EN1997-1 SL S Korekturami

SLOVENSKI SIST EN 1997-1
STANDARD
Evrokod 7: Geotehnino projektiranje Del 1: Splona pravila
Eurocode 7 Geotechnical design Part 1: General rules
Eurocode 7 Calcul gotechnique Partie 1 : Rgles gnrales
Eurocode 7 Entwurf, Berechnung und Bemessung in der Geotehnik Teil 1:

Allgemeine Regeln
2004-xx. Slovenski prevod standarda je izdal in zaloil Slovenski intitut za standardizacijo. Razmnoevanje celote ali delov ni dovoljeno.
Vsebina
Predgovor..................................................................................................................................... 5
1 Splono .................................................................................................................................. 9
1.1 Podroje uporabe................................................................................................................. 9
1.2 Zveze z drugimi standardi.................................................................................................. 10
1.3 Predpostavke ..................................................................................................................... 11
1.4 Razlikovanje med naeli in pravili za uporabo................................................................... 11
1.5 Definicije............................................................................................................................. 12
1.6 Simboli ............................................................................................................................... 13
2 Osnove geotehninega projektiranja................................................................................ 20
2.1 Projektne zahteve .............................................................................................................. 20
2.2 Projektna stanja ................................................................................................................. 22
2.3 Trajnost .............................................................................................................................. 23
2.4 Geotehnino projektiranje na osnovi raunskih analiz ...................................................... 24
2.5 Projektiranje s predpisovanjem ukrepov............................................................................ 36
2.6 Obremenilni preizkusi in preiskave na eksperimentalnih modelih ..................................... 36
2.7 Opazovalna metoda........................................................................................................... 36
2.8 Poroilo o geotehninem projektu ..................................................................................... 37
3 Geotehnini podatki ........................................................................................................... 39
3.1 Splono .............................................................................................................................. 39
3.2 Geotehnine raziskave ...................................................................................................... 39
3.3 Vrednotenje geotehninih parametrov............................................................................... 40
3.4 Poroilo o preiskavah tal.................................................................................................... 47
4 Nadzor gradnje, tehnino opazovanje in vzdrevanje .................................................... 50
4.1 Splono .............................................................................................................................. 50
4.2 Nadzor................................................................................................................................ 50
4.3 Kontrola pogojev tal ........................................................................................................... 52
4.4 Kontrola gradnje................................................................................................................. 53
4.5 Tehnino opazovanje......................................................................................................... 54
4.6 Vzdrevanje ....................................................................................................................... 55
5 Nasutje, odvodnjavanje, poboljanje in armiranje tal ..................................................... 56
5.1 Splono .............................................................................................................................. 56
5.2 Osnovne zahteve ............................................................................................................... 56
5.3 Izvedba nasutja .................................................................................................................. 56
5.4 Odvodnjavanje ................................................................................................................... 60
5.5 Izboljanje in ojaitev tal .................................................................................................... 61
6 Plitvo temeljenje.................................................................................................................. 62
6.1 Splono .............................................................................................................................. 62
6.2 Mejna stanja....................................................................................................................... 62
6.3 Vplivi in projektna stanja .................................................................................................... 62
6.4 Projektne in konstrukcijske zahteve................................................................................... 62
6.5 Mejna stanja nosilnosti....................................................................................................... 63
6.6 Mejno stanje uporabnosti................................................................................................... 66
6.7 Temeljenje na kamninah dodatni projektni pogoji........................................................... 68
6.8 Konstruiranje plitvih temeljev ............................................................................................. 68
6.9 Priprava temeljnih tal ......................................................................................................... 69
7 Temeljenje na pilotih .......................................................................................................... 70
7.1 Splono .............................................................................................................................. 70
7.2 Mejna stanja....................................................................................................................... 70
7.3 Vplivi in obtena stanja ...................................................................................................... 70
2
7.4 Projektne metode in konstrukcijske zahteve...................................................................... 72
7.5 Obremenilni preizkusi pilotov ............................................................................................. 74
7.6 Osno obremenjeni piloti ..................................................................................................... 76
7.7 Preno obremenjeni piloti................................................................................................... 86
7.8 Dimenzioniranje pilotov ...................................................................................................... 87
7.9 Nadzor izgradnje ................................................................................................................ 88
8 Sidra ..................................................................................................................................... 90
8.1 Splono .............................................................................................................................. 90
8.2 Mejna stanja ....................................................................................................................... 91
8.3 Projektna stanja in vplivi..................................................................................................... 91
8.4 Projektne in konstrukcijske zahteve ................................................................................... 92
8.5 Projektiranje na mejno stanje nosilnosti............................................................................. 93
8.6 Projektiranje na mejno stanje uporabnosti......................................................................... 94
8.7 Ustreznostni preizkusi ........................................................................................................ 94
8.8 Odobritveni preizkusi.......................................................................................................... 94
8.9 Nadzor in tehnino opazovanje.......................................................................................... 95
9 Podporne konstrukcije ....................................................................................................... 96
9.1 Splono .............................................................................................................................. 96
9.2 Mejna stanja ....................................................................................................................... 96
9.3 Vplivi, geometrijski podatki in projektna stanja .................................................................. 97
9.4 Projektne in konstrukcijske zahteve ................................................................................. 100
9.5 Doloitev zemeljskih pritiskov .......................................................................................... 101
9.6 Vodni pritiski ..................................................................................................................... 103
9.7 Projektiranje na mejno stanje nosilnosti........................................................................... 104
9.8 Mejno stanje uporabnosti ................................................................................................. 108
10 Hidravline poruitve...................................................................................................... 110
10.1 Splono .......................................................................................................................... 110
10.2 Poruitev zaradi vzgona................................................................................................. 111
10.3 Hidravlini lom tal ........................................................................................................... 113
10.4 Notranja erozija .............................................................................................................. 113
10.5 Poruitev zaradi oblikovanja kanalov............................................................................. 114
11 Globalna stabilnost ......................................................................................................... 116
11.1 Splono .......................................................................................................................... 116
11.2 Mejna stanja ................................................................................................................... 116
11.3 Vplivi in projektna stanja ................................................................................................ 116
11.4 Projektne in konstrukcijske zahteve ............................................................................... 117
11.5 Mejno stanje stabilnosti.................................................................................................. 118
11.6 Mejno stanje uporabnosti ............................................................................................... 120
11.7 Tehnino opazovanje ..................................................................................................... 120
12 Nasipi................................................................................................................................ 122
12.1 Splono .......................................................................................................................... 122
12.2 Mejna stanja ................................................................................................................... 122
12.3 Vplivi in projektna stanja ................................................................................................ 122
12.4 Projektne in konstrukcijske zahteve ............................................................................... 123
12.5 Projektiranje na mejno stanje nosilnosti......................................................................... 124
12.6 Projektiranje na mejno stanje uporabnosti..................................................................... 124
12.7 Nadzor in tehnino opazovanje...................................................................................... 125
Dodatek A (normativni) Delni in korelacijski faktorji za mejna stanja
nosilnosti ter priporoene vrednosti..................................................................................... 126
Dodatek B (informativni) Pojasnila k delnim faktorjem pri projektnih
pristopih 1, 2 in 3 ..................................................................................................................... 136
Dodatek C (informativni) Vzorni postopki za doloitev mejnih vrednosti
zemeljskih pritiskov na navpine stene ................................................................................ 139
Dodatek D (informativni) Vzorni primer analitine metode za izraun
nosilnosti tal............................................................................................................................. 153
3
Dodatek E (informativni) Vzorni primer semiempirine metode izrauna
nosilnosti.................................................................................................................................. 156
Dodatek F (informativni) Vzorne metode za vrednotenje posedkov.............................. 157
Dodatek G (informativni) Vzorna metoda za oceno nosilnosti plitvega
temeljenja na kamninah.......................................................................................................... 159
Dodatek H (informativni) Mejne vrednosti deformacije konstrukcije in
premika temelja ....................................................................................................................... 161
Dodatek J (informativni) Kontrolni seznam za nadzor gradnje in tehnino
opazovanje obnaanja ............................................................................................................ 163
Nacionalni dodatek k SIST EN 1997-1 (normativni) ............................................................ 165
4
Predgovor
Ta dokument (EN 1997-1:2004) je pripravil tehnini odbor CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi,
katerega sekretariat je na BSI.
Ta evropski standard mora postati nacionalni standard z objavo istovetnega besedila ali z uradno
razglasitvijo najpozneje do [decembra] 2004, nacionalni standardi, ki so z njim v nasprotju, pa
morajo biti umaknjeni najpozneje marca 2010.
Ta dokument je trenutno vloen v postopek formalnega glasovanja.
Ta dokument nadomea ENV 1997-1:1994.
CEN/TC 250 je odgovoren za vse konstrukcijske evrokode.
Ozadje programa evrokodov
Komisija Evropske skupnosti se je v letu 1975 na podlagi 95. lena Rimske pogodbe odloila, da
sprejme akcijski program na podroju gradbenitva. Cilj programa je bil odstraniti tehnine ovire
pri trgovanju in uskladiti tehnine specifikacije.
Znotraj tega programa je Komisija spodbudila pripravo niza usklajenih tehninih pravil za
projektiranje gradbenih objektov, ki bi se sprva uporabljali kot alternativa razlinim pravilom,
veljavnim v posameznih dravah lanicah, konno pa bi jih v celoti nadomestili.
Komisija je s pomojo upravnega odbora, v katerem so bili predstavniki drav lanic, petnajst let
vodila razvoj programa evrokodov, katerega rezultat je bila prva generacija evrokodov v 80-ih
letih prejnjega stoletja.
Leta 1989 so se Komisija in drave lanice EU in EFTA odloile, da na podlagi dogovora1 med
Komisijo in CEN z ve pooblastili preneseta pripravo in objavljanje evrokodov na CEN, da bi
evrokodi (EC) v prihodnje imeli status evropskih standardov (EN). To je evrokode dejansko
povezalo z dolobami vseh direktiv Sveta in/ali odlobami Komisije, ki se nanaajo na evropske
standarde (npr. Direktiva Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (CPD) in Direktive Sveta
93/37/EGS, 92/50/EGS ter 89/440/EGS o javnih delih in storitvah ter ustrezne direktive EFTA, ki
so bile sprejete za uveljavitev notranjega trga).
Program konstrukcijskih evrokodov obsega naslednje standarde, ki imajo na splono ve delov:
1
Dogovor med Komisijo Evropske skupnosti in Evropskega odbora za standardizacijo (CEN) o pripravi evrokodov za
projektiranje stavb in gradbenih inenirskih objektov (BC/CEN/03/89).
5
EN 1990 Eurocode: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991 Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije
EN 1992 Eurocode 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Eurocode 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Eurocode 4: Projektiranje sovprenih jeklenih in betonskih konstrukcij
EN 1995 Eurocode 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Eurocode 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Eurocode 7: Geotehnino projektiranje
EN 1998 Eurocode 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 Eurocode 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
Evrokodi priznavajo odgovornost pristojnih oblasti v vsaki dravi lanici in jim dopuajo pravico,
da vrednosti, povezane z varnostjo, doloajo na nacionalni ravni, od drave do drave razlino.
Status in podroje veljavnosti evrokodov
lanice EU in EFTA priznavajo evrokode kot referenne dokumente za naslednje namene:
kot nain za dokazovanje ustreznosti stavb in gradbenih inenirskih objektov bistvenim

zahtevam Direktive Sveta 89/106/EGS, zlasti bistveni zahtevi t. 1 Mehanska odpornost in
stabilnost in bistveni zahtevi t. 2 Varnost pri poaru;
kot podlago za specifikacijo pogodb za gradnjo gradbenih objektov in spremljajoe

inenirske storitve;
kot ogrodje za pripravo harmoniziranih tehninih specifikacij za gradbene proizvode (EN in

ETA).
Kjer se evrokodi nanaajo na gradbene objekte, so neposredno povezani z razlagalnimi

dokumenti2, navedenimi v 12. lenu Direktive o gradbenih proizvodih (CPD), eprav je njihova
narava drugana od narave harmoniziranih standardov za proizvode3. Zato morajo tehnini
odbori CEN in/ali delovne skupine EOTA, ki pripravljajo standarde za proizvode, upotevati
tehnine vidike evrokodov, da bi s tem dosegli popolno usklajenost teh tehninih specifikacij z
evrokodi.
2
V skladu s toko 3.3 CPD je treba bistvene zahteve v razlagalnih dokumentih konkretizirati tako, da se pri tem vzpostavi
zveza med bistvenimi zahtevami in pooblastili za pripravo harmoniziranih EN in ETA smernicah/ETA
3
V skladu z 12. lenom CPD morajo razlagalni dokumenti:
a) konkretizirati bistvene zahteve s poenotenjem izrazov in tehninih podlag ter doloitvijo razredov ali stopenj zahtevnosti za
vsako zahtevo, takrat ko je to potrebno;
b) nakazati metode za povezavo razredov ali stopenj zahtevnosti s tehninimi specifikacijami, npr. metode rauna in dokazov,
tehnina pravila za projektiranje ipd.;
c) biti uporabni kot podlaga za pripravo harmoniziranih standardov ali smernic za evropska tehnina soglasja.
Evrokodi imajo dejansko podobno vlogo pri bistveni zahtevi t. 1 in delno pri bistveni zahtevi t. 2.
6
Evrokodi vsebujejo skupna pravila za vsakdanjo rabo pri projektiranju obiajnih in inovativnih
konstrukcij kot celote ali posameznih konstrukcijskih delov. Evrokodi ne vsebujejo posebnih
dolob za nenavadne oblike konstrukcij ali nenavadne projektne pogoje. V teh primerih je
potrebna dodatna strokovna obravnava.
Nacionalne izdaje evrokodov
Nacionalna izdaja evrokoda vsebuje poleg celotnega besedila evrokoda (z vsemi dodatki), kot ga
je objavil CEN, tudi morebitno nacionalno naslovnico, nacionalni predgovor in nacionalni
dodatek.
Nacionalni dodatek lahko vsebuje le podatke o parametrih, ki so v evrokodu navedeni kot

nacionalno doloeni parametri (NDP). Ti parametri veljajo za projektiranje konstrukcij stavb in
gradbenih inenirskih objektov v dravi, v kateri bodo zgrajeni. To so:
vrednosti in/ali razredi, kjer evrokodi dopuajo alternative;
vrednosti, kjer evrokodi navajajo le simbole;
podatki, specifini za dravo (geografski, klimatski itn.), kot je npr. karta snega;
postopek, e jih evrokod dopua ve.
Nacionalni dodatek lahko vsebuje tudi:
odloitev o uporabi informativnih dodatkov;
napotki o dodatnih informacijah, ki niso v nasprotju z evrokodi, za pomo uporabniku.
Zveze med evrokodi in harmoniziranimi tehninimi specifikacijami (EN in ETA) za

proizvode
Harmonizirane tehnine specifikacije za gradbene proizvode morajo biti usklajene s tehninimi

pravili za objekte4. Nadalje morajo navodila, povezana z oznaevanjem CE gradbenih
proizvodov, ki se sklicujejo na evrokode, natanno doloiti, katere nacionalno predpisane
parametre upotevajo.
Dodatne informacije o EN1997 (Eurocode 7)
EN 1997-1 podaja usmeritve projektantom in vplive za geotehnino projektiranje stavb in

gradbenih inenirskih objektov.
EN 1997-1 je namenjen naronikom, projektantom, izvajalcem in pristojnim organom.
EN 1997-1 se uporablja skupaj z EN 1990 in EN 1991 do EN 1999.
Pri uporabi EN 1997-1 v praksi je potrebno posebej upotevati osnovne predpostavke, podane v
1.3.
12 poglavjem EN 1997-1 je dodan e 1 normativni dodatek in 8 informativnih dodatkov.
Nacionalni dodatek k EN 1997-1
Ta standard podaja alternativne postopke in priporoene vrednosti z opombami, ki kaejo, kje

se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato morajo imeti nacionalne izdaje EN 1997-1 nacionalni
4
Glej 3.3 len in 12. len CPD in tudi toke 4.2, 4.3.1, 4.3.2, in 5.2 v prvem razlagalnem dokumentu.
7
dodatek, ki vsebuje vse nacionalno doloene parametre, ki jih je treba uporabiti pri
projektiranju stavb in gradbenih inenirskih objektov, ki bodo zgrajeni v tej dravi.
Nacionalna izbira je v EN 1997-1 dovoljena v lenih:
2.1(8)P, 2.4.6.1(4)P, 2.4.6.2(2)P, 2.4.7.1(2)P, 2.4.7.1(3), 2.4.7.2(2)P, 2.4.7.3.2(3)P,

2.4.7.3.3(2)P, 2.4.7.3.4.1(1)P, 2.4.7.4(2)P, 2.4.7.5(2)P, 2.4.8(2), 2.4.9(1)P, 2.5(1),
7.6.2.2(8)P, 7.6.2.2(14)P, 7.6.2.3(4)P, 7.6.2.3(5)P, 7.6.2.3(8), 7.6.2.4(4)P, 7.6.3.2(2)P,
7.6.3.2(5)P, 7.6.3.3(3)P, 7.6.3.3(4)P, 7.6.3.3(6), 8.5.2(2)P, 8.5.2(3), 8.6(4), 11.5.1(1)P;
ter v naslednjih lenih iz dodatka A:
A.2;
A.3.1, A.3.2, A.3.3.1, A.3.3.2, A.3.3.3, A.3.3.4, A.3.3.5, A.3.3.6;
A.4;
A.5.
8
1 Splono
1.1 Podroje uporabe
1.1.1 Podroje uporabe EN 1997
(1) EN 1997 naj se uporablja v povezavi z EN 1990:2002, ki postavlja naela in zahteve glede
varnosti in uporabnosti, opisuje osnove projektiranja in preverjanja ter podaja smernice za med
seboj odvisne vidike zanesljivosti konstrukcij.
(2) EN 1997 je namenjen uporabi pri geotehninih vidikih projektiranja stavb in gradbenih
inenirskih objektov. Razdeljen je na ve loenih delov (glej 1.1.2 in 1.1.3).
(3) EN 1997 se ukvarja z zahtevami glede trdnosti, stabilnosti, uporabnosti in trajnosti

konstrukcij. Druge zahteve, npr. glede toplotne in zvone izolacije, niso upotevane.
(4) tevilne vrednosti vplivov na konstrukcije stavb in gradbene inenirske objekte, ki jih je
potrebno upotevati pri projektiranju, so za razline vrste konstrukcij podane v EN 1991.
Vplive, ki izvirajo iz tal, kot so zemeljski pritiski, je potrebno izraunati skladno s pravili,
podanimi v EN 1997.
(5) Podroje izvedbe gradbenih del obravnavajo loeni Evropski standardi. Nanje se sklicujejo
posamezna poglavja tega standarda.
(6) EN 1997 obravnava izvedbo del le v obsegu, ki je potreben, da so izpolnjene predpostavke

pravil projektiranja.
(7) EN 1997 ne obravnava posebnih zahtev glede projektiranja na vpliv potresa. EN 1998
navaja dodatna pravila za geotehnino projektiranje na potresnih podrojih, ki dopolnjujejo ali
prilagajajo pravila tega Standarda.
1.1.2 Podroje uporabe EN 1997-1
(1) EN 1997-1 naj se uporablja kot splona osnova za geotehnine vidike projektiranja stavb in
gradbenih inenirskih objektov.
(2) EN 1997-1 obravnava naslednje teme:
1. poglavje: Splono
2. poglavje: Osnove geotehninega projektiranja
3. poglavje: Geotehnini podatki
4. poglavje: Nadzor gradnje, tehnino opazovanje in vzdrevanje
5. poglavje: Nasutje, odvodnjavanje, poboljanje in armiranje tal
6. poglavje: Plitvo temeljenje
7. poglavje: Temeljenje na pilotih
8. poglavje: Sidra
9. poglavje: Podporne konstrukcije
10. poglavje: Hidravline poruitve
9
11. poglavje: Globalna stabilnost
12. poglavje: Nasipi
(3) EN 1997-1 vsebuje dodatke A do J, ki podajajo:
v A: priporoene vrednosti delnih faktorjev varnosti; Nacionalni dodatek lahko doloi

drugane vrednosti delnih faktorjev;
v B do J: dodatne informativne smernice kot npr. mednarodno uveljavljene raunske

metode.
1.1.3 Nadaljnji deli EN 1997
(1) EN 1997-1 dopolnjuje e EN 1997-2, ki podaja zahteve glede izvedbe in vrednotenja

terenskih in laboratorijskih preiskav.
1.2 Zveze z drugimi standardi
Ta evropski standard vsebuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem doloila iz drugih

standardov. Ta sklicevanja na standarde so citirana na ustreznih mestih v besedilu, publikacije
pa so natete spodaj. Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega evropskega standarda
upotevajo pozneja dopolnila ali spremembe katerekoli od teh publikacij le, e so z
dopolnilom ali spremembo standarda vkljuene vanj. Pri nedatiranih sklicevanjih pa se
uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje (vkljuno z dopolnili).
ISO 3898:1997 Osnove projektiranja konstrukcij Oznake. Sploni simboli
EN 1990:2002 Eurocode: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991 Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije
EN 1991-4 Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije Del 4: Vplivi v silosih in rezervoarjih
EN 1992 Eurocode 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Eurocode 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Eurocode 4: Projektiranje sovprenih jeklenih in betonskih konstrukcij
EN 1995 Eurocode 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Eurocode 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997-2 Eurocode 7: Geotehnino projektiranje Del 2: Geotehnino raziskovanje in

preskuanje
EN 1998 Eurocode 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 Eurocode 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
EN 1536:1999 Izvedba posebnih geotehninih del: Uvrtani piloti
EN 1537:1999 Izvedba posebnih geotehninih del: Geotehnina sidra
v pripravi
10
EN 12063:1999 Izvedba posebnih geotehninih del: Zagatne stene
EN 12699:2000 Izvedba posebnih geotehninih del: Vtisnjeni piloti
EN 14199 Izvedba posebnih geotehninih del: Mikropiloti
EN-ISO 13793: 2001 Toplotne znailnosti stavb Dimenzioniranje toplotnih lastnosti temeljev
proti dvigovanju zaradi zmrzovanja
1.3 Predpostavke
(1) Veljajo doloila iz poglavja 1.3 standarda EN1990:2000.
(2) Doloila tega standarda temeljijo na spodnjih predpostavkah:
podatke, potrebne za projektiranje, zbira, zapisuje in interpretira ustrezno usposobljeno

osebje;
konstrukcije projektira ustrezno usposobljeno in izkueno osebje;
med osebjem, ki je vkljueno v pridobivanje podatkov, projektiranje in izvedbo obstaja

ustrezna povezava in komunikacija;
v tovarnah, proizvodnih obratih in na gradbiu je vzpostavljen zadosten nadzor in kontrola

kakovosti;
izvedba del je skladna z ustreznimi standardi in specifikacijami, izvaja pa jih osebje, ki je

ustrezno usposobljeno in ima ustrezne izkunje;
gradbeni materiali in proizvodi so uporabljeni, kot je predvideno v tem standardu ali v

ustreznih proizvodnih specifikacijah za material ali proizvod;
konstrukcija bo ustrezno vzdrevana, da se zagotovi njeno varnost in uporabnost za

nartovano ivljenjsko dobo;
konstrukcija se bo uporabljala za namen, ki je bil predviden pri projektiranju.
(3) Te predpostavke morata upotevati tako projektant kot naronik. Da bi se izognili

negotovosti, je potrebno skladnost s temi predpostavkami dokumentirati, npr. v Poroilu o
geotehninem projektu.
1.4 Razlikovanje med naeli in pravili za uporabo
(1) Posamezne toke v EN 1997-1 so glede na vsebino oznaene kot naelo ali pravilo za
uporabo.
(2) Naela so:
splona doloila in definicije, za katere ni alternative;
zahteve in analitini modeli, ki jih ni dovoljeno spreminjati, razen e to ni posebej doloeno.
(3) Naela so oznaena s rko P za tevilko toke.
(4) Pravila za uporabo so splono priznana pravila, ki upotevajo naela in njihove zahteve.
v pripravi
11
(5) Lahko se uporabljajo tudi druga pravila, e se dokae, da so v njih upotevana naela iz
evrokodov in da se z njihovo uporabo dosee enaka varnost, uporabnost in trajnost
konstrukcij, kot je priakovana z uporabo evrokodov.
OPOMBA: e se pri projektiranju uporabljajo druga pravila, se ne sme trditi, da je projektna dokumentacija v celoti v
skladu z EN 1997-1, eprav projektna dokumentacija e vedno ustreza naelom iz EN 1997-1. e se uporabi EN
1997-1 glede lastnosti, natetih v dodatku Z standarda za proizvod ali neke ETA smernice, se lahko zgodi, da drugo
pravilo ni sprejemljivo za oznaevanje CE.
(6) Pravila za uporabo so v EN 1997-1 oznaena s tevilko toke v oklepaju kot npr. ta len.
1.5 Definicije
1.5.1 Definicije skupne vsem Evrokodom
(1) Definicije skupne vsem Evrokodom so navedene v EN 1990:2002.
1.5.2 Definicije pojmov iz EN 1997-1
1.5.2.1
geotehnini vpliv
vpliv, ki ga na konstrukcijo prenaajo tla, nasutje, povrinska voda ali talna voda
OPOMBA: Definicija je vzeta iz EN 1990:2002
1.5.2.2
primerljiva izkunja
Dokumentirana ali druga zanesljiva informacija o tleh pomembna za projektiranje, ki vkljuuje
enake vrste zemljine ali kamnine, za katero priakujemo podobno geotehnino obnaanje, in ki
vkljuuje podobne konstrukcije. Posebno koristni so lokalno pridobljeni podatki.
1.5.2.3
tla
Zemljina, kamnina ali nasutje, ki se nahaja na lokaciji pred prietkom gradnje.
1.5.2.4
konstrukcija
Urejen sestav med seboj povezanih delov, vkljuno z nasutji, izvedenimi med gradnjo, ki je bil
nartovan zato, da bi prenaal bremena in zagotavljal primerno stopnjo togosti.
OPOMBA: Definicija povzeta iz EN 1990:2002
1.5.2.5
dobljena vrednost
Vrednost geotehninega parametra dobljena iz rezultatov preiskav na osnovi teoretinih
enab, korelacij ali izkustveno.
1.5.2.6
togost
Odpornost materiala proti deformiranju.
1.5.2.7
odpornost
Sposobnost elementa ali sestavnega dela ali prenega prereza konstrukcijskega elementa, da
brez mehanske poruitve prenaa vplive, npr. odpornost tal, upogibna odpornost, uklonska
odpornost, natezna odpornost; tudi nosilnost.
OPOMBA: Definicija izpeljana iz EN 1990:2002
12
1.6 Simboli
(1) V standardu EN 1997-1 so uporabljeni naslednji simboli.
Latinske rke
A' efektivna povrina temelja
Ab povrina pod konico pilota
Ac celotna tlano obremenjena povrina temelja
As;i povrina plaa pilota v sloju i
ad projektna vrednost geometrijskega podatka
anom nazivna vrednost geometrijskega podatka
a sprememba nazivne vrednosti geometrijskega podatka pri projektiranju
b irina temelja
b' uinkovita irina temeljenja
Cd mejna projektna vrednost uinka vpliva
c kohezija
c' kohezija izraena z efektivnimi napetostmi
cu nedrenirana strina trdnost
cu;d projektna vrednost nedrenirane strine trdnosti
d globina vpetja
Ed projektna vrednost uinka vpliva
Estb;d projektna vrednost uinka vpliva, ki poveuje stabilnost
Edst;d projektna vrednost uinka vpliva, ki zmanjuje stabilnost
Fc;d projektna vrednost osne tlane obremenitve pilota ali skupine pilotov
Fd projektna vrednost vpliva
Fk karakteristina vrednost vpliva
Frep reprezentativna vrednost vpliva
Ft;d projektna vrednost osne natezne obremenitve nateznega pilota ali skupine nateznih
pilotov
Ftr;d projektna vrednost prene obremenitve pilota ali temelja na pilotih
13
Gdst;d projektna vrednost stalnih vplivov, ki zmanjujejo stabilnost pri kontroli dviga tal ali
konstrukcije
Gstb;d projektna vrednost stalnih vertikalnih vplivov, ki poveujejo stabilnost pri kontroli dviga tal
ali konstrukcije
Gstb;d projektna vrednost stalnih vertikalnih vplivov, ki poveujejo stabilnost pri kontroli dviga tal
ali konstrukcije (potopljena tea)
H horizontalna obteba ali komponenta celotnega vpliva, ki deluje vzporedno s temeljno
Hd projektna vrednost obtebe
h viina zidu
h nivo vode pri hidravlinem dvigu tal
h' viina stolpca zemljine pri preverjanju hidravlinega dviga tal
hw;k karakteristina vrednost hidrostatine viine vode na dnu stolpca zemljine
K0 koeficient mirnega zemeljskega pritiska
K0; koeficient mirnega zemeljskega pritiska pri naklonu zaledne zemljine glede na
vodoravnico
k razmerje d /cv;d
l dolina temelja
l efektivna dolina temelja
n tevilo; npr. tevilo pilotov ali raziskav
P obremenitev sidra
Pd projektna vrednost P
Pp preskusna sila pri ustreznostnem preskusu napenjanja injektiranega sidra
Qdst;d projektna vrednost spremenljivih vertikalnih vplivov, ki zmanjujejo stabilnost pri kontroli
dviga tal ali konstrukcije
qb;k karakteristina vrednost odpornosti tal pod temeljno ploskvijo
qs;i;k karakteristina vrednost trenja ob plau pilota v sloju i
Ra odpornost sidra na
Ra;d projektna vrednost Ra
Ra;k karakteristina vrednost Ra
14
Rb;cal odpornost tal pod konico pilota pri mejnem stanju nosilnosti, izvrednotena na osnovi
preiskav tal
Rb;d projektna vrednost odpornosti tal pod konico pilota
Rb;k karakteristina vrednost odpornosti tal pod konico pilota
Rc tlana odpornost tal pod pilotom pri mejnem stanju nosilnosti
Rc;cal raunska vrednost Rc
Rc;d projektna vrednost Rc
Rc;k karakteristina vrednost Rc
Rc;m izmerjena vrednost Rc pri enem izmed veih obremenilnih preizkusov pilotov
Rd projektna vrednost odpornosti
Rp;d projektna vrednost sile odpora, ki je posledica zemeljskega pritiska ob temelju
Rs;d projektna vrednost odpora ob plau pilota
Rs;cal mejno trenje ob plau, izvrednoteno na osnovi parametrov iz preiskav tal
Rs;k karakteristina vrednost odpora ob plau pilota
Rt mejna natezna odpornost posaminega pilota
Rt;d projektna vrednost natezne odpornosti pilota ali skupine pilotov ali konstrukcijska
natezna odpornost sidra
Rt;k karakteristina vrednost natezne odpornosti pilota ali skupine pilotov
Rt;m izmerjena natezna odpornost posaminega pilota pri enem ali ve obremenilnih
preizkunjah
Rtr odpornost pilota na prene obremenitve
Rtr;d projektna odpornost preno obremenjenega pilota
Sdst;d projektna vrednost strujne sile v tleh, ki zmanjuje stabilnost
Sdst;k karakteristina vrednost strujne sile v tleh, ki zmanjuje stabilnost
s posedek
s0 takojnji posedek
s1 konsolidacijski posedek
s2 posedek zaradi viskoznega lezenja (sekundarni posedek)
15
Td projektna vrednost celotnega trenja, ki se razvije po obodu bloka tal, v katerem so
vgrajeni natezni piloti, ali na delu konstrukcije, ki je v stiku s tlemi
u tlak porne vode
udst;d projektna vrednost celotnega tlaka porne vode, ki zmanjuje stabilnost
V vertikalna obremenitev ali komponenta celotnega vpliva, ki deluje normalno na

