkte kondenzacije, ki prispejo na tla iz atmosfere. Padavine delimo
na ve vrst glede na agregatno stanje, v katerem se pojavljajo, in glede na nain nastanka padavin.
Ko se vlaen zrak ohladi pod toko rosia, se vodna para zane kondenzirati v vodne kapljice ter
ledene kristale. Tako nastanejo megle in oblaki. De nastane v oblakih, ko se vodne kaplice veajo
do take velikosti, da zaradi tee padejo iz oblaka in potem na tla. S kondenzacijo vodne pare pri
temperaturah pod 0 oC nastanejo kristali, ki jih imenujemo sneg. Hitro ohlajanje zelo vlanega zraka
pod 0 oC povzroi nastanek toe, ki lahko povzroa veliko kodo (borba proti toi).
Na ohlajenih predmetih in zemljiu nastane s kondenzacijo vodne pare rosa, pri temperaturi pod 0
o
C pa slana. Z zmrzovanjem megle na raznih predmetih nastane ivje. Poledica je gladka, prozorna
ledena prevleka na tleh ali rastlinah, ki nastane, e podhlajene kaplice ob stiku s povrino pod 0 oC
zmrznejo. led (poled) je poledica, ki nastane direktno iz vodne pare na zelo mrzlih rastlinah. Ta
vasih dosee takno debelino, da lomi drevje in povzroa veliko gospodarsko kodo.
Za hidrologijo sta po koliini pomembna le de in sneg.
10.1.2 Obiajne enote
Padavine obiajno merimo po povodjih in porejih, njihovo velikost merimo obiajno v km2 ter manje
v ha. Viino vodnega stolpca, ki bi se nabrala na ravni povrini, e voda ne bi niti pronicala niti
izhlapevala niti odtekala, imenujemo viino padavin. Izraunamo jo v mm, kar je ekvivalentno l/m2, 10
m3/ha ter 100 m3/km2. V kolikor e upotevamo as trajanja padavin, so obiajne enote sledee
Koliina padavin (m3) viina padavin (m) . povrina poreja (m2)

Letna koliina padavin (m3/a) koliina padavin (m3) / as opazovanja (a)
Inteziteta padavin (i) (mm/min) ali viina padavin (mm) / as trajanja (min)
ali izdatnost (q') (l/s.ha) viina padavin (mm)/as trajanja padavin(s)
Povezava med inteziteto in izdatnostjo padavin je:
h
q' = 166.6 = 166.6 i (5.32)
t

Meritve so dokazale, da je odvisna letna koliina padavin predvsem od treh glavnih faktorjev:
a) topografske viine
b) oddaljenosti od morja
c) smeri vetrov
Viina letnih padavin nekega kraja je premo sorazmerna nadmorski viini in obratno sorazmerna
oddaljenosti od morja.
Pregled letne koliine padavin podajajo izohiete, krivulje, ki spajajo mesta z isto viino padavin.
10.1.3 Obdelava podatkov o padavinah
Za uporabo v hidrologiji naredimo statistino obdelavo podatkov o padavinah. Iemo srednje

vrednosti (letne, mesene) , ekstremne vrednosti itd. Bistveni podatki za padavine so:
- inteziteta (l/s.ha, mm/min)

- as trajanja padavin (min, ure)
- pogostnost (1/leto) ali povratna doba (leta)
Povezave med inteziteto naliva, asom trajanja in pogostjo dajo statistine obdelave. Rezultat teh
obdelav so tako imenovane krivulje ITP (I-nteziteta, T-rajanje, P-ogostnost). Bistvena lastnost teh
povezav je, da inteziteta padavin pada z naraajoim asom trajanja in krajimi povratnimi dobami.
Podatke o podavinah izdaja Agencija Republike Slovenije za okolje (knjiga Povratne dobe za
ekstremen padavine po Gumbelovi metodi)
V kolikor za pooeno pogostnost padavin nimamo podatkov (na primer padavine s pogostnostjo 2
krat na leto), lahko uporabimo za prvo aproksimacijo Reinholdovo enabo
1
i (n ) = ( 0,369 ) * i ( n =1) (5.33)
4
n
kjer je n pogostost padavin.
Povratna doba T in pogostnost n sta povezana na nain
1
T= (5.34)
n

10.2 Podatki o padavinah
SEZNAM POSTAJ
MARIBOR-TABOR
BABNO POLJE
BOVEC
BRNIK-LETALIE
CELJE
EPOVAN
RNIVEC
RNI VRH NAD POLHOVIM GRADCEM
DOBLIE (RNOMELJ)
DUH NA OSTREM VRHU
GORNJI LENART
ILIRSKA BISTRICA
JAVORJE NAD POLJANAMI
JAVORNIKI ROVT
JERUZALEM
KADRENCI
KAMNIKA BISTRICA
KNEKE RAVNE
KOA NAD UMIKOM
KOEVJE
LESCE
LISCA
LJUBLJANA-BEIGRAD
MARTINJE
MAUN
MESTNI VRH PRI PTUJU
MURSKA SOBOTA-RAKIAN
NOVA GORICA
NOVELO PRI TEMNICI
NOVI LAZI
NOVO MESTO
PLANINA NAD SEVNICO
PODKRAJ
PODPECA
POLIKI VRH
PORTORO-BELI KRI
POSTOJNA
RADENCI
RAKITNA
RATEE-PLANICA
ROGAKA SLATINA
RUT
SEVNO
SLOVENSKE KONJICE
STARA FUINA
MARATA
MARTNO PRI SLOVENJ GRADCU
UKANC
VEDRIJAN
VOGEL
ZGORNJA AVNICA
ZGORNJE JEZERSKO

MARIBOR-TABOR
Izdatnost padavin (l/s.ha)
trajanje POVRATNADOBA
padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 50 let
5 min 189 255 347 407 483 540
10 min 143 189 252 294 347 386
15 min 115 154 207 242 287 320
20 min 99 132 176 205 242 270
30 min 79 103 136 157 184 205
45 min 59 79 105 122 144 160
60 min 48 64 85 99 117 131
BABNO POLJE
POVRATNA DOBA
trajanje
padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 251et 50 let
5 min 172 257 374 452 550 622
10 min 137 200 287 345 418 472
15 min 118 168 237 283 341 383
20 min 108 148 202 238 283 317
30 min 91 121 162 189 223 248
45 min 71 93 123 142 167 186
60 min 59 76 100 115 135 149
BOVEC
POVRATNA DOBA
trajanje
padavin 1 leto 2 1eti 5 let 10 let 25 let 50 let
5 min 239 320 431 505 597 666
10 min 172 237 328 387 463 519
15 min 142 201 281 334 401 451
20 min I27 177 245 291 348 391
30 min 97 143 206 248 301 340
45 min 75 116 171 208 254 289
60 min 239 320 431 505 597 666
BRNIK-LETALIE
trajanje POVRATNA DOBA
5 min 167 219 292 340 400 445
10 min 133 172 225 260 304 337
15 min 109 144 192 223 263 293
20 min 96 127 170 198 234 261
30 min 75 100 135 157 186 208
45 min 60 78 103 119 140 155
60 min 50 65 85 98 115 128