temeljno ploskev
Vd projektna vrednost obremenitve V
V'd projektna vrednost efektivnega vertikalnega vpliva ali komponente celotnega vpliva, ki
deluje normalno na temeljno ploskev
Vdst;d projektna vrednost vertikalnega vpliva na konstrukcijo, ki zmanjuje stabilnost
Vdst;k karakteristina vrednost vertikalnega vpliva na konstrukcijo, ki zmanjuje stabilnost
Xd projektna vrednost materialne lastnosti
Xk karakteristina vrednost materialne lastnosti
z navpina razdalja
Grke rke
naklon temeljne ploskve glede na vodoravnico
naklon tal za zidom (pozitiven, e se teren dviguje)
strini kot med konstrukcijo in tlemi
d projektna vrednost
prostorninska tea
' efektivna prostorninska tea
a delni faktor za sidra
a;p delni faktor za trajna sidra
a;t delni faktor za zaasna sidra
b delni faktor za odpornost konice pilota
c' delni faktor za efektivno kohezijo
cu delni faktor za nedrenirano strino trdnost
E delni faktor za uinek vpliva
16
f delni faktor za vplive, ki upoteva monost neugodnih odklonov vrednosti vpliva od
reprezentativne vrednosti
F delni faktor za vpliv
G delni faktor za stalni vpliv
G;dst delni faktor za stalni vpliv, ki zmanjuje stabilnost
G;stb delni faktor za stalni vpliv, ki poveuje stabilnost
m delni faktor za materialno lastnost zemljine
m;i delni faktor za materialno lastnost zemljine v sloju i
M delni faktor za materialno lastnost zemljine, ki upoteva tudi nezanesljivost modela
Q delni faktor za spremenljivi vpliv
qu delni faktor za enoosno tlano trdnost
R delni faktor za odpornost
R;d delni faktor za negotovost modela odpornosti
R;e delni faktor za odpor zemljine
R;h delni faktor za odpornost proti zdrsu
R;v delni faktor za nosilnost
s delni faktor za odpornost ob plau pilota
S;d delni faktor za negotovost modela uinka vpliva
Q;dst delni faktor za neugodni vpliv, ki povzroa hidravlino poruitev
Q;stb delni faktor za vpliv, ki zmanjuje nevarnost hidravline poruitve
s;t delni faktor za natezno odpornost pilota
t delni faktor za celotno odpornost pilota
w prostorninska tea vode
delni faktor za strini kot (tan )
delni faktor za prostorninsko teo
smer (naklon) obtebe H
17
korelacijski faktor, odvisen od tevila obremenilnih preizkusov pilotov ali od tevila
preiskav
a korelacijski faktor za sidra
1; 2 korelacijska faktorja za vrednotenje rezultatov statinih obremenilnih preizkusov pilotov
3; 4 korelacijska faktorja za izraun odpornosti pilotov iz rezultatov preiskav tal, razen iz

statinih obremenilnih preizkusov pilotov
5; 6 korelacijska faktorja za izraun odpornosti pilotov iz rezultatov dinaminih obremenilnih

preizkusov pilotov
faktor za izraun reprezentativne vrednosti iz karakteristine vrednosti
stb;d projektna vrednost totalne vertikalne napetosti, ki poveuje stabilnost
'h;0 vodoravna komponenta efektivnega mirnega zemeljskega pritiska
(z) normalna napetost na steno na globini z
(z) tangencialna napetost ob steni na globini z
' strini kot, izraen z efektivnimi napetostmi
cv strini kot v kritinem stanju (pri konstantnem volumnu)
cv;d projektna vrednost cv
d projektna vrednost '
Kratice
CFA CFA piloti uvrtani piloti, izdelani z neskonnim svedrom
OCR kolinik prekonsolidacije
OPOMBA 1: Simboli, ki jih uporabljajo vsi Evrokodi, so definirani v EN 1990:2002
OPOMBA 2: Uporabljeni sistem simbolov temelji na ISO 3898:1997
(2) Za geotehnine izraune se priporoajo naslednje enote in njihovi vekratniki:
Sila kN
Masa kg
Moment kNm
Gostota kg/m3
Prostorninska tea kN/m3
Napetost, tlak, trdnost, togost kPa
18
koeficient prepustnosti m/s
koeficient konsolidacije m2/s
19
2 Osnove geotehninega projektiranja
2.1 Projektne zahteve
(1)P Za vsako geotehnino projektno stanje je potrebno preveriti, da ne presega nobenega

relevantnega mejnega stanja, ki je definirano v EN 1990:2000.
(2) Pri doloanju geotehninih projektnih stanj in mejnih stanj je potrebno upotevati naslednje
dejavnike:
lokalne pogoje glede na globalno stabilnost in premike v tleh,
naravo in velikost objekta in njegovih elementov, vkljuno z vsemi posebnimi zahtevami kot
je projektna ivljenjska doba,
pogoje glede okolice (npr. sosednje konstrukcije, promet, infrastruktura, vegetacija, nevarne
kemikalije),
sestavo in lastnosti tal,
pogoje talne vode,
regionalno potresno ogroenost,
vplive okolja (hidrologija, povrinske vode, pogrezanje, sezonske spremembe temperature

in vlage)
(3) Mejna stanja se lahko pojavijo ali v tleh ali v konstrukciji ali pa kot kombinirana poruitev v
konstrukciji in tleh.
(4) Mejna stanja morajo biti preverjena z eno ali s kombinacijo naslednjih metod:
uporaba izraunov, kot je opisano v 2.4,
predpisovanje ukrepov, kot je opisano v 2.5,
eksperimentalni modeli in obremenilni preizkusi, kot je opisano v 2.6
opazovalna metoda, kot je opisano v 2.7
(5) V praksi pogosto iz izkuenj vemo, katero mejno stanje je bistveno za projekt. Varnost
glede ostalih mejnih stanj lahko dokaemo s priblinimi kontrolnimi rauni.
(6) Zgradbe morajo biti obiajno zaitene pred vdorom talne vode ali pred prehodom pare ali
plinov v njihovo notranjost.
(7) Rezultate projekta je treba preveriti s primerljivimi izkunjami, e je to le mogoe.
(8)P Da bi doloili minimalne zahteve glede obsega in vsebine geotehninih raziskav,

izraunov in kontrole gradnje, je potrebno ugotoviti zahtevnost vsakega geotehninega
projekta in z njim povezanega tveganja. e posebno je treba razlikovati med:
lahkimi in preprostimi konstrukcijami in manjimi zemeljskimi deli, za katere je z

zanemarljivim tveganjem mono zagotoviti, da bo zadoeno minimalnim zahtevam e na
osnovi izkuenj in kvalitativnih geotehninih preiskav;
drugimi geotehninimi konstrukcijami.
20
OPOMBA: Nain zagotavljanja teh minimalnih zahtev se lahko predpie v Nacionalnem dodatku.
(9) Za konstrukcije in zemeljska dela nije geotehnine zahtevnosti in tveganja, kot je

definirano zgoraj, lahko uporabimo poenostavljene postopke projektiranja.
(10) Za doloitev zahtev geotehninega projektiranja lahko vpeljemo tri geotehnine kategorije
1, 2 in 3.
(11) Predhodna uvrstitev konstrukcije v doloeno geotehnino kategorijo se obiajno izvede

pred geotehninimi preiskavami. Kategorijo je potrebno preverjati in po potrebi spreminjati v
vsaki fazi projektiranja in gradnje.
(12) Za upravievanje bolj ekonominih reitev ali e projektant meni, da je tako bolj ustrezno,
lahko uporabi postopke za vije kategorije.
(13) Razlini vidiki projekta lahko zahtevajo obravnavo v razlinih geotehninih kategorijah. Ni
zahtevano, da se celoten projekt obravnava glede na najvijo od teh kategorij.
(14) Geotehnina kategorija 1 vkljuuje majhne in relativno preproste konstrukcije:
za katere je mono zagotoviti, da bo osnovnim zahtevam zadovoljeno na osnovi izkuenj in

kvalitativnih geotehninih preiskav;
z zanemarljivim tveganjem.
(15) Postopki za geotehnino kategorijo 1 se uporabljajo samo tam, kjer obstaja zanemarljivo
tveganje v smislu globalne stabilnosti ali premikov tal, in v pogojih tal, ki jih na osnovi
primerljivih lokalnih izkuenj lahko oznaimo kot dovolj enostavne. V teh primerih lahko
postopki vsebujejo rutinske metode za projektiranje in gradnjo temeljenja.
(16) Postopki za geotehnino kategorijo 1 se uporabljajo samo v primerih, ko ni izkopov pod

nivojem vode ali e primerljive lokalne izkunje kaejo, da bi bilo predlagano izkopavanje pod
vodno gladino enostavno.
(17) Geotehnina kategorija 2 vkljuuje obiajne vrste konstrukcij in temeljenja brez izjemnega
tveganja ali zahtevnih tal ter obremenitev.
(18) Projekti za konstrukcije v geotehnini kategoriji 2 morajo vsebovati kvantitativne

geotehnine podatke in analize, da zagotovimo izpolnjevanje bistvenih zahtev.
(19) Za projektiranje in izvedbo Geotehnine kategorije 2 se lahko uporabijo rutinski postopki

za terenska in laboratorijska testiranja.
OPOMBA: Spodaj so navedeni primeri obiajnih konstrukcij ali delov konstrukcij, ki ustrezajo geotehnini kategoriji 2:
plitvo temeljenje;
temeljne ploe;
temeljenje na pilotih;
stene ali druge konstrukcije, ki opirajo ali podpirajo vodo ali zemljino;
izkopi;
mostni stebri in oporniki;
nasipi in zemeljska dela;
vse vrste geotehninih sider;
21
predori v trdni, nerazpokani kamnini, za katere ni posebnih zahtev glede vodotesnosti ter drugih posebnih zahtev.
(20) Geotehnina kategorija 3 vsebuje konstrukcije ali dele konstrukcij, ki ne sodijo v

geotehnini kategoriji 1 in 2.
(21) Geotehnina kategorija 3 obiajno vsebuje alternativne predpise in pravila glede na

doloila tega standarda.
OPOMBA: Geotehnina kategorija 3 vsebuje naslednje primere:
zelo velike in nenavadne konstrukcije;
konstrukcije, ki vkljuujejo neobiajno velika tveganja, ali izjemno zahtevne pogoje tal ali obtebe;
konstrukcije na podrojih z visoko potresno ogroenostjo;
konstrukcije na podrojih, kjer obstaja verjetnost nestabilnosti terena ali stalnih premikov tal, kar zahteva loene
dodatne preiskave ali posebne ukrepe.
2.2 Projektna stanja
(1)P Upotevati je treba kratkorona in dolgorona projektna stanja.
(2) V geotehninem projektu morajo podrobne specifikacije projektnih stanj glede na naravo
projekta upotevati:
vplive, njihove kombinacije in obtene primere;
splono ustreznost tal, na katerih se nahaja konstrukcija, z ozirom na globalno stabilnost in

premike tal;
razporeditev in klasifikacijo razlinih plasti zemljin, kamnin in elementov konstrukcije, ki so

vkljueni v raunski model;
smer plastovitosti;
rudarjenje, podzemne jame ali druge podzemne zgradbe;
v primeru konstrukcij, ki stojijo na kamninah ali je ta v neposredni bliini:
menjavanje trdnih in mehkih plasti;
prelomnice, stiki in razpoke;
mono nestabilnost blokov kamnine;
votline, ki nastanejo kot posledica raztapljanja kamnin, kot so poiralniki, ali pa razpoke,
zapolnjene z mehkim materialom ter aktivne procese raztapljanja kamnin;
okolje, v katerega je postavljen projekt, ki naj vsebuje:
uinke izpiranja, erozije in izkopavanj, ki vodijo do sprememb v geometriji povrine tal;
uinke kemijske korozije;
uinke preperevanja;
uinke zmrzovanja;
22
uinke dolgotrajne sue;
spremembe v nivoju podtalnice, vkljuujo n.pr. uinke odvodnjavanja, monosti

poplavljanja, okvar v drenanem sistemu, izkorianja vode;
prisotnost zemeljskih plinov, ki izhajajo iz tal;
druge asovne in prostorske uinke na trdnost in druge lastnosti materialov; n.pr. uinek
votlin, ki jih napravijo ivali;
potrese;
premike tal zaradi pogrezanja tal, kot posledica rudarjenja ali drugih dejavnosti;
obutljivost konstrukcije na deformacije;
uinke nove konstrukcije na obstojee konstrukcije, komunalne vode in lokalno okolje.
2.3 Trajnost
(1)P V fazi geotehninega projektiranja mora biti ocenjena pomembnost okoljskih pogojev
glede na trajnost, da je mono predvideti ukrepe za zaito ali ustrezno odpornost materialov.
(2) Pri projektiranju glede na trajnost materialov, ki se uporabljajo v tleh, je potrebno upotevati
naslednje:
a) za beton
agresivne snovi v talni vodi ali v zemljini ali v zasipnem materialu, kot so kisline ali
sulfatne soli,
b) za jeklo
kemino delovanje, kjer so elementi temeljev vkopani v dovolj prepustna tla, da

omogoa pronicanje talne vode in kisika,
korozijo na povrinah zagatnih sten, ki so izpostavljene povrinski vodi, zlasti v viini

povprenega nivoja vode,
vrsto korozije, ki razjeda jeklo v razpokanem ali poroznem betonu, e posebno za

valjano jeklo, kjer elezov oksid na povrini deluje kot katoda in pospeuje elektrolitsko
delovanje s isto povrino, ki predstavlja anodo.
c) za les
gobe in aerobne bakterije v prisotnosti kisika
d) Sintetini materiali
uinke staranja zaradi izpostavljenosti UV arkom ali ozonski razgradnji ali kombinirane
uinke temperature in napetosti ter sekundarne uinke zaradi kemijske razgradnje.
(3) Upotevati je treba doloila glede trajnosti, ki jih navajajo standardi za posamezne
konstrukcijske materiale.
23
2.4 Geotehnino projektiranje na osnovi raunskih analiz
2.4.1 Splono
(1)P Projektiranje na osnovi raunskih analiz mora biti v skladu z osnovnimi zahtevami EN
1990:2002 in s posameznimi pravili tega standarda. Projektiranje na osnovi raunskih analiz
vsebuje:
vplive, ki so lahko bodisi vsiljene obtebe ali pomiki, n.pr. zaradi premikov tal;
karakteristike zemljin, kamnin in drugih materialov;
geometrijske podatke;
mejne vrednosti deformacij, irin razpok, vibracij, itd.;
raunske modele.
(2) Potrebno je upotevati, da je poznavanje pogojev tal odvisno od obsega in kakovosti

geotehninih raziskav. Poznavanje pogojev tal in kontrola izvedbe sta obiajno pomembneja
za izpolnitev temeljnih zahtev kot pa natannost raunskih modelov ali delnih faktorjev.
(3)P Raunski model mora opisati predvideno obnaanje tal v obravnavanem mejnem stanju.
(4)P e za doloeno mejno stanje ni na razpolago zanesljivega raunskega modela, je

potrebno izvesti analizo drugega mejnega stanja z uporabo faktorjev, ki zagotavljajo, da je
preseganje prvega mejnega stanja dovolj malo verjetno. Alternativa temu je projektiranje s
predpisovanjem ukrepov, eksperimentalnimi modeli in obremenilnimi preizkusi, ali z
opazovalno metodo.
(5) Raunski model je lahko sestavljen iz kateregakoli od naslednjih:
analitini model,
semiempirini model,
numerini model.
(6)P Vsak raunski model mora biti bodisi toen ali pa so njegovi rezultati na varni strani.
(7) Raunski model lahko vsebuje poenostavitve.
(8) e je potrebno, se lahko izvede modifikacija rezultatov modela, tako da bo rezultat rauna
konstrukcije zagotovo toen ali pa na varni strani.
(9) e se rezultat prilagodi z uporabo modelnega faktorja, je potrebno upotevati:
obseg nezanesljivosti rezultatov uporabljene raunske metode,
sistematine napake, za katere je znano, da so povezane z uporabljeno raunsko metodo.
(10)P e je v analizi uporabljen empirini postopek, mora biti jasno ugotovljeno, da je ta

postopek ustrezen za prevladujoe pogoje v tleh.
(11) Mejna stanja, ki vsebujejo oblikovanje porunega mehanizma v tleh, je treba preveriti z
raunskim modelom. Za mejna stanja, ki so definirana z ozirom na deformacije, je potrebno
deformacije ovrednotiti z izraunom kot je opisan v 2.4.8 ali drugae doloiti.
24
OPOMBA: Veliko raunskih modelov temelji na domnevi, da je obnaanje sistema zemljine in konstrukcije dovolj
duktilno. Premajhna duktilnosti vodi do mejnega stanja nosilnosti, ki se manifestira kot nenadna poruitev.
(12) Raunske metode so lahko ustrezne, e je upotevana kompatibilnost deformacij ali e je

v mejnem stanju upotevana interakcija med konstrukcijo in zemljino.
(13) V mejnem stanju mora biti upotevana kompatibilnost deformacij. V primerih, ko lahko
pride do kombinirane poruitve delov konstrukcije in zemljine, je potrebna natanna analiza, ki
upoteva relativno togost zgradbe in zemljine. Primeri vkljuujejo temeljne ploe, bono
obremenjene pilote in gibke podporne stene. Posebna pozornost je potrebna glede
kompatibilnosti deformacij pri krhkih materialih in materialih, ki imajo lastnosti deformacijskega
popuanja.
(14) Pri nekaterih problemih kot so izkopi, ki so podprti s sidranimi ali razprtimi gibkimi stenami,
je velikost in razporeditev zemeljskih pritiskov, notranjih sil v konstrukciji in upogibnih
momentov v veliki meri odvisna od togosti konstrukcije, togosti in trdnosti tal in napetostnega
stanja v tleh.
(15) Pri teh problemih interakcije med zemljino in zgradbo je potrebno pri analizah upotevati
odnose med deformacijami in napetostmi za materiale v tleh in konstrukciji ter napetostna
stanja v tleh, ki so dovolj reprezentativna, da za preuevano mejno stanje zagotavljajo varen
rezultat.
2.4.2 Vplivi
(1)P Definicija vplivov je podana v EN 1990:2002. Kjer je to ustrezno, je treba upotevati

vrednosti vplivov iz EN 1991.
(2)P Izbrati je potrebno vrednosti geotehninih vplivov za uporabo v izraunu, ker so vrednosti
znane, preden se izvede raun. Med raunanjem se vrednosti geotehninih vplivov lahko
spremenijo.
OPOMBA: Vrednosti geotehninih vplivov se med potekom rauna lahko spremenijo. V teh primerih se zane izraun
s preliminarno znano vrednostjo kot zaetnim priblikom.
(3)P Pri doloanju vplivov, ki jih bomo upotevali v projektu, je potrebno upotevati vsakovrstne
interakcije med tlemi in konstrukcijo.
(4) V geotehninem projektu moramo kot mone vplive upotevati:
teo zemljin, kamnin in vode;
napetosti v tleh;
zemeljske pritiske in pritisk talne vode;
pritiske proste vode, vkljuno s pritiski valov;
pritiske talne vode;
strujne sile;
lastna tea konstrukcij in druge obtebe, ki izvirajo iz konstrukcij;
obremenitve tal;
sile pri sidranju plovil;
odstranitev obtebe ali izkop zemljine;
25
prometne obremenitve;
premiki zaradi rudarjenja ali gradnje predorov ali izgradnje drugih podzemnih prostorov;
nabrekanje in krenje, ki ga povzroa vegetacija, podnebje ali spremembe vlage;
premiki zaradi lezenja ali plazenja ali posedanja zemeljskih mas;
premiki zaradi preperevanja, disperzije glin, razpadanja, sesedanja in raztapljanja;
premiki in pospeki, ki jih povzroajo potresi, eksplozije, vibracije in dinamine obtebe;
vplivi temperature, vkljuno z delovanjem zmrzali;
obremenitev zaradi ledu;
sile prednapetja sider ali razpor;
negativno trenje.
(5)P Upotevani morata biti monosti, da spremenljivi vplivi delujejo loeno ali skupaj.
(6)P Trajanje vplivov je treba upotevati z ozirom na asovne uinke pri materialnih lastnostih
zemljin, zlasti drenanih lastnosti in stisljivosti drobnozrnatih zemljin.
(7)P Ponavljajoe se vplive in vplive s spremenljivo intenziteto je treba posebej obravnavati z

ozirom na n.pr. kontinuirne premike, utekoinjenje tal, spremembo togosti in trdnosti tal.
(8)P Pozorno je treba identificirati in obravnavati vplive, ki povzroijo dinamini odziv v

konstrukciji in v tleh.
(9)P Pozorno je treba identificirati in obravnavati vplive, pri katerih prevladujejo sile talne in
povrinske vode z ozirom na deformacije, razpokanost, spremenljivo prepustnost in erozijo.
OPOMBA: Neugodni (ki zmanjujejo stabilnost) in ugodni (ki veajo stabilnost) stalni vplivi lahko v nekaterih primerih
izhajajo iz istega vira. e jih upotevamo na tak nain, lahko uporabimo en sam delni faktor na vsoto teh vplivov ali na
vsoto njihovih uinkov.
2.4.3 Lastnosti tal
(1)P Lastnosti zemljin in kamnin, ki jih za projektne izraune opredelimo z geotehninimi

parametri, morajo biti pridobljene iz rezultatov preiskav neposredno ali preko korelacij, teorije
ali empirino ter iz drugih ustreznih podatkov.
(2)P Vrednosti, ki jih dobimo iz rezultatov preiskav in drugih podatkov, morajo biti interpretirane
ustrezno glede na obravnavano mejno stanje.
(3)P Potrebno je upotevati mone razlike med lastnostmi tal in geotehninimi parametri,
dobljenimi iz rezultatov preiskav in tistimi, ki bistveno vplivajo na obnaanje geotehnine
konstrukcije.
(4) Razlike, o katerih govori 2.4.3.(3)P, so lahko posledica naslednjih faktorjev:
mnogi geotehnini parametri niso prave konstante, ampak so odvisni od nivoja napetosti in
naina deformiranja;
zgradba zemljin in kamnin (n.pr. razpoke, laminacija, veja zrna, itd.) lahko igrajo razlino
vlogo v preizkusu in pri geotehnini konstrukciji;
26
asovni uinki;
uinki mehanja zaradi pronicanja vode na trdnost zemljine ali kamnine;
uinki mehanja zaradi dinaminih vplivov;
krhkost ali duktilnost preizkuane zemljine in kamnine;
metoda izgradnje geotehnine konstrukcije;
vpliv izvedbe na lastnosti umetno vgrajenih ali izboljanih tal;
uinek gradbenih del na lastnosti tal.
(5) Ko doloamo vrednosti geotehninih parametrov, je potrebno upotevati naslednje:
objavljene in priznane informacije glede uporabe posamezne vrste preizkusa v primernih

pogojih tal;
vrednost vsakega geotehninega parametra je potrebno primerjati s ustreznimi objavljenimi

podatki ter lokalnimi in splonimi izkunjami;
spremenljivost geotehninih parametrov, ki so pomembni za projekt;
rezultate terenskih preizkusov v velikem merilu in meritve na sosednjih konstrukcijah;
vse korelacije med rezultati ve kot ene vrste preiskav;
vsakrno pomembno poslabanje materialnih lastnosti tal, ki se lahko zgodi v ivljenjskem

obdobju konstrukcije.
(6)P Za pretvorbo rezultatov laboratorijskih ali terenskih preiskav skladno z EN 1997-2 v

vrednosti, ki predstavljajo obnaanje zemljin in kamnin v tleh pri obravnavanem mejnem
stanju, moramo, kjer je to potrebno, uporabiti kalibracijske faktorje, oziroma je treba biti
pozoren na korelacije, uporabljene pri izvrednotenju dobljenih vrednosti iz rezultatov preiskav.
2.4.4 Geometrijski podatki
(1)P Kot geometrijske podatke moramo obravnavati nivo in nagnjenost povrine tal, nivoje
vode, nivoje mejnih ploskev med plastmi, nivoje izkopov in dimenzije geotehnine konstrukcije.
2.4.5 Karakteristine vrednosti
2.4.5.1 Karakteristine in reprezentativne vrednosti vplivov
(1)P Karakteristine in reprezentativne vrednosti vplivov morajo biti doloene v skladu z EN

1990:2002 in razlinimi deli EN 1991.
2.4.5.2 Karakteristine vrednosti geotehninih parametrov
(1)P Izbira karakteristinih vrednosti geotehninih parametrov mora temeljiti na dobljenih

vrednostih, ki so rezultat laboratorijskih in terenskih preiskav, dopolnjenih z uveljavljenimi
izkunjami.
(2)P Karakteristino vrednost geotehninega parametra moramo izbrati kot varno oceno
vrednosti, ki vpliva na pojav mejnega stanja.
27
(3)P Vejo varianco c' v primerjavi s tan' moramo upotevati pri doloanju njunih karakteristinih
vrednosti.
(4)P Izbira karakteristinih vrednosti geotehninih parametrov mora upotevati naslednje:
geoloke in druge spremljajoe informacije, kot so podatki iz prejnjih projektov;
spremenljivost vrednosti merjene lastnosti in druge ustrezne informacije n.pr. iz

obstojeega znanja;
obsenost terenskih in laboratorijskih preiskav;
vrsto in tevilo vzorcev;
obsenost obmoja tal, ki bistveno vpliva na obnaanje geotehnine konstrukcije v

obravnavanem mejnem stanju;
zmonost geotehnine konstrukcije, da prenese obremenitve iz ibkih na trdneja podroja

v tleh.
(5) Karakteristine vrednosti so lahko nije vrednosti, ki so manje od najbolj verjetnih

vrednosti, ali vije vrednosti, ki so veje.
(6)P Za vsak izraun mora biti uporabljena najbolj neugodna kombinacija spodnjih in zgornjih
vrednosti neodvisnih parametrov.
(7) Obmoje tal, ki bistveno vpliva na obnaanje geotehnine konstrukcije v mejnem stanju, je
obiajno veliko veje kot vzorec tal ali obmoje tal, ki vpliva na rezultat terenske preiskave.
Zato je pogosto vrednost odloilnega parametra povpreje vrednosti, ki so dobljene na celotni
povrini ali prostornini tal. Karakteristina vrednost mora biti varna ocena te povprene
vrednosti.
(8) e na obnaanje geotehnine konstrukcije v obravnavanem mejnem stanju odloilno vpliva

najnija ali najvija vrednost lastnosti tal, mora biti karakteristina vrednost varna ocena
najnije ali najvije vrednosti na obmoju tal, ki bistveno vpliva na obnaanje geotehninega
objekta.
(9) Ob izbiri podroja tal, ki bistveno vpliva na obnaanje geotehnine konstrukcije v mejnem
stanju, je potrebno upotevati, da je to mejno stanje lahko odvisno od obnaanja konstrukcije.
Na primer, za mejno stanje nosilnosti tal za zgradbo, ki stoji na ve temeljih, mora biti odloilni
parameter povprena trdnost na vsakem posameznem podroju tal pod vsakim temeljem, e
objekt ni sposoben prenesti lokalne poruitve. e pa je zgradba dovolj toga in trdna, mora biti
vodilni parameter povpreje vseh teh povprenih vrednosti na celotnem obmoju ali na delu
obmoja tal pod objektom.
(10) e pri izbiri karakteristine vrednosti lastnosti tal uporabimo statistine metode, morajo te
metode razloevati med lokalnim in regionalnim vzorenjem in morajo omogoati uporabo
predhodnega poznavanja lastnosti primerljivih tal.
(11) e uporabimo statistine metode, naj se karakteristina vrednost doloi tako, da je

raunska verjetnost, da je vrednost, ki bistveno vpliva na obravnavano mejno stanje, e
slaba, manje od 5%.
OPOMBA: Na tak nain je varna ocena srednje vrednosti izbira srednje vrednosti omejenega niza vrednosti
geotehninega parametra z nivojem zaupanja 95%. Ko upotevamo lokalno poruitev, je varna ocena spodnje
vrednosti 5% fraktila.
(12)P Pri uporabi standardnih tabel karakteristinih vrednosti glede na parametre preiskav tal,
je potrebno karakteristino vrednost izbrati zelo previdno.
28
2.4.5.3 Karakteristine vrednosti geometrijskih podatkov
(1)P Karakteristine vrednosti nivojev tal, talne vode ali povrinske vode morajo biti izmerjeni,
nazivni, ali ocenjeni zgornji ali spodnji nivoji.
(2) Karakteristine vrednosti nivojev tal in dimenzije geotehninih konstrukcij ali elementov naj
bodo obiajno nazivne vrednosti.
2.4.6 Projektne vrednosti
2.4.6.1 Projektne vrednosti vplivov
(1)P Projektno vrednost vpliva je treba doloiti v skladu z EN 1990:2002.
(2)P Projektno vrednost vpliva (Fd) je treba doloiti neposredno ali pa iz reprezentativnih
vrednosti z uporabo enabe:
Fd = F Frep (2.1a)
kjer je
Frep = Fk (2.1b)
(3)P Ustrezne vrednosti je potrebno vzeti iz EN 1990:2002.
(4)P V enabi (2.1a) moramo uporabiti vrednosti delnega faktorja F za trajna in spremenljiva
stanja iz Dodatka A.
OPOMBA 1: Vrednosti delnih faktorjev se lahko doloijo z Nacionalnim dodatkom.
OPOMBA 2: V dodatku A priporoene vrednosti izkazujejo ustrezen nivo varnosti za obiajne projekte.
(5) e projektne vrednosti geotehninih vplivov doloamo neposredno, je potrebno

priporoene vrednosti delnih faktorjev iz dodatka A uporabiti kot smernice za zahtevan nivo
varnosti.
(6)P Ko imamo opraviti s tlaki talne vode pri mejnih stanjih z resnimi posledicami (v splonem
so to mejna stanja nosilnosti), morajo projektne vrednosti predstavljati najbolj neugodne
vrednosti, ki se lahko pojavijo med projektno ivljenjsko dobo konstrukcije. Za mejna stanja z
manj resnimi posledicami (v splonem so to mejna stanja uporabnosti), morajo biti projektne
vrednosti najbolj neugodne vrednosti, ki se lahko zgodijo v normalnih pogojih.
(7) V nekaterih primerih se lahko ekstremni pritiski vode skladno z 1.5.3.5 EN 1990:2002
obravnavajo kot nezgodni vplivi.
(8) Projektne vrednosti tlakov talne vode se lahko doloijo ali z uporabo delnih faktorjev na
karakteristine tlake vode ali z uporabo varnostne meje pri karakteristinem nivoju vode v
skladu z 2.4.4(1)P in 2.4.5.3(1)P.
(9) Upotevati je potrebno naslednje parametre, ki lahko vplivajo na vodne pritiske:
nivo gladine proste vode ali nivo talne vode;
ugodne in neugodne uinke drena, tako naravnih kot umetnih, z upotevanjem njihovega
bodoega vzdrevanja;
dotok vode zaradi deja, poplav, poene vodovodne cevi ali iz drugih virov;
29
spremembe vodnega tlaka zaradi rasti ali odstranitve vegetacije.
(10) Upotevati je potrebno neugodne nivoje vode, ki jih lahko povzroijo spremembe v vodnih
zajetjih in slabe dreniranje zaradi zamaitve, zmrzovanja ali drugih vzrokov.
(11) e ni mogoe dokazati, da je drenani sistem ustrezen in da je zagotovljeno njegovo

vzdrevanja, je potrebno kot projektni nivo talne vode privzeti najviji moni nivo, kar je lahko
povrje tal.
2.4.6.2 Projektne vrednosti geotehninih parametrov
(1)P Projektne vrednosti geotehninih parametrov je potrebno doloiti bodisi iz karakteristinih

vrednosti z uporabo enabe:
Xd = Xk / M (2.2)
ali pa neposredno.
(2)P V enabi (2.2) moramo uporabiti vrednosti delnega faktorja M za trajna in spremenljiva
stanja iz Dodatka A.
OPOMBA 1: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene v Nacionalnem dodatku.
OPOMBA 2: V dodatku A priporoene vrednosti nakazujejo minimalen nivo varnosti za obiajne projekte.
(3) e projektne vrednosti geotehninih parametrov doloimo neposredno, je potrebno

vrednosti priporoenih delnih faktorjev iz dodatka A uporabiti kot pokazatelje zahtevanega
nivoja varnosti.
2.4.6.3 Projektne vrednosti geometrijskih podatkov
(1) Delna faktorja za vplive in za materialne lastnosti (F in M) pokrivata tudi manja

odstopanja v geometrijskih podatkih, zato v takih primerih ni potrebna dodatna varnost na
geometrijske podatke.
(2)P V primerih, ko imajo odstopanja v geometrijskih podatkih pomemben uinek na

zanesljivost konstrukcije, je potrebno projektne vrednosti geometrijskih podatkov (ad) bodisi
doloiti neposredno ali iz nazivnih vrednosti z uporabo enabe (glej 6.3.4 EN 1990:2002):
ad = anom a (2.3)
za katero so vrednosti a podane v 6.5.4(2) in v 9.3.2.2.
2.4.6.4 Projektne vrednosti lastnosti konstrukcij
(1)P Projektne vrednosti za trdnost konstrukcijskih materialov in projektne odpornosti

konstrukcijskih elementov je potrebno izraunati v skladu z EN 1992 do EN 1996 in EN 1999.
2.4.7 Mejna stanja nosilnosti
2.4.7.1 Splono
(1)P Preveriti je treba, da niso prekoraena za projekt znailna mejna stanja iz spodnjega
seznama:
izguba statinega ravnoteja konstrukcije ali tal kot togega telesa, pri emer trdnosti
materialov konstrukcije in tal ne predstavljajo pomembnega odpora (EQU);
30
notranja poruitev ali pretirana deformacija konstrukcije ali konstrukcijskih elementov
vkljuno s temelji, piloti, kletnimi stenami itd., kjer je za zagotavljanje odpornosti pomembna
trdnost materialov v konstrukciji (STR);
poruitev ali pretirana deformacija tal, pri emer je za zagotavljanje odpornosti pomembna
trdnost zemljine ali kamnine (GEO);
izguba ravnoteja konstrukcije ali tal zaradi dviga kot posledica vodnega pritiska (vzgon) ali
drugih vertikalnih vplivov (UPL);
hidravlini lom tal, notranja erozija in tvorba podzemnih poti vode v tleh kot posledica
hidravlinih gradientov (HYD);
OPOMBA: Mejno stanje GEO je pogosto odloilno za izbiro velikosti elementov temeljnih konstrukcij ali podpornih
konstrukcij in vasih tudi za izbiro trdnosti konstrukcijskih elementov.
(2)P Uporabiti je potrebno delne faktorje za trajna in spremenljiva stanja iz dodatka A.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene v Nacionalnem dodatku. Preglednice v dodatku A navajajo
priporoene vrednosti.
(3) Vse vrednosti delnih faktorjev za vplive ali uinke vplivov v nezgodnih stanjih naj bodo
obiajno enake 1,0. Vse vrednosti delnih faktorjev za odpore naj se nato izberejo glede na
posebne okoliine nezgodnega stanja.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene v Nacionalnem dodatku.
(4) Stroje vrednosti kot jih priporoa dodatek A, je potrebno uporabiti v primerih izjemno
velikega tveganja, nenavadnih ali izjemno zahtevnih pogojev tal ali obremenitve.
(5) Manj stroge vrednosti kot jih priporoa dodatek A, lahko uporabimo za zaasne konstrukcije
ali spremenljiva projektna stanja, e to opraviujejo priakovane posledice.
(6) Kadar izraunavamo projektno vrednost odpornosti (Rd ) ali projektno vrednost uinkov
vplivov (Ed ), lahko uporabimo modelne faktorje (R;d ) oziroma (S;d ), da zagotovimo, da bodo
rezultati projektnega raunskega modela bodisi toni ali na varni strani.
2.4.7.2 Kontrola statinega ravnovesja
(1)P Ko obravnavamo mejno stanje statinega ravnovesja ali mejno stanje globalnih premikov
konstrukcije ali tal (EQU), je potrebno preveriti, da velja :
Edst;d Estb;d (2.4)
kjer je
Edst;d = E{F Frep ; Xk / M ; ad }dst (2.4a)
in
Estb;d = E{F Frep ; Xk / M ; ad }stb (2.4b)
(2)P V enabi (2.4) je potrebno uporabiti delne faktorje za trajna in spremenljiva stanja, podane
v A.2(1)P in A.2(2)P.
OPOMBA 1: Statino ravnovesje EQU je pomembno predvsem pri projektiranju konstrukcij. Pri geotehninih projektih
bo preverjanje mejnega stanja EQU omejeno na redke primere kot so togi temelji na kamninski podlagi in je v osnovi
razlino od preverjanja globalne stabilnosti ali problemov vzgona.
31
OPOMBA 2: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene v Nacionalnem dodatku. Preglednici A.1 in A.2 navajata
2.4.7.3 Preverjanje odpornosti za mejna stanja konstrukcije in tal pri trajnih in

spremenljivih stanjih
2.4.7.3.1 Splono
(1)P Pri preverjanju mejnega stanja loma ali prekomerne deformacije konstrukcijskega
elementa ali dela tal (STR in GEO) je potrebno zagotoviti, da je:
Ed Rd (2.5)
2.4.7.3.2 Projektni uinki vplivov
(1) Delne faktorje za vplive lahko uporabimo neposredno za vplive (Frep) ali za njihove uinke
(E):
Ed = E{F Frep; Xk/M; ad} (2.6a)
ali
Ed = E E{Frep; Xk/M; ad}. (2.6b)
(2) V nekaterih projektnih stanjih lahko uporaba delnih faktorjev za vplive, ki izvirajo iz zemljine
ali se prenaajo preko zemljine (kot n.pr. vodni ali zemeljski pritisk), pripelje do nerazumnih ali
celo fizikalno nemogoih projektnih vrednosti. V teh primernih lahko uporabimo delne faktorje
neposredno na uinkih vplivov, ki jih dobimo iz reprezentativnih vrednosti vplivov.
(3)P V enabah (2.6a) in (2.6b) je potrebno uporabiti delne faktorje, podane v A.3.1(1)P in
A.3.2(1)P.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene v Nacionalnem dodatku. Preglednici A.3 in A.4 navajata
2.4.7.3.3 Projektne odpornosti
(1) Delni faktorji se lahko uporabijo za lastnosti tal (X) ali za odpornosti (R) ali za oboje, kot
sledi:
Rd = R{F Frep; Xk/M; ad} (2.7a)
ali
Rd = R{F Frep; Xk; ad}/R (2.7b)
ali
Rd = R{F Frep; Xk/M; ad}/R (2.7c)
OPOMBA: V projektnih pristopih, kjer z delnimi faktorji mnoimo uinke vplivov, je delni faktor za vpliveF = 1,0. (glej
tudi B.3(6))
(2)P V enabah (2.7a, b in c) je potrebno uporabiti delne faktorje, podane v A.3.3.1(1)P,

A.3.3.2(1)P, A.3.3.4(1)P, A.3.3.5(1)P in A.3.3.6(1)P.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene v Nacionalnem dodatku. Preglednice A.5, A.6, A.7, A.8, A.12,
A.13 in A.14 navajajo priporoene vrednosti.
32
2.4.7.3.4 Projektni pristopi
2.4.7.3.4.1 Splono
(1)P Nain uporabe enab (2.6) in (2.7) je doloen z uporabo enega od treh projektnih
pristopov.
OPOMBA 1: Nain uporabe enab (2.6) in (2.7) in uporabo doloenega projektnega pristopa lahko doloa Nacionalni
dodatek.
OPOMBA 2: Dodatna pojasnila v zvezi s projektnimi pristopi so podana v dodatku B.
OPOMBA 3: Delni faktorji, ki jih je potrebno uporabiti v enabah (2.6) and (2.7), so v dodatku A razvreni v skupine,
oznaene z A (za vplive ali uinke vplivov), M (za materialne parametre) in R (za odpornosti). Izberemo jih skladno z
uporabljenim projektnim pristopom.
2.4.7.3.4.2 Projektni pristop 1
(1)P Z izjemo projektiranja osno obremenjenih pilotov in sider je treba preveriti, da ne bo prilo
do mejnega stanja poruitve ali prekomernih deformacij za nobeno od naslednjih kombinacij
naborov delnih faktorjev:
kombinacija 1: A1 + M1 + R1
kjer + pomeni "v kombinaciji z".
OPOMBA: Pri kombinacijah 1 in 2 se uporabijo delni faktorji za vplive in parametre trdnosti tal.
(2)P Pri projektiranju osno obremenjenih pilotov in sider je treba preveriti, da ne bo prilo do
mejnega stanja poruitve ali prekomernih deformacij za nobeno od naslednjih kombinacij
naborov delnih faktorjev:
kombinacija 2: A2 + (M1 ali M2) + R4
OPOMBA 1: Pri kombinaciji 1 se uporabijo delni faktorji za vplive in parametre trdnosti tal. Pri kombinaciji 2 se
uporabijo delni faktorji za vplive, odpornosti tal in v nekaterih primerih za parametre trdnosti tal.
OPOMBA 2: Pri kombinaciji 2 se nabor delnih faktorjev M1uporablja za raun odpornosti pilotov ali sider, nabor M2 pa
za izraun neugodnih vplivov na pilote kot sta n.pr. negativno trenje ali prena obteba.
(3) e je oitno, da je ena od dveh kombinacij kritina za projekt, ni potrebno izvesti rauna za
drugo kombinacijo. Vendar so za razline vidike istega projekta lahko kritine razline
kombinacije.
(1)P Treba je preveriti, da ne bo prilo do mejnega stanja poruitve ali prekomernih deformacij
za naslednjo kombinacijo naborov delnih faktorjev:
kombinacija: A1 + M1 + R2
OPOMBA 1: Pri tem pristopu se uporabijo delni faktorji za vplive ali za uinke vplivov ter za odpornost tal.
33
OPOMBA 2: e ta pristop uporabimo za analizo stabilnosti brein in globalne stabilnosti, se konni uinek vplivov na
drsini mnoi z E , strini odpor vzdol drsine pa deli z R;e.
(1)P Treba je preveriti, da ne bo prilo do mejnega stanja poruitve ali prekomernih deformacij
za naslednjo kombinacijo naborov delnih faktorjev:
kombinacija: (A1* or A2) + M2 + R3
*za vplive, ki izvirajo iz konstrukcij
za geotehnine vplive
OPOMBA 1: Pri tem pristopu se uporabijo delni faktorji za vplive ali za uinke vplivov, ki izvirajo iz konstrukcij, ter za
parametre trdnosti tal.
OPOMBA 2: Za analize stabilnosti brein in globalne stabilnosti se vplivi na zemljino (n.pr.: vplivi, ki izvirajo iz
konstrukcij, prometna obremenitev) obravnavajo kot geotehnini vplivi z uporabo nabora delnih faktorjev za obtebe
A2.
2.4.7.4 Kontrola in delni faktorji za dvig tal ali konstrukcije
(1)P Kontrola dviga tal ali konstrukcije (UPL) se izvede tako, da se preveri ali je projektna
vrednost kombinacije trajnih in spremenljivih vertikalnih vplivov, ki zmanjujejo stabilnost
(Vdst;d) manja ali enaka projektni vrednosti trajnih vertikalnih vplivov, ki poveujejo stabilnost
Vdst,d Gstb;d (2.8)
kjer je
Vdst,d = Gdst;d +Qdst;d
(2)P V enabi (2.8) je potrebno uporabiti vrednosti delnih faktorjev za Gdst;d, Qdst;d in Gstb;d za
trajna in spremenljiva stanja, doloene v A.4(1)P in A.4(2)P.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene v Nacionalnem dodatku. Preglednice A.15 in A.16 navajajo
2.4.7.5 Preverjanje odpornosti na poruitev zaradi hidravlinega loma tal, ki je posledica

strujanja vode v tleh
(1)P Ko analiziramo mejno stanje poruitve zaradi hidravlinega loma tal, ki je posledica
pronicanja vode v tleh (HYD, glej 10.3), je potrebno za vsak merodajen stolpec zemljine
preveriti, da je projektna vrednost tlaka porne vode, ki zmanjuje stabilnost, (udst;d) na dnu
stolpca manja ali enaka totalni vertikalni napetosti, ki poveuje stabilnost, (stb;d), ali projektna
vrednost strujne sile (Sdst;d) v stolpcu zemljine manja ali enaka potopljeni tei istega stolpca
zemljine (Gstb;d):
udst;d stb;d (2.9a)
Sdst;d Gstb;d (2.9b)
(2)P V enabah (2.9a) in (2.9b) je potrebno uporabiti vrednosti delnih faktorjev za udst;d, stb;d,
Sdst;d and Gstb;d za trajna in spremenljiva stanja, doloene v A.5(1)P.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene v Nacionalnem dodatku. Preglednica A.17 navaja priporoene
vrednosti.
34
2.4.8 Mejna stanja uporabnosti
(1)P Preverjanje mejnih stanj uporabnosti v tleh ali v prerezu, elementu ali v vezi konstrukcije
zahteva, da je:
Ed Cd, (2.10)
ali pa mora biti preverjanje izvedeno v skladu z metodo, navedeno v 2.4.8(4).
(2) Vrednosti delnih faktorjev za mejna stanja uporabnosti so obiajno enaka 1,0.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene v Nacionalnem dodatku.
(3) Karakteristine vrednosti je treba ustrezno spremeniti, e lahko v ivljenjski dobi

konstrukcije pride do sprememb v lastnostih tal n.pr. zaradi znianja talne vode ali izsuevanja.
(4) Mejno stanje uporabnosti lahko preverimo tudi tako, da pokaemo, da je za ohranjanje
deformacij znotraj zahtevanih meja uporabnosti, mobiliziran dovolj majhen dele trdnosti tal.
Uporaba takega poenostavljenega pristopa je omejena na projektne primere, pri katerih:
za kontrolo mejnega stanja uporabnosti ni potrebna vrednost deformacije,
obstaja uveljavljena primerljiva izkunja za podobna tla, konstrukcije in uporabljene metode.
(5)P Mejna vrednost za doloeno deformacijo je vrednost, za katero menimo, da povzroi

mejno stanje uporabnosti kot so nesprejemljive razpoke ali ukleenje vrat v konstrukciji. To
mejno vrednost je potrebno uskladiti med projektiranjem zgornje konstrukcije.
2.4.9 Mejne vrednosti premikov temeljev
(1)P Pri projektiranju temeljev je potrebno doloiti mejne vrednosti za premike temeljev.
OPOMBA: Dovoljeni premiki temeljev se lahko doloijo z Nacionalnim dodatkom.
(2)P Omejiti je potrebno vsakrne diferenne premike temeljev, ki vodijo do deformacije v

konstrukciji, tako da v konstrukciji ne pride do mejnega stanja.
(3)P Izbira projektnih vrednosti za mejne premike in deformacije naj upoteva:
zaupanje, s katerim lahko doloimo sprejemljive vrednosti premikov;
pojavljanje in hitrost premikov tal;
vrsto konstrukcije;
vrsto konstrukcijskega materiala;
nain temeljenja;
vrsto tal;
nain deformiranja;
predvideno rabo konstrukcije;
potrebo po zagotovilu, da s komunalnimi vodi in drugimi komunikacijami, ki vodijo v stavbo,

ne bo nikakrnih problemov.
(4)P Izrauni diferennih posedkov morajo upotevati:
35
pojavljanje in hitrost posedanja in premikov tal;
nakljune in sistematine razlike v lastnostih tal;
razporeditev obremenitev;
metodo gradnje (vkljuno z zaporedjem obremenjevanja);
togost zgradbe med in po gradnji.
(5) e za konstrukcijo mejne vrednosti deformacij niso bile posebej doloene, lahko uporabimo
vrednosti deformacij konstrukcije in premikov temeljev iz dodatka H.
2.5 Projektiranje s predpisovanjem ukrepov
(1) Pri projektnih stanjih, za katera raunski modeli niso na voljo ali niso potrebni, se
prekoraitvi mejnih stanj lahko izognemo s predpisovanjem ukrepov. To vkljuuje
konvencionalna in v splonem konzervativna pravila projektiranja ter pozornost pri specifikaciji
in kontroli materialov, izvedbe, zaite in postopkov vzdrevanja.
OPOMBA: Priporoila za taka konvencionalna in v splonem konzervativna pravila so lahko podana v Nacionalnem
dodatku.
(2) Projektiranje s predpisovanjem ukrepov lahko uporabimo tam, kjer obstajajo primerljive
izkunje, kot jih definira 1.5.2.2, in so zato projektni izrauni nepotrebni. Lahko se uporabi tudi
za zagotavljanje trajnosti v primerih vpliva zmrzali in keminega ali biolokega delovanja, za
kar neposredni izrauni v splonem niso ustrezni.
2.6 Obremenilni preizkusi in preiskave na eksperimentalnih modelih
(1)P Kadar se za potrditev projekta ali kot dopolnilo katere od drugih alternativnih monosti iz
2.4 (4) uporabijo rezultati obremenilnih preizkusov ali preiskav na malih ali velikih modelih, je
potrebno upotevati naslednje:
razlike v pogojih tal pri preizkusu in pri dejanski konstrukciji;
asovne vplive, e posebno e je trajanje preizkusa mnogo kraje kot trajanje obremenitve
dejanske konstrukcije;
uinke merila, e posebno e so uporabljeni pomanjani modeli. Upotevati je potrebno

uinke nivojev obremenitev in uinke velikosti zrn zemljine.
(2) Preiskave se lahko izvajajo na vzorcu dejanske konstrukcije ali na modelih v naravnem ali
pomanjanem merilu.
2.7 Opazovalna metoda
(1) Kadar je napoved geotehninega obnaanja teavna, je lahko ustrezna uporaba pristopa,
znanega kot opazovalna metoda, pri katerem se projekt preverja med gradnjo.
(2)P Pred prietkom gradnje morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
doloiti je potrebno e sprejemljive meje obnaanja;
oceniti je potrebno obmoje monega obnaanja in pokazati, da obstaja sprejemljiva

verjetnost, da bo dejansko obnaanje znotraj sprejemljivih meja;
36
pripravljen mora biti nart tehninega opazovanja, ki bo pokazal, ali je dejansko obnaanje
znotraj sprejemljivih meja. Tehnino opazovanje mora to razjasniti dovolj zgodaj in v dovolj
kratkih intervalih, da je omogoena uspena uporaba dodatnih ukrepov;
odzivni as merilnih instrumentov in postopkov za analizo rezultatov mora biti dovolj kratek
v primerjavi z monim razvojem dogodkov pri gradnji;
nart dodatnih ukrepov, ki se lahko uporabijo, e tehnino opazovanje odkrije obnaanje

zunaj sprejemljivih meja, mora biti pripravljen vnaprej.
(3)P Med gradnjo je potrebno izvajati tehnino opazovanje v skladu z nartom.
(4)P Rezultate tehninega opazovanja je treba v primernih fazah analizirati. e so preseene

sprejemljive meje obnaanja, je treba uporabiti nartovane dodatne ukrepe.
(5)P e merilna oprema ne daje zanesljivih podatkov doloene vrste ali je podatkov premalo,
je merilno opremo potrebno bodisi nadomestiti ali dopolniti.
2.8 Poroilo o geotehninem projektu
(1)P Poroilo o geotehninem projektu mora vsebovati predpostavke, podatke, raunske

metode in rezultate preverjanja varnosti in uporabnosti.
(2) Nivo natannosti obdelave v Poroilu o geotehninem projektu je lahko glede na vrsto
projekta zelo razlien. Za preproste projekte lahko zadostuje en sam list.
(3) Poroilo o geotehninem projektu obiajno vsebuje naslednje toke in se sklicuje na

Poroilo o preiskavah tal (glej 3.4) in na druge dokumente, ki vsebujejo dodatne podrobnosti:
opis lokacije in njene okolice;
opis pogojev tal;
opis nartovane konstrukcije, vkljuno z vplivi;
projektne vrednosti lastnosti zemljin in kamnin, vkljuno s pojasnili, kjer je to potrebno;
izjavo o uporabljenih predpisih in standardih;
komentar o primernosti lokacije glede na predlagano konstrukcijo in nivo sprejemljivega

tveganja;
geotehnini projektni izrauni in risbe;
priporoila za projektiranje temeljenja;
zapis postavk, ki jih je treba nadzirati med gradnjo ali zahtevajo vzdrevanje ali tehnino
opazovanje.
(4)P Poroilo o geotehninem projektu mora vsebovati nart nadzora in tehninega

opazovanja, kjer je to primerno. Zadeve, ki zahtevajo nadzor med gradnjo ali vzdrevanje po
gradnji, morajo biti v poroilu jasno navedene. Ko so zahtevane kontrole med gradnjo
izvedene, morajo biti dokumentirane v dodatku k Poroilu.
(5) V zvezi z nadzorom in tehninim opazovanjem mora Poroilo o geotehninem projektu

opredeliti:
namen vsakega niza opazovanj in meritev;
37
dele konstrukcije, ki jih je treba opazovati, in lokacije, na katerih je potrebno meritve
opraviti;
pogostnost meritev;
nain vrednotenja rezultatov;
obseg vrednosti, znotraj katerih priakujemo rezultate;
trajanje tehninega opazovanja po konani gradnji;
osebe, ki so odgovorne za izvedbo meritev in opazovanj, za interpretacijo dobljenih

rezultatov ter za vzdrevanje instrumentov.
(6)P Izvleek Poroila o geotehninem projektu, ki vsebuje zahteve glede nadzora, tehninega
opazovanja in vzdrevanja zgrajene konstrukcije, je potrebno dostaviti investitorju/naroniku.
38
3 Geotehnini podatki
3.1 Splono
(1)P Vedno je potrebno poskrbeti za pozorno zbiranje, beleenje in interpretacijo geotehninih

informacij. Te morajo vsebovati podatke o geoloki zgradbi, geomorfologiji, seizminosti,
hidrologiji in zgodovini prostora. Upotevati je potrebno znake, ki kaejo na spremenljivost tal.
(2)P Geotehnine raziskave je potrebno nartovati ob upotevanju pogojev gradnje in zahtev

glede obnaanja predvidene konstrukcije. Namen in obseg geotehninih raziskav je potrebno
stalno preverjati glede na rezultate e izvedenih raziskav.
(3)P Rutinske terenske in laboratorijske raziskave je potrebno izvajati in o njih poroati v

skladu z mednarodno priznanimi standardi in priporoili. Odstopanja od standardov in dodatne
zahteve pri preiskavah morajo biti dokumentirane v poroilu.
(4) Zahteve za laboratorijske in terenske preiskave je potrebno povzeti iz EN 1997-2.
3.2 Geotehnine raziskave
3.2.1 Splono
(1)P Geotehnine raziskave morajo zagotoviti dovolj podatkov o tleh in talni vodi na gradbiu
in v njegovi okolici, da bi lahko ustrezno opisali bistvene lastnosti tal in prili do zanesljivih
karakteristinih vrednosti materialnih lastnosti za projektne raunske analize.
(2)P Nabor metod in koliina geotehninih raziskav morata biti prilagojena vsaki posamezni
fazi raziskav in geotehnini kategoriji (glej EN 1997-2, 2. poglavje).
(3) Za zelo obsene ali neobiajne konstrukcije, za konstrukcije, ki predstavljajo vir neobiajno
visokega tveganja, ali za zahtevne pogoje temeljnih tal ali zahtevne obremenitve in pri
konstrukcijah na podrojih visoke seizminosti, se lahko zgodi, da obseg preiskav, doloen v
EN 1997, ne zadoa za izpolnitev projektnih zahtev.
(4) e sta vrsta in obseg raziskav odvisna od geotehnine kategorije konstrukcije, je potrebno
sestavo temeljnih tal, ki lahko vpliva na izbiro geotehnine kategorije, ugotoviti v kar se da
zgodnji fazi raziskav.
(5) Raziskave naj vkljuujejo tudi oglede gradbia, s imer se med gradnjo preverja projektne
predpostavke.
3.2.2 Preliminarne raziskave
(1)P Preliminarne raziskave je potrebno izvesti:
za oceno splone ustreznosti lokacije;
za primerjavo alternativnih lokacij, e je to za projekt smiselno;
da se oceni spremembe, ki jih utegnejo povzroiti predlagana gradbena dela;
za izdelavo programa raziskav za projekt in programa kontrolnih raziskav, vkljuno z

ugotavljanjem obsega temeljnih tal, ki ima lahko pomemben vpliv na obnaanje
nartovanega objekta;
da bi ugotovili mona nahajalia virov materialov, e je to za projekt pomembno.
39
3.2.3 Raziskave za projekt
(1)P Raziskave za projekt moramo izvesti tako, da:
pridobimo potrebne podatke za ustrezen projekt trajnih in zaasnih gradbenih del;
pridobimo potrebne podatke za izbiro metode gradnje;
ugotovimo mone teave, ki lahko nastanejo med gradnjo.
(2)P Z raziskavami za projekt moramo na zanesljiv nain ugotoviti razvrstitev in lastnosti

celotnih tal, ki so pomembna za nartovano gradnjo ali na njih gradbeni poseg vpliva.
(3)P Parametre, ki vplivajo na zmonost konstrukcije, da zadosti projektnim zahtevam,

moramo poznati pred izdelavo konnega projekta.
(4) Da bi raziskave za projekt pokrile vse pomembne sloje tal, moramo biti posebej pozorni na
naslednje geoloke znailnosti:
profil tal;
naravne ali umetne votline v tleh;
propadanje kamnin, zemljin ali nasipnih materialov;
hidrogeoloke vplive;
prelome, razpoke in druge diskontinuitete;
zemljine in kamnine, podvrene lezenju;
prisotnost nabrekljivih in drugih problematinih zemljin in kamnin;
prisotnost odpadkov in drugih materialov, ki so posledica lovekovih dejavnosti;
(5)P Upotevati je potrebno zgodovino lokacije in njene okolice.
(6)P Preiskati je potrebno vsaj tiste sloje tal, za katere je ugotovljeno, da so pomembni za
projekt.
(7)P Med preiskavami je potrebno ugotoviti obstojee nivoje podtalnice. Zabeleiti je potrebno
vsak pojav proste gladine vode, ki je opaen med izvedbo preiskav.
(8) Doloiti je potrebno ekstremne nivoje vode iz katerega koli vira, ki lahko vplivajo na porne
tlake v tleh.
(9)P Ugotoviti je potrebno lokacije in kapacitete vseh odvodnjevalnih in rpalnih sistemov v

bliini lokacije.
3.3 Vrednotenje geotehninih parametrov
3.3.1 Splono
(1) Zahteve glede vrednotenja geotehninih parametrov, ki sledijo, navajajo le najbolj pogosto
uporabljene laboratorijske in terenske preiskave. Lahko se uporabljajo tudi druge preiskave, ki
so dokazale svojo ustreznost s primerljivimi izkunjami.
40
3.3.2 Doloanje vrste zemljin in kamnin
(1)P Znaaj in osnovne sestavine zemljine ali kamnine je potrebno doloiti pred interpretacijo
rezultatov drugih preiskav.
(2)P Material moramo pregledati, identificirati in opisati v skladu s priznano terminologijo in

sistematiko. Material je potrebno tudi geoloko opredeliti.
(3) Klasificiranje zemljin in opisovanje slojev zemljin mora biti skladno s priznanim
geotehninim sistemom za klasificiranje in opisovanje zemljin.
(4) Kamnina mora biti klasificirana glede na kakovost trdnega materiala (monolita) in stikov
med njimi. Kakovost monolita kamnine opredelimo glede na preperevanje, urejenost delcev,
prevladujoo velikost mineralnih zrn, trdnosti in trdote prevladujoega minerala. Stike opiemo
glede na vrsto stika, irino, medsebojno oddaljenost in lastnostmi zapolnitve stika.
(5) Po izvedenem vizualnem pregledu lahko na vzorcih izvedemo vrsto preizkusov za

klasifikacijo, identifikacijo in kvantificiranje zemljin in kamnin (glej EN 1997-2) kot npr.:
za zemljine:
znavost;
prostorninska tea;
poroznost;
vlanost;
oblika zrn;
hrapavost povrine zrn
indeks gostote;
Atterbergove lezne meje;
nabrekljivost;
vsebnost karbonatov;
vsebnost organskih snovi;
za kamnine:
mineralogija;
petrografija;
vlanost;
prostorninska tea;
poroznost;
hitrost zvoka;
hitra absorpcija vode;
41
nabrekanje;
indeks odpornosti v vodi;
enoosna tlana trdnost.
3.3.3 Prostorninska tea
(1)P Prostorninsko teo je potrebno ugotoviti dovolj natanno, da lahko doloimo projektne ali
karakteristine vrednosti vplivov, ki iz nje izhajajo.
(2) Prostorninsko teo se doloa na preizkuancih zemljine in kamnine, pripravljenih iz

nepokodovanih vzorcev (glej EN 1997-2). Alternativno jo lahko doloimo iz zanesljivo
ugotovljenih ali dokumentiranih korelacijah, ki temeljijo na primer na penetracijskih preizkusih.
3.3.4 Indeks gostote
(1)P Indeks gostote mora izraati stopnjo zgoenosti nekoherentne zemljine glede na najbolj
rahlo in najbolj gosto stanje, kot ju definirajo standardni laboratorijski postopki.
3.3.5 Stopnja zgoenosti
(1)P Stopnja zgoenosti naravnih tal ali nasipa mora biti izraena kot kolinik med suho
prostorninsko teo in najvejo suho prostorninsko teo, doloeno iz standardnega preizkusa
zgoanja.
3.3.6 Strina trdnost
(1)P Pri doloanju strine trdnosti zemljin je potrebno upotevati naslednje vplive:
napetostni nivo, ki ga gradnja povzroi v zemljini;
anizotropijo strine trdnosti, posebno pri glinah nizke plastinosti;
razpokanost, posebno v poltrdnih in trdnih glinah;
vpliv hitrosti deformacije;
zelo velike deformacije, e se lahko pojavijo v projektnem sluaju;
obstojee drsne ploskve;
asovne vplive;
obutljivost koherentnih zemljin,
stopnjo zasienosti.
(2) Ko ugotavljamo strino trdnost na osnovi rezultatov preiskav, je potrebno upotevati nivo
zaupanja teorije, uporabljene pri doloanju vrednosti strine trdnosti, kakor tudi mone
spremembe med odvzemom vzorca ter heterogenost vzorcev.
(3) Glede asovnih vplivov je potrebno upotevati, da je as v katerem je zemljina praktino

nedrenirana, odvisen od njene prepustnosti, razpololjivosti proste vode in geometrijskih
pogojev.
42
(4)P Vrednosti parametrov efektivne strine trdnosti c' in tan ' lahko privzamemo za
konstantni le na napetostnem obmoju, na katerem sta bila ugotovljena.
3.3.7 Togost zemljin
(1)P Pri doloanju togosti zemljin je potrebno upotevati:
drenane pogoje;
nivo povprene efektivne napetosti;
naravno ali umetno prekonsolidacijo;
nivo vsiljene strine deformacije ali strine napetosti, pri emer slednjo pogosto izrazimo kot
dele strine trdnosti pri poruitvi.
(2) Zanesljive meritve togosti tal na terenu ali v laboratoriju so zelo zahtevne. e posebej
meritve togosti na laboratorijskih preizkuancih, zaradi pokodovanosti vzorca in drugih
vplivov, pogosto podcenijo togost zemljine v naravi. Zato je torej potrebno analizirati meritve
obnaanja predhodnih objektov, kjerkoli so na voljo.
3.3.8 Kakovost in lastnosti kamnin in kamninskih gmot
3.3.8.1 Splona ocena
(1)P Pri ocenjevanju kakovosti in lastnosti kamnin ter kamninskih gmot je potrebno razloevati
med obnaanjem kamnine, ki je merjeno na nepokodovanih vzorcih jedra in obnaanjem
mnogo vejih kamninskih gmot, ki vsebujejo strukturne diskontinuitete kot so plastovitost,
razpoke, strine cone in kaverne, ki so posledica raztapljanja kamnine. Definirati je potrebno
naslednje znailnosti stikov:
medsebojna razdalja;
orientacija;
odprtost;
dolina (kontinuirnost) ;
tesnost;
hrapavost, vkljuno z uinki predhodnih premikov vzdol stika;
zapolnitev.
(2)P Kjer so vplivni, je potrebno pri doloanju lastnosti kamnin in kamninskih gmot upotevati
e naslednje parametre:
prvotna napetostna stanja v tleh;
tlake talne vode;
izrazita odstopanja v lastnostih razlinih slojev.
(3) Lastnosti kamninske gmote, kot npr.:
trdnost in togost;
43
razpokanost, e posebno v pretrtih conah;
vodoprepustnost sistema razpok;
deformacijske lastnosti preperele kamnine;
lahko ocenimo s pomojo sistema klasifikacije kamninskih gmot, ki je opisan v EN 1997-2.
(4)P Ugotoviti je potrebno obutljivost kamnin na npr. klimatske ali napetostne spremembe.
Razmisliti je potrebno tudi o vplivu kemijskega preperevanja na kakovost temeljenja na
kamnini.
(5) Pri doloanju kakovosti kamnin in kamninskih gmot je potrebno upotevati tudi naslednje
znailnosti:
nekatere porozne mehke kamnine se hitro razgradijo v zemljine nizke trdnosti, e posebno,
e so izpostavljene preperevanju;
nekatere kamnine se hitro raztapljajo zaradi talne vode, kar vodi do kanalov, kavern in
vrta, ki lahko seejo do povrja tal;
nekatere kamnine izdatno nabrekajo, ko so razbremenjene in izpostavljene zraku, ker

minerali glin absorbirajo vodo.
3.3.8.2 Enoosna tlana trdnost in deformabilnost kamnitih materialov
(1)P Pri doloanju enoosne tlane trdnosti in deformabilnosti kamnitih materialov je potrebno
upotevati:
orientacijo osi obremenitve glede na npr. anizotropijo preizkuanca, plastovitost, foliacijo;
nain odvzema vzorca, zgodovino in pogoje hranjenja vzorca;
tevilo preiskanih preizkuancev;
geometrijo preiskanih preizkuancev;
vlanost in stopnjo zasienosti ob preiskavi;
trajanje preiskave in hitrost obremenjevanja;
metodo doloanja Youngovega modula in nivo ali nivoje osne obremenitve, pri katerih je
doloen.
3.3.8.3 Strina trdnost razpok
(1)P Pri doloanju strine trdnosti razpok v kamnini je potrebno upotevati naslednje vplive:
orientacijo razpoke pri preizkusu kamnine glede na predvideno smer vplivov;
orientacijo strine preiskave;
tevila preiskanih preizkuancev;
dimenzije strine ploskve;
pogoji pornih tlakov;
44
monost progresivnega loma, ki je lahko prevladujo mehanizem poruitve tal.
(2) Oslabljene ploskve v kamnini obiajno sovpadajo z razpokami ali plastovitostjo, skrilavostjo,
klivaem ali s stikom med zemljino in kamnino ali med betonom in kamnino. Pri analizi
mejnega ravnovesja kamninske gmote praviloma uporabljamo izmerjene strine trdnosti vzdol
teh stikov.
3.3.9 Prepustnost in konsolidacijske lastnosti zemljin in kamnin
3.3.9.1 Prepustnost in konsolidacijske lastnosti zemljin
(1)P Pri doloanju prepustnosti in konsolidacijskih lastnosti je potrebno upotevati naslednje