CELJE
5 min 194 246 318 366 426 471
10 min 142 184 242 280 328 364
15 min 108 151 210 249 299 335
20 min 92 129 180 214 257 289
30 min 70 102 146 175 212 239
45 min 54 79 114 137 167 188
60 min 44 65 92 111 134 151
EPOVAN
5 min 266 357 481 564 668 745
10 min 224 276 348 395 455 499
15 min 181 227 290 332 385 425
20 min 159 201 258 296 344 380
30 min 125 160 208 239 279 308
45 min 88 125 177 211 254 286
60 min 68 107 159 193 237 269
RNIVEC
5 min 218 289 386 451 532 593
10 min 148 202 277 327 389 436
15 min 117 165 232 276 232 374
20 min 101 138 189 223 266 297
30 min 83 109 146 169 200 222
45 min 63 85 114 134 158 177
60 min 53 71 95 111 132 147
RNI VRH NAD POLHOVIM GRADCEM


5 min 195 265 361 425 505 564
10 min 148 191 250 289 338 375
15 min 121 158 208 242 284 315
20 min 102 137 183 215 254 283
30 min 82 110 148 174 206 229
45 min 66 88 118 138 163 182
60 min 56 72 94 109 128 141

DOBLIE (RNOMELJ)
5 min 194 267 367 434 517 580
10 min 137 197 279 333 402 453
15 min 116 166 235 280 338 380
20 min 95 144 212 257 313 355
30 min 72 112 166 202 248 281
45 min 55 85 127 155 190 216
60 min 45 71 106 130 160 182
DUH NA OSTREM VRHU

padavin 1 leto 2 1eti 5 1et 10 let 25 let 50 let
5 min 211 276 365 424 499 555
10 min 156 205 272 316 372 413
15 min 113 160 225 267 321 361
20 min 96 136 193 230 277 311
30 min 69 102 147 177 215 243
45 min 51 75 109 131 159 179
60 min 41 61 87 105 127 143
GORNJI LENART
5 min 166 240 342 409 494 557
10 min 122 183 267 322 392 444
15 min 97 152 226 276 338 385
20 min 80 127 191 234 287 327
30 min 56 100 160 200 250 287
45 min 39 75 126 159 201 232
60 min 32 61 101 128 161 186
ILIRSKA BISTRICA
5 min 239 327 446 526 626 700
10 min 161 251 375 458 561 638
15 min 120 211 335 418 522 599
20 min 103 178 281 350 436 501
30 min 84 138 213 262 325 371
45 min 66 106 160 197 243 277
60 min 58 92 138 168 207 236

JAVORJE NAD POLJANAMI

5 min 219 281 367 423 495 548
10 min 166 227 311 367 437 489
15 min 143 195 266 314 373 418
20 min 124 171 235 278 332 372
30 min 93 135 193 232 280 316
45 min 71 107 156 188 229 260
60 min 58 88 130 158 192 218
JAVORNIKI ROVT
5 min 179 229 297 342 399 441
10 min 138 182 242 282 333 371
15 min 111 154 213 252 301 337
20 min 93 130 182 216 259 291
30 min 75 103 141 166 197 221
45 min 62 81 107 125 147 163
60 min 53 67 86 98 114 126
JERUZALEM
5 min 106 188 301 376 471 541
10 min 85 142 219 270 335 383
15 min 70 118 184 228 283 324
20 min 59 101 159 198 247 283
30 min 45 79 125 156 195 224
45 min 31 61 102 128 162 188
60 min 24 49 83 105 134 155
KADRENCI
5 min 154 269 426 530 662 760
10 min 134 210 315 384 471 536
15 min 117 178 261 316 386 437
20 min 102 152 220 266 323 365
30 min 80 118 172 207 252 285
45 min 58 88 129 157 191 216
60 min 47 70 102 123 149 168

KAMNIKA BISTRICA
5 min 215 288 389 455 539 602
10 min 151 206 283 333 397 444
15 min 125 176 246 293 351 395
20 min 100 152 223 269 329 373
30 min 75 121 183 225 277 316
45 min 57 94 144 178 220 252
60 min 53 80 118 143 174 198
KNEKE RAVNE
5 min 260 317 395 446 512 560
10 min 201 242 297 334 381 415
15 min 164 204 260 297 344 378
20 min 138 180 237 275 323 358
30 min 114 149 197 229 269 299
45 min 89 121 165 194 230 258
60 min 74 105 147 175 210 237
KOA NAD UMIKOM

5 min 174 248 349 416 500 563
10 min 150 197 260 303 356 396
15 min 131 172 227 264 311 345
20 min 113 152 205 241 285 319
30 min 88 120 165 194 232 259
45 min 68 92 125 146 174 194
60 min 58 77 103 120 142 158
KOEVJE
5 min 177 278 418 511 627 714
10 min 145 204 284 337 404 453
15 min 120 166 229 270 323 362
20 min 104 143 196 231 275 308
30 min 81 110 150 176 210 234
45 min 61 84 114 135 161 180
60 min 52 69 93 109 129 144

LESCE
5 min 154 257 399 493 612 701
10 min 108 168 249 303 371 422
15 min 86 132 195 237 290 329
20 min 75 113 166 201 246 278
30 min 58 94 143 176 218 248
45 min 44 78 125 156 195 223
60 min 38 68 108 136 170 195
LISCA
5 min 165 237 334 399 481 542
10 min 138 187 254 299 355 397
15 min 116 158 217 255 304 340
20 min 96 137 193 229 276 311
30 min 75 106 149 177 213 239
45 min 56 83 120 144 175 198
60 min 46 67 97 117 141 160
LJUBLJANA-BEIGRAD
5 min 214 274 357 413 482 534
10 min 157 205 270 314 368 409
15 min 135 171 220 252 293 323
20 min 117 150 195 225 262 290
30 min 89 117 156 182 215 239
45 min 65 89 123 145 173 193
60 min 54 74 101 119 142 159
MARTINJE
5 min 176 250 351 418 502 565
10 min 136 190 265 314 376 422
15 min 116 164 229 272 326 367
20 min 103 139 188 221 263 293
30 min 77 105 143 169 201 225
45 min 54 76 107 128 154 173
60 min 42 61 86 102 124 139

MAUN
5 min 213 295 408 483 578 648
10 min 160 215 289 339 402 448
15 min 130 178 244 287 343 383
20 min 118 163 225 266 318 356
30 min 98 129 173 201 237 264
45 min 81 101 129 147 170 187
60 min 68 84 105 118 136 149
MESTNI VRH PRI PTUJU

5 min 169 263 392 478 586 666
10 min 123 193 290 354 435 495
15 min 99 157 235 287 353 402
20 min 86 135 202 247 303 345
30 min 65 104 157 193 237 270
45 min 48 76 113 138 170 193
60 min 40 61 90 109 133 151
MURSKA SOBOTA-RAKIAN
5 min 178 264 382 461 560 633
10 min 138 202 291 349 423 478
15 min 110 170 252 307 376 428
20 min 93 148 223 272 335 382
30 min 76 114 166 200 244 276
45 min 57 84 121 145 176 199
60 min 47 68 97 116 141 159
NOVA GORICA
5 min 257 392 578 702 857 973
10 min 218 304 422 500 599 672
15 min 177 248 346 410 492 552
20 min 153 214 299 354 425 477
30 min 116 174 253 306 372 421
45 min 88 138 207 253 310 353
60 min 69 115 178 220 273 312

NOVELO PRI TEMNICI

5 min 289 391 531 624 741 828
10 min 223 284 368 423 494 546
15 min 186 240 314 363 426 472
20 min 157 204 270 313 368 408
30 min 123 160 212 246 290 322
45 min 92 119 156 180 210 233
60 min 75 95 122 140 162 179
NOVI LAZI
5 min 211 260 326 370 425 467
10 min 147 189 247 285 333 369
15 min 118 152 199 230 270 299
20 min 100 134 181 212 251 280
30 min 77 112 161 193 234 264
45 min 59 92 136 166 203 231
60 min 48 79 121 149 184 210
NOVO MESTO
5 min 185 277 402 484 589 667
10 min 154 219 307 365 439 494
15 min 135 190 265 315 378 425
20 min 113 163 232 277 335 378
30 min 87 131 190 229 279 316
45 min 67 100 144 173 210 238
60 min 54 79 114 137 166 188
PLANINA NAD SEVNICO

5 min 194 264 360 424 504 563
10 min 154 207 280 328 389 434
15 min 131 171 225 262 307 341
20 min 108 142 188 218 257 285
30 min 80 109 149 175 209 233
45 min 57 82 116 139 168 189
60 min 46 66 93 111 134 151

PODKRAJ
5 min 234 287 359 407 467 512
10 min 193 226 271 300 338 365
15 min 164 190 225 248 277 299
20 min 146 169 201 223 249 269
30 min 114 136 167 187 213 231
45 min 87 103 124 139 157 170
60 min 73 84 100 110 122 132
PODPECA
5 min 186 239 311 358 419 463
10 min 131 165 212 242 281 310
15 min 106 133 171 195 227 250
20 min 88 111 144 165 193 213
30 min 66 83 106 122 142 156
45 min 54 65 80 91 103 113
60 min 43 53 66 75 86 94
POLIKI VRH
5 min 178 316 506 631 789 907
10 min 162 241 349 420 510 577
15 min 135 195 277 331 399 450
20 min 117 171 245 294 357 403
30 min 89 134 195 236 287 325
45 min 62 99 150 184 227 258
60 min 50 79 119 145 178 203
PORTORO-BELI KRI
5 min 209 289 399 471 563 631
10 min 170 228 307 359 426 475
15 min 145 193 259 303 358 399
20 min 127 171 232 272 323 360
30 min 98 133 182 215 256 286
45 min 70 101 145 174 210 237
60 min 55 83 121 146 178 201

POSTOJNA
5 min 199 250 320 366 424 468
10 min 156 201 261 302 353 390
15 min 131 170 222 257 301 334
20 min 119 151 196 225 263 290
30 min 93 122 161 188 220 245
45 min 74 95 123 141 164 181
60 min 63 79 101 116 135 148
RADENCI
5 min 133 214 324 398 490 559
10 min 108 168 251 305 374 425
15 min 99 147 214 258 314 355
20 min 87 129 188 226 275 311
30 min 66 103 153 186 227 258
45 min 50 76 112 136 166 188
60 min 41 61 89 107 130 147
RAKITNA
5 min 205 261 337 387 451 498
10 min 142 192 260 306 363 405
15 min 110 156 218 260 312 351
20 min 96 138 196 234 283 318
30 min 79 116 168 202 246 278
45 min 60 88 126 151 183 206
60 min 51 72 100 120 144 162
RATEE-PLANICA
5 min 133 182 249 294 350 392
10 min 109 145 194 227 268 299
15 min 91 123 166 194 230 257
20 min 82 109 146 170 201 224
30 min 66 86 114 132 155 172
45 min 52 68 91 106 124 138
60 min 43 57 76 89 105 117

ROGAKA SLATINA
5 min 196 267 365 429 511 572
10 min 152 201 269 314 371 413
15 min 131 171 226 262 308 342
20 min 119 150 193 221 256 283
30 min 91 117 152 175 205 227
45 min 67 89 118 138 162 180
60 min 53 73 101 120 143 160
RUT
5 min 180 286 430 526 646 736
10 min 138 214 319 388 475 540
15 min 119 188 282 344 423 481
20 min 109 166 244 295 360 409
30 min 91 133 191 229 278 313
45 min 70 115 177 218 270 308
60 min 60 101 159 196 244 280
SEVNO
5 min 188 290 430 522 639 726
10 min 148 219 316 381 463 523
15 min 123 182 264 317 385 436
20 min 102 158 234 285 349 396
30 min 76 125 193 238 294 336
45 min 54 94 149 185 231 265
60 min 46 76 118 145 180 206
SLOVENSKE KONJICE
5 min 181 286 432 528 649 739
10 min 129 209 318 391 482 550
15 min 104 168 255 312 385 438
20 min 92 145 217 265 326 371
30 min 74 116 173 211 259 295
45 min 61 89 129 155 188 213
60 min 51 72 101 120 144 162

STARA FUINA
5 min 237 315 422 492 581 647
10 min 156 210 284 333 396 442
15 min 130 167 217 251 293 325
20 min 122 151 189 215 247 271
30 min 96 120 153 175 202 223
45 min 75 100 135 158 187 208
60 min 66 88 118 138 163 182
MARATA
5 min 177 271 399 484 592 672
10 min 126 188 273 329 400 452
15 min 112 161 229 273 329 371
20 min 98 138 193 229 274 308
30 min 79 109 151 179 213 239
45 min 60 84 116 138 165 185
60 min 50 70 97 115 138 156
MARTNO OB SLOVENJ GRADCU