dejavnike:
vplive heterogenosti;
vplive anizotropije;
vplive razpok in prelomov;
vplive sprememb napetostnih stanj pod predvidenimi obtebami.
(2) Meritve prepustnosti v laboratoriju na majhnih vzorcih niso nujno reprezentativne za pogoje
na terenu. Zato se priporoajo terenske meritve, ki merijo povprene lastnosti velike
prostornine tal, kjer koli je to mogoe. Vendar je potrebno pri tem upotevati mone
spremembe prepustnosti z naraanjem efektivnih napetosti preko vrednosti prvotnih napetosti
na terenu.
(3) Vasih je potrebno izvrednotiti prepustnost na osnovi poznavanja zrnavostne krivulje.
3.3.9.2 Prepustnost kamnin
(1)P Ker je prepustnost v kamninah najbolj odvisna od stopnje razpokanosti in prisotnosti

drugih diskontinuitet, jo je potrebno meriti z ustreznimi terenskimi preiskavami ali jo oceniti na
osnovi lokalnih izkuenj.
(2) Prepustnost na terenu lahko doloimo s sistemom rpalnih preizkusov v kombinaciji z

meritvami pretokov ob ustreznem upotevanju prostorskih hidrogeolokih pogojev toka vode v
oklici objekta ter s kartiranjem vzorcev razpok in drugih diskontinuitet.
(3) Laboratorijske preiskave prepustnosti naj se uporabijo le za preuevanje vpliva

diskontinuitet, na primer odvisnost od spremenljive velikosti odprtosti diskontinuitete.
3.3.10 Geotehnini parametri iz terenskih preiskav
3.3.10.1 Konusni penetracijski preizkus
(1)P Pri doloanju vrednosti odpora konice, trenja ob plau in morda e pornega tlaka med
penetracijo je potrebno upotevati naslednje:
natanno konstrukcijo konice in plaa. Ta lahko pomembno vpliva na rezultate, zato je

potrebno upotevati vrsto uporabljenega konusa.
zanesljiva interpretacija rezultatov je mogoa le, e je poznano zaporedje slojev tal. V

mnogih primerih bodo zato ob penetracijskih preiskavah potrebne e vrtine.
vplive talne vode in naravne vertikalne tlake v tleh;
45
pri heterogenih tleh, kjer izmerimo zelo razline vrednosti, upotevamo tisti del zapisa, ki je
izmerjen v obmoju zemljin, ki so pomembne za projekt;
ugotovljene in potrjene korelacije z rezultati drugih preiskav, kot so meritve gostote in drugi
naini penetracijskega sondiranja.
3.3.10.2 Standardni penetracijski preizkus in dinamini penetracijski preizkus
(1)P Pri vrednotenju tevila udarcev je potrebno upotevati:
vrsto preiskave;
podroben opis postopka preiskave;
znailnosti talne vode;
vpliv prvotnih vertikalnih tlakov;
naravo tal; e posebej, e naletimo na samice in veja gramozna zrna.
3.3.10.3 Krilna sonda
(1)P Pri vrednotenju rezultatov preiskave je potrebno upotevati naslednje:
podrobnosti postopka preiskave;
ali je bila uporabljena standardizirana oprema za preizkus s krilno sondo;
ali so bile meritve izvedene na razlinih globinah in s tem pridobljen profil trdnosti skozi
razline sloje tal;
trenje ob plau drogovja.
(2) Krilno sondo lahko uporabljamo za doloanje nedrenirane strine trdnosti cu koherentnih
zemljin.
OPOMBA: Preizkus s krilno sondo predstavlja preprost in cenen nain preverjanja prevoznosti mehkih tal za teko
mehanizacijo in vozila.
(3)P Za vrednotenje dobljenih vrednosti cu je potrebno merjene vrednosti korigirati s faktorjem,

ki je odvisen od meje idkosti, indeksa plastinosti ter efektivnega vertikalnega tlaka ter temelji
na lokalnih izkunjah.
3.3.10.4 Uteno sondiranje
(1)P Pri vrednotenju rezultatov utenega sondiranja je potrebno upotevati:
podroben opis postopka preiskave;
znailnosti talne vode;
vpliv prvotnih vertikalnih tlakov;
naravo tal; e posebej, e naletimo na samice in veja gramozna zrna.
(2) Uteno sondiranje lahko uporabimo za doloanje meja med sloji in gostote nekoherentnih
zemljin.
46
3.3.10.5 Presiometrski preizkus
(1)P Pri vrednotenju mejnega tlaka in presiometrskega modula je potrebno upotevati:
vrsto opreme;
postopek namestitve presiometra v tla.
(2) Izmerjenih krivulj, ki kaejo na prekomerno stopnjo pokodovanosti vrtine, ne smemo

uporabiti. e pri preiskavi ni doseen mejni tlak, ga lahko doloimo s pomojo zmerne in
konzervativne ekstrapolacije krivulje. Pri preiskavah, kjer je izmerjen le zaetni del krivulje,
lahko za oceno mejnega tlaka iz izmerjenega presiometrskega modula uporabimo splone
korelacije ali e bolje lokalne korelacije iz iste lokacije.
3.3.10.6 Dilatometrski preizkus
(1)P Pri vrednotenju rezultatov dilatometrske preiskave je potrebno upotevati nain

vtiskovanja sonde.
(2)P Pred izvedbo preiskave je potrebno ugotoviti zaporedje slojev tal in e posebno nekatere
osnovne parametre kot so zrnavost in stopnja zasienosti.
(3) e nameravamo vrednotiti trdnostne parametre, je potrebno upotevati odpor pri

penetraciji.
(4) Dilatometrske vrednosti naj se uporabljajo kot pokazatelj pri vrednotenju dobljenih vrednosti
modulov zaporedja slojev tal.
3.3.10.7 Preizkusi zgostljivosti
(1)P Pri ugotavljanju zgostljivosti nasipnega materiala je potrebno upotevati:
vrsto zemljine ali kamnine;
zrnavostno strukturo;
obliko zrn;
heterogenost materiala;
stopnjo zasienosti ali vlanost;
vrsto opreme, ki se bo uporabljala.
(2) Ko za kontrolo zgoenosti uporabljamo terenske meritve (npr. sondiranje, dinamine

meritve zgoenosti, preiskave s krono ploo, meritve posedkov), je potrebno rezultate
poskusnega zgoanja na terenu (glej 5.3.3(4)) vzporediti z vrednostmi standardnih
laboratorijskih preizkusov zgoanja, da bi dobili neposredno mero za zgostljivost zemljine ali
kamnitega nasipnega materiala.
3.4 Poroilo o preiskavah tal
3.4.1 Zahteve
(1)P Rezultati izvedenih geotehninih raziskav morajo biti zbrani v Poroilu o preiskavah tal. To
poroilo mora biti sestavni del Poroila o geotehninem projektu.
47
(2)P Za informacije glede uporabe laboratorijskih in terenskih preiskav za doloitev
geotehninih parametrov se je potrebno sklicevati na EN 1997-2.
(3) Obiajna vsebina Poroila o preiskavah tal je:
predstavitev vseh razpololjivih geotehninih podatkov vkljuno z geolokimi znailnostmi in

koristnimi podatki;
geotehnino vrednotenje podatkov z navedbo predpostavk, ki so bile uporabljene pri

interpretaciji rezultatov preiskav.
Informacije so lahko zbrane v enem poroilu ali v ve loenih delih.
3.4.2 Predstavitev geotehninih podatkov
(1)P Predstavitev geotehninih podatkov mora vsebovati:
faktografsko poroilo o vseh terenskih in laboratorijskih delih;
dokumentacijo o uporabljenih metodah pri izvedbi terenskih in laboratorijskih preiskav.
Dokumentacija mora temeljiti na poroilih o preiskavah, kot jih opisuje EN 1997-2.
(2) Poleg tega mora faktografski del poroila vsebovati naslednje podatke, kjer pridejo v
potev:
imena vseh konzultantov in podizvajalcev;
namen in obseg geotehninih preiskav;
asovno obdobje, v katerem so se izvajale terenske in laboratorijske preiskave;
rezultate terenskega ogleda irega podroja projekta s posebnim ozirom na:
prisotnost talne vode;
obnaanje sosednjih objektov;
izdankih (golicah) v kamnolomih in stranskih odvzemih materiala;
nestabilnih obmojih;
teavah med izkopi;
preteklost lokacije;
geoloko zgradbo prostora vkljuno s prelomi;
geodetske podatke;
informacije iz dostopnih letalskih posnetkov;
lokalne izkunje na obmoju;
informacije o seizminosti podroja;
postopke odvzema, transporta in hranjenja vzorcev;
vrste uporabljene terenske opreme;
48
tabelarino predstavitev koliin izvedenih terenskih in laboratorijskih raziskav ter zapise o
terenskih opaanjih nadzornega osebja na terenu med podzemnimi raziskavami;
podatki o nihanju vsake podzemne vode v vrtinah s asom med izvajanjem terenskih
raziskovalnih del in v piezometrih po dokonanih terenskih raziskavah;
predstavitev profilov vrtin vkljuno s fotografijami jeder, z opisi lenov tal, ki temeljijo na
opisih s terena in na osnovi rezultatov laboratorijskih preiskav;
pojav ali monosti pojavljanja radona;
podatke o obutljivosti tal na zmrzal;
v dodatkih zberemo in predstavimo rezultate laboratorijskih in terenskih preiskav.
3.4.3 Vrednotenje geotehninih podatkov
(1)P Vrednotenje geotehninih podatkov mora vsebovati:
pregled terenskega in laboratorijskega dela. Na kakrne koli pomanjkljivosti v podatkih (npr.

napani, neznailni, nezadostni ali nenatanni) je potrebno opozoriti in ustrezno
komentirati. Pri interpretaciji rezultatov preiskav je potrebno upotevati nain odvzema
vzorcev, postopke transporta in hranjenja vzorcev. Vsakrne posebno nasprotujoe
rezultate preiskav je potrebno pazljivo preveriti in ugotoviti ali gre za zavajajo podatek ali
za odraz realnega obnaanja materiala, ki ga je potrebno upotevati pri projektiranju.
pregled dobljenih vrednosti geotehninih parametrov;
morebitne predloge za potrebne nadaljnje terenske in laboratorijske aktivnosti skupaj z

utemeljitvijo teh dodatnih del. Tak predlog mora vsebovati natanen program potrebnih
dodatnih raziskav z jasnimi navedbami na katera odprta vpraanja je potrebno odgovoriti z
dodatnimi raziskavami.
(2) Dodatno mora vrednotenje geotehninih podatkov vsebovati e:
tabelarine in grafine predstavitve rezultatov terenskih in laboratorijskih preiskav v

povezavi z zahtevami projekta in po potrebi;
histograme, ki prikazujejo obmoja vrednosti najbolj pomembnih podatkov ter njihovo

porazdelitev;
globino nivoja podtalnice in njena sezonska nihanja;
profil(e) temeljnih tal, s katerih so razvidni posamezni sloji tal;
podroben opis posameznih slojev tal s pripadajoimi fizikalnimi lastnostmi, njihovimi

deformacijskimi in trdnostnimi karakteristikami;
komentarje o nepravilnostih kot so npr. epi druganih materialov in kaverne;
obseg in morebitno zdruevanje dobljenih vrednosti geotehninih podatkov za vsak sloj.
49
4 Nadzor gradnje, tehnino opazovanje in vzdrevanje
4.1 Splono
(1)P Za zagotovitev varnosti in kakovosti objekta je treba izvajati smiselne aktivnosti izmed
naslednjih:
nadzorovati je treba potek in izvedbo gradnje;
s tehninim opazovanjem je treba spremljati obnaanje konstrukcije med in po konani

gradnji;
objekt mora biti ustrezno vzdrevan.
(2)P Nadzor poteka gradnje in same izdelave ter morebitno tehnino opazovanje obnaanja
konstrukcije med in po konani gradnji morata biti podrobno opisana v Poroilu o
geotehninem projektu.
(3) Nadzor poteka gradnje in same izdelave naj vsebuje naslednje, kar je smiselno:
preverjanje veljavnosti projektnih predpostavk;
ugotavljanje razlik med dejanskimi pogoji tal in tistimi, ki so bili predpostavljeni v projektu;
preverjanje, ali se gradnja izvaja v skladu s projektom.
(4) Opazovanja in meritve obnaanja konstrukcije in njene okolice naj se po potrebi izvajajo:
med gradnjo, da se ugotovi, e so na primer potrebni sanacijski ukrepi ali sprememba

poteka gradnje;
med in po gradnji, da se oceni dolgorono obnaanje objekta.
(5)P Jasno morajo biti navedene projektne odloitve, ki temeljijo na rezultatih nadzora in
tehninega opazovanja.
(6) e v fazi projektiranja je treba predvideti obseg nadzora gradnje ter tevilo terenskih in
laboratorijskih preiskav, ki so potrebne za kontrolo gradnje in tehnino opazovanje obnaanja.
(7)P e nastopijo nepriakovani dogodki, je potrebno metode, obseg in pogostost tehninega

opazovanja ponovno ovrednotiti.
(8)P Raven in kakovost nadzora gradnje in tehninega opazovanja morata biti najmanj takna
kot sta predvidena v projektu ter morata biti v vsakem primeru skladna z izbranimi projektnimi
parametri in delnimi faktorji.
(9) V dodatku J je podan kontrolni seznam za nadzor gradnje in za tehnino opazovanje

obnaanja.
4.2 Nadzor
4.2.1 Nart nadzora
(1)P V nartu nadzora, ki je sestavni del Poroila o geotehninem projektu, je potrebno navesti
e sprejemljive mejne vrednosti za rezultate, ki se jih dobi pri nadzoru.
50
(2) V nartu nadzora se doloi vrsto, kakovost in pogostost nadzora, kar mora biti usklajeno:
s stopnjo nezanesljivosti pri projektnih predpostavkah;
z zahtevnostjo pogojev tal in z zahtevnostjo obtenih pogojev;
s potencialnim tveganjem, da pride do poruitve med gradnjo;
z monostjo vnaanja sprememb projekta ali z uvedbo korektivnih ukrepov med gradnjo.
4.2.2 Vizualni nadzor in kontrola
(1)P Gradbena dela je potrebno stalno vizualno nadzorovati, ugotovitve teh pregledov pa je
treba zabeleiti.
(2) Za geotehnino kategorijo 1 je lahko program nadzora omejen na vizualne preglede,

enostavne kontrole kakovosti in kvalitativno oceno obnaanja konstrukcije.
(3) Za geotehnino kategorijo 2 se pogosto zahtevajo meritve lastnosti tal ali obnaanja
konstrukcije.
(4) Za geotehnino kategorijo 3 se zahtevajo dodatne meritve za vsako pomembno fazo

gradnje.
(5)P Beleiti in hraniti je potrebno naslednje podatke (kar od tega je smiselno):
pomembne znailnosti tal in podtalnice;
faznost gradnje;
kakovost materialov;
odstopanja od projekta;
narti izvedenih del;
rezultati meritev z interpretacijo;
opaanja v zvezi z okoljskimi pogoji ;
nepredvideni dogodki.
(6) Podatke o zaasnih delih se tudi shranjuje. Dokumentira se tudi podatke o prekinitvah del
in vplivu slednjega na nadaljevanje del.
(7)P Ugotovitve vizualnih pregledov in rezultati kontrole morajo biti dostopni projektantu preden
se odloi za kakrnokoli spremembo.
(8) V splonem naj se projektna dokumentacija in zabeleke o vsem zgrajenem hrani 10 let,
razen e ni drugae dogovorjeno. Bolj pomembni dokumenti morajo biti shranjeni do konca
ivljenjske dobe konstrukcije.
51
4.2.3 Ocena projekta
(1)P Ustreznost postopka gradnje in faznosti del je treba ponovno pregledati z ozirom na
dejanske pogoje tal. Obnaanje objekta, kot je predvideno v projektu, je potrebno primerjati z
dejanskim obnaanjem objekta. Projekt je potrebno oceniti na osnovi rezultatov pregledov in
nadzora.
(2) Ocena projekta naj vkljuuje pozoren pregled najbolj neugodnih pogojev, ki nastopijo med
gradnjo, z ozirom na:
pogoje tal;
pogoje podtalnice;
vplive, ki delujejo na konstrukcijo;
vplive iz okolja in spremembe, vkljuno s plazovi in skalnimi podori.
4.3 Kontrola pogojev tal
4.3.1 Zemljine in kamnine
(1)P Med gradnjo je potrebno preverjati popise tal in geotehnine lastnosti zemljin in kamnin, v
katerih ali na katerih je objekt temeljen ali lociran.
(2) Za geotehnino kategorijo 1 naj se popisi zemljin in kamnin preverijo na naslednje naine:
s terenskim pregledom lokacije;
s klasifikacijo zemljin in kamnin v vplivnem obmoju objekta;
s popisom zemljin in kamnin, ki se pokaejo v izkopih.
(3) Za geotehnino kategorijo 2 se preverijo tudi geotehnine lastnosti zemljin ali kamnin, v ali
na katerih je objekt temeljen ali lociran. Mogoe so potrebne tudi nadaljnje terenske preiskave.
Lahko se vzamejo reprezentativni vzorci in se s preizkusi doloijo indeksne lastnosti, trdnost in
deformabilnost.
(4) Za geotehnino kategorijo 3 naj dodatne zahteve vkljuujejo nadaljnje raziskave ter tudi
pregled podrobnosti pri pogojih tal ali pogojih umetnih nasutij, ki lahko pomembno vplivajo na
projekt.
(5) Posredni podatki o geotehninih lastnostih tal (npr. zapisnik o zabijanju pilotov) se beleijo
ter se uporabijo za pomo pri interpretaciji pogojev tal.
(6)P Nemudoma je potrebno sporoiti vsa odstopanja od vrste tal in karakteristik tal, ki so bila
privzeta v projektu.
OPOMBA: Obiajno se taka odstopanja sporoijo projektantu.
(7)P Preveriti je potrebno ali so principi, ki so bili uporabljeni v projektu, ustrezni za dejansko
ugotovljene geotehnine znailnosti tal.
52
4.3.2 Podtalnica
(1)P Kadar je to smiselno, je potrebno dejanske nivoje podtalnice, porne tlake in kemino
sestavo podtalnice, ugotovljeno med izgradnjo, primerjati s tistimi vrednostmi, ki so bile
predpostavljene v projektu.
(2) Na lokacijah, kjer je znano, da obstaja, ali pa se priakuje, velika heterogenost v sestavi tal
in prepustnosti, se izvede bolj temeljite kontrole.
(3) Za geotehnino kategorijo 1 kontrole ponavadi temeljijo na e prej dokumentiranih

izkunjah na obravnavanem podroju ali na posrednih dokazih.
(4) Za geotehnini kategoriji 2 in 3 se ponavadi izvedejo neposredne meritve pogojev

podtalnice, e le-ta pomembno vpliva na nain gradnje ali na obnaanje konstrukcije.
(5) Karakteristike toka podtalnice in reim tlaka porne vode se pridobijo s pomojo
piezometrov, ki naj bodo po monosti vgrajeni pred zaetkom gradnje. Kot del sistema
opazovanja je vasih potrebno namestiti piezometre tudi na vejih razdaljah od lokacije
gradnje.
(6) e lahko spremembe tlakov porne vode, ki nastopijo med gradnjo, vplivajo na obnaanje
objekta, naj se tlaki porne vode merijo dokler konstrukcija ni zgrajena oziroma dokler ti tlaki ne
upadejo na varne vrednosti.
(7) Pri konstrukcijah pod nivojem podtalnice, ki so lahko podvrene dvigu zaradi delovanja
vzgona, se tlake porne vode meri vse dotlej, dokler tea konstrukcije ni dovolj velika, da izkljui
monost vzgonskega dviga.
(8) Kemina analiza tekoe vode naj se izvede v primeru, ko imajo lahko kemini vplivi na
katerikoli del zaasne ali stalne konstrukcije pomemben uinek.
(9)P Potrebno je preveriti uinek gradbenih del (vkljuno z odvodnjavanjem, injektiranjem in

predorogradnjo) na reim podtalnice.
(10)P Takoj je potrebno sporoiti vsa odstopanja od znailnosti podtalnice, kot so bile privzete
v projektu.
(11)P Preveriti je potrebno, ali principi, ki so bili uporabljeni v projektu, odgovarjajo dejanskim
znailnostim podtalnice.
4.4 Kontrola gradnje
(1)P Aktivnosti na gradbiu je potrebno kontrolirati, da se ugotovi, e so skladne z nainom

gradnje, ki je bil predviden v projektu in naveden v Poroilu o geotehninem projektu.
Nemudoma je potrebno sporoiti opaene razlike med projektnimi predpostavkami in izvedbo
na gradbiu.
(2)P Odstopanja od naina gradnje, ki je bil naveden v projektu in v Poroilu o geotehninem

projektu, je potrebno nedvoumno in racionalno pretehtati in izvesti.
(3)P Preveriti je potrebno, e so principi, ki so bili upotevani v projektu, primerni za tako

zaporedje gradbenih del, kot se izvaja.
(4) Za geotehnino kategorijo 1 obiajno ni potrebno, da je strog terminski plan gradnje

predpisan v Poroilu o geotehninem projektu.
OPOMBA: Faznost gradbenih del obiajno doloi izvajalec.
53
(5) Za geotehnini kategoriji 2 in 3 se lahko v Poroilu o geotehninem projektu poda faze
gradbenih del, kot so predvidene s projektom.
OPOMBA: Druga monost je, da se v Poroilu o geotehninem projektu navede, da bo asovni potek del doloil
izvajalec.
4.5 Tehnino opazovanje
(1)P Tehnino opazovanje je potrebno izvajati z namenom:
da se preveri veljavnost projektne prognoze obnaanja;
da se zagotovi, da se bo konstrukcija tudi po konani gradnji obnaala kot je bilo

zahtevano.
(2)P Program tehninega opazovanja je treba izdelati skladno s Poroilom o geotehninem

projektu (glej 2.8(3)).
(3) Podatki o dejanskem obnaanju konstrukcij naj se zbirajo, da se pridobijo baze podatkov
primerljivih izkuenj.
(4) Monitoring naj zajema meritve naslednjih parametrov:
deformacij tal v vplivnem obmoju objekta;
vrednosti vplivov;
vrednosti kontaktnih tlakov med tlemi in konstrukcijo;
tlake porne vode;
sile in pomike (vertikalni ali horizontalni premiki, rotacije ali deformacije) v konstrukcijskih
elementih.
(5) Rezultate meritev se interpretira skupaj s kvalitativnimi opaanji, vkljuno z arhitektonskim

videzom.
(6) Trajanje tehninega opazovanja po gradnji se prilagaja glede na rezultate opazovanja med
gradnjo. Za objekte, ki lahko negativno vplivajo na iro okolico ali za konstrukcije, pri katerih
poruitev lahko povzroi veliko materialno kodo ali ogroa ivljenja, se zahteva izvajanje
tehninega opazovanja ve kot deset let po konani gradnji oziroma skozi celotno ivljenjsko
dobo objekta.
(7)P Rezultate meritev, pridobljene v okviru tehninega opazovanja, je treba vedno analizirati
in interpretirati; obiajno kvantitativno.
(8) Za geotehnino kategorijo 1 je lahko presoja obnaanja objekta preprosta, kvalitativna in

osnovana na vizualnem pregledu.
(9) Za geotehnino kategorijo 2 lahko presoja obnaanja objekta temelji na meritvah premikov
izbranih tok na konstrukciji.
(10) Za geotehnino kategorijo 3 naj presoja obnaanja temelji na meritvah premikov in

analizah, ki upotevajo faznost gradbenih del.
(11)P Pri nartovanju monitoringa, je potrebno za konstrukcije, ki lahko kodljivo vplivajo na tla
in pogoje podtalnice, upotevati naslednja tveganja: monost puanja ali monost
spremembe toka podtalnice, e posebno ko gre za drobno zrnate zemljine.
54
(12) Primeri taknih vrst objektov so:
vodne pregrade (vodni zadrevalniki);
konstrukcije, ki so namenjene nadzoru precejanja podtalnice;
predori;
veliki podzemni objekti;
globoke kleti;
poboja in podporne konstrukcije;
izboljave tal.
4.6 Vzdrevanje
(1)P Pripraviti je potrebno nart vzdrevanja, ki zagotavlja varnost in uporabnost objekta.
OPOMBA: Obiajno se nart vzdrevanja izroi lastniku ali naroniku.
(2) Navodila za vzdrevanje naj vsebujejo informacije o:
kritinih delih konstrukcije, ki jih je potrebno redno pregledovati;
posege, ki niso dovoljeni brez ponovnega pregleda projektne dokumentacije;
pogostosti vizualnih pregledov.
55
5 Nasutje, odvodnjavanje, poboljanje in armiranje tal
5.1 Splono
(1)P Doloila tega poglavja je potrebno uporabiti takrat, ko ustrezno stanje tal doseemo:
z nasipavanjem naravne zemljine, drobljenca, odstreljene kamnine ali nekaterih odpadnih

produktov;
z odvodnjavanjem;
s poboljanjem tal;
z armiranjem tal.
OPOMBA 1: Primeri, ko se zemljine ali zrnat material vgrajuje za inenirske namene:
nasutja pod temelji in temeljnimi ploami;
zasipe izkopov in zasipe za podpornimi konstrukcijami;
vsakovrstne nasipe, vkljuno z nasipi za hidrotehnine namene, pokrajinske nasipe in odlagalia;
nasipi, manje pregrade in nasipi za prometnice.
OPOMBA 2: Odvodnjavanje tal je lahko zaasno ali stalno.
OPOMBA 3: Izboljanje tal lahko izvajamo v raenih ali nasutih tleh. Izboljava tal je lahko zaasna ali stalna.
(2)P Postopki projektiranja za geotehnine objekte, kjer je predvidena tudi uporaba nasutij,
odvodnjavanja, izboljav in ojaitve tal, so prikazani v poglavjih od 6 do 12.
5.2 Osnovne zahteve
(1)P Nasuta tla ter drenirana, poboljana ali ojaana tla morajo biti zmona prevzeti vplive,
zaradi katerih se jih izvede, ter vplive iz okolja.
(2)P Te osnovne zahteve morajo veljati tudi za tla, na katera se nasutje izvaja.
5.3 Izvedba nasutja
5.3.1 Postopki
(1)P Pri projektiranju izgradnje nasutja je potrebno upotevati, da je ustreznost nasipnega

materiala odvisna od:
dobrih karakteristik vgradljivosti materiala;
ustreznih inenirskih lastnosti po konanem zgoanju.
(2) Transport in vgrajevanje nasipnega materiala naj se obdela v projektu.
56
5.3.2 Izbira nasipnega materiala
(1)P Kriteriji za doloitev primernosti nasipnega materiala morajo temeljiti na zmonosti

materiala, da dosee ustrezno trdnost, togost, trajnost in prepustnost po zgoanju. V teh
kriterijih moramo upotevati namen nasutja in zahteve katerekoli konstrukcije, ki bo postavljena
na nasutju.
(2) Primerni nasipni materiali lahko vsebujejo veino naravnih ustrezno granuliranih zrnatih
materialov in nekatere odpadne produkte kot sta izbrana premogovnika jalovina in pepel,
nastal z izgorevanjem. V doloenih okoliinah se lahko uporabijo nekateri umetni materiali,
kot so lahki agregati. Primerni so lahko tudi nekateri koherentni materiali, vendar pa zahtevajo
posebno pozornost.
(3)P Pri doloanju nasipnega materiala je treba upotevati naslednje vidike:
Zrnavost;
odpornost proti drobljenju;
zgostljivost;
vodoprepustnost;
plastinost;
trdnost tal pod nasutjem;
vsebnost organskih snovi;
kemina agresivnost;
uinki onesnaenja;
topnost;
obutljivost na prostorninske spremembe (nabrekljive gline, materiali s strukturo obutljivo

na nenadno poruitev, ...);
obutljivost na nizke temperature in zmrzovanje;
odpornost proti preperevanju;
uinki na material zaradi izkopa, transporta in vgrajevanja;
monost vezanja po vgradnji (npr. plavne lindre).
(4) V primerih, ko lokalni materiali v svojem naravnem stanju niso primerni za vgradnjo v
nasutja, je mogoe potrebno uporabiti enega od naslednjih postopkov:
prilagoditi vlanost materiala;
stabilizacija s cementom, apnom ali drugimi materiali;
drobljenje, sejanje ali pranje;
izvedba zaite s primernim materialom;
uporaba drenanih slojev.
57
(5) Zmrznjene, nabrekljive ali topne zemljine naj se naeloma ne uporabljajo kot nasipni
materiali.
(6)P Kadar izbrani material vsebuje potencialno agresivne kemikalije ali polutante, je treba
uporabiti ustrezne ukrepe, s katerimi se preprei kodljiv uinek na konstrukcije, naprave ali
intalacije oziroma da se preprei onesnaenje podzemne vode. Takni materiali se lahko v
vejih koliinah uporabijo le na lokacijah, kjer se izvaja stalno opazovanje.
(7)P e obstajajo dvomi o primernosti materiala za nasutje, ga je treba preiskati na

nahajaliu, da se preveri, ali je primeren za predviden namen. Vrsto, tevilo in pogostost
preiskav je treba izbrati glede na vrsto in heterogenost materiala ter glede na njegovo uporabo
v projektu.
(8) V geotehnini kategoriji 1 obiajno zadostuje vizualni pregled materiala.
(9)P Materiali, uporabljeni za izvedbo nasutij s posebno strogimi zahtevami glede nosilnosti,
posedkov ter stabilnosti, ne smejo vsebovati snovi kot so sneg, led ali ota.
(10) V nasutjih brez posebnih zahtev glede nosilnosti, posedkov ali stabilnosti, lahko material
za nasutje vsebuje manje koliine snega, ledu ali ote.
5.3.3 Izbira postopkov za vgradnjo in zgoanje nasutij
(1)P Kriteriji za zgoanje morajo biti doloeni za vsako podroje ali plast nasutja tako, da so
usklajeni z namenom nasipa in zahtevami glede obnaanja.
(2)P Postopki izvedbe nasutja in zgoanja morajo biti doloeni tako, da je zagotovljena
stabilnost nasutja med celotnim asom gradnje in da ni kodljivih vplivov na naravna tla pod
nasutjem.
(3)P Postopek zgoanja nasutja je treba doloiti glede na kriterije zgoanja in pri tem
upotevati:
izvor in naravo materiala;
nain vgrajevanja;
vlanost pri vgrajevanju in njena mona odstopanja;
zaetno in konno debelino vgrajene plasti;
krajevne klimatske pogoje;
enakomernost zgoanja;
naravo tal pod nasutjem.
(4) Za doloitev primernega postopka zgoanja se izvede poskusno zgoanje, kjer se

uporabijo predvideni materiali in mehanizacija za zgoanje. Na ta nain se doloi postopek
zgoanja, po katerem se nato izvaja nasutje (nain vgrajevanja, mehanizacija za zgoanje,
debelina slojev, tevilo prehodov, ustrezen nain transporta, koliina dodane vode). Poskusno
zgoanje lahko slui tudi za doloitev kriterijev za kontrolo.
(5) Na lokacijah, kjer se lahko pojavijo padavine med vgrajevanjem koherentnega nasipnega
materiala, se v vseh gradbenih fazah povrino nasutja oblikuje tako, da je omogoeno
ustrezno odtekanje vode.
58
(6) Pri temperaturah pod lediem, je lahko potrebno gretje nasipnega materiala pred vgradnjo
in zavarovanje povrine nasutja pred zmrzovanjem. Potreba po takih ukrepih naj se doloi za
vsak primer posebej glede na kakovost nasipnega materiala in zahtevano stopnjo zgoenosti.
(7)P Pri izvedbi zasipa v okolici temeljev in pod temeljnimi ploami je potrebno material
zgostiti tako, da ne pride do kodljivega posedanja.
(8) Nasutje se izvede na nepokodovani in drenirani povrini tal. Vsako meanje nasutja s
tlemi se preprei z uporabo filtrskega geotekstila ali filtrskega sloja.
(9) Pred izvedbo nasutja pod vodo naj se z odrivanjem ali na drug nain odstrani ves mehek
material na obmoju nasutja.
5.3.4 Kontrola nasutja
(1)P Nasutja je potrebno pregledovati ali preizkuati zato, da se zagotovi, da je vrsta materiala,
njegova vlanost pri vgrajevanju in postopek zgoanja v skladu z navodili.
(2) Za nekatere kombinacije materialov in postopkov zgoanja ni potrebna kontrola

zgoenosti, e je bil postopek zgoanja preverjen z izvedbo poskusnega polja ali na osnovi
(3) Za kontrolo zgoenosti se uporabi ena od naslednjih metod:
meritev suhe gostote in, e je zahtevano v projektu, meritev vlanosti;
meritev lastnosti nasutja kot so na primer penetracijski odpor ali togost. V koherentnih tleh
se s taknimi meritvami ne da vedno ugotoviti, e je bila doseena zadovoljiva zgoenost.
(4) Na terenu se preveri, ali je bila doseena minimalna gostota izdelanega nasutja, doloena
npr. s Proctorjevim poskusom.
(5) Pri nasutjih iz skalometa ali nasutjih, ki vsebujejo velik dele grobih zrn, naj se zgoenost
kontrolira s terenskimi metodami. Za take materiale Proctorjev preizkus ni primeren.
(6) Kontrola na terenu (glej EN 1997-2) se lahko izvede na enega izmed naslednji nainov:
s preverjanjem, da je bilo zgoanje izvedeno s postopkom, doloenim na podlagi