5 min 198 247 314 359 416 458
10 min 141 182 238 275 322 357
15 min 122 156 203 235 274 303
20 min 106 134 173 199 231 255
30 min 86 109 141 162 189 209
45 min 64 83 108 124 146 161
60 min 51 66 87 101 118 131
UKANC
5 min 211 274 360 417 489 543
10 min 160 206 270 312 366 405
15 min 134 174 230 266 313 347
20 min 122 157 205 237 278 308
30 min 106 132 168 192 222 245
45 min 89 110 138 157 181 199
60 min 78 96 121 137 158 174

VEDRIJAN
5 min 271 360 482 563 665 741
10 min 224 278 353 402 465 511
15 min 185 232 297 339 393 434
20 min 164 208 267 306 355 392
30 min 127 168 224 262 309 344
45 min 97 129 173 201 238 265
60 min 81 104 136 157 184 203
VOGEL
5 min 244 310 400 460 536 592
10 min 176 217 274 312 359 394
15 min 145 182 232 265 306 337
20 min 132 162 203 230 264 290
30 min 112 134 165 186 212 231
45 min 92 110 136 153 174 190
60 min 80 98 123 140 161 176
ZGORNJA AVNICA
5 min 144 206 292 349 421 475
10 min 112 157 219 260 312 351
15 min 88 128 185 222 269 303
20 min 79 115 163 196 237 267
30 min 65 94 134 160 193 218
45 min 53 75 106 126 151 170
60 min 44 62 86 103 123 139
ZGORNJE JEZERSKO
5 min 179 231 302 350 409 453
10 min 132 171 224 260 304 337
15 min 106 139 183 213 250 278
20 min 89 116 151 175 205 227
30 min 72 92 120 138 161 178
45 min 53 71 96 112 132 147
60 min 46 60 80 93 110 122

10.2 Primer hidravlinega rauna
Imamo cev v okolici Ljubljane, dolgo 50m.
Skica:
kraj A
l=50m, i=0.8%, PVC cev
kraj B
prisp. povrina A=0.6ha
Izberemo: pogostost naliva: n=1

trajanje naliva: 15min
intenziteta za LJ Q=155l/s ha
koef. hrapavosti za PVC n = 0.011
Izraunamo koef. odtoka, npr. da dobimo =0,8215
Q pad = Q A = 155 0.6 0.8215
Q pad = 76.4 l / s
- iz tabele glede na vrednosti Q in i oditamo premer cevi:
d = 500 mm . za ta polmer oditamo e:
Q po ln a cev = 106.8 l / s (Q po ln a cev > Qskupni )

v po ln a cev = 0.54 l / s
Qskupni / Q po ln a cev = 76.4 / 106.8 = 0.72
oditamo razmerji: v/vpolna cev = 1,07 in h/ hpolna cev= 0,64
v = (v / v po ln a cev ) v po ln a cev = 1.07 0.54

v = 0.58m / s
h = (h / h po ln a cev ) h po ln a cev = 0.64 * 0.500

h = 320 mm
t p = l / v = 50 / 0.58
t p = 86.207s = 1.44 min

10.3 Pretoki segmentnih jarkov za razline dimenzije jarkov in hrapavosti
B irina jarka (m)

H globina jarka (m)
Q pretok (m3/s)
v hitrost (m/s)
s vzdolni padec (%)
kst koeficient hrapavosti po Strickler-ju
A H

koeficient hrapavosti kst (m1/3/s)

nagib
20 30 40 50
s (%)
v Q v Q v Q v Q
0.1 0.2 0.022 0.2 0.032 0.3 0.043 0.4 0.054
0.2 0.2 0.031 0.3 0.046 0.5 0.061 0.6 0.076
0.3 0.3 0.037 0.4 0.056 0.6 0.075 0.7 0.094
0.4 0.3 0.043 0.5 0.065 0.6 0.087 0.8 0.108
0.5 0.4 0.048 0.5 0.073 0.7 0.097 0.9 0.121
0.6 0.4 0.053 0.6 0.079 0.8 0.106 1.0 0.132
0.7 0.4 0.057 0.6 0.086 0.9 0.114 1.1 0.143
0.8 0.5 0.061 0.7 0.092 0.9 0.122 1.1 0.153
0.9 0.5 0.065 0.7 0.097 1.0 0.130 1.2 0.162
1.0 0.5 0.068 0.8 0.103 1.0 0.137 1.3 0.171 B = 1.00m
1.5 0.6 0.084 0.9 0.126 1.3 0.168 H = 0.20m
2.0 0.7 0.097 1.1 0.145 1.5 0.193
2.5 0.8 0.108 1.2 0.162 1.6 0.216
3.0 0.9 0.118 1.3 0.178 1.8 0.237
3.5 1.4 0192 1.9 0.256
4.0 1.5 0.205 2.1 0.274
4.5 1.6 0.218 2.2 0.290
5.0 1.7 0.229 2.3 0.306
5.5 1.8 0.241 2.4 0.321
6.0 1.9 0.251 2.5 0.335
6.5 2.0 0.262 2.6 0.349

nagib
20 30 40 50
s (%)
v Q v Q v Q v Q
0.1 0.2 0.032 0.2 0.049 0.3 0.065 0.4 0.081
0.2 0.2 0.046 0.3 0.069 0.5 0.092 0.6 0.115
0.3 0.3 0.056 0.4 0.084 0.6 0.112 0.7 0.140
0.4 0.3 0.065 0.5 0.097 0.6 0.130 0.8 0.162
0.5 0.4 0.073 0.5 0.109 0.7 0.145 0.9 0.181
0.6 0.4 0.079 0.6 0.119 0.8 0.159 1.0 0.199
0.7 0.4 0.086 0.6 0.129 0.9 0.172 1.1 0.215
0.8 0.5 0.092 0.7 0.138 0.9 0.184 1.1 0.229
0.9 0.5 0.097 0.7 0.146 1.0 0.195 1.2 0.243
1.0 0.5 0.103 0.8 0.154 1.0 0.205 1.3 0.256 B = 1.50m
1.5 0.6 0.126 0.9 0.188 1.3 0.251 H = 0.20m
2.0 0.7 0.145 1.1 0.218 1.5 0.290
2.5 0.8 0.162 1.2 0.243 1.6 0.324
3.0 0.9 0.178 1.3 0.267 1.8 0.355
3.5 1.4 0.288 1.9 0.384
4.0 1.5 0.308 2.1 0.410
4.5 1.6 0.326 2.2 0.435
5.0 1.7 0.344 2.3 0.459
5.5 1.8 0.361 2.4 0.481
6.0 1.9 0.377 2.5 0.503
6.5 2.0 0.392 2.6 0.523


nagib
20 30 40 50
s (%)
v Q v Q v Q v Q
0.1 0.2 0.064 0.3 0.096 0.4 0.128 0.5 0.159
0.2 0.3 0.090 0.5 0.135 0.6 0.180 0.8 0.225
0.3 0.4 0.110 0.6 0.166 0.7 0.221 0.9 0.276
0.4 0.4 0.128 0.6 0.191 0.9 0.255 1.1 0.319
0.5 0.5 0.143 0.7 0.214 1.0 0.285 1.2 0.356
0.6 0.5 0.156 0.8 0.234 1.0 0.312 1.3 0.391
0.7 0.6 0.169 0.8 0.253 1.1 0.337 1.4 0.422
0.8 0.6 0.180 0.9 0.271 1.2 0.361 1.5 0.451
0.9 0.6 0.191 1.0 0.287 1.3 0.383 1.6 0.478 B = 1.50m
1.0 0.7 0.22 1.0 0.302 1.3 0.403 1.7 0.504 H = 0.30m
1.5 0.8 0.247 1.2 0.370 1.6 0.494
2.0 1.0 0.285 1.4 0.428 1.9 0.570
2.5 1.1 0.319 1.6 0.478 2.1 0.638
3.0 1.2 0.349 1.7 0.524 2.3 0.699
4.0 2.0 0.605 2.7 0.807
5.0 2.3 0.676 3.0 0.902
6.0 2.5 0.741 3.3 0.988
7.0 2.7 0.800 3.6 1.067
8.0 2.9 0.856 3.8 1.141
9.0 3.0 0.907
10.0 3.2 0.957

nagib
20 30 40 50
s (%)
v Q v Q v Q v Q
0.1 0.2 0.043 0.2 0.065 0.3 0.087 0.4 0.108
0.2 0.2 0.061 0.3 0.092 0.5 0.122 0.6 0.153
0.3 0.3 0.075 0.4 0.112 0.6 0.150 0.7 0.187
0.4 0.3 0.087 0.5 0.130 0.6 0.173 0.8 0.216
0.5 0.4 0.097 0.5 0.145 0.7 0.193 0.9 0.242
0.6 0.4 0.106 0.6 0.159 0.8 0.212 1.0 0.265
0.7 0.4 0.114 0.6 0.172 0.9 0.229 1.1 0.286
0.8 0.5 0.122 0.7 0.184 0.9 0.245 1.1 0.306
0.9 0.5 0.130 0.7 0.195 1.0 0.260 1.2 0.324
B = 2.00m
1.0 0.5 0.137 0.8 0.205 1.0 0.274 1.3 0.342
1.5 0.6 0.168 0.9 0.251 1.3 0.335
H = 0.20m
2.0 0.7 0.193 1.1 0.290 1.5 0.387
2.5 0.8 0.216 1.2 0.324 1.6 0.433
3.0 0.9 0.237 1.3 0.355 1.8 0.474
4.0 1.5 0.410 2.1 0.547
5.0 1.7 0.459 2.3 0.612
6.0 1.9 0.503 2.5 0.670
7.0 2.0 0.543 2.7 0.724
8.0 2.2 0.580 2.9 0.774
9.0 2.3 0.616 3.1 0.821
10.0 2.4 0.649 3.2 0.865


nagib
20 30 40 50
s (%)
v Q v Q v Q v Q
0.1 0.2 0.085 0.3 0.128 0.4 0.170 0.5 0.213
0.2 0.3 0.120 0.5 0.180 0.6 0.240 0.8 0.301
0.3 0.4 0.147 0.6 0.221 0.7 0.295 0.9 0.368
0.4 0.4 0.170 0.6 0.255 0.9 0.340 1.1 0.425
0.5 0.5 0.190 0.7 0.285 1.0 0.380 1.2 0.475
0.6 0.5 0.208 0.8 0.312 1.0 0.417 1.3 0.521
0.7 0.6 0.225 0.8 0.337 1.1 0.450 1.4 0.562
0.8 0.6 0.240 0.9 0.361 1.2 0.481 1.5 0.601
0.9 0.6 0.255 1.0 0.383 1.3 0.510 1.6 0.638
1.0 0.7 0.269 1.0 0.403 1.3 0.538 1.7 0.672 B = 2.00m
1.5 0.8 0.329 1.2 0.494 1.6 0.659 H = 0.30m
2.0 1.0 0.380 1.4 0.570 1.9 0.761
2.5 1.1 0.425 1.6 0.638 2.1 0.850
3.0 1.2 0.466 1.7 0.699 2.3 0.931
4.0 2.0 0.807 2.7 1.076
5.0 2.3 0.902 3.0 1.202
6.0 2.5 0.988 3.3 1.317
7.0 2.7 1.067 3.6 1.423
8.0 2.9 1.141 3.8 1.521
9.0 3.0 1.210
10.0 3.2 1.275

nagib
s (%) 20 30 40 50
v Q v Q v Q v Q
0.1 0.3 0.137 0.4 0.206 0.5 0.275 0.6 0.343
0.2 0.4 0.194 0.5 0.291 0.7 0.388 0.9 0.486
0.3 0.4 0.238 0.7 0.357 0.9 0.476 1.1 0.595
0.4 0.5 0.275 0.8 0.412 1.0 0.549 1.3 0.687
0.5 0.6 0.307 0.9 0.461 1.2 0.614 1.4 0.768
0.6 0.6 0.336 0.9 0.505 1.3 0.673 1.6 0.841
0.7 0.7 0.363 1.0 0.545 1.4 0.727 1.7 0.908
0.8 0.7 0.388 1.1 0.583 1.5 0.777 1.8 0.971
0.9 0.8 0.412 1.2 0.618 1.5 0.824 1.9 1.030
B = 2.00m
1.0 0.8 0.434 1.2 0.651 1.6 0.869 2.0 1.086
H = 0.40m
1.5 1.0 0.532 1.5 0.798 2.0 1.064
2.0 1.2 0.614 1.7 0.921 2.3 1.228
2.5 1.3 0.687 1.9 1.030 2.6 1.373
3.0 1.4 0.752 2.1 1.128 2.8 1.504
4.0 2.4 1.303 3.3 1.737
5.0 2.7 1.457 3.6 1.942
6.0 3.0 1.596 4.0 2.128
7.0 3.2 1.724
8.0 3.5 1.843
9.0 3.7 1.954
10.0 3.9 2.060