poskusnega polja ali z upotevanjem primerljivih izkuenj;
s kontrolo, da je posedek zaradi dodatnega prehoda komprimacijskega sredstva enak ali

manji od predpisane vrednosti;
s statino obremenilno ploo;
s seizminimi ali dinaminimi metodami.
(7)P V primerih, ko prekomerno zgoanje ni sprejemljivo, je treba predpisati zgornjo mejo

zgoenosti.
(8) Prekomerno zgoanje lahko povzroi naslednje nezaelene uinke:
nastanek gladkih drsnih povrin ter veliko togost zemljine na breinah nasipa;
velike zemeljske pritiske na zasute dele konstrukcij in na podporne konstrukcije;
drobljenje materialov, kot so mehke kamnine, lindra in vulkanski peski, ki so se uporabili

kot lahki nasipni materiali.
59
5.4 Odvodnjavanje
(1)P Vsak sistem odvodnjavanja tal ali znievanja vodnega tlaka mora biti zasnovan na
rezultatih geotehninih ali hidrogeolokih preiskav.
(2) Vodo se lahko odvaja iz tal z gravitacijskim dreniranjem, s rpanjem iz zbiralnikov,

vodnjakov ali vrtin ali pa z elektroosmozo. Izbrani postopek je odvisen od:
obstojeih pogojev tal in podtalnice;
karakteristik projekta: npr. globine izkopa in obsenosti odvodnjavanja.
(3) Sistem odvodnjavanja lahko zajema tudi sistem povratnih vodnjakov, ki so locirani na neki
razdalji od izkopa.
(4) e je smiselno, se v sistemu odvodnjavanja upoteva naslednje pogoje:
pri izkopih ostanejo breine izkopa ves as stabilne tudi pod vplivom znianja podtalnice.
Poleg tega naj ne pride do dvigovanja ali loma tal, npr. zaradi prevelikega vodnega tlaka
pod manj prepustnim slojem;
privzeti sistem odvodnjavanja ne povzroa prekomernega posedanja tal ali pokodb na

sosednjih objektih;
privzeti sistem odvodnjavanja ne dopua izpiranja delcev tal zaradi precejanja iz strani ali
iz dna izkopa;
razen kadar je material dokaj enakomerno zrnat in se ga lahko obravnava kot filtrni
material, se okoli zbiralnikov izvedejo ustrezni filtri, da se preprei odnaanje zemljine
skupaj z vodo, ki jo rpamo;
vodo, ki jo izrpamo iz izkopa, praviloma speljemo dovolj dale od izkopanega podroja;
sistem odvodnjavanja je projektiran, pripravljen in izveden tako, da zadruje nivoje vode in

porne tlake na s projektom predvidenih vrednostih in da le-te ne nihajo bistveno;
obstaja dovolj velika rezerva v rpalni sposobnosti sistema ter rezervne kapacitete, ki bodo
na razpolago v primeru okvar;
kadar se ponovno vzpostavlja prvotni nivo podtalnice, se je treba izogniti problemom, kot je
na primer poruitev tal z obutljivo strukturo (npr. rahli peski);
sistem odvodnjavanja ne sme povzroati prevelikega priliva onesnaene vode v izkop;
sistem odvodnjavanja ne sme povzroiti prevelikega odvzema vode iz podroja zajetja pitne
vode.
(5)P Uinkovitost odvodnjavanja je potrebno preveriti z opazovanjem nivoja podtalnice, pornih

tlakov in premikov tal, kar od tega je potrebno. Zbrane podatke je treba redno pregledovati in
analizirati, da se ugotovi, kakni so uinki odvodnjavanja na pogoje tal in na obnaanje
sosednjih objektov.
(6)P e se rpanje vode izvaja dalje asovno obdobje, je potrebno v podtalnici preverjati
vsebnost raztopljenih soli in plinov, ki lahko povzroijo korozijo zaite vodnjaka ali pa izloene
soli zamaijo dotok v vodnjak.
(7)P Sistemi za dolgotrajno odvodnjavanje morajo biti narejeni tako, da se ne zamaijo zaradi
bakterijskih procesov ali kaknih drugih vzrokov.
60
5.5 Izboljanje in ojaitev tal
(1)P Preden se izbere ali uporabi katerokoli metodo izboljanja ali ojaitve tal, je potrebno
izvesti geotehnine raziskave zaetnih pogojev tal.
(2)P Metodo izboljanja tal za posamezen primer moramo projektirati ob upotevanju

naslednjih pogojev, kjer je to primerno:
debelino in lastnosti tal ali nasutega materiala;
velikost vodnega tlaka v posameznih slojih;
namen, velikost in lego konstrukcije, ki bo temeljena na takih tleh;
prepreitev pokodb sosednjih objektov, naprav ali intalacij;
ali je izboljanje tal zaasno ali stalno;
zvezo med metodo izboljanja tal in fazami gradnje glede na priakovane deformacije;
uinki na okolje, vkljuno z onesnaevanjem okolja s strupenimi snovmi ali s spremembami

nivoja podtalnice;
dolgotrajno propadanje materialov.
(3)P Uinkovitost izboljave tal je treba preveriti glede na kriterij ustreznosti tako, da se
ugotovijo spremembe merodajnih lastnosti tal.
61
6 Plitvo temeljenje
6.1 Splono
(1)P Doloila tega poglavja se nanaajo na plitvo temeljenje na tokovnih in pasovnih temeljih
ter temeljnih ploah.
(2) Nekatera doloila se lahko uporabijo tudi za globoko temeljenje kot so kesoni.
6.2 Mejna stanja
(1)P Upotevati je potrebno naslednja mejna stanja in sestaviti ustrezen seznam:
izguba globalne stabilnosti;
prekoraitev nosilnosti temelja, preboj tankega sloja, iztiskanje;
poruitev zaradi zdrsa;
kombinirana poruitev v tleh in konstrukciji;
odpoved konstrukcije zaradi premikov temeljev;
prekomerni posedki;
prekomerni dvigi temeljnih tal zaradi nabrekanja, zmrzovanja in drugih vzrokov;
nesprejemljive vibracije.
6.3 Vplivi in projektna stanja
(1)P Projektna stanja je potrebno izbrati v skladu s poglavjem 2.2.
(2) Pri izbiri mejnih stanj za izraun naj se upoteva vplive, navedene v 2.4.2(4).
(3) V kolikor je togost konstrukcije velika, je treba za doloitev porazdelitve vplivov izvesti
analizo medsebojnega sodelovanja konstrukcije in tal.
6.4 Projektne in konstrukcijske zahteve
(1)P Pri izbiri globine plitvega temeljenja je potrebno paziti na:
doseganje ustrezne nosilne plasti;
globino, do katere glinena zemljina lahko povzroi znatne premike zaradi nabrekanja in
krenja zaradi sezonskih vremenskih sprememb ali zaradi drevja in grmovnic;
globino, do katere je zemljina podvrena pokodbam zaradi zmrzovanja;
nivo talne vode in mone probleme, ki se lahko pojavijo, e je predviden izkop za temelje
pod tem nivojem;
mone premike temeljnih tal in zmanjanje trdnosti nosilnega sloja zaradi strujanja vode,
klimatskih vplivov ali gradbenih del;
vpliv izkopov na blinje temelje in objekte;
62
priakovane izkope za infrastrukturo v bliini temeljev;
visoke ali nizke temperature, ki izvirajo iz objekta;
izpodjedanje temelja;
vpliv spreminjanja vsebnosti vode zaradi menjavanja dolgotrajnih sunih in sledeih

deevnih obdobij na lastnosti volumsko nestabilnih zemljin v sunih klimatskih podrojih;
prisotnost topljivih materialov v tleh (apnenec, glinovec, sadra, kamena sol).
(2) Do pokodb zaradi zmrzovanja ne pride, e:
zemljina ni obutljiva na zmrzovanje;
je globina temeljenja pod nivojem zmrzovanja;
se zmrzovanje preprei z izolacijo.
(3) Za zaito temeljev zgradb pred zmrzovanjem se lahko uporabi EN-ISO 13793:2001.
(4)P Pri nartovanju projektne irine temelja je poleg izpolnjevanja zahtev glede obnaanja
temeljev potrebno upotevati e praktine vidike kot so ekonomien izkop, tolerance pri
zakolibi, zahteve glede delovnega prostora ter dimenzije stebrov ali zidov nad temelji.
(5)P Pri projektiranju plitvih temeljev je treba uporabiti eno izmed naslednjih metod:
neposredna metoda, pri kateri izvedemo loene analize za vsako mejno stanje. Pri
preverjanju mejnih stanj nosilnosti mora raunski model kar najbolj natanno opisati
predviden poruni mehanizem. Za preverjanje mejnega stanja uporabnosti je treba narediti
izraun posedkov.
posredna metoda, pri kateri uporabljamo primerljive izkunje ter rezultate terenskih ali
laboratorijskih meritev ali opazovanj, da izberemo tako obtebo glede na mejno stanje
uporabnosti, da bo s tem zadoeno tudi ostalim pomembnim mejnim stanjem;
metoda s predpisovanjem ukrepov, pri kateri uporabimo predpostavljeno nosilnost temeljnih

tal (glej 2.5).
(6) Raunski modeli za projektiranje plitvega temeljenja na mejna stanja nosilnosti in

uporabnosti so podani v razdelku 3.5 oziroma 3.6. Priakovane nosilnosti za projektiranje
plitvega temeljenja na kamnini se raunajo v skladu s 6.7.
6.5 Mejna stanja nosilnosti
6.5.1 Globalna stabilnost
(1)P Globalno stabilnost s temelji ali brez njih je treba preveriti predvsem v naslednjih sluajih:
v bliini naravnih ali umetnih poboij ali na njih;
v bliini izkopov ali podpornih zidov;
blizu rek, kanalov, jezer, rezervoarjev ali morske obale;
blizu rudnikov ali vkopanih objektov.
63
(2)P V opisanih primerih je potrebno na podlagi nael iz poglavja 11 dokazati, da je verjetnost
poruitve zaradi nestabilnosti tal v obmoju temelja dovolj majhna.
6.5.2 Nosilnost tal
6.5.2.1 Splono
(1)P Neenaba (6.1) mora biti izpolnjena za vsa mejna stanja:
Vd Rd (6.1)
(2)P Rd je treba izraunati v skladu z 2.4.
(3)P V Vd mora biti vkljuena tea temeljev, tea zasipnega materiala okrog temeljev in vsi
zemeljski pritiski, tako ugodni kot neugodni. Kot vpliv je potrebno upotevati tudi vodni pritisk,
ki ni posledica obtebe temelja.
6.5.2.2 Analitina metoda
(1) Za raun nosilnosti se lahko uporabi vzorno analitino reitev, navedeno v Dodatku D.
(2)P Upotevati je potrebno analitini izraun vrednosti nosilnosti Rd za kratkorona in

dolgorona stanja, predvsem v drobnozrnatih zemljinah.
(3)P Kjer zemljina ali kamnina pod temelji izkazuje jasno strukturno v smislu slojevitosti ali
drugih diskontinuitet, morajo predpostavljeni poruni mehanizem, privzeta strina trdnost ter
deformacijske karakteristike tal odraati strukturne znailnosti tal.
(4)P Pri raunanju projektne nosilnosti temeljev na slojevitih tleh, katerih lastnosti se izrazito
spreminjajo od sloja do sloja, je treba projektne vrednosti parametrov tal doloiti za vsak sloj
posebej.
(5) Kjer trdneji sloj lei pod ibkim slojem, lahko nosilnost doloimo ob upotevanju strine
trdnosti ibkejega sloja. V nasprotnem primeru je potrebno preveriti preboj trdnejega sloja.
(6) Analitine metode pogosto niso primerne za projektna stanja, opisana v 6.5.2.2(3)P,
6.5.2.2(4)P in 6.5.2.2(5). Za doloitev najbolj neugodnega mehanizma poruitve je treba v teh
primerih uporabiti numerine postopke.
(7) Uporabimo lahko postopke rauna globalne stabilnosti, opisane v poglavju 11.
6.5.2.3 Semiempirina metoda
(1) Za doloanje nosilnosti temeljnih tal na osnovi rezultatov presiometrskih preiskav je

priporoena vzorna semiempirina metoda podana v dodatku E.
6.5.2.4 Privzeta nosilnost tal
(1) Za doloanje nosilnosti tal pod plitvimi temelji na kamninah je priporoena vzorna metoda,
navedena v dodatku G. Pri uporabi te metode je potrebno rezultate preveriti na osnovi
6.5.3 Odpornost proti zdrsu
(1)P Kjer obteba na temelj ne deluje pravokotno na temeljno ploskev, je potrebno temelje
preveriti glede na poruitev zaradi zdrsa vzdol temeljne ploskve.
64
(2)P Zadostiti je treba neenabi:
Hd Rd + Rp;d (6.2)
(3)P V Hd morajo biti vkljuene projektne vrednosti vseh aktivnih zemeljskih sil na temelje.
(4)P Rd je treba izraunati v skladu s 2.4.
(5) Vrednosti Rd in Rp,d naj se nanaata na velikost premikov, ki so priakovani v

obravnavanem mejnem obtenem stanju. Pri velikih pomikih naj se upoteva tudi obnaanje
po preseeni vrhunski trdnosti, kjer je to pomembno. Vrednost izbrane Rp,d naj odraa
priakovano ivljenjsko dobo objekta.
(6)P Za temelje v glinah je v obmoju sezonskih vplivov treba upotevati monost skrkov gline
in s tem odmik zemljine stran od vertikalnega lica temeljev.
(7)P Upotevati je potrebno monost odstranitve zemljine izpred temeljev zaradi erozije ali
lovekega posega.
(8)P V dreniranih pogojih je treba projektno strino odpornost, Rd, izraunati bodisi z uporabo
delnih faktorjev na lastnosti tal ali pa na odpornost tal kot sledi:
Rd = V'd tan d (6.3a)
ali
Rd = (Vd tan k) / R;h (6.3b)
OPOMBA: V projektnih pristopih, kjer se delni faktorji uporabijo na uinke vplivov, je delni faktor za vplive (F) enak 1.0
in Vd = Vk v enabi 6.3b.
(9)P Pri doloanju V'd je treba v raunu upotevati ali sta Hd in V'd odvisna ali neodvisna vpliva.
(10) Za temelje, betonirane na mestu, se za projektni strini kot d lahko privzame projektna
vrednost efektivnega strinega kota pri kritinem stanju 'cv;d, za gladke prefabricirane temelje
pa vrednost 2/3cv,d. Vsakrno efektivno kohezijo c naj se zanemari.
(11)P V nedreniranih pogojih je treba projektno strino odpornost Rd izraunati bodisi z

uporabo delnih faktorjev na lastnosti tal ali pa na odpornost tal kot sledi:
Rd = Ac cu;d (6.4a)
ali
Rd = (Ac cu;k) / R;h (6.4b)
(12)P e obstaja monost, da pride voda ali zrak na stik med temeljem in nedrenirano glineno
podlago, je treba narediti sledeo kontrolo:
Rd 0,4 Vd (6.5)
(13) Zahtevo 6.5 lahko zanemarimo le, e je pojav ree med temeljem in tlemi na delu temelja,
kjer ni pozitivnih kontaktnih tlakov, onemogoen s podtlakom.
6.5.4 Obtebe z veliko ekscentrinostjo
(1)P Posebni previdnostni ukrepi so potrebni v primerih, kjer ekscentrinost obtebe presega
1/3 irine pravokotnega temelja ali 0,6 radija kronega temelja.
65
Takni previdnostni ukrepi vkljuujejo:
natanen pregled projektnih vrednosti vplivov v skladu z 2.4.2;
pri doloanju lokacij robov temeljev je potrebno upotevati geometrijska odstopanja pri
izvedbi.
(2) e izdelavi temeljev ni posveena posebna pozornost, je potrebno upotevati odstopanja

do 0,10 m.
6.5.5 Odpoved konstrukcije zaradi pomikov temeljev
(1)P Preveriti je treba, da diferenni vertikalni in horizontalni premiki temeljev ne povzroijo

pojava mejnega stanja v zgornji konstrukciji.
(2) Privzeto nosilnost tal lahko uporabimo (glej 2.5), e priakovani posedki ne morejo
povzroiti mejnega stanja v konstrukciji.
(3)P e lahko pride do nabrekanja v tleh, je potrebno oceniti potencialne diferenne dvike.
Temelje in objekt je potrebno projektirati tako, da prenesejo ali dovoljujejo take diferenne
dvike.
6.6 Mejno stanje uporabnosti
6.6.1 Splono
(1)P Upotevati je treba premike, ki jih povzroijo vplivi na temelje, navedeni v poglavju
2.4.2(4).
(2)P Pri doloanju velikosti premikov temeljev je potrebno upotevati primerljive izkunje, kot
so definirane v 1.5.2.2. e je potrebno, se posedke tudi izrauna.
(3)P Za temelje na stisljivih glinah je potrebno vedno izraunati posedke.
(4) Za plitve temelje v teko gnetnih do trdnih glinah v geotehninih kategorijah 2 in 3 se

vertikalni pomiki (posedki) obiajno izraunajo. Za izraun posedkov zaradi obtebe temeljev
se lahko uporabijo metode, opisane v 6.6.2.
(5)P Pri izraunu posedkov, ki jih rabimo za primerjavo s kriteriji uporabnosti, uporabljamo
projektne obtebe za mejna stanja uporabnosti.
(6) Izraunanih posedkov ne smemo razumeti kot tone vrednosti ampak le kot pribline
ocene.
(7)P Upotevati je potrebno tako pomike celotnega temelja kakor tudi diferenne pomike med
posameznimi deli temelja.
(8)P V izraunih je potrebno upotevati vpliv sosednjih temeljev in zasipov na poveanje

napetosti v tleh in posledino spremembe stisljivosti.
(9)P Oceniti je potrebno velikost relativnega zasuka temelja in jo primerjati z ustreznimi

mejnimi vrednostmi za pomike, obravnavanimi v 2.4.9.
6.6.2 Posedki
(1)P Izrauni posedkov naj vkljuujejo zaetne in kasneje posedke.
66
(2) Upotevati je potrebno naslednje tri komponente posedka za delno ali popolnoma zasieno
zemljino:
s0 : zaetni posedek; za polno zasieno zemljino zaradi strinih deformacij pri konstantnem
volumnu, za delno zasieno zemljino pa zaradi strinih deformacij in zmanjanja volumna;
s1 : posedek zaradi konsolidacije;
s2 : posedek zaradi lezenja.
(3) Za izraun posedkov s0 in s1 se lahko uporabijo vzorne metode, podane v dodatku F.
(4) Posebno pozornost naj se posveti zemljinam kot so organske zemljine in mehke gline, pri
katerih se lahko posedki zaradi lezenja odvijajo praktino neomejeno dolgo.
(5) Globina stisljivega sloja zemljine, ki jo je potrebno upotevati pri raunu posedkov, je
odvisna od oblike in velikosti temelja, od spremenljivosti togosti zemljin z globino in od razdalje
med elementi temeljenja.
(6) Za to globino se lahko privzame globina, pri kateri so efektivne vertikalne napetosti zaradi
obtebe temeljev enake 20% efektivnih napetosti zaradi lastne tee tal.
(7) V mnogih primerih se ta globina lahko na grobo oceni tudi kot 1 do 2-kratnik irine temelja,
vendar se lahko reducira za malo obremenjene in iroke temeljne ploe.
OPOMBA: Tak pristop ne velja za zelo mehke zemljine.
(8)P Oceniti je potrebno morebitne dodatne posedke, ki so posledica zgoanja zaradi lastne
tee zemljine.
(9) Upotevati je potrebno sledee:
mone uinke lastne tee tal, poplav in vibracij v zasipih in zemljinah z nestabilno strukturo;
uinke napetostnih sprememb v kruljivih in drobljivih peskih.
(10)P Uporabiti je treba ustrezne, bodisi linearne ali nelinearne modele togosti tal.
(11)P V izogib mejnemu stanju uporabnosti je potrebno pri ugotavljanju diferennih posedkov
in relativnih zasukov upotevati razporeditev obtebe in mono spremenljivost razmer v tleh.
(12) Izrauni diferennih posedkov, ki ne upotevajo togosti objekta, dajo obiajno prevelike
diferenne posedke. Za potrditev manjih vrednosti diferennih posedkov se lahko uporabijo
analize medsebojnega delovanja tal in konstrukcije.
(13) Upotevati je potrebno mone diferenne posedke, ki so posledica spremenljivih razmer v

tleh, razen e jih ne prepreuje togost zgornje konstrukcije.
(14) Za plitvo temeljenje na naravnih tleh naj se upoteva, da lahko pride do diferennih
posedkov, eprav izrauni predvidevajo samo enakomerne posedke.
(15) Nagibanje ekscentrino obremenjenih temeljev je potrebno oceniti ob predpostavki

linearne razporeditve kontaktnih tlakov. Posedke nato izraunamo za vogalne toke temelja na
podlagi linearne razporeditve kontaktnih tlakov in ob upotevanju zgoraj opisanih metod za
raun posedkov.
(16) Za obiajne konstrukcije, temeljene na glini, naj se izrauna razmerje med nosilnostjo tal
pri zaetni nedrenirani strini trdnosti in delovno obtebo (glej 2.4.8(4)). e je razmerje manje
67
od 3, je potrebno izvesti izraun posedkov. e je to razmerje manj kot 2, potem naj se pri
izraunu posedkov upotevajo uinki nelinearne togosti tal.
6.6.3 Dviki
(1)P Loiti je potrebno med naslednjimi vzroki za dvike:
zmanjanje efektivnih napetosti;
poveanje volumna delno zasienih zemljin;
dviek pri konstantnem volumnu zasienih tal kot posledica posedkov sosednjih konstrukcij.
(2)P Pri izraunih dvikov je potrebno izraunati zaetni in zakasnjeni dviek.
6.6.4 Analiza vibracij
(1)P Temelji konstrukcij, ki so izpostavljene vibracijam ali obremenjene z vibracijsko obtebo,

morajo biti projektirani tako, da vibracije ne bodo povzroale prekomernih posedkov.
(2) Prepreiti je potrebno pojav resonance med frekvenco dinamine obtebe in kritino
frekvenco sistema temeljna tla - objekt in zagotoviti, da ne pride do likvifakcije temeljnih tal.
(3)P Vibracije, ki jih povzroajo potresi, se obravnavajo v skladu z EN 1998.
6.7 Temeljenje na kamninah dodatni projektni pogoji
(1)P Pri projektiranju plitvega temeljenja na kamnini je potrebno upotevati naslednje:
deformabilnost in trdnost kamninske podlage in dopustne posedke zgornje konstrukcije;
prisotnost kakrnekoli ibke plasti, npr. posledice raztapljanja kamnine ali tektonske cone
pod temeljem;
prisotnost plastovitosti in drugih diskontinuitet ter njihove karakteristike (n.pr. zapolnitev,

neprekinjenost, irina, medsebojna oddaljenost);
stanje preperelosti, razkrajanja in razpokanosti kamnine;
spremembe v naravnem stanju kamnine zaradi gradbenih posegov kot n.pr. podzemna dela
ali izkopi brein v bliini temelja.
(2) Plitvi temelji na kamnini se lahko projektirajo z uporabo privzete nosilnosti tal (glej dodatek
G). Za trdne intaktne magmatske kamnine, gnajs, apnenec in peenjak je privzeta nosilnost
tal omejena s tlano trdnostjo betona temelja.
(3) Posedke temeljev lahko ocenimo na osnovi primerljivih izkuenj v povezavi s klasifikacijo
kamnine.
6.8 Konstruiranje plitvih temeljev
(1)P Poruitev elementov plitvega temeljenja je potrebno prepreiti v skladu z 2.4.6.4.
(2) Pod togim temeljem se lahko privzame linearno razporeditev kontaktnih tlakov. Za potrditev
bolj ekonominih reitev lahko uporabimo bolj natanne analize medsebojnega sodelovanja
konstrukcije in tal.
68
(3) Razporeditev kontaktnih tlakov pod gibkimi temelji se lahko doloi z modeliranjem temelja
kot nosilca ali ploe, ki lei na deformabilnem polprostoru ali nizu vzmeti ustrezne togosti in
trdnosti.
(4)P Uporabnost trakastih temeljev in temeljnih plo je treba preveriti z upotevanjem obtebe
pri mejnem stanju uporabnosti in razporeditve kontaktnih tlakov, ki ustreza deformacijam
temeljev in tal.
(5) Za projektna stanja s koncentriranimi silami na trakastih temeljih ali temeljnih ploah lahko
doloimo notranje sile in upogibne momente v temelju na osnovi modela z modulom reakcije
tal ob uporabi linearne elastinosti. Module reakcije tal lahko ocenimo na osnovi analiz
posedkov s primerno oceno razporeditve kontaktnih tlakov. Module lahko prilagodimo tako, da
izraunani kontaktni tlaki ne prekoraijo vrednosti, za katere e lahko privzamemo linearno
obnaanje.
(6) Celotne in diferenne posedke konstrukcije kot celote raunamo v skladu s 6.6.2. Za te
namene je model z modulom reakcije tal velikokrat neprimeren. Ko ima medsebojno delovanje
konstrukcije in tal prevladujo vpliv, je potrebno uporabiti bolj natanne metode, kot n.pr.
metodo konnih elementov.
6.9 Priprava temeljnih tal
(1)P Temeljna tla je potrebno pripraviti z veliko pozornostjo. Korenine, razne ovire in lee slabe
zemljine je potrebno odstraniti brez pokodovanja tal. Vsakrne pri tem nastale luknje je
potrebno zapolniti z zemljino ali drugim materialom tako, da vzpostavimo enako togost, kot jo
imajo nepokodovana tla.
(2) V zemljinah, ki so zelo dovzetne za spremembe lastnosti, kot je npr. glina, je potrebno
doloiti zaporedje izkopa za temelje tako, da se naravno stanje tal kar najmanj spremeni.
Obiajno zadoa, da izkop vrimo v horizontalnih plasteh. V primerih, ko je potrebno
nadzorovati dvike, je potrebno najprej izvajati izkope izmeninih temeljev (vsakega drugega),
zatem zabetonirati izkopane temelje in ele nato izkopati in zabetonirati vmesne temelje.
69
7 Temeljenje na pilotih
7.1 Splono
(1)P Predpisi tega poglavja so namenjeni stojeim, trenjskim pilotom, natezno obremenjenim
pilotom in preno obremenjenim pilotom, ki so vgrajeni z vtiskanjem, zabijanjem, vijaenjem ali
z uvrtavanjem z ali brez injektiranja.
(2) Predpisi tega poglavja naj se neposredno ne uporabljajo za projektiranje pilotov, ki so

namenjeni zmanjanju posedkov, kot na primer s piloti podprte temeljne ploe.
(3)P Pri izvedbi pilotov je treba upotevati naslednje standarde:
EN 1536:1999, za uvrtane pilote,
EN 12063:2000, za zagatne stene,
EN 12699:2000, za vtisnjene pilote.
OPOMBA: EN 14199 Izvedba posebnih geotehninih del - Mikropiloti je v pripravi.
7.2 Mejna stanja
(1)P Pri projektiranju je potrebno preuiti in ustrezno upotevati naslednja mejna stanja:
preseena mejno nosilnost temelja na pilotih;
dvig ali nezadostna natezna odpornost temelja na pilotih;
poruitev temeljnih tal zaradi prenih obremenitev temelja na pilotih;
konstrukcijska poruitev pilota v tlaku, nategu, upogibu, uklonu ali v strigu;
skupna poruitev tal in temelja na pilotih;
skupna poruitev tal in konstrukcije;
prekomerni posedki;
prekomerni dviki;
prekomerni pomiki preno na os pilota;
nesprejemljive vibracije.
7.3 Vplivi in obtena stanja
7.3.1 Splono
(1) Ko izbiramo obtena stanja, se upotevajo vplivi na konstrukcije, ki so navedeni v toki

2.4.2.(4).
(2) Piloti so lahko obremenjeni osno in/ali preno.
70
(3)P Projektna stanja je potrebno doloiti skladno s principi navedenimi v razdelku 2.2.
(4) Za dokaz, da so izpolnjene zahteve mejnega stanja, je vasih lahko potrebna analiza
interakcije med konstrukcijo, temeljem na pilotih in tlemi.
7.3.2 Vplivi zaradi pomikov tal
7.3.2.1 Splono
(1)P Tla, v katerih se nahajajo piloti, so lahko podvrena pomikom, ki jih povzroa
konsolidacija, nabrekanje, obtebe v neposredni bliini, lezenje zemljine, plazovi in potresi.
Tem pojavom je potrebno nameniti pozornost, saj lahko vplivajo na pilote ter povzroijo
negativno trenje, dvigovanje, raztezanje zemljine, prene obremenitve in premike.
(2) Za take obtene primere se obiajno za projektne vrednosti privzamejo vije vrednosti
trdnosti in togosti premikajoih se tal.
(3)P Za projektiranje je potrebno uporabiti enega izmed spodaj navedenih nainov rauna:
pomik tal se obravnava kot vpliv. Sile, premike in deformacije v pilotu doloimo z
interakcijsko analizo.
zgornjo vrednost sile, ki bi jo tla lahko prenesla na pilot, je potrebno upotevati kot projektni
vpliv. Pri izvrednotenju te sile, je treba upotevati trdnost zemljine in izvor obtebe, ki ga
predstavlja tea ali tlak premikajoe se zemljine ali velikost moteih vlivov.
7.3.2.2 Negativno trenje
(1)P e raunamo po mejnem stanju nosilnosti in upotevamo obtebo negativnega trenja kot
vpliv, je potrebno upotevati maksimalno vrednost vpliva, ki ga lahko povzroi navzdol
usmerjen pomik tal v vplivnem obmoju pilota.
(2) Raun maksimalnih obteb negativnega trenja mora upotevati strino odpornost na mejni
ploskvi med zemljino in plaem pilota in pomike tal navzdol zaradi zgoevanja zemljine
zaradi lastne tee ali vsakrne povrinske obtebe v okolici pilota.
(3) Zgornja meja obtebe zaradi negativnega trenja na skupino pilotov se lahko izrauna z
upotevanjem tee dodatne obremenitve, ki povzroa pomike, in z upotevanjem vsakrnih
sprememb tlaka talne vode zaradi znievanja nivoja podtalnice, konsolidacije ali zabijanja
pilotov.
(4) Kjer priakujemo, da bo posedek tal po vgradnji pilotov majhen, lahko pridemo do
ekonominega projekta tako, da upotevamo posedek tal kot vpliv ter izvedemo analizo
interakcije.
(5)P Raunsko vrednost posedkov tal je potrebno izvrednotiti tako, da upotevamo

prostorninsko teo materiala ter stisljivost skladno z navodili v poglavju 2.4.3.
(6) Rauni interakcije naj upotevajo relativne pomike pilota glede na premike tal v okolici
pilota, strini odpor zemljine vzdol plaa pilota, teo zemljine in priakovane povrinske
obtebe okoli vsakega pilota, ki povzroajo negativno trenje.
(7) Obiajno ni potrebno, da se pri obtenih kombinacijah istoasno upoteva negativno trenje
in zaasne obtebe.
71
7.3.2.3 Dviki tal
(1)P Pri obravnavanju uinkov dvika tal ali navzgor delujoih obteb, ki se lahko razvijejo
vzdol plaa pilota, je potrebno te pomike tal upotevati kot vpliv.
OPOMBA 1: Nabrekanje tal ali dviek tal so lahko posledica razbremenitve, izkopov, zmrzovanja ali zabijanja pilotov v
bliini. Prav tako so lahko tudi posledica poveanja vlage zaradi poseka dreves, prenehanja rpanja vode iz
vodonosnikov, zmanjanega izhlapevanja (npr. gradnja novih zgradb) in zaradi nesre.
OPOMBA 2: Dviki tal lahko nastopijo med gradnjo, preden so piloti obremenjeni z objektom in lahko povzroilo
nesprejemljiv dvig ali konstrukcijsko poruitev pilotov.
7.3.2.4 Obtebe preno na os pilota
(1)P Pozornost je potrebno posvetiti vplivom preno na os pilota, ki jih povzroajo pomiki tal v
okolici pilota.
(2) Pozornost naj se posveti naslednjemu seznamu projektnih stanj, ki lahko povzroijo vplive
preno na os pilota:
razline velikosti dodatne obtebe na kateri koli strani temelja na pilotih (v nasipu ali njegovi
bliini);
razline globine izkopa na obeh straneh temelja na pilotih (v izkopu ali njegovi bliini);
temelj na pilotih zgrajen v breini, ki se poasi premika;
poevni piloti v tleh, ki se posedajo;
piloti na potresno ogroenem obmoju.
(3) Obtebe preno na pilot naj se izvrednotijo z upotevanjem interakcije med piloti, ki se jih
obravnava kot toge ali prone nosilce in premikajoe se zemljine. Kadar je horizontalni pomik v
slojih malo nosilne zemljine velik in so piloti izvedeni na velikih medsebojnih razmakih, potem
je rezultirajoa obteba preno na pilot odvisna predvsem od strine trdnosti malo nosilnih
slojev zemljine.
7.4 Projektne metode in konstrukcijske zahteve
7.4.1 Projektne metode
(1)P Projektiranje mora temeljiti na enem izmed naslednjih pristopov:
na rezultatih statinih obremenilnih preizkusov, za katere se je izkazalo, z izrauni ali