nagib
s (%) 20 30 40 50
v Q v Q v Q v Q
0.1 0.2 0.106 0.3 0.159 0.4 0.213 0.5 0.266
0.2 0.3 0.150 0.5 0.225 0.6 0.301 0.8 0.376
0.3 0.4 0.184 0.6 0.276 0.7 0.368 0.9 0.460
0.4 0.4 0.213 0.6 0.319 0.9 0.425 1.1 0.531
0.5 0.5 0.238 0.7 0.356 1.0 0.475 1.2 0.594
0.6 0.5 0.260 0.8 0.391 1.0 0.521 1.3 0.651
0.7 0.6 0.281 0.8 0.422 1.1 0.562 1.4 0.703
0.8 0.6 0.301 0.9 0.451 1.2 0.601 1.5 0.752
0.9 0.6 0.319 1.0 0.478 1.3 0.638 1.6 0.797
1.0 0.7 0.336 1.0 0.504 1.3 0.672 1.7 0.840 B = 2.50m
1.5 0.8 0.412 1.2 0.617 1.6 0.823 H = 0.30m
2.0 1.0 0.475 1.4 0.713 1.9 0.951
2.5 1.1 0.531 1.6 0.797 2.1 1.063
3.0 1.2 0.582 1.7 0.873 2.3 1.164
4.0 2.0 1.008 2.7 1.344
5.0 2.3 1.127 3.0 1.503
6.0 2.5 1.235 3.3 1.647
7.0 2.7 1.334 3.6 1.779
8.0 2.9 1.426 3.8 1.901
9.0 3.0 1.512
10.0 3.2 1.594

nagib
20 30 40 50
s (%)
v Q v Q v Q v Q
0.1 0.3 0.172 0.4 0.258 0.5 0.343 0.6 0.429
0.2 0.4 0.243 0.5 0.364 0.7 0.486 0.9 0.607
0.3 0.4 0.297 0.7 0.446 0.9 0.595 1.1 0.743
0.4 0.5 0.343 0.8 0.515 1.0 0.687 1.3 0.858
0.5 0.6 0.384 0.9 0.576 1.2 0.768 1.4 0.960
0.6 0.6 0.421 0.9 0.631 1.3 0.841 1.6 1.051
0.7 0.7 0.454 1.0 0.681 1.4 0.908 1.7 1.136
0.8 0.7 0.486 1.1 0.728 1.5 0.971 1.8 1.214
0.9 0.8 0.515 1.2 0.773 1.5 1.030 1.9 1.288
1.0 0.8 0.543 1.2 0.814 1.6 1.086 2.0 1.357 B = 2.50m
1.5 1.0 0.685 1.5 0.997 2.0 1.330 H = 0.40m
2.0 1.2 0.768 1.7 1.152 2.3 1.536
2.5 1.3 0.858 1.9 1.288 2.6 1.717
3.0 1.4 0.940 2.1 1.410 2.8 1.881
4.0 2.4 1.629 3.3 2.172
5.0 2.7 1.821 3.6 2.428
6.0 3.0 1.995 4.0 2.660
7.0 3.2 2.155
8.0 3.5 2.303
9.0 3.7 2.443
10.0 3.9 2.575

10.4 Vrednosti pretoka Qd za poiralnike z reetko v koritnici ali ob robniku
B irina koritnice
s vzdolni padec
q preni nagib
Qd iztok v poiralnik
Qs sprejemna kapaciteta poiralnika
Qs,I sprejemna kapaciteta poiralnika v primeru reetke DIN 19549, 300500

Qs,II sprejemna kapaciteta poiralnika v primeru reetke DIN 19583, 500500
Qs,III sprejemna kapaciteta poiralnika v primeru reetke 500780















10.5 Hidravlini parametri za preraun pretoka cevne kanalizacije
zs
D
F
h
U F
R=
U
QT h vT F b R F ZS U
QV D vV 2 D D 3 D
D D
0.001 0.023 0.17 0.00462 0.2998 0.0152 0.00004 0.3045
2 .032 .21 .00756 .3520 .0210 10 .3597
3 .038 .24 .00976 .3824 .0249 15 .3924
4 .044 .26 .01214 .4102 .0287 21 .4227
5 .049 .28 .01425 .4317 .0319 28 .4464
6 .053 .29 .01601 .4481 .0345 34 .4646
7 .057 .30 .01783 .4637 .0370 41 .4822
8 .061 .32 .01972 .4787 .0395 48 .4991
9 .065 .33 .02166 .4931 .0420 57 .5156
0.010 0.068 0.34 0.02315 0.5035 0.0439 0.00063 0.5276
11 .071 .35 .02468 .5136 .0458 71 .5394
12 .074 .36 .02624 .5235 .0476 78 .5510
13 .077 .36 .02782 .5332 .0495 86 .5624
14 .080 .37 .02944 .5426 .0513 95 .5735
15 .083 .38 .03108 .5518 .0532 104 .5845
16 .086 .39 .03275 .5607 .0550 114 .5953
17 .088 .39 .03387 .5666 .0562 120 .6024
18 .091 .40 .03559 .5752 .0581 131 .6129
19 .093 .41 .03674 .5809 .0593 138 .6198
0.020 0.095 0.41 0.03791 0.5864 0.0605 0.00145 0.6266
22 .100 .42 .04088 .6000 .0635 165 .6435
24 .104 .43 .04330 .6105 .0659 182 .6567
26 .108 .45 .04576 .6208 .0683 200 .6697
28 .112 .45 .04826 .6307 .0707 218 .6825
30 .116 .46 .05080 .6404 .0731 238 .6951
32 .120 .47 .05339 .6499 .0755 259 .7075
34 .123 .48 .05535 .6569 .0772 275 .7167
36 .127 .49 .05799 .6659 .0796 298 .7288
38 .130 .50 .06000 .6726 .0813 316 .7377
0.040 0.134 0.50 0.06271 0.6813 0.0837 0.00340 0.7495
45 .141 .52 .06753 .6960 .0877 386 .7699
50 .149 .54 .07316 .7122 .0923 442 .7926
55 .156 .55 .07819 .7257 .0963 495 .8121
60 .163 .57 .08332 .7387 .1002 552 .8312
65 .170 .58 .08854 .7513 .1042 612 .8500
70 .176 .59 .08307 .7616 .1075 666 .8658
75 .182 .60 .09767 .7717 .1108 723 .8815
80 .188 .64 .10233 .7814 .1141 789 .8969
85 .194 .62 .10705 .7909 .1174 846 .9122
0.090 0.200 0.63 0.11182 0.8000 0.1206 0.00912 0.9273

QV D vV 2 D D 3 D
D D
0.095 .205 .64 .11584 .8074 .1233 0.00969 .9397
.100 .211 .65 .12071 .8160 .1265 .01040 .9545
.105 .216 .66 .12481 .8230 .1291 .01101 .9667
.110 .221 .67 .12894 .8298 .1317 .01165 .9788
.115 .226 .68 .13311 .8365 .1343 .01230 .9908
.120 .231 .69 .13731 .8429 .1369 .01298 1.0027
.125 .236 .69 .14154 .8492 .1395 .01367 .0146
.130 .241 .70 .14580 .8554 .1421 .01439 .0263
.135 .245 .71 .14923 .8602 .1441 .01498 .0356
0.140 0.250 0.72 0.15355 0.8660 0.1466 0.01574 1.0472
.145 .255 .72 .15789 .8717 .1491 .01652 .0587
.150 .259 .73 .16139 .8762 .1511 .01716 .0679
.155 .263 .74 .16490 .8805 .1531 .01781 .0770
.160 .268 .74 .16932 .8858 .1556 .01865 .0883
.165 .272 .75 .17287 .8900 .1575 .01933 .0973
.170 .276 .76 .17644 .8940 .1595 .02003 .1063
.175 .281 .76 .18092 .8990 .1619 .02092 .1174
.180 .285 .77 .18452 .9028 .1638 .02165 .1263
.190 .293 .78 .19177 .9103 .1676 .02316 .1440
0.200 0.301 0.79 0.19909 0.9174 0.1714 0.02472 1.1615
.210 .309 .80 .20645 .9242 .1751 .02634 .1798
.220 .316 .81 .21294 .9298 .1784 .02781 .1939
.230 .324 .82 .22040 .9360 .1820 .02954 .2111
.240 .331 .83 .22697 .9411 .1851 .03111 .2260
.250 .339 .84 .23453 .9467 .1887 .03296 .2430
.260 .346 .85 .24117 .9514 .1918 .03462 .2577
.270 .353 .86 .24785 .9558 .1948 .03633 .2724
.280 .360 .86 .25455 .9600 .1978 .03809 .2870
.290 .367 .87 .26128 .9640 .2007 .03990 .3016
0.300 0.374 0.88 0.26805 0.9677 0.2037 0.04175 1.3160
.310 .381 .89 .27483 .9713 .2066 .04365 .3305
.320 .387 .89 .28067 .9741 .2090 .04532 .3428
.330 .394 .90 .28750 .9773 .2118 .04730 .3572
.340 .401 .91 .29435 .9802 .2146 .04934 .3715
.350 .407 .92 .30024 .9825 .2170 .05112 .3837
.360 .414 .92 .30713 .9851 .2197 .05325 .3979
.370 .420 .93 .31304 .9871 .2220 .05511 .4101
.380 .426 .93 .31897 .9890 .2243 .05701 .4223
.390 .433 .94 .32590 .9910 .2269 .05926 .4364
0.400 0.439 0.95 0.33185 0.9925 0.2291 0.06124 1.4485
.410 .445 .95 .33781 .9939 .2313 .06325 .4606
.420 .451 .96 .34378 .9952 .2334 .06529 .4726
.430 .458 .96 .35075 .9965 .2359 .06772 .4867
.440 .464 .97 .35673 .9974 .2380 .06984 .4987
.450 .470 .97 .36272 .9982 .2401 .07200 .5108
.460 .476 .98 .36871 .9988 .2420 .07420 .5228
.470 .482 .99 .37470 .9994 .2441 .07643 .5348
.480 .488 .99 .38070 .9997 .2461 .07869 .5468
.490 .494 1.00 .38670 .9999 .2481 .07100 .5588
0.500 0.500 1.00 0.39270 1.0000 0.2500 0.08333 1.5708
.510 .506 .00 .39870 .9999 .2519 .08571 .5828
.520 .512 .01 .40470 .9997 .2538 .08812 .5948
.530 .519 .01 .41169 .9993 .2559 .09098 .6088
.540 .525 .02 .41769 .9987 .2577 .09346 .6208
.550 .531 .02 .42368 .9981 .2595 .09599 .6328
.560 .537 .02 .42967 .9973 .2612 .09855 .6449
.570 .543 .03 .43565 .9963 .2629 .10114 .6569
.580 .550 .03 .44262 .9950 .2649 .10422 .6710
.590 .556 .03 .44858 .9937 .2665 .10689 .6830
0.600 0.562 1.04 0.45454 0.9923 0.2681 0.10960 1.6951

QV D vV 2 D D 3 D
D D
.610 .568 .04 .46049 .9907 .2697 .11235 .7072
.620 .575 .04 .46742 .9887 .2715 .11559 .7214
.630 .581 .05 .47334 .9868 .2731 .11842 .7335
.640 .587 .05 .47926 .9847 .2745 .12127 .7457
.650 .594 .05 .48614 .9822 .2762 .12465 .7599
.660 .600 .05 .49203 .9798 .2776 .12759 .7722
.670 .607 .06 .49888 .9768 .2793 .13105 .7865
.680 .613 .06 .50473 .9741 .2806 .13407 .7988
.690 .520 .06 .51154 .9708 .2821 .13762 .8132
0.700 0.626 1.06 0.51735 0.9677 0.2834 0.14071 1.8255
.710 0.633 .06 .52411 .9640 .2848 .14435 .8400
.720 0.640 .07 .53085 .9600 .2862 .14805 .8546
.730 0.646 .07 .53660 .9564 .2874 .15125 .8671
.740 0.653 .07 .54328 .9520 .2887 .15503 .8818
.750 0.660 .07 .54992 .9474 .2900 .15885 .8965
.760 0.667 .07 .55654 .9426 .2912 .16273 .9113
.770 0.675 .07 .56406 .9367 .2925 .16721 .9284
.780 0.682 .07 .57060 .9314 .2936 .17118 .9434
.790 0.689 .07 .57710 .9258 .2947 .17520 .9584
0.800 0.697 1.07 0.58448 0.9191 0.2958 0.17984 1.9758
.805 .701 1.08 .58815 .9156 .2964 .18219 .9845
.810 .705 .08 .59180 .9121 .2969 .18455 .9933
.815 .709 .08 .59544 .9084 .2974 .18692 2.0020
.820 .713 .08 .59907 .9047 .2979 .18931 .0109
.825 .717 .08 .60268 .9009 .2984 .19172 .0197
.830 .721 .08 .60628 .8970 .2989 .19413 .0286
.835 .725 .08 .60986 .8930 .2993 .19657 .0376
.840 .729 .07 .61342 .8890 .2997 .19901 .0465
.845 .734 .07 .61785 .8837 .3002 .20209 .0578
0.850 0.738 1.07 0.62138 0.8794 0.3006 0.20457 2.0669
.855 .742 .07 .62489 .8751 .3010 .20706 .0760
.860 .747 .07 .62925 .8695 .3014 .21020 .0875
.865 .751 .07 .63272 .8649 .3018 .21272 .0967
.870 .756 .07 .63703 .8590 .3022 .21590 .1083
.875 .761 .07 .64131 .8529 .3025 .21909 .1200
.880 .766 .07 .64556 .8467 .3028 .22231 .1318
.885 .770 .07 .64893 .8417 .3031 .22490 .1412
.890 .775 .07 .65313 .8352 .3033 .22815 .1532
.895 .781 .07 .65811 .8271 .3036 .23209 .1676
0.900 0.786 1.07 0.66223 0.8203 0.3038 0.23539 2.1797
.905 .791 .07 .66631 .8132 .3040 .23871 .1920
.910 .797 .07 .67117 .8045 .3041 .24272 .2068
.915 .803 .06 .67597 .7955 .3042 .24676 .2218
.920 .808 .06 .67993 .7877 .3043 .25015 .2345
.925 .814 .06 .68462 .7782 .3043 .25425 .2498
.930 .821 .06 .69003 .7667 .3043 .25906 .2679
.935 .827 .06 .69460 .7565 .3042 .26321 .2837
.940 .834 .05 .69985 .7442 .3040 .26809 .3023
.945 .841 .05 .70502 0.7314 .3037 .27301 .3213
0.950 0.849 1.05 0.71081 0.7161 0.3033 0.27867 2.3434
.955 .856 .05 .71577 0.7022 .3029 .28367 0.3631
.960 .865 .04 .72201 0.6834 .3022 .29014 0.3891
.965 .874 .04 .72807 0.6637 .3014 .29666 0.4158
.970 .883 .04 .73359 0.6428 .3004 .30324 0.4434
.975 .894 .03 .74088 0.6157 .2989 .31135 0.4784
.980 .905 .03 .74749 0.5864 .2972 .31954 0.5149
.985 .919 .02 .75542 0.5457 .2946 .33006 0.5644
.990 .935 .02 .76374 0.4931 .2908 .34221 0.6260
.995 .956 .01 .77326 0.4102 .2844 .35836 0.7189
1.000 1.000 1.00 0.78540 0.0000 0.2500 0.39270 3.1416