drugae, da so skladni z drugimi merodajnimi izkunjami;
z empirinimi ali analitinimi raunskimi metodami, katerih veljavnost je bila izkazana s

statinimi obremenilnimi preizkusi v primerljivih razmerah;
na rezultatih dinaminih obremenilnih preizkusov, katerih veljavnost je bila izkazana s

statinimi obremenilnimi preizkusi v primerljivih situacijah;
na rezultatih opazovanja obnaanja primerljivega temelja na pilotih, e je taken pristop

podprt z rezultati preiskav terena in lastnosti tal;
(2) Projektne vrednosti parametrov, ki jih upotevamo v izraunih, naj bodo skladne s
poglavjem 3, poleg tega se sme pri doloanju vrednosti parametrov upotevati tudi rezultate
statinih obremenilnih preizkusov.
72
(3) Statine obremenilne preizkuse se lahko izvaja pred zakljukom projektiranja na pilotih,
vgrajenih samo za potrebe preizkusov, ali na delovnih pilotih, ki so sestavni del temeljenja.
7.4.2 Projektne zahteve
(1)P Obravnavati je potrebno obnaanje posaminih pilotov in skupine pilotov, kakor tudi
trdnost konstrukcije, ki povezuje pilote.
(2)P Pri izbiri raunske metode in vrednosti parametrov ter pri upotevanju rezultatov
obremenilnih preizkusov, je potrebno upotevati trajanje in spreminjanje obtebe s asom.
(3)P Tako v izraunih, kakor tudi pri interpretaciji rezultatov obremenilnih preizkusov, je
potrebno upotevati nartovane postavitve ali odstranitve preobremenitve ali mone
spremembe reima talne vode.
(4)P Pri odloanju o vrsti pilota, kakovosti materiala pilota in nainu vgrajevanja pilota, je
potrebno upotevati:
pogoje tal in podtalnice na deloviu kakor tudi priakovane ali mone ovire v tleh;
napetosti, ki se razvijejo v pilotu med vgradnjo;
monost ohranjanja zveznosti in kontrole zveznosti pilota, ki se vgrajuje;
vpliv metode vgradnje in zaporedja vgradnje pilotov na tiste pilote, ki so e vgrajeni ter na
blinje objekte in infrastrukturo;
tolerance, znotraj katerih je mogoe pilot zanesljivo izvesti;
kodljive uinke kemikalij v tleh;
monost, da spojimo razline reime talne vode;
rokovanje s piloti in njihov transport;
vplive izvedbe pilotov na blinje objekte.
(5) Pri upotevanju zgoraj navedenih vidikov, naj se posveti pozornost naslednjim dejavnikom:
razdalji med piloti pri pilotih v skupinah;
premikom ali vibracijam sosednjih objektov zaradi vgradnje pilotov
vrsti kladiva ali vibracijskega stroja, ki se uporablja;
dinaminim napetostim v pilotu med zabijanjem;
pri uvrtanih pilotih, grajenih z izplako, se pritisk izplake vzdruje na nivoju, ki zagotavlja, da
se vrtina ne zasuje ter da ne pride do hidravlinega loma tal na dnu izkopa;
ienju dna in vasih tudi oboda vrtine, posebno kadar se uporablja bentonitna izplaka , da
se odstrani pregnetene materiale;
lokalni nestabilnosti zemljine na obodu vrtine med betoniranjem, ki lahko povzroi vkljuek
zemljine v pilotu;
vdoru zemljine ali vode v del na mestu betoniranega pilota in monost oslabitve nestrjenega
betona zaradi toka vode skozi beton;
73
vplivu nezasienih peenih slojev okoli pilota, ki srkajo vodo iz betona;
zaviralnemu vplivu kemikalij v zemljini;
zgoanju zemljine zaradi zabijanja vtisnjenih pilotov;
poruitev prvotne strukture zemljine zaradi izdelave vrtine za uvrtane pilote.
7.5 Obremenilni preizkusi pilotov
7.5.1 Splono
(1)P Obremenilne preizkuse je potrebno izvesti v naslednjih primerih:
ko uporabljamo vrsto pilota ali metodo vgradnje, za katero ni primerljivih izkuenj;
e piloti niso bili preiskani v primerljivih zemljinah in s primerljivimi obtenimi pogoji;
v primerih, ko bodo piloti obremenjeni s tako obtebo, za katero ne obstaja teorija in

izkunje za zanesljivo projektiranje. Program obremenilnega preizkusa mora v taknih
primerih predvideti podobno obtebo, kot jo dejansko priakujemo.
ko opaanja med vgradnjo pilota kaejo na bistveno slabe obnaanje pilota, kot je bilo
priakovano na podlagi raziskav terena ali izkuenj in ko dodatne geotehnine preiskave na
lokaciji ne pojasnijo vzroka za to.
(2) Obremenilni preizkusi pilotov se lahko uporabljajo za:
oceno ustreznosti izbranega naina izdelave pilotov;
doloitev odziva reprezentativnega pilota in zemljine okrog pilota na obtebo, in sicer tako v
smislu posedka kot mejne obtebe;
presojo temeljenja na pilotih kot celoti.
(3) Kjer obremenilni preizkusi niso primerni zaradi teavnosti modeliranja sprememb obtebe
(npr. ciklina obremenitev), naj se uporabijo zelo previdno ocenjene projektne vrednosti za
lastnosti materiala.
(4)P e se izvede en sam obremenilni preizkus na pilotu, je treba to storiti na lokaciji, kjer se
pojavljajo najbolj neugodni pogoji tal. e to ni mogoe, je potrebno to upotevati pri doloanju
karakteristine vrednosti tlanega odpora.
(5)P e se izvede obremenilni preizkus na dveh ali ve preizkusnih pilotih, morajo biti testne
lokacije reprezentativne za celotno delovie, kjer se izvajajo piloti. Obremenilni preizkus
enega izmed preizkusnih pilotov je potrebno izvesti na lokaciji, kjer se priakujejo najbolj
neugodni pogoji tal.
(6)P Med vgradnjo preizkusnega pilota in prietkom obremenilnega preizkusa mora pretei
dovolj asa, da vgrajeni material dosee zahtevano trdnost in da tlaki porne vode ponovno
doseejo svoje zaetne vrednosti.
(7) Za pravilno doloitev prietka obremenilnega preizkusa je v nekaterih primerih potrebno

meriti tlake porne vode, ki jih je povzroila vgradnja pilota in zmanjevanje tlakov porne vode s
asom.
74
7.5.2 Statini obremenilni preizkusi
7.5.2.1 Postopek obremenitve
(1)P Postopki obremenilnega preizkusa pilota5, e posebno tevilo obremenilnih stopenj

(korakov), trajanje teh korakov in izvedba obremenilnih ciklov, morajo biti takni, da je iz
opravljenih meritev na pilotu mogoe dobiti podatke o deformacijah pri obremenjevanju,
razbremenjevanju in lezenju pilota. Za preizkusne pilote mora biti izbrana obteba takna, da
omogoa pridobitev podatkov o mejni obremenitvi.
(2) Naprave za merjenje obtebe, napetosti ali deformacij morajo biti pred izvedbo preizkusa
umerjene.
(3) Smer delovanja obtebe pri preizkusu tlano ali natezno obremenjenega pilota naj bo
vzporedna z njegovo vzdolno osjo.
(4) Za projektiranja natezno obremenjenega temelja na pilotih naj se obremenilni preizkusi

izvedejo do poruitve. Ekstrapolacija grafa obteba-pomik naj se za natezne preizkuse ne
uporablja.
7.5.2.2 Preizkusni piloti
(1)P tevilo preizkusnih pilotov, ki jih je potrebno izvesti za potrditev projekta, je odvisno od:
pogojev tal in spreminjanje le-teh na obmoju lokacije gradnje;
geotehnine kategorije konstrukcije;
predhodnih dokumentiranih primerov obnaanja enakega tipa pilota v podobnih pogojih tal;
celotnega tevila pilotov in vrst pilotov v projektu temeljenja.
(2)P Na lokaciji, kjer se izvaja preizkus pilota, je treba pogoje tal temeljito raziskati. Globina
vrtin ali terenskih preiskav mora biti zadostna, da zagotovi podatke o lastnostih tal v okolici in
pod konico pilota. Potrebno je preiskati vse sloje, ki lahko pomembno vplivajo na obnaanje
pilota.
(3)P Metodo vgradnje preizkusnih pilotov, je potrebno v celoti opisati v skladu s 7.9.
7.5.2.3 Delovni piloti
(1)P Predpisati je treba, da se tevilo delovnih pilotov, na katerih se bodo izvedli obremenilni
preizkusi, doloi na podlagi zabeleenih ugotovitev med vgradnjo.
(2)P Obteba delovnih pilotov pri obremenilnem preizkusu ne sme biti manja od projektne
obtebe temelja.
7.5.3 Dinamini obremenilni preizkusi
(1) Dinamine obremenilne preizkuse6 lahko uporabljamo za ugotovitev tlanega odpora pilota
v primeru, ko so bile izvedene ustrezne preiskave tal na lokaciji in je bila metoda umerjena na
statine obremenilne preizkuse izvedene na enaki vrsti pilota, podobne doline in prereza ter v
primerljivih geotehninih pogojih. (glej 7.6.2.4 to 7.6.2.6).
5 Glej: ISSMFE Subcommittee on Field and Laboratory Testing, Axial Pile Loading Test, Suggested Method. ASTM
Journal, Junij 1985, str. 79-90.
6
Glej: ASTM Designation D 4945, Standard Test Method for High-Strain Dynamic Testing of Piles.
75
(2)P e se uporabi ve razlinih vrst dinaminih preizkusov, je potrebno rezultate razlinih vrst
dinaminih preizkusov vedno preuiti z upotevanjem relacij med temi testi.
(3) Dinamini obremenilni preizkusi se lahko uporabijo tudi kot pokazatelji zveznosti pilotov ter
za odkrivanje slabih pilotov.
7.5.4 Poroilo o obremenilnem preizkusu
(1)P Predpisati je treba, da se mora za vsak izveden obremenilni preizkus napisati poroilo.
Kjer je smiselno, mora poroilo vsebovati:
opis lokacije;
pogoje tal z ozirom na izvedene preiskave tal;
vrsto pilota;
opis vgrajevanja pilota in kakrnekoli teave, ki so nastale med deli;
opis obremenitve, merilnih aparatur in sistema za prevzem reakcijskih sil;
dokumente o umerjanju merilne celice, dvigalk in merilnikov pomikov;
zapiske o vgrajevanju preizkusnih pilotov;
fotodokumentacijo o pilotu in o lokaciji preizkusa;
rezultate preizkusa v numerini obliki;
krivulje asovnega poteka pomikov za vsako bremensko stopnjo (pri postopnem

obremenjevanju);
izmerjeno obnaanje obteba pomik;
razloge za vsakrna odstopanja od zgoraj navedenih zahtev.
7.6 Osno obremenjeni piloti
7.6.1 Splono
7.6.1.1 Projektiranje po metodi mejnih stanj
(1)P V projektu je potrebno dokazati, da je prekoraenje naslednjih mejnih stanj dovolj malo
verjetno:
mejno stanje zaradi prekoraitve tlane ali natezne nosilnosti posaminega pilota;
mejno stanje zaradi prekoraitve tlane ali natezne nosilnosti celotne temeljne konstrukcije;
mejno stanje poruitve ali resnih pokodb zgornje konstrukcije zaradi prevelikih pomikov ali
diferennih pomikov temeljne konstrukcije na pilotih;
mejno stanje uporabnosti zgornje konstrukcije zaradi premikov pilotov.
(2) Praviloma mora projekt upotevati varnost glede na tlano ali natezno poruitev, ki ustreza
obremenitvi, pri kateri pomiki temelja na pilotih zelo narastejo ob zanemarljivem poveanju
odpornosti. (glej 7.6.2 in 7.6.3).
76
(3) Pri tlano obremenjenih pilotih je na podlagi krivulje obteba-pomik, ki je vseskozi
ukrivljena, pogosto teko zanesljivo doloiti mejno stanje. V takih primerih naj se privzame, da
je poruitev nastopila, ko znaa posedek pilota 10% premera na konici pilota.
(4)P Pri pilotih, ki se znatno posedejo, lahko nastopijo mejna stanja nosilnosti v zgornjih
konstrukcijah, e preden je v celoti mobilizirana nosilnost pilotov. V takih primerih je potrebno
pri projektiranju previdno oceniti mono obmoje pomikov.
OPOMBA: Posedki pilotov so obravnavani v 7.6.4.
7.6.1.2 Globalna stabilnost
(1)P Analiza globalne stabilnosti temeljne konstrukcije, ki je sestavljena iz tlano obremenjenih

pilotov, mora biti izvedena skladno s poglavjem 11.
(2) Pri analizi globalne stabilnosti naj se preverijo tako porunice pod piloti kot tiste, ki pilote
sekajo.
(3)P Poruitev zaradi dviga bloka tal skupaj s piloti je potrebno preveriti skladno s 7.6.3.1(4)P.
7.6.2 Tlani odpor tal
7.6.2.1 Splono
(1)P Za dokaz, da temelj na pilotih dovolj varno prenaa projektno tlano obtebo, mora biti za
vse obtene primere pri mejnem stanju nosilnosti in za vse obtene kombinacije izpolnjena
naslednja neenaba:
Fc;d Rc;d (7.1)
(2) Naeloma naj Fc;d vkljuuje teo samega pilota, Rc;d pa tlak zemljine na nivoju konice pilota.
e se ti dve vrednosti med seboj priblino izniita, ju lahko zanemarimo. Ne zanemarimo ju,
e:
je negativno trenje zelo veliko;
je tea zemljine zelo majhna;
se pilot nadaljuje e nad povrino tal.
(3)P Za pilote v skupinah je potrebno preveriti dva poruna mehanizma:
prekoraitev tlanega odpora posaminih pilotov;
prekoraitev tlanega odpora pilotov in zemljine med njimi, ki skupaj delujejo kot blok.
Za projektno vrednost odpora je potrebno privzeti nijo izmed vrednost za zgornja dva poruna
mehanizma.
(4) Tlani odpor skupine pilotov, ki deluje kot blok, se lahko izrauna tako, da se namesto
bloka upoteva en posamini pilot velikega premera.
(5)P Pri izraunu projektnega odpora temelja je potrebno upotevati togost in trdnost
konstrukcije, ki povezuje skupino pilotov.
77
(6) e piloti podpirajo togo konstrukcijo, se lahko izkoristi sposobnost te konstrukcije, da
prerazporedi obtebo med piloti. Mejno stanje lahko nastopi le v primeru, da hkrati odpove
veje tevilo pilotov. Zato preverjanje odpora samo enega pilota ni potrebno.
(7) e piloti podpirajo gibko konstrukcijo, naj se upoteva, da tlani odpor najibkejega pilota
pogojuje nastanek mejnega stanja.
(8) S posebno pozornostjo naj se preui monost poruitve zunanjih pilotov zaradi poevne ali
ekscentrine obtebe od zgornje konstrukcije.
(9)P e sloj zemljine, v katerem nosijo piloti, lei nad slabe nosilnim slojem, je potrebno pri
raunu tlanega odpora temelja upotevati vpliv tega slabe nosilnega sloja.
(10)P Pri raunu odpora na konici pilota moramo upotevati trdnost obmoja tal nad in pod
konico pilota.
OPOMBA: Obmoje, ki ga moramo upotevati, lahko obsega ve premerov pilota nad in pod konico pilota. Vsak
slabe nosilni sloj v tem obmoju ima relativno velik vpliv na odpor na konici pilota.
(11) e se slabe nosilna tla nahajajo do globine tirikratnega premera pilota pod konico pilota,
naj se upoteva monost preboja.
(12)P Kadar je premer na konici pilota veji od premera na plau pilota, je potrebno
upotevati morebitne neugodne uinke.
(13) Pri zabitih pilotih okroglega ali katlastega prereza z odprto konico, pri katerih je odprtina
veja od 500 mm v katerikoli smeri in so brez posebnih mehanizmov, ki zadrujejo zemljino v
notranjosti pilota, se za vrednost odpora na konici izbere manjo izmed naslednjih vrednosti:
strini odpor med zemljino znotraj pilota in notranjo povrino pilota;
odpor na konici pilota izraunan iz povrine prenega prereza na konici pilota.
7.6.2.2 Mejni tlani odpor, ugotovljen na osnovi statinih obremenilnih preizkusov
(1)P Obremenilni preizkusi se izvajajo na nain, ki mora biti v skladu s 7.5 ter mora biti doloen
v Poroilu o geotehninem projektu.
(2)P Preizkusni piloti, ki bodo preizkueni predhodno, morajo biti vgrajeni na enak nain in
morajo segati s konico v isti sloj tal kot piloti, ki bodo sestavljali temeljno konstrukcijo.
(3) e se premer preizkusnega pilota razlikuje od premera delovnih pilotov, naj se pri
doloanju tlanega odpora pilotov, ki se ga bo privzelo za raun, upoteva morebitno razliko v
obnaanju pilotov zaradi razlinih premerov.
(4) V primeru, ko je premer pilota zelo velik, je pogosto nepraktino izvesti obremenilni
preizkus na preizkusnem pilotu taknih dimenzij. Zato se lahko obremenilni preizkus izvede na
preizkusnem pilotu manjega premera, e se zagotovi:
da razmerje med premeroma preizkusnega in delovnega pilota ni manje od 0,5;
da so preizkusni piloti manjega premera narejeni in vgrajeni na enak nain kot piloti, ki se
bodo uporabili za temeljenje;
da je testni pilot opremljen z merilno opremo tako, da se lahko iz meritev loeno izraunata
odpor plaa in konice.
Ta pristop naj se uporablja previdno pri pilotih z odprto konico, ker premer takega pilota vpliva
na mobilizacijo tlanega odpora zemljine znotraj pilota.
78
(5)P V primeru, ko je temelj na pilotih pod vplivom negativnega trenja, je potrebno korigirati
vrednost odpora pilota pri poruitvi ali pri pomikih, pri katerih je izpolnjen kriterij za dokaz
mejnega stanja nosilnosti na osnovi rezultatov obremenilnih preizkusov. Korekcijo izvedemo
tako, da izmerjeni odpor ali pa najbolj neugoden pozitiven odpor plaa v stisljivem sloju in v
slojih nad njim, kjer se razvije negativno trenje, odtejemo od obtebe, izmerjene na vrhu
pilota.
(6) Med obremenilnim testom pilota, ki je pod vplivom negativnega trenja, se bo razvil pozitivni
odpor plaa vzdol celotne doline pilota in naj se ga upoteva skladno s 7.3.2.2(6).
Maksimalna preizkusna obteba, s katero se obremeni delovni pilot, naj bo veja od vsote
projektnih zunanjih obteb in dvakratne vrednosti sile negativnega trenja.
(7)P Pri vrednotenju mejnega karakteristinega tlanega odpora Rc;k iz vrednosti Rc;m
izmerjene pri enem ali veih obremenilnih preizkusih, je potrebno upotevati spremenljivost tal
in spremenljivost uinka, ki ga ima vgradnja pilota.
(8)P Za konstrukcije, ki niso sposobne prenaati obteb iz slabih na bolje pilote (gibke
konstrukcije), mora biti kot minimalna zahteva izpolnjena naslednja enaba:
(R ) (R )
Rc;k = Min c;m mean ; c;m min (7.2)
1 2
kjer sta 1 in 2 korelacijska faktorja, odvisna od tevila preizkuenih pilotov in se nanaata na

srednjo vrednost (Rc;m) mean oziroma najmanjo vrednost (Rc;m )min izmed vrednosti Rc;m .
OPOMBA: Vrednosti korelacijskih faktorjev so lahko doloene z Nacionalnim dodatkom. Priporoene vrednosti so
podane v preglednici A.9.
(9) Za konstrukcije, ki so dovolj toge in trdne, da prenaajo obtebo s slabih na bolje

pilote, se sme vrednosti faktorjev 1 in 2 deliti z 1,1, vendar ne sme biti vrednost 1 nikoli
manja od 1,0.
(10)P Pri interpretaciji rezultatov obremenilnih preizkusov je potrebno prepoznati sistematine

in nakljune komponente variabilnosti tal.
(11)P Zapise o vgradnji preizkusnega pilota oz. pilotov je potrebno pregledati in upotevati
vsakrne razlike od obiajnih pogojev gradnje.
(12) Karakteristini tlani odpor tal Rc;k, se lahko izrauna iz karakteristinih vrednosti odpora
na konici, Rb;k, ter odpora plaa, Rs;k, tako da je:
Rc;k = Rb;k + Rs;k (7.3)
(13) Ti dve komponenti se lahko izvrednoti neposredno iz rezultatov statinih obremenilnih

preizkusov ali pa se ju oceni na podlagi rezultatov terenskih preiskav ali dinaminih testov.
(14)P Projektno vrednost odpora, Rc;d, je treba izraunati bodisi iz enabe:
Rc;d = Rc;k/t (7.4)
ali iz enabe
Rc;d = Rb;k/b + Rs;k/s (7.5)
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene z Nacionalnim dodatkom. Priporoene vrednosti so podane v
preglednicah A.6, A.7 in A.8.
79
7.6.2.3 Mejni tlani odpor, doloen iz rezultatov terenskih preiskav
(1)P Metode za doloitev tlanega odpora temelja na pilotih na podlagi rezultatov terenskih
preiskav morajo biti e prej preverjene z obremenilnimi preizkusi in s primerljivimi izkunjami
kot so definirane v 1.5.2.2.
(2) Za zagotovitev zadostne varnosti izraunane vrednosti tlanega odpora, se lahko uporabi
modelni faktor, kot je opisan v 2.4.1(9).
(3)P Projektni tlani odpor pilota Rc;d je potrebno izraunati kot:
Rc;d = Rb;d + Rs;d (7.6)
(4)P Vrednosti Rb;d in Rs;d za posamezni pilot je potrebno izraunati kot:
Rb;d = Rb;k/b in Rs;d = Rs;k/s (7.7)
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev so lahko doloene z Nacionalnim dodatkom. Priporoene vrednosti so podane v
preglednicah A.6, A.7 in A.8.
(5)P Karakteristine vrednosti Rb;k in Rs;k je potrebno izraunati na enega izmed spodaj
navedenih nainov:
Rb;cal + Rs;cal Rc;cal (R ) (R )

Rc;k = (Rb;k + Rs;k ) = = = Min c;cal mean ; c;cal min (7.8)
3 4
kjer sta 3 in 4 korelacijska faktorja, odvisna od tevila profilov terenskih meritev n, in veljata
za:
srednjo vrednost (Rc;cal )mean = (Rb;cal + Rs;cal)mean = (Rb;cal)mean + (Rs;cal)mean
oziroma za najnijo vrednost (Rc;cal )min = (Rb;cal + Rs;cal)min,
ali pa z metodo, podano v 7.6.2.3(8).
(6)P Pri interpretaciji rezultatov preiskav tal in izraunanega odpora, je potrebno upotevati
sistematine in nakljune komponente variabilnosti tal.
(7) Za konstrukcije, ki so dovolj toge, da prenaajo obtebo s slabih na bolje pilote, se

lahko vrednosti faktorjev 3 in 4 deli z 1,1, vendar ne sme biti vrednost 3 ni nikoli manja od
1,0.
(8) Karakteristine vrednosti se lahko izraunajo iz:
Rb;k = Ab qb;k in Rs ;k = As; i qs; i ; k (7.9)

i
kjer sta qb;k in qs;i;k karakteristini vrednosti odpora konice in strinega odpora plaa v
posameznih slojih. Vrednosti teh parametrov doloimo na osnovi vrednosti parametrov tal.
OPOMBA: e uporabimo to alternativno metodo, je mogoe potrebno korigirati vrednosti delnih faktorjev b in s
priporoene v Dodatku A in sicer z modelnim faktorjem vejim od 1,0. Vrednost tega modelnega faktorja se lahko
doloi z Nacionalnim dodatkom.
80
(9)P e uporabljamo 3. projektni pristop, je treba karakteristine vrednosti parametrov tal doloiti
v skladu z 2.4.5. Za te karakteristine vrednosti moramo uporabiti delne faktorje, da dobimo
projektne vrednosti parametrov tal, ki jih uporabimo za izraun projektnih vrednosti odpora pilota.
(10) Pri ugotavljanju veljavnosti modela, ki temelji na rezultatih preiskav tal, naj se upoteva
naslednje:
vrsto zemljine, vkljuno z zrnavostjo, mineralogijo, obliko zrn, gostoto, predhodno

konsolidacijo, stisljivost in prepustnost
metodo vgradnje pilota, vkljuno z metodo vrtanja ali zabijanja
dolino, premer, material pilota ter obliko plaa in konice (npr. razirjena konica)
metodo preiskave tal.
7.6.2.4 Mejni tlani odpor, ugotovljen z dinaminimi obremenilnimi preizkusi
(1)P e za ugotovitev odpora posameznega tlano obremenjenega pilota uporabi dinamini

obremenilni preizkus [merjenje deformacij in pospekov pilota v odvisnosti od asa med
udarcem zabijala (glej 7.5.3(1)], je potrebno ustreznost rezultatov dinaminega preizkusa
predhodno potrditi z rezultati statinih obremenilnih preizkusov na enaki vrsti pilota, podobne
doline in premera pilota ter v podobnih pogojih tal.
(2) e se uporabi dinamini obremenilni preizkus, naj se odpor med zabijanjem pilota meri
neposredno na obravnavanem gradbiu.
OPOMBA: Taken obremenilni preizkus lahko vkljuuje tudi numerini postopek prilagajanja raunskega in merjenega
napetostnega vala. Ta postopek omogoa priblino oceno odpora plaa in konice, kakor tudi simulacijo obnaanja
pod statino obtebo (diagram obteba-posedek).
(3)P Energija udarca mora biti dovolj velika, da omogoa ustrezno interpretacijo nosilnosti
pilota pri odgovarjajoem in dovolj visokem nivoju deformacij.
(4)P Projektno vrednost tlanega odpora pilota Rc;d je treba doloiti z enabo:
Rc;d = Rc;k/t (7.10)
kjer je:
(Rc;m )mean (Rc;m )min

Rc;k = Min ; (7.11)
5 6
kjer sta 5 in 6 korelacijska faktorja, odvisna od tevila preizkuenih pilotov n, in pripadata

srednji vrednosti (Rc;m )mean oziroma najniji (Rc;m )min od vrednosti Rc;m .
OPOMBA: Vrednosti delnih in korelacijskih faktorjev so lahko doloene z Nacionalnim dodatkom. Priporoene
vrednosti so podane v preglednici A.11.
7.6.2.5 Mejni tlani odpor, doloen iz zabijalnih obrazcev
(1)P Zabijalni obrazci se smejo uporabiti le v primeru, e je slojevitost tal poznana.
(2)P Zabijalni obrazci se za ugotovitev mejnega tlanega odpora posameznih pilotov v temeljni
konstrukciji lahko uporabijo samo v primerih, e je bila njihova veljavnost preverjena s
predhodnimi eksperimentalnimi dokazi o sprejemljivem ujemanju s statinimi obremenilnimi
preizkusi na enaki vrsti pilota, podobne doline in prereza ter v podobnih pogojih tal.
81
(3)P Za stojee pilote, ki so zabiti v nekoherentna tla, je treba projektno vrednost tlanega
odpora, Rc;d, doloiti po enakem postopku, kot je opisan v 7.6.2.4.
(4) e so za ugotavljanje tlanega odpora pilota uporabljeni zabijalni obrazci, naj se

preizkusno zabijanje izvede vsaj na petih pilotih, razporejenih na zadostni razdalji po celotnem
obmoju pilotiranja, tako da se preveri primerno tevilo udarcev na enoto pogrezka pilota ob
koncu zbijanja.
(5) Za vsak pilot se zabeleijo pogrezki konice pilota pri konni seriji udarcev.
7.6.2.6 Mejni tlani odpor, ugotovljen z valovno analizo
(1)P Valovna analiza zabijanja se sme uporabiti le tam, kjer je bila slojevitost terena predhodno
ugotovljena z vrtanjem in s terenskimi preiskavami.
(2)P e se za ugotovitev odpora tlano obremenjenega posameznega pilota uporabi metoda z

valovno analizo zabijanja pilota, moramo pravilnost analize potrditi s predhodnimi dokazi o
sprejemljivem obnaanju pri statinih obremenilnih preizkusih na enaki vrsti pilota, podobne
doline in prereza ter v podobnih pogojih tal.
(3)P Projektno vrednost tlanega odpora, Rc;d, izraunano iz rezultatov valovne analize
zabijanja pilota za veje tevilo reprezentativnih pilotov, je treba doloiti na enak nain, kot je
opisan v 7.6.2.4, z uporabo faktorjev , ki temeljijo na lokalnih izkunjah.
OPOMBA: Metoda valovne enabe temelji na matematinem modelu zemljine, pilota in zabijalne naprave, brez
merjenja napetostnih valov v pilotu med zabijanjem. Metoda se obiajno uporablja za analizo uinkovitosti delovanja
zabijala, dinaminih parametrov zemljine in napetosti v pilotu med zabijanjem. Na osnovi modeliranja je mogoe
doloiti potrebno tevilo udarcev zabijala na enoto pogrezka pilota, ki je potrebno za doseganje izbranega tlanega
odpora pilota.
7.6.2.7 Ponovno zabijanje
(1)P V projektu mora biti tono doloeno tevilo pilotov, na katerih je treba izvesti serijo
ponovnega zabijanja. e ponovno zabijanje pokae nije vrednosti tlanega odpora, je treba
slednje uporabiti kot osnovo za oceno mejnega tlanega odpora pilotov. e ponovno zabijanje
pokae vije vrednosti, jih smemo uporabiti v ocenah odpora.
(2) Ponovno zabijanje pilotov se obiajno izvaja v meljastih zemljinah, razen e lokalne
primerljive izkunje kaejo, da to ni potrebno.
OPOMBA: Ponovno zabijanje trenjskih pilotov v glinastih zemljinah obiajno povzroi zmanjanje tlanega odpora.
7.6.3 Natezni odpor tal
7.6.3.1 Splono
(1)P Projektiranje natezno obremenjenih pilotov mora biti v skladu s pravili projektiranja, ki so
podani v 7.6.2, kjer je ta pravila mono uporabiti. Projektna pravila, ki so specifina za
temeljenje na natezno obremenjenih pilotih, so podana v nadaljevanju.
(2)P Za dokaz, da temelj dovolj varno prenaa projektno natezno obtebo, mora za vsa
obtene primere pri mejnem stanju nosilnosti in vse obtene kombinacije veljati:
Ft;d Rt;d (7.12)
(3)P Za natezno obremenjene pilote je potrebno upotevati dva poruna mehanizma:
izvlek pilotov iz gmote tal;
82
dvig bloka tal, v katerem so piloti.
(4)P Dokaz varnosti proti poruitvi zaradi dviga bloka zemljine, ki vsebuje pilote (glej sliko 7.1),
mora biti izveden v skladu z 2.4.7.4.
(5) Za posamezne pilote ali skupino natezno obremenjenih pilotov je poruni mehanizem lahko
pogojen z odporom proti izvleku stoca zemljine, posebno za pilote z razirjeno konico ali
pilote vpete v hribino.
(6) e se upoteva dvig bloka zemljine, v katerem so piloti, se lahko strini odpor vzdol
stranskih ploskev bloka Td priteje silam odpora, kot je to prikazano na sliki 7.1.
(7) e je razdalja med piloti enaka ali manja od kvadratnega korena zmnoka premera pilota
ter doline pilota v glavnem nosilnem sloju, bo imel blok zemljine obiajno prevladujo vpliv na
natezni odpor.
(8)P Pri ugotavljanju nateznega odpora skupine pilotov je potrebno upotevati vpliv skupine
pilotov, ki lahko zmanja efektivne vertikalne napetosti v zemljini in posledino odpor po plau
posameznih pilotov v skupini.
(9)P Potrebno je upotevati izredno neugodne uinke cikline in spreminjajoe se obtebe na

natezno nosilnost.
(10) Za oceno tega vpliva naj se uporabijo primerljive izkunje, ki temeljijo na obremenilnih
preizkusih pilotov.
7.6.3.2 Mejni natezni odpor, ugotovljen z obremenilnimi preizkusi
(1)P Obremenilni preizkusi za ugotovitev mejne natezne nosilnosti posameznega pilota Rt

morajo biti izvedeni v skladu s 7.5.1, 7.5.2 in 7.5.4 in z ozirom na 7.6.2.2.
(2)P Projektni natezni odpor Rt;d je treba izraunati kot:
Rt;d = Rt;k/s;t (7.13)
OPOMBA: Vrednosti parcialnih faktorjev so lahko doloene z Nacionalnim dodatkom. Priporoene vrednosti za stalna
in zaasna stanja so podane v preglednicah A6, A7 in A8.
(3) e bodo piloti natezno obremenjeni, se obiajno predvidi preizkus ve kot enega pilota. V
primeru vejega tevila natezno obremenjenih pilotov, naj se preizkusi najmanj 2% vseh
pilotov.
(4)P Zapise o vgradnji preizkusnega pilota oz. pilotov je treba pregledati in pri interpretaciji
rezultatov obremenilnega preizkusa upotevati vsakrna odstopanja od obiajnih pogojev
vgradnje.
(5)P Karakteristino vrednost nateznega odpora pilota je treba doloiti z enabo:
(R t;m )mean (R t;m )min