TSC 03 380 - Odvodnjavanje Cest 2004

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

TSC 03 380 - Odvodnjavanje Cest 2004

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

REPUBLIKA SLOVENIJA TEHNINA SPECIFIKACIJA

MINISTRSTVO ZA PROMET ZA JAVNE CESTE

Uporaba: obvezna/ni obvezna

Pripravil: Soglasje ministra:

Soglasje ministra, pristojnega za graditev, je bilo izdano

Ministrstvo za promet Direkcija RS za ceste

Vladimir Break predsednik odbora ...............................................

Uporaba tehnine specifikacije za javne ceste:

Ministrstvo za promet Direkcija RS za ceste

1.0 PREDMET TEHNINE SPECIFIKACIJE .............................................................4

2.0 REFERENNI DOKUMENTI................................................................................4

3.0 POMEN IZRAZOV ................................................................................................5

4.0 PREDHODNE RAZISKAVE .................................................................................8

4.1 Splona navodila ............................................................................................................ 8

4.2 Voda in tla ..................................................................................................................... 10

4.3 Lokalne raziskave......................................................................................................... 11

4.4 Meteoroloke in klimatske razmere ............................................................................ 11

5.0 ZAHTEVE CESTNEGA PROJEKTA..................................................................11

5.1 Splona pravila odvodnjavanja ceste......................................................................... 11

5. 2 Modeliranje odtekanja padavinske vode s cest......................................................... 14

5.3 Konstruktivne zahteve ................................................................................................. 26

5.4 Okoljevarstvene zahteve glede zaitenih obmoij .................................................. 27

5.5 Oblikovanje okolice...................................................................................................... 28

5.6 Viina cestia.............................................................................................................. 28

Ministrstvo za promet Direkcija RS za ceste

5.7 Odvodnjavanje vozia................................................................................................ 28

5.8 Odvodnjavanje drugih delov vozia in utrjenih stranskih povrin ........................ 30

5.9 Odvodnjavanje neutrjenih stranskih povrin ............................................................ 30

5.10 Odvodnjavanje poboij cestnega telesa .................................................................... 31

5.11 Odvodnjavanje tampona in posteljice ter zaita proti zmrzali ............................... 31

6.0 VRSTA NAPRAV ZA ODVODNJAVANJE.........................................................32

6.1 Splona pravila za uporabo sistemov ........................................................................ 32

6.2 Naprave za povrinsko odvodnjavanje ...................................................................... 32

6.3 Odvodnjavanje cestnega telesa ................................................................................. 50

6.4 Naprave za odvod vode iz cestnega telesa................................................................ 54

7.0 ODVODNJAVANJE MED GRADNJO ........................................................................... 56

8.0 POSEBNI PRIMERI ODVODNJAVANJA ..........................................................58

8.1 Ceste z ve voznimi pasovi ......................................................................................... 58

8.2 Mestne ceste in naselja................................................................................................ 58

8.3 Trgi, parkirne povrine................................................................................................. 59

8.4 Premostitveni objekti ................................................................................................... 61

Ministrstvo za promet Direkcija RS za ceste

8.5 Odvod zalednih vod nad cestnim telesom................................................................. 61

8.6 Snene padavine na cesti in ob cesti ......................................................................... 62

9.0 VZDREVANJE NAPRAV ZA ODVODNJAVANJE...........................................62

9.1 Navodila za redno upravljanje in vzdrevanje ........................................................... 63

10.1 Doloitev hidrolokih podatkov o nalivu (inteziteta, trajanje, pogostnost) ....... 65

10.2 Podatki o padavinah..................................................................................................... 67

10.2 Primer hidravlinega rauna ....................................................................................... 81

10.3 Pretoki segmentnih jarkov za razline dimenzije jarkov in hrapavosti ................... 82

10.4 Vrednosti pretoka Qd za poiralnike z reetko v koritnici ali ob robniku ................ 87

10.5 Hidravlini parametri za preraun pretoka cevne kanalizacije .............................. 102

Ministrstvo za promet Direkcija RS za ceste

1.0 PREDMET TEHNINE SPECIFIKACIJE

- umeanju cest v prostor,

2.0 REFERENNI DOKUMENTI

Tehnina specifikacija TSC 03.380 je zasnovana na naslednji referenni tehnini dokumentaciji:

Highway Runoff Manual, Washington State Department of Transportation, Environmental and

Strassenplanung Bautechnische Details, Bundesministerium fr wirtschaftliche

Abwasserkanle und leitungen, Abwassertechnische Vereinigung, Arbeitsblatt A 142,

Richtlinien fr die Anlage von Strassen (RAS) Teil: Entwsserung (RAS-Ew),

Tehnine specifikacije za ceste TSC 07.105 Odvodnjavanje in kanaliziranje cestnih

Tehnine specifikacije za ceste TSC 03.200 Temeljni pogoji za doloanje cestnih

Smernice za doloitev naina zaite podzemne vode na obmoju avtoceste, Druba za