R t;k = Min ; (7.14)
1 2
kjer sta 1 in 2 korelacijska faktorja, odvisna od tevila preizkuenih pilotov n, in pripadata

srednji (Rt;m)mean oziroma najmanji (Rt;m)min vrednosti izmerjenih nateznih odporov.
83
1 povrje tal
2 nivo talne vode
3 stranska ploskev bloka, kjer se razvije strina odpornost Td
Slika 7.1 Primera dviga (UPL) bloka tal s skupino pilotov
7.6.3.3 Mejni natezni odpor, doloen iz rezultatov terenskih preiskav
(1)P Metode za doloitev nateznega odpora temelja na pilotih iz rezultatov terenskih preiskav
morajo biti potrjene z obremenilnimi preizkusi ali primerljivimi izkunjami, kot so definirane v
1.5.2.2.
(2) Za zagotovitev zadostne varnosti izraunanega nateznega odpora se lahko uporabi

modelni faktor, kot je opisan v 2.4.1(9).
(3)P Projektno vrednost nateznega odpora pilota Rt;d moramo izraunati iz enabe:
Rt;d = Rt;k / s;t (7.15)
kjer je:
Rt;k = Rs;k (7.16)
84
OPOMBA: Vrednosti delnega faktorja so lahko doloene z Nacionalnim dodatkom. Priporoene vrednosti za trajna in
zaasna stanja so podane v preglednicah A.6, A.7 in A.8.
(4)P Karakteristino vrednost Rt;k je treba doloiti bodisi kot:
(Rs;cal )mean (Rs;cal )min

R t;k = Min ; (7.17)
3 4
kjer sta 3 in 4 korelacijska faktorja, odvisna od tevila profilov terenskih meritev n, in

pripadata srednji (Rs;cal)mean oziroma najmanji (Rs;cal)min vrednosti Rs;cal ali jo izraunati po
metodi, podani v 7.6.3.3(6).
(5)P Pri interpretaciji izraunanega nateznega odpora je potrebno prepoznati sistematine in

nakljune komponente variabilnosti tal.
(6) Karakteristino vrednost nateznega odpora lahko dobimo iz:
Rt;k = As;i qs;i ;k (7.18)

i
Kjer so qs;i;k karakteristine vrednosti trenja plaa v posameznih geolokih slojih, izraunane
iz vrednosti karakteristik tal.
OPOMBA: e uporabimo to alternativno metodo, je mogoe potrebno korigirati vrednost delnega faktorja s,t
priporoeno v dodatku A in sicer z modelnim faktorjem vejim od 1,0. Vrednost tega modelnega faktorja se lahko
doloi z Nacionalnim dodatkom.
(7)P e uporabljamo 3. projektni pristop, je treba karakteristine vrednosti parametrov tal

doloiti v skladu z 2.4.5. Za te karakteristine vrednosti moramo uporabiti delne faktorje, da
dobimo projektne vrednosti parametrov tal, ki jih uporabimo za izraun projektnih vrednosti
odpora pilota.
(8) Ugotavljanje veljavnosti modela, ki temelji na rezultatih terenskih preiskav, naj bo v skladu s
7.6.2.3(10).
7.6.4 Vertikalni premiki temeljev na pilotih (uporabnost zgornje konstrukcije)
7.6.4.1 Splono
(1)P Vertikalni pomiki za mejno stanje uporabnosti morajo biti doloeni in preverjeni glede na
zahteve, podane v 2.4.8 in 2.4.9.
(2) Pri izraunu vertikalnih pomikov temelja na pilotih je treba upotevati negotovosti pri
raunskem modelu in pri doloitvi merodajnih karakteristik tal. Zato naj se upoteva, da dajo v
veini primerov izrauni zgolj priblino oceno pomikov temelja na pilotih.
OPOMBA: Za tlano obremenjene pilote v srednje gostih do gostih zemljinah in za natezno obremenjene pilote, so
zahteve glede varnosti pri raunu mejnega stanja nosilnosti ponavadi dovolj, da se preprei mejno stanje uporabnosti
zgornje konstrukcije.
7.6.4.2 Tlano obremenjeni piloti
(1)P Potrebno je preveriti mejno stanje uporabnosti v zgornji konstrukciji, ki nastane zaradi
posedkov pilotov. Potrebno je upotevati tudi negativno trenje, kjer obstaja monost, da se le-
to pojavi.
85
OPOMBA: Kadar lei konica pilota v srednje gostih ali teko gnetnih zemljinah, ki imajo pod seboj kamninsko ali zelo
trdno podlago, potem so obiajno delni varnostni faktorji za mejno stanje nosilnosti dovolj, da zadostimo pogojem
mejnega stanja uporabnosti.
(2)P Doloitev posedkov mora vsebovati tako doloitev posedkov posameznih pilotov kot tudi
doloitev posedka zaradi uinka skupine pilotov.
(3) Analiza posedkov mora vkljuevati oceno diferennih posedkov, ki se lahko pojavijo.
(4) Kadar za analizo interakcije med temeljem na pilotih in zgornjo konstrukcijo ni na razpolago
rezultatov obremenilnih preizkusov, potem se doloi obnaanje posameznih pilotov (diagram
obteba-posedek) s pomojo preverjenih empirinih postopkov, ki so na varni strani.
7.6.4.3 Natezno obremenjeni piloti
(1)P Doloitev dvikov mora biti v skladu s principi, navedenimi v 7.6.4.2.
OPOMBA: Posebna pozornost naj bo namenjena raztezanju materiala, iz katerega je pilot.
(2)P e so za mejno stanje uporabnosti zahtevani zelo strogi kriteriji, je potrebno za dvike
izvesti loeno kontrolo.
7.7 Preno obremenjeni piloti
7.7.1 Splono
(1)P Projektiranje preno obremenjenih pilotov mora biti v skladu s projektnimi pravili, podanimi
v 7.4 in 7.5, kjer je to primerno. Projektna pravila posebej namenjena za temeljne konstrukcije
s preno obremenjenimi piloti so podana spodaj.
(2)P Za dokaz, da temelj na pilotih dovolj varno prenaa projektno preno obtebo, mora za
vse obtene primere pri mejnem stanju nosilnosti in vse obtene kombinacije veljati naslednja
neenaba:
Ftr;d Rtr;d (7.19)
(3) Upoteva naj se eden izmed naslednjih porunih mehanizmov:
rotacija ali translacija pilota kot togega telesa za kratke pilote;
upogibna poruitev pilota s spremljajoim lokalnim plastinim teenjem in premiki zemljine v

bliini vrha pilota za dolge vitke pilote.
(4)P Pri doloanju odpora preno obremenjenih pilotov je potrebno upotevati uinek skupine
pilotov.
(5) Upotevati je treba, da prena obteba lahko povzroi pri skupini pilotov kombinacijo
tlanih, nateznih in prenih sil v posameznih pilotih.
7.7.2 Odpor na preno obtebo, ugotovljen z obremenilnimi preizkusi
(1)P Obremenilni preizkus s preno obtebo je treba izvesti skladno s 7.5.2.
(2) V nasprotju s postopkom obremenilnega preizkusa, opisanega v 7.5, preizkusov na preno

obremenjenih pilotih obiajno ni potrebno izvajati do poruitve. Velikost in prijemalie vpliva
pri obremenilnem testu naj simulirata projektno obtebo pilota.
86
(3)P Pri izbiri tevila pilotov za preizkuse in doloanju projektne vrednosti prenega odpora iz
rezultatov obremenilnih preizkusov, je treba upotevati raznolikost tal, posebno v zgornjih
nekaj metrih pilota.
(4) Pregledati je treba zapisnike o vgradnji preizkusnega pilota oziroma pilotov in vsakrno
odstopanje od obiajnih pogojev tal upotevati pri interpretaciji obremenilnih preizkusov pilotov.
Za skupino pilotov se pri doloitvi prene nosilnosti iz rezultatov obremenilnih preizkusov
posameznih preizkusnih pilotov upoteva vpliv interakcije in vpetosti vrha pilota v zgornjo
konstrukcijo.
7.7.3 Preni odpor pilota, doloen iz rezultatov preiskav temeljnih tal in trdnostnih
karakteristik pilota
(1)P Preni odpor pilota ali skupine pilotov je potrebno izraunati z upotevanjem medsebojno
skladnih uinkov vplivov (notranjih sil) v konstrukciji, reakcij tal in premikov.
(2)P Analiza preno obremenjenega pilota mora vkljuevati tudi monost konstrukcijske
poruitve pilota v zemljini skladno s 7.8.
(3) Raun prenega odpora dolgega, vitkega pilota se lahko izvede na podlagi teorije linijskega
nosilca, obremenjenega na vrhu in podprtega z deformabilnim medijem, katerega modeliramo
s horizontalnim modulom reakcije tal.
(4)P Pri doloanju prenega odpora temeljne konstrukcije je potrebno upotevati prostostno
stopnjo rotacije pilotov na mestu, kjer so povezavi s konstrukcijo.
7.7.4 Premiki preno na os pilota
(1)P Pri doloitvi prenih premikov temelja na pilotih je potrebno upotevati:
togost tal in odvisnost togosti od velikosti deformacij;
upogibno togost posameznih pilotov;
vpetost pilotov na mestu, kjer je pilot povezan s konstrukcijo;
uinek skupine pilotov;
uinek spremembe smeri delovanja obtebe ter ciklinih obremenitev.
(2) Analiza pomikov temelja na pilotih naj temelji na priakovanih kinematinih prostostnih
stopnjah.
7.8 Dimenzioniranje pilotov
(1)P Pilote je potrebno preveriti glede nevarnosti konstrukcijske poruitve skladno z 2.4.6.4.
(2)P Konstrukcija pilotov mora biti projektirana tako, da se lahko prilagodijo vsem sluajem, ki
jim bodo piloti izpostavljeni. Ti sluaji vkljuujejo:
okoliine med uporabo kot npr. pogoji za korozijo;
okoliine med vgradnjo kot so neugodni pogoji tal, npr. veliki prodniki, strmo nagnjena
povrina kamninske podlage;
druge dejavnike, ki vplivajo na vgradljivost pilota, vkljuno s kakovostjo stikov pilotov;
pogoje transporta na gradbie in vgradnje za prefabricirane pilote.
87
(3)P Pri projektiranju pilotov je potrebno upotevati izvedbene tolerance, kot so doloene za
posamezen tip pilota, komponente vplivov ter obnaanje celotne temeljne konstrukcije.
(4)P Vitke pilote, ki potekajo skozi vodo ali debele plasti zelo slabo nosilne zemljine, je
potrebno preveriti na uklon.
(5) Kontrola na uklon obiajno ni potrebna, e so piloti vgrajeni v zemljino z nedrenirano strino
trdnostjo cu vejo od 10 kPa.
7.9 Nadzor izgradnje
(1)P Nart vgradnje pilotov mora biti osnova za izvajanje pilotiranja.
(2) Nart mora vsebovati naslednje projektne podatke:
vrsta pilotov;
poloaj in naklon posameznega pilota ter tolerance glede poloaja;
preni prerez pilotov;
podatke o armaturi za pilote, betonirane na mestu;
doline pilotov;
tevilke pilotov;
zahtevane nosilnosti pilotov;
kota konice pilota glede na fiksno toko na ali v bliini gradbia ali potreben odpor pri
zabijanju;
vrstni red vgradnje;
ovire/teave, za katere vemo, da obstajajo;
vse druge pogoje v zvezi z vgradnjo pilotov.
(3)P Zahtevati je treba, da se vgradnja pilotov spremlja in da se sproti izdelajo zapisniki.
(4) Zapisnik za vsak pilot naj vsebuje vse podatke o gradnji, ki jih navajajo ustrezni izvedbeni
standardi EN 1536:1999, EN 12063:1999, EN 12699:2000, kot so:
tevilka pilota;
oprema za vgradnjo;
preni prerez in dolina pilota;
datum in as vgradnje, vkljuno s prekinitvami;
zmes in koliina vgrajenega betona , ter metoda betoniranja za pilote, betonirane na mestu;
prostorninsko teo, pH, viskoznost po Marsh-u in dele drobnih zrn v primeru uporabe
bentonitne izplake;
88
volumen injekcijske mase, pritisk mase ali betona v rpalki, notranji in zunanji premer, nagib
navoja svedra in penetracija pri enem obratu svedra za uvrtane pilote izvedene z zveznim
svedrom in druge injicirane pilote;
izmerjene vrednosti odpora pri zabijanju izraene s teo in viino padca ali energijo
zabijala, frekvenco zabijanja in tevilom udarcev, potrebnih za zadnjih 0,25 m pogrezka za
vtisnjene pilote;
poraba moi vibratorjev (e so bili uporabljeni);
navor motorja vrtalne garniture (e je bila uporabljena);
za uvrtane pilote, podatke o slojih zemljin pridobljene pri izkopu, in podatke o stanju tal ob
konici, e je kritino obnaanje konice pilota;
prepreke, ki so se pojavile med izvedbo;
odklone glede poloaja, smeri ter viinskih kot izvedenega pilota.
OPOMBA: V pripravi je standard EN 14199, ki pokriva izvedbo mikropilotov.
(5) Zapisnike se hrani e najmanj 5 let po zakljuku del. Zapisniki izvedenih del se izdelajo po
konanem pilotiranju in se shranijo skupaj s projektno dokumentacijo.
(6)P e zapaanja na terenu in pregled zapisnikov pokaejo nezanesljivost glede kakovosti

vgrajenih pilotov, je potrebno izvesti dodatne preiskave za doloitev dejanskega stanja
vgrajenih pilotov in oceno potrebe po sanacijskih ukrepih. Takne preiskave morajo vkljuevati
ali statine obremenilne preizkuse ali preiskave zveznosti, vgradnjo novega pilota ali v primeru
vtisnjenih pilotov ponovno zabijanje v kombinaciji s preiskavami tal ob sumljivem pilotu.
(7)P Preiskave zveznosti pilotov je potrebno izvesti v primeru, ko je kakovost zelo odvisna od
postopkov vgradnje, ki jih ne moremo zanesljivo nadzorovati.
(8) Za celostno analizo pilotov, za katere se domneva, da imajo huje napake ali so pri vgradnji
povzroili velik padec trdnosti zemljine, se lahko uporabijo nizko deformacijski dinamini
preizkusi. Napak, kot sta neustrezna kakovost betona in nezadosten zaitni sloj betona, ki
lahko vplivajo na dolgorono obnaanje pilota, pogosto ni mogoe odkriti s temi dinaminimi
testi, zato so za nadzor izvedbe lahko potrebne preiskave kot zvoni testi, vibracijski testi ali
vrtanje z odvzemom jedra.
89
8 Sidra
8.1 Splono
8.1.1 Podroje uporabe
(1)P Poglavje se nanaa na projektiranje zaasnih in trajnih sider, katerih namen je:
podpirati podporno konstrukcijo;
zagotoviti stabilnost brein, vkopov ali predorov;
prevzeti vzgonske sile na konstrukcije.
s prenaanjem natezne sile v nosilne plasti zemljine ali kamnine.
(2)P Poglavje se uporablja za:
prednapeta sidra, ki jih sestavlja sidrna glava, prosta dolina pramen sidra in vezna dolina
pramen sidra, ki je preko injekcijske mase povezana s tlemi
neprednapeta sidra, ki jih sestavlja sidrna glava, prosta dolina pramen sidra in vpeti del,
kot npr. pritrjena dolina sidra, ki je preko injekcijske mase povezana s tlemi, sidro vpeto v
tenostni blok, uvrtano sidro ali kamninsko palino sidro.
(3) Poglavje se ne nanaa na zemljinska palina sidra.
(4)P Za projektiranje sidranja, ki vsebuje natezno obremenjene pilote, je potrebno uporabiti

poglavje 7.
8.1.2 Definicije
8.1.2.1
trajno sidro
sidro s projektno ivljenjsko dobo ve kot dve leti
OPOMBA: definicija vzeta iz EN1537:1999
8.1.2.2
zaasno sidro
sidro s projektno ivljenjsko dobo manj kot dve leti
OPOMBA: definicija vzeta iz 1537:1999
8.1.2.3
odobritveni preizkus
obremenilni preizkus na mestu vgraditve, ki potrdi, da vsako sidro izpolnjuje projektne zahteve
8.1.2.4
ustreznostni preizkus
obremenilni preizkus na mestu vgraditve, ki potrdi, da bodo s projektom predvidena sidra v
danih geotehninih pogojih ustrezna
OPOMBA: definicija vzeta iz EN 1537:1999
90
8.1.2.5
preiskava sidra
obremenilni preizkus, s katerim ugotavljamo mejni odpor veznega dela sidra po stiku
injekcijske mase in temeljnih tal, in s katerim doloimo karakteristike sidra v predvidenem
obmoju delovne sidrne sile
8.1.2.6
vezna dolina sidra
dolina sidra, ki je z injekcijsko maso neposredno povezana s tlemi
8.2.1.7
prosta dolina pramen sidra
dolina pramen sidra med sidrno glavo in zaetkom vezne doline pramen sidra
8.1.2.8
vezna dolina pramen sidra
dolina pramen sidra, ki je neposredno povezana z injekcijsko maso in sposobna prenaati
vneeno natezno obremenitev
8.2 Mejna stanja
(1)P Mejna stanja, ki jih je potrebno upotevati pri projektiranju sider, tako posamezno kot tudi
v kombinaciji, so:
konstrukcijska poruitev pramen sidra ali sidrne glave, povzroena z vneenimi napetostmi;
deformacije ali korozija sidrne glave;
poruitev na stiku med injekcijsko maso in tlemi (za injektirana sidra);
poruitev na stiku med jeklenimi prameni in injekcijsko maso (za injektirana sidra);
poruitev zaradi nezadostnega odpora tenostnega bloka (za sidra vpeta v tenostni blok);
izguba sidrne sile zaradi prevelikih pomikov sidrne glave ali zaradi lezenja in relaksacije;
poruitev ali prevelike deformacije delov konstrukcije zaradi vneenih sidrnih sil;
izguba globalne stabilnosti podpiranih tal in podporne konstrukcije;
interakcija skupin sider s tlemi in sosednjimi konstrukcijami.
8.3 Projektna stanja in vplivi
(1)P Pri izbiri projektnih stanj je potrebno upotevati:
vse okoliine med gradnjo konstrukcije;
vse predvidene okoliine med projektno ivljenjsko dobo konstrukcije;
vsa merodajna mejna stanja iz toke 8.2, vkljuno s kombinacijami;
91
priakovani nivo podtalnice in vodne pritiske v zaprtih vodonosnikih;
posledice odpovedi kateregakoli sidra;
monost, da bi sidrne sile vneene med prednapenjanjem (sidrne sile) lahko presegle
raunsko potrebne sile za konstrukcijo.
(2)P Sidrna sila P se pri projektiranju sider upoteva kot neugodna obteba.
(1)P Pri projektiranju sidra in podrobnem opisu za izvedbo je potrebno upotevati kakrnekoli
neugodne uinke nateznih napetosti preneenih v tla v iri okolici sider.
(2)P Obmoje tal, v katerega se bodo prenaale natezne sile, je potrebno vkljuiti v terenske
preiskave.
(3)P Pri prednapetih sidrih mora sidrna glava omogoiti, da pramena sidra ali palico napnemo,
jih preizkusno obremenimo in zaklinimo ter, e je s projektom tako zahtevano, sprostimo
(razklinimo), razbremenimo in ponovno napnemo.
(4)P Sidrno glavo je potrebno pri vseh vrstah sider projektirati tako, da dopua kotne odklone
sidrne sile, upotevajo toko 6.3 standarda EN 1537:1999, ter da je sposobna prevzeti
deformacije, ki se lahko pojavijo med projektno ivljenjsko dobo konstrukcije.
(5)P Kjer so v sidru kombinirani razlini materiali je potrebno njihove projektne trdnosti oceniti z
upotevanjem medsebojne kompatibilnosti deformacij.
(6)P Ker delovanje sider zavisi od prostih dolin pramen sider, je potrebno izpolniti naslednje
zahteve:
sidrna sila mora delovati v tleh, ki so dovolj oddaljena od podpirane prostornine tal, tako da
nima kodljivega vpliva na njeno stabilnost;
sidrna sila mora delovati v tleh, ki so dovolj oddaljena od obstojeih temeljev, da se

izognemo kakrnimkoli neugodnim uinkom nanje;
potrebno se je izogibati neugodnim medsebojnim vplivom veznih dolin pramen sider, ki so

vgrajena neposredno drugo ob drugem.
(7) Izogibati se moramo neugodnih medsebojnih vplivov med veznimi dolinami sider, tako da
je minimalna razdalja med njimi 1,5 m.
(8)P Uporabljajo se lahko samo tisti sistemi sidranja, ki so bili preverjeni s preiskavami sider
(glej EN 1537:1999) ali sistemi, za katere obstajajo dokumentirane uspene primerljive
izkunje tako glede obnaanja kot tudi trajnosti.
(9)P Smer pramen sidra mora biti navadno taka, da omogoa samonapenjanje pri
deformacijah zaradi potencialnih porunih mehanizmov. e to ni izvedljivo, je potrebno pri
projektiranju upotevati neugodne uinke.
(10)P Pri injektiranih in uvrtanih sidrih je potrebno karakteristino vrednost odpora na izvlek,
Ra;k, doloiti na osnovi ustreznostnih preizkusov glede na 8.7 ali pa na podlagi primerljivih
izkuenj. Projektni odpor je potrebno po izvedbi preveriti z odobritvenimi preizkusi.
(11)P Obnaanje proste doline pramen prednapetih geotehninih sider je potrebno preveriti v
skladu s standardom EN 1537:1999.
92
(12)P e elimo zagotoviti, da se bo pri pogojih mejnega stanja uporabnosti sidro aktiviralo pri
zmernih pomikih glave sidra, je potrebno uporabiti zadostno silo zaklinjenja.
(13)P Protikorozijska zaita prednapetih sider mora ustrezati toki 6.9 standarda EN
1537:1999.
(14)P Pri projektiranju protikorozijske zaite sider z jeklenimi prameni je potrebno upotevati
agresivnost tal.
(15) e so za zaito jeklenih pramen pred korozijo nujno potrebna ustrezna sredstva, kot npr.
uporaba zaitnega ovoja ali t.i. rtvenega jekla, jih je potrebno specificirati.
8.5 Projektiranje na mejno stanje nosilnosti
8.5.1 Projektiranje sider
(1)P Projektna vrednost Ra;d, doloena iz odpora na izvlek Ra, mora izpolnjevati mejni pogoj:
Pd Ra;d (8.1)
(2) Projektne vrednosti odpora na izvlek lahko doloimo s preizkusi na sidrih ali z izrauni.
8.5.2 Projektne vrednosti odpora na izvlek doloene iz rezultatov preizkusov
(1)P Projektno vrednost odpora na izvlek doloimo iz karakteristine vrednosti z enabo:
Ra;d = Ra;k/a (8.2)
OPOMBA: Delni faktor, a, upoteva neugodne odklone odpora sidra na izvlek.
(2)P V enabi (8.2) je potrebno uporabiti delne faktorje a doloene v A.3.3.4(1)P.
OPOMBA: Vrednost delnega faktorja je lahko doloena z Nacionalnim dodatkom. Priporoljive vrednosti za stalne in
zaasne situacije so podane v Preglednici A.12.
(3) Karakteristina vrednost mora ustrezati rezultatom ustreznostnega preizkusa, upotevajo

korelacijski faktor a.
OPOMBA: 8.5.2(3) se nanaa na tiste vrste sider, ki niso posamezno preverjena z odobritvenimi preizkusi. e je
uporabljen korelacijski faktor a mora temeljiti na izkunjah ali pa biti doloen v Nacionalnem dodatku.
8.5.3 Projektne vrednosti odpora na izvlek doloene z izrauni
(1)P Kjer je smiselno, mora biti projektna vrednost odpora na izvlek doloena po naelih,
podanih v tokah 2.4.7 in 2.4.8.
8.5.4 Projektna vrednost notranje nosilnosti sidra
(1)P Projektna vrednost notranje nosilnosti sidra mora izpolnjevati naslednji pogoj:
Ra;d Rt;d (8.3)
(2)P Nosilnost materiala sider Rt;d je treba izraunati po standardih EN 1992, EN 1993 in EN
1537:1999, kot je ustrezno.
(3)P e so na sidrih izvedeni ustreznostni preizkusi, je potrebno pri doloitvi Rt;d upotevati
preizkusno silo (glej toko 9.5 standarda EN 1537:1999).
93
8.5.5 Projektna vrednost sidrne sile
(1)P Projektno vrednost sidrne sile, Pd, je potrebno doloiti glede na izraun podporne
konstrukcije kot najvejo vrednost izmed:
sile doloene z upotevanjem mejnega stanja nosilnosti podpirane konstrukcije, in e je

primerna;
sile doloene z upotevanjem mejnega stanja uporabnosti podpirane konstrukcije.
8.6 Projektiranje na mejno stanje uporabnosti
(1)P Pri kontroli mejnega stanja uporabnosti sidrane konstrukcije se sidra upotevajo kot
vzmeti.
(2)P Pri prednapetih sidrih (npr. injektirana sidra) se sidro upoteva kot elastino, prednapeto
vzmet.
(3) Pri analizi projektnega stanja navedene v toki 8.6(2)P je potrebno upotevati najbolj
neugodno kombinacijo minimalne ali maksimalne togosti sidra in minimalne ali maksimalne sile
prednapetja.
(4) Pri doloitvi sile mejnega stanja uporabnosti je potrebno upotevati modelni faktor, s
katerim zagotovimo, da je odpor sidra dovolj varen.
OPOMBA: Vrednost modelnega faktorja je lahko doloena z Nacionalnim dodatkom.
(5) e neprednapeto sidro upotevamo kot (neprednapeto) vzmet, je potrebno izbrati takno
togost, da zagotovimo kompatibilnost med izraunanimi pomiki podpirane konstrukcije in
pomikom ter raztezkom sidra.
(6) Upotevati je potrebno uinke kakrnihkoli deformacij blinjih temeljev, ki so posledica sile
prednapetja sider.
8.7 Ustreznostni preizkusi
(1)P Ustreznostne preizkuse je potrebno podrobno opredeliti za injektirana, uvrtana in

kamninska palina sidra. Preizkusi se izvajajo v skladu s standardom EN 1537:1999.
(2) Za doloitev karakteristinega odpora sidra morajo biti izvedeni najmanj trije ustreznostni
preizkusi za posamezno vrsto tal in konstrukcije.
(3)P Preizkusna sila Pp ustreznostnega preizkusa injektiranih sider mora ustrezati standardu
EN 1537:1999.
(4) Dokler ni na razpolago ustreznega preizkusa, naj bo ustreznostni preizkus za uvrtana in

kamninska palina sidra enak kot je navedeno v standardu EN 1537:1999 za injektirana sidra.
8.8 Odobritveni preizkusi
(1)P V projektu je potrebno podati zahtevo, da morajo biti na vseh injektiranih sidrih pred
zaklinjenjem in uporabo izvedeni odobritveni preizkusi.
(2)P Odobritveni preizkus se izvaja v skladu s standardom EN1537:1999 za injektirana sidra.
(3) e so vezne doline sider vgrajene na medsebojni razdalji manji od 1,5 m, je potrebno
izvesti nakljune kontrolne preizkuse po zaklinjenju sider.
94
8.9 Nadzor in tehnino opazovanje
(1)P Kjer je smiselno, mora izvajanje nadzora in tehninega opazovanja slediti pravilom, ki so
podana v poglavju 4 tega standarda ter v tokah 9.10 in 9.11 standarda EN1537:1999.
95
9 Podporne konstrukcije
9.1 Splono
9.1.1 Namen
(1)P Doloila tega poglavja se nanaajo na konstrukcije, ki podpirajo tla iz zemljine, kamnine
ali zasipa ter vodo. Material se smatra kot podprt, kadar je oblikovan v bolj strmem nagibu, kot
bi bil mogo, e konstrukcije ne bi bilo. Podporne konstrukcije vkljuujejo vse tipe sten in
podpornih sistemov, v katerih se v konstrukcijskih elementih pojavijo obremenitve zaradi
podpiranega materiala.
(2)P Pritisk zrnatega materiala, shranjenega v silosih, je potrebno izraunati z uporabo EN

1991-4.
9.1.2 Definicije
(1) Pri projektiranju podpornih konstrukcij razlikujemo naslednje tri glavne vrste:
9.1.2.1
tenostni zidovi
zidovi iz kamna, betona ali armiranega betona, ki imajo temelj z ali brez pete, konzole ali
opornika. Tea samega zidu, ki vasih vkljuuje tudi ugodno delujoe mase zemlje, kamnine
ali zasipa, igra pomembno vlogo pri podpiranju zalednega materiala. Primeri takih zidov so
betonski tenostni zidovi, s konstantno ali spremenljivo debelino, plitvo temeljeni zidovi iz
armiranega betona in prekatni zidovi.
9.1.2.2
vpete stene
relativno tanke stene iz jekla, armiranega betona ali lesa, ki jih podpirajo sidra, razpore in/ali
pasivni pritisk zemlje. Upogibna trdnost takih zidov igra pomembno vlogo v podpiranju
zalednega materiala, medtem ko tea zidu ni pomembna. Primeri takih zidov so: konzolne
jeklene zagatne stene, sidrane ali razprte jeklene ali betonske zagatne stene in diafragme.
9.1.2.3
sestavljene podporne konstrukcije
stene sestavljene iz elementov zgornjih dveh tipov sten. Veliko je primerov takih zidov, npr.
vodnjak iz dvoredne zagatne stene, zemeljske konstrukcije ojaane z nateznimi vezmi,
geotekstilom ali z injektiranjem ter konstrukcije s sidri v ve nivojih ali z zemljinskimi palinimi
sidri.
9.2 Mejna stanja
(1)P Sestaviti je potrebno seznam mejnih stanj, ki jih je treba upotevati. Za vse vrste
podpornih konstrukcij je potrebno upotevati najmanj naslednja mejna stanja:
poruitev konstrukcijskega elementa kot je stena, sidro, razpora ali poruitev na stikih med
temi elementi;
kombinirana poruitev v zemljini in konstrukcijskemu elementu;
poruitev zaradi hidravlinega dviga in notranje erozije talne vode;
premik podporne konstrukcije, ki lahko povzroi poruitev, ali vpliva na izgled ali uinkovito
rabo konstrukcije ter z njo podprtih sosednjih zgradb in infrastrukture;
96
nesprejemljivo puanje skozi steno ali pod njo;
nesprejemljiv transport delcev zemljine skozi steno ali pod njo;
nesprejemljiva sprememba reima podtalnice.
(2)P Za tenostne in sestavljene podporne konstrukcije je potrebno poleg teh upotevati e

naslednja mejna stanja:
poruitev zaradi prekoraitve nosilnosti tal pod temeljem;
poruitev zaradi zdrsa temelja;
poruitev zaradi prevrnitve,
za vpete stene pa:
poruitev zaradi rotacije ali premika stene ali njegovega dela;
poruitev zaradi pomanjkanja vertikalnega ravnoteja.
(3)P Za vse vrste podpornih konstrukcij je potrebno upotevati vse relevantne kombinacije
zgoraj omenjenih mejnih stanj.
(4) Projekt tenostnih zidov pogosto zahteva reitve istih problemov kot jih sreamo v projektih
plitvega temeljenja, nasipov in poboij. Ko preuujemo mejna stanja, naj se smiselno uporabijo
naela iz poglavja 6. Posebna pozornost je potrebna pri analizi prekoraitve nosilnosti tal pod
temelji zidov, ki so obremenjeni s silami velike ekscentrinosti in pod velikimi nagibi (glej 6.5.4).
9.3 Vplivi, geometrijski podatki in projektna stanja
9.3.1 Vplivi
9.3.1.1 Osnovni vplivi
(1) Upotevajo naj se vplivi, nateti v 2.4.2(4).
9.3.1.2 Tea zalednega materiala
(1)P Projektne vrednosti za prostorninsko teo zalednega materiala morajo biti doloene na
osnovi poznavanja razpololjivega materiala. Poroilo o geotehninem projektu mora vsebovati
kontrole, ki jih je potrebno izvesti med gradnjo kot dokaz, da dejanske vrednosti na terenu niso
manj ugodne kot tiste, uporabljene v projektu.
9.3.1.3 Dodatne obtebe
(1)P Pri doloanju projektnih vrednosti dodatnih obteb je potrebno upotevati prisotnost npr.
blinjih objektov, mirujoih ali premikajoih se vozil, dvigal, deponij materiala, dobrin,
zabojnikov, nameenih na ali v bliini povrine podpirane zemljine.
(2) Previdnost je potrebna v primerih ponavljajoih se dodatnih obteb kot je na primer obteba
erjava na tirih na obrenem zidu. Pritiski, ki jih povzroijo take dodatne obtebe, lahko
pomembno prekoraijo tiste pritiske, ki nastanejo ob enkratni obremenitvi ali izraunane iz
statine obremenitve enake velikosti.
97
9.3.1.4 Tea vode
(1)P Projektne vrednosti za prostorninsko teo vode morajo odraati ali je voda sladka, slana
ali kontaminirana s kemikalijami do te mere, da je potreben popravek obiajne vrednosti.
9.3.1.5 Sile zaradi valov in ledu
(1)P Projektne vrednosti za sile, ki jih povzroajo odbiti valovi ali led, je treba izbrati na osnovi
lokalno dostopnih podatkov za klimatske in hidravline pogoje na lokaciji.
(2)P Ko izbiramo projektne vrednosti statinih sil zaradi plasti ledu, je potrebno upotevati:
zaetno temperaturo ledu pred zaetkom segrevanja;
hitrost naraanja temperature;
debelina ledene ploskve.
9.3.1.6 Vplivi strujanja
(1)P Potrebno je preuiti vplive strujanja zaradi razlinih nivojev talne vode za in pred
podporno konstrukcijo, ker lahko spremenijo zemeljski pritisk za steno in zmanjajo odpornost
zemljine pred steno.
9.3.1.7 Sile trenja
(1) Pri doloanju projektnih vrednosti za sile trenja, ki jih povzroajo valovi, plavajoi led ali
promet, smemo upotevati energijo, ki jo absorbira masa, ki tri v podporno konstrukcijo in
sama podporna konstrukcija, npr. z odbojniki.
(2) Pri bonih trkih v podporne zidove je treba upotevati poveano togost zemljine v zaledju
podpornega zidu.
(3) Za vpete stene naj se proui monost pojava likvifakcije pri bonem trku.
(4)P Silo trka plavajoe ledene ploe na podporno konstrukcijo doloimo na osnovi tlane
trdnosti ledu in debeline ledene ploe. Pri doloanju tlane trdnosti ledu je potrebno
upotevati slanost in homogenost ledu.
9.3.1.8 Uinki temperature
(1)P Projekt podpornih konstrukcij mora upotevati asovne in prostorske uinke neobiajnih
temperaturnih sprememb.
(2) Te uinke naj se upoteva predvsem pri doloanju obremenitev gred in razpor.
(3) Ko obravnavamo uinke poara, moramo upotevati doloila o poarno varnem

projektiranju iz Evrokodov za posamezne gradbene materiale.
(4)P Za prepreitev nastanka ledenih le v zemljini za podporno konstrukcijo so potrebni

posebni ukrepi kot npr. izbira primernega zasipnega materiala, drenae ali toplotna izolacija.
98
9.3.2 Geometrijski podatki
9.3.2.1 Osnovni podatki
(1) P Projektne vrednosti za geometrijske podatke morajo biti doloene v skladu s principi,
doloenimi v 2.4.6.3.
9.3.2.2 Oblika povrja tal
(1)P Projektne vrednosti za geometrijo podprtega materiala morajo upotevati spremenljivost

dejanskih vrednosti na terenu. Projektne vrednosti morajo prav tako upotevati priakovano
izkopavanje ali mono erozijo tal pred podporno konstrukcijo.
(2) Pri obravnavanju mejnih stanj nosilnosti, pri katerih je stabilnost podporne konstrukcije
odvisna od odpora zemljine pred konstrukcijo, naj se nivo zemljine, ki nudi odpor, zmanja pod
priakovani nazivni nivo za koliino a. Vrednost a naj se izbere glede na stopnjo nadzora
nad koto tal. Ob normalni stopnji nadzora naj velja:
za konzolno steno naj bo a enak 10% viine stene nad nivojem izkopa, vendar najve
0,5 m;
za sidran ali razprt zid naj bo a enak 10% razdalje med najnijo podporo in nivojem
izkopa, vendar najve 0,5 m.
(3) Uporabimo lahko tudi manje vrednosti a vkljuno z 0, e zahtevamo, da se kota terena
zanesljivo nadzira ves ustrezen as gradnje.
(4) e je kota terena posebno nezanesljiva, naj se uporabijo veje vrednosti a.
9.3.2.3 Nivoji vode
(1)P Projektne ali karakteristine vrednosti poloaja gladine proste vode in piezometrinih
nivojev podtalnice moramo doloiti na osnovi podatkov o hidravlinih in hidrogeolokih pogojih
na terenu.
(2)P Potrebno je upotevati uinke, ki jih ima spreminjanje vodoprepustnosti na reim talne
vode.
(3)P Potrebno je preuiti monost neugodnega delovanja vodnih pritiskov zaradi prisotnosti
zvianega ali artekega nivoja talne vode.
9.3.3 Projektna stanja
(1)P Upotevati je potrebno naslednje:
spreminjanje lastnosti zemljine, nivojev vode ter tlakov porne vode v prostoru;
priakovane spremembe lastnosti zemljine, nivojev vode ter tlakov porne vode s asom;
spreminjanje vplivov in nainov, kako se vplivi kombinirajo;
izkope, zdrse ali erozijo pred podporno konstrukcijo;
uinke komprimacije zemljine za podporno konstrukcijo;
uinke predvidenih bodoih zgradb in dodatne obremenitve ali razbremenitve na ali v bliini
podprtega materiala;
99
priakovane premike tal zaradi pogrezanja ali zmrzovanja.
(2) Za obrene konstrukcije ni treba upotevati soasnega delovanja sile ledu in valovanja na
istem mestu.
9.4.1 Splono
(1)P Potrebno je preuiti tako mejna stanja nosilnosti kot mejna stanja uporabnosti z uporabo
postopkov, ki so opisani v 2.4.7 in 2.4.8.
(2)P Potrebno je dokazati, da privzeta razporeditev pritiskov in vplivov na podporni zid

zagotavlja vertikalno ravnovesje.
(3) Kontrolo vertikalnega ravnovesja lahko zadostimo z zmanjanjem vrednosti parametrov

trenja ob zidu.
(4) Kolikor je le mogoe, naj bodo podporni zidovi projektirani tako, da bodo znaki priblievanja
mejnemu stanju nosilnosti vidni. Projekt mora zagotoviti varnost pred krhko poruitvijo, kot je
npr. nenadna poruitev brez oitnih predhodnih deformacij.
(5) Za mnoge podporne konstrukcije se upoteva, da nastopi kritino mejno stanje takrat, ko
premiki zidu povzroijo pokodbe blinjih objektov ali infrastrukture. eprav ne grozi
neposredna poruitev zidu, lahko stopnja pokodb znatno presee mejno stanje uporabnosti
podprte konstrukcije.
(6) Projektne metode in delni faktorji, ki jih priporoa ta standard, obiajno zadoajo za
prepreitev pojava mejnih stanj nosilnosti v sosednjih objektih, e so nastopajoe zemljine vsaj
srednje goste ali teko gnetne konsistence in e so uporabljene ustrezne gradbene metode in
zaporedja del. Posebno pozornost naj se posveti nekaterim mono prekonsolidiranim glinam, v
katerih lahko velike horizontalne napetosti v mirnem stanju povzroijo znatne premike v irem
obmoju okrog izkopov.
(7) Vasih je zaradi zapletenosti medsebojnega delovanja tal in podporne konstrukcije teko
podrobno projektirati podporno konstrukcijo pred prietkom dejanske izvedbe del. V tem
primeru naj se predvidi uporaba opazovalne metode (glej 2.7.).
(8)P Projekt podporne konstrukcije mora upotevati naslednje pogoje, kjer pridejo v potev:
uinke izgradnje zidu, vkljuno s:
pripravo zaasnega podpiranja na bokih izkopov;
spremembami prvotnih napetosti in posledine premike tal, kot posledica izkopa in

izgradnje zidu;
spremembami v tleh zaradi vtiskanja ali vrtanja;
priprava dostopa za gradnjo;
zahtevano stopnjo vodonepropustnosti konanega zidu;
izvedljivost izgradnje zidu do sloja nizke prepustnosti, tako da tvori bariero za vodo.
Obravnavati je potrebno s tem nastali tok podtalnice.
izvedljivost geotehninih sider v okolnih tleh;
100
izvedljivost izkopavanja med razporami podpornih zidov;
sposobnost zidu, da nosi vertikalno obremenitev;
duktilnost konstrukcijskih elementov;
dostopnost za vzdrevanje zidu in z njim povezanih drenanih ukrepov;
izgled ter trajnost zidu in vgrajenih sider;
pri zagatnicah mora biti posamezen element dovolj tog, da pri vtiskanju na projektirano
globino ne pride do prekinitve stika;
stabilnost vrtin in panelnih izkopov varovanih s teko izplako, ko so odprti;
lastnosti razpololjivih zasipnih materialov in sredstev za njihovo komprimacijo neposredno

za zidom, skladno s 5.3.
9.4.2 Drenani sistemi
(1)P e je varnost in uporabnost projektirane konstrukcije odvisna od uspenega delovanja

drenanega sistema, je potrebno upotevati posledice njegove okvare, tako v smislu varnosti
kot strokov popravila. Zadostiti je treba enemu od naslednjih pogojev ali kombinaciji obeh:
doloen mora biti program vzdrevanja drenanega sistema, projekt pa mora predvideti
dostop za potrebe vzdrevanja;
na osnovi primerljivih izkuenj in z analizo koliin vode je treba pokazati, da bo drenani

sistem ustrezno deloval brez vzdrevanja.
(2) Potrebno je upotevati priakovane koliine, pritiske in morebitno prisotnost keminih snovi
v vodi.
9.5 Doloitev zemeljskih pritiskov
9.5.1 Splono
(1)P Pri doloanju zemeljskih pritiskov je potrebno upotevati sprejemljiv nain in velikost
premikov in deformacij, do katerih lahko pride pri obravnavanem mejnem stanju.
(2) V nadaljevanju moramo izraz zemeljski pritisk razumeti tudi kot totalni zemeljski pritisk
mehke in preperele kamnine vkljuno s pritiskom talne vode.
(3)P Pri raunih velikosti zemeljskih pritiskov in smeri rezultirajoih sil je treba upotevati:
dodatno obtebo na zaledju in nagib povrja zalednega terena;
nagib zidu glede na vertikalo;
nivoje vode in strujne sile v tleh;
velikost in smer premika zidu glede na zemljino;
horizontalno in vertikalno ravnoteje za celotno podporno konstrukcijo;
strino trdnost in prostorninsko teo tal;
togost zidu in podpornega sistema;
101
hrapavost zidu.
(4) Dele mobiliziranega trenja ob zidu in adhezije naj se upoteva kot funkcija:
trdnostnih parametrov zemljine;
trenjskih lastnosti stine povrine med zidom in zemljino;
smeri in velikosti premikov stene glede na zemljino;
sposobnosti zidu, da prevzame vertikalno silo, ki nastane zaradi trenja in adhezije med
zidom in zemljino.
(5) Velikost strinih napetosti, ki se lahko mobilizirajo na stiku med zidom in zemljino, doloa
parameter tega stika.
(6) Za betonski zid ali jeklene zagatne stene, ki podpirajo pesek ali gramoz, lahko privzamemo
za projektno vrednost parametra stika med zidom in tlemi d=k.cv;d. k naj ne presega vrednosti
2/3 za jeklene ali prefabricirane betonske zagatnice.
(7) Za beton, vgrajen neposredno do zemljine, se lahko privzame vrednost k=1,0.
(8) Za jeklene zagatnice v glini naj se v nedreniranih pogojih takoj po vgradnji upoteva nino
adhezijo ali trenjski odpor ob zagatnici. S asom lahko te vrednosti narastejo.
(9)P Velikosti zemeljskih pritiskov in smeri rezultirajoih sil je potrebno izraunati skladno z
izbranim projektnim pristopom (glej 2.4.7.3.) in obravnavanim mejnim stanjem.
(10) Vrednost zemeljskega pritiska pri mejnem stanju nosilnosti se razlikuje od njegove
vrednosti pri mejnem stanju uporabnosti. Ti dve vrednosti doloimo iz dveh v osnovi razlinih
izraunov. Zato zemeljski pritisk, izraen kot vpliv, ne more imeti ene same karakteristine
vrednosti.
(11)P V primeru konstrukcij, ki podpirajo kamnine, je potrebno v izraunih zemeljskih pritiskov

upotevati uinke diskontinuitet, zlasti glede na njihovo smer, medsebojno oddaljenost,
odprtost, hrapavost in mehanske lastnosti polnila razpok.
(12)P Pri izraunu pritiskov na podporno konstrukcijo je potrebno upotevati nabrekalni

potencial zemljine.
9.5.2 Vrednosti mirnega zemeljskega pritiska
(1)P Kadar ni relativnega premika zidu glede na zemljino, je treba zemeljski pritisk izraunati iz
mirnega stanja napetosti. Pri doloanju mirnega napetostnega stanja je treba upotevati
pretekla napetostna stanja v tleh.
(2) Obiajno privzamemo, da je normalno konsolidirana zemljina za podpornim zidom v

mirnem stanju tedaj, ko je premik konstrukcije manji kot 510-4 h.
(3) Koeficient mirnega zemeljskega pritiska za horizontalno povrje tal K0 se doloi z izrazom
K 0 = (1 sin ' ) OCR (9.1)
Enaba ne velja za zelo visoke vrednosti OCR.
102
(4) e je teren za zidom nagnjen navzgor pod kotom ' od vodoravnice, lahko izrazimo
horizontalno komponento efektivnega zemeljskega pritiska h;0 v odvisnosti od efektivnega
vertikalnega tlaka q' s kvocientom K0; :
K 0; = K 0 (1 + sin ) (9.2)
Za smer rezultirajoe sile zemeljskega pritiska se privzame, da je vzporedna s povrjem tal.
9.5.3 Mejne vrednosti zemeljskega pritiska
(1)P Mejne vrednosti zemeljskega pritiska je potrebno doloiti ob upotevanju relativnega

premika zemljine in zidu ob poruitvi ter oblike odgovarjajoe porune ploskve.
(2) Mejne vrednosti zemeljskega pritiska, ki izhajajo iz predpostavljenih ravnih porunic, se

lahko za visoke vrednosti strinega kota in parametra stika med zidom in tlemi zelo
razlikujejo od vrednosti, ki jih dobimo za ukrivljene porune ploskve in tako vodijo do rezultatov
na nevarni strani.
OPOMBA: Dodatek C navaja nekatere podatke o relativnih premikih, ki privedejo do mejnih vrednosti zemeljskih
pritiskov.
(3) V primerih, kjer razpore, sidra in podobni elementi omejujejo premike podporne
konstrukcije, je potrebno upotevati, da aktivni in pasivni zemeljski pritiski morda ne zavzamejo
ekstremnih vrednosti in temu ustreznih razporeditev.
9.5.4 Vmesne vrednosti zemeljskega pritiska
(1)P Vmesne vrednosti zemeljskega pritiska nastopijo, e so premiki zidu premajhni za

mobilizacijo mejnih vrednosti. Pri doloanju vmesnih vrednosti zemeljskega pritiska je potrebno
upotevati velikost in smer premikov zidu glede na zemljino.
OPOMBA: Slika C.3 v dodatku C prikazuje diagram, ki ga lahko uporabimo za doloanje mobiliziranega pasivnega
zemeljskega pritiska.
(2) Vmesne vrednosti zemeljskih pritiskov lahko izraunamo z uporabo npr. razlinih empirinih
pravil, z metodo konstante vzmeti ali z metodo konnih elementov.
9.5.5 Uinki komprimacije
(1)P Pri doloanju zemeljskih pritiskov, ki delujejo za zidom, je potrebno upotevati dodatne
pritiske, ki nastanejo z vgradnjo zasipne zemljine in s postopki komprimacije zasipa.
OPOMBA: Meritve kaejo, da so dodatni pritiski odvisni od energije, uporabljene pri komprimaciji, debeline
komprimirane plasti in vzorca gibanja komprimacijskega sredstva. Horizontalni pritisk pravokotno na zid se lahko
zmanja, ko se poloi in utrdi naslednja plast. Ko je zasutje dokonano, deluje dodatni pritisk obiajno le na zgornji del
zidu.
(2)P Da bi se izognili prekomernim dodatnim zemeljskim pritiskom, ki lahko privedejo do

nesprejemljivih premikov, je potrebno predpisati ustrezne postopke komprimacije.
9.6 Vodni pritiski
(1)P Pri doloanju karakteristinih in projektnih vrednosti vodnih pritiskov je potrebno

upotevati nivoje vode nad in v zemljini.
103
(2)P Kadar preverjamo mejna stanja nosilnosti in uporabnosti, je potrebno raunati z vodnimi
pritiski v kombinaciji vplivov v skladu z 2.4.5.3 in 2.4.6.1 upotevajo mona tveganja,
nakazana v 9.4.1(5).
(3)P Pri konstrukcijah, ki podpirajo zemljino srednje ali nizke prepustnosti (melj ali glina), je
potrebno privzeti, da za zidom delujejo vodni pritiski. V kolikor ni vgrajen zanesljiv drenani
sistem (glej 9.4.2.(1)P) ali ni prepreena infiltracija vode v zaledje zidu, morajo vrednosti
vodnih pritiskov odgovarjati nivoju vode na povrini podprtega materiala.
(4)P e lahko pride do nenadnih sprememb nivoja gladine proste vode, je potrebno preuiti
tako nestacionarno stanje, ki nastopi takoj po spremembi, kot tudi stacionarno stanje.
(5)P Kjer niso vgrajeni posebni drenani ali tesnilni ukrepi, je potrebno preuiti uinke vode v
nateznih in kritvenih razpokah.
9.7.1 Splono
(1)P Projekt podporne konstrukcije mora biti preverjen pri mejnem stanju nosilnosti za
projektne primere, ki ustrezajo temu stanju in so navedeni v 9.3.3, upotevajo projektne
vplive ali uinke vplivov ter projektne odpornosti.
(2)P Preuiti je potrebno vse pomembne mejne mehanizme. Kot minimum je mednje potrebno
vkljuiti vse mehanizme prikazane na slikah 9.1 do 9.6 za najpogosteje uporabljene podporne
konstrukcije.
(3)P Z izrauni je potrebno pokazati, da je mogoe za mejna stanja nosilnosti zagotoviti

ravnovesje ob upotevanju projektnih vplivov ali uinkov vplivov ter projektnih trdnosti ali
odporov, kot je navedeno v 2.4. Pri doloitvi projektnih trdnosti ali odporov je potrebno
upotevati kompatibilnost deformacij.
(4)P Za doloitev trdnosti ali odpornosti tal je potrebno uporabiti bodisi zgornje ali spodnje
projektne vrednosti odvisno od tega, katere dajejo bolj neugoden rezultat.
(5) Uporabimo lahko raunske metode, ki prerazporedijo zemeljske pritiske v skladu z

relativnimi premiki in togostmi zemljine ter konstrukcijskih elementov.
(6)P Za drobnozrnate zemljine je potrebno preuiti kratkorono in dolgorono obnaanje.
(7)P Za zidove, na katere delujeta z obeh strani razlino velika vodna pritiska, je potrebno
preveriti varnost glede poruitve zaradi hidravlinega loma ali notranje erozije v tleh.
9.7.2 Globalna stabilnost
(1)P Pri dokazovanju, da globalna stabilnost ni ogroena in so odgovarjajoe deformacije

dovolj majhne, je potrebno uporabiti naela iz poglavja 11.
(2) Kot minimum naj se preuijo mejni mehanizmi vseh vrst, prikazanih na sliki 9.1,
upotevajo progresivni lom in likvifakcijo.
9.7.3 Poruitev temeljev tenostnih zidov
(1)P Za dokaz, da smo dale od poruitve temeljnih tal in so deformacije sprejemljive, je

potrebno uporabiti naela iz poglavja 6. Preuiti je potrebno nosilnost tal in zdrs.
(2) Preuiti je potrebno vsaj mejne mehanizme, prikazane na sliki 9.2.
104
9.7.4 Rotacijska poruitev vpetih sten
(1)P Z izrauni ravnovesja je potrebno pokazati, da segajo vpete stene dovolj globoko v tla, da
je rotacijska poruitev prepreena.
Slika 9.1 Primeri mejnih mehanizmov za globalno stabilnost podpornih konstrukcij
Slika 9.2 Primeri mejnih mehanizmov za poruitev temeljev tenostnih zidov
(2) Kot minimum naj se preuijo vse vrste mejnih mehanizmov, prikazanih na sliki 9.3.
(3)P Projektna velikost in smer strine napetosti med zemljino in zidom mora biti skladna z
relativnim vertikalnim premikom, do katerega bi prilo v projektnem stanju.
105
9.7.5 Vertikalna poruitev vpetih sten
(1)P Potrebno je dokazati, da je mogoe dosei vertikalno ravnovesje z uporabo projektnih

trdnosti zemljine ali projektne odpornosti in projektnih vertikalnih sil na steno.
(2) Kot minimum naj se preui mejni mehanizem, prikazan na sliki 9.4.
Slika 9.3 Primeri mejnih mehanizmov za rotacijsko poruitev upogibnih sten
Slika 9.4 Primer mejnega mehanizma za vertikalno poruitev vpete stene
(3)P Kadar obravnavamo premik zidu navzdol, je potrebno v izraunu uporabiti zgornje
projektne vrednosti sil prednapetja, kot npr. sil v geotehninih sidrih, ki imajo vertikalno
komponento usmerjeno navzdol.
106
(4)P Projektna velikost in smer strinih napetosti med zemljino in zidom mora biti skladna s
kontrolo vertikalnega in rotacijskega ravnovesja.
(5)P e zid predstavlja temelj konstrukcije, je potrebno preveriti vertikalno ravnovesje z

uporabo nael iz poglavja 6.
9.7.6 Konstruiranje podpornih konstrukcij
(1)P Podporne konstrukcije, vkljuno s podpornimi konstrukcijskimi elementi kot so sidra in

razpore, je potrebno preveriti glede na poruitev konstrukcijskega elementa v skladu z 2.4. in
EN 1992, EN 1993, EN 1995 ter EN 1996.
(2) Kot minimum naj se preuijo vsi mejni mehanizmi, ki so prikazani na sliki 9.5.
Slika 9.5 Primeri mejnih mehanizmov za konstrukcijske poruitve podpornih

konstrukcij
(3)P Za vsako mejno stanje nosilnosti je potrebno pokazati, da se potrebne trdnosti lahko
mobilizirajo ob kompatibilnih deformacijah tal in konstrukcije.
(4) V konstrukcijskih elementih naj se upoteva zmanjanje trdnosti z deformacijo v skladu z

EN 1992 do EN 1996 in EN 1999 zaradi uinkov kot so npr. razpokanje nearmiranih prerezov,
velike rotacije v plastinih lenkih ali lokalno izboenje jeklenih prerezov.
9.7.7 Poruitev zaradi izvleka sider
(1)P Potrebno je pokazati, da je ravnoteje mogoe dosei brez izvleka geotehninega sidra.
(2)P Sidra morajo biti projektirana v skladu s poglavjem 8.
(3) Kot minimum naj se preuita mejna mehanizma, prikazana na sliki 9.6 (a, b).
(4) Za sidra s sidrno ploo ali sidrnim blokom naj se preui tudi nain poruitve, prikazan na
sliki 9.6 (c).
107
9.8.1 Splono
(1)P Projekt podpornih konstrukcij mora biti z ustreznimi projektnimi primeri preverjen pri
mejnem stanju uporabnosti, kot to doloa toka 9.3.3.
Slika 9.6 Primeri mejnih mehanizmov za poruitev zaradi izvleka sidra
(2)P Projektne vrednosti zemeljskih pritiskov za mejno stanje uporabnosti je potrebno doloiti z
uporabo karakteristinih vrednosti parametrov zemljine.
(3)P Stalne dodatne obremenitve tal za podpornim zidom je treba upotevati z njihovimi
karakteristinimi vrednostmi.
(4) Pri doloanju projektnih vrednosti zemeljskih pritiskov moramo upotevati zaetne
napetosti, togost in trdnost zemljine ter togost konstrukcijskih elementov.
(5) Projektne vrednosti zemeljskih pritiskov je potrebno doloiti ob upotevanju dovoljenih

deformacij konstrukcije pri njenem mejnem stanju uporabnosti. Ti pritiski niso nujno mejne
vrednosti zemeljskih pritiskov.
9.8.2 Premiki
(1)P Mejne vrednosti dovoljenih premikov zidov in okolne zemljine je potrebno doloiti v skladu
z 2.4.8, ob upotevanju toleranc za pomike podprtih objektov in infrastrukture.
(2)P Previdna ocena deformiranja in pomika podporne konstrukcije ter uinki na podprte
objekte in infrastrukturo mora biti vedno narejena na osnovi primerljivih izkuenj. Ta ocena
mora vkljuevati uinke gradnje zidu. Projekt je lahko upravien z dokazom, da ocenjeni
premiki ne presegajo mejnih vrednosti.
(3)P e zaetna previdna ocena pomika presee mejne vrednosti, je potrebno projekt
upraviiti z bolj natannimi tudijami, vkljuno z izrauni pomikov.
(4)P Potrebno je preuiti v kolikni meri doprinesejo k pomiku zidu spremenljivi vplivi kot so
tresljaji, ki jih povzroa promet za podpornih zidom.
(5)P Natanneje tudije, vkljuno z izrauni pomikov, so potrebne v naslednjih primerih:
kjer so blinji objekti in infrastruktura zelo obutljivi na pomike;
108
kjer ne obstaja zanesljiva primerljiva izkunja.
(6) Pomike se rauna tudi v naslednjih primerih:
kjer zid podpira ve kot 6 m koherentne zemljine nizke plastinosti;
kjer zid podpira ve kot 3 m zemljine visoke plastinosti;
kjer je zid na delu svoje viine ali pod temeljem podprt z mehko glino.
(7)P Izraun pomikov mora upotevati togost tal in konstrukcijskih elementov ter zaporedje
gradnje.
(8) Privzeto obnaanje materialov v izraunih pomikov je potrebno kalibrirati glede na

primerljive izkunje z uporabo enakega raunskega modela. e predpostavimo linearno
obnaanje, je potrebno privzeti take togosti tal in konstrukcijskih materialov, ki so skladne z
izraunanimi deformacijami. Alternativno lahko privzamemo materialne modele, ki celovito
modelirajo odnose med napetostmi in deformacijami.
(9)P Uinke vibracij na pomike je treba upotevati skladno s 6.6.4.
109
10 Hidravline poruitve
10.1 Splono
(1)P Doloila tega poglavja se nanaajo na tiri naine poruitve tal, ki jih povzroi tlak porne
vode oziroma precejanje porne vode. Potrebno je preveriti, kar od natetega je merodajno:
poruitev zaradi vzgona;
poruitev zaradi hidravlinega loma tal;
poruitev zaradi notranje erozije;
poruitev zaradi oblikovanja kanalov v tleh.
OPOMBA 1: Vzgon se pojavi, kadar porni tlak pod konstrukcijo ali pod slojem tal z nizko prepustnostjo, postane veji
od povprenih totalnih napetosti (zaradi konstrukcije in/ali sloja tal, ki lei nad to ploskvijo).
OPOMBA 2: Poruitev zaradi hidravlinega loma tal nastopi, kadar sile strujanja vode v smeri navzgor delujejo proti
tei zemljine in zmanjajo vertikalne efektivne napetosti na ni. Zrna zemljine se nato dvignejo z vertikalnim tokom
vode in nastopi poruitev.
OPOMBA 3: Poruitev zaradi notranje erozije nastopi zaradi transporta delcev zemljine znotraj posamezne plasti tal,
na meji med plastmi ali na meji med zemljino in konstrukcijo. To lahko v konni fazi povzroi regresivno erozijo, ki
privede do poruitve strukture zemljine.
OPOMBA 4: Poruitev zaradi oblikovanja kanalov v tleh je poseben primer poruitve, na primer poruitev pri
zadrevalniku zaradi notranje erozije, ko se erozija prine na povrini in se nato nadaljuje, dokler se ne oblikuje kanal v
zemljini ali med zemljino in temelji ali na meji med koherentno in nekoherentno plastjo zemljine. Poruitev nastopi
takoj, ko gorvodni del erozijskega kanala dosee dno zadrevalnika.
OPOMBA 5: Pogoji hidravline poruitve tal so lahko izraeni v obliki totalnih napetosti in pornih tlakov ali v obliki
efektivnih napetosti in hidravlinega gradienta. Pri poruitvi zaradi vzgona se uporabi analiza s totalnimi napetostmi.
Pri poruitvi zaradi hidravlinega loma tal se uporabljata obe analizi; analiza totalnih napetosti in efektivnih napetosti.
Za kontroliranje notranje erozije in oblikovanje kanalov v tleh se postavi omejitve za velikost hidravlinega gradienta.
(2) V primerih, ko je porni tlak hidrostatien (hidravlini gradient je zanemarljiv) je potrebno

preveriti le poruitev zaradi vzgona.
(3)P Pri doloanju hidravlinih gradientov, tlakov porne vode ali strujnih sil je potrebno
upotevati:
asovno in prostorsko spreminjanje prepustnosti tal;
asovno spreminjanje nivoja vode in tlaka porne vode;
vse spremembe robnih pogojev (npr. izkopi v dolvodni smeri).
(4) Upoteva naj se, da lahko razlina slojevitost tal povzroa razline mehanizme poruitve.
(5)P Kadar hidravlini lom tal, oblikovanje kanalov in notranja erozija pomenijo resno nevarnost
za celovitost geotehnine konstrukcije, je treba izvesti potrebne ukrepe za zmanjanje
hidravlinega gradienta.
(6) Ukrepi, ki so najprimerneji za zmanjanje erozije ali za prepreevanje hidravlinega loma

so:
podaljevanje poti precejanja s tesnilnimi zavesami ali tepihi;
110
prilagoditev projekta tako, da konstrukcija prenese obremenitve vodnega pritiska ali
gradienta;
kontrola precejanja;
zaitni filtri;
izogibanje uporabe disperzivnih glin brez primernih filtrov;
zaitna obloga brein;
obratni filtri;
razbremenilni vodnjaki;
zmanjanje hidravlinega gradienta.
10.2 Poruitev zaradi vzgona
(1)P Stabilnost konstrukcije ali sloja malo prepustnih tal proti poruitvi zaradi vzgona je treba
preveriti s primerjavo med trajnimi ugodnimi vplivi, ki poveujejo stabilnost (na primer tea in
bono trenje) in trajnimi ter spremenljivimi neugodnimi vplivi zaradi vode in morebitnih drugih
vzrokov, ki zmanjujejo stabilnost. Primeri stanj, kjer je treba preveriti dvig tal, so podani na
slikah 7.1 in 10.1.
(2)P V projektu je treba preveriti poruitev zaradi vzgona z upotevanjem neenabe (2.8) v
poglavju 2.4.7.4. V tej neenabi je projektna vrednost vertikalne komponente trajnih vplivov, ki
poveujejo stabilnost (Gstb;d ), vsota, na primer, tee konstrukcije (ali plasti zemljine),
morebitnih strinih (T) in sidrnih sil (P). Projektna vrednost vertikalne komponente trajnih in
spremenljivih vplivov, ki zmanjujejo stabilnost (Vdst;d), je vsota tlaka vode pod konstrukcijo
(trajni in spremenljivi del) in morebitnih drugih sil, ki delujejo navzgor.
(3) V preprostih primerih se lahko kontrolo sil po enabi (2.8) nadomesti s kontrolo totalne
napetosti in tlaka porne vode.
a) Dvig vkopane votle konstrukcije b) Dvig lahkega nasipa med poplavo
1 nivo talne vode 1 nivo talne vode

2 vodotesna povrina 2 vodotesna povrina
3 lahek nasipni material
111
c) Dvig tal izkopa d) Izvedba ploe pod nivojem vode
4 prvotna povrina tal 1 nivo talne vode

5 pesek 2 vodotesna povrina
6 glina 5 pesek
7 prod 6 pesek
8 injektirani pesek
e) Konstrukcija s sidri za prepreitev dviga
1 nivo talne vode

5 pesek
9 sidro
Slika 10.1 Primeri, kjer je vzgon lahko kritien
(4) Ukrepi, ki se najpogosteje uporabljajo za prepreitev poruitve zaradi vzgona, so:
poveanje tee konstrukcije;
zmanjanje tlaka vode pod konstrukcijo z dreniranjem;
sidranje konstrukcije v spodaj leee plasti.
(5)P Kjer se za prepreevanje poruitve zaradi vzgona uporabijo piloti ali sidra, mora biti
projekt preverjen skladno z zahtevami poglavja 7.6.3 oziroma 8.5 ob uporabi delnih faktorjev,
podanih v poglavju 2.4.7.4.
112
10.3 Hidravlini lom tal
(1)P Stabilnost proti hidravlinemu lomu tal je treba preveriti z eno izmed enab (2.9a) ali
(2.9b) za vsak merodajen stolpec zemljine. Enaba (2.9a) izraa pogoj za stabilnost z
upotevanjem tlakov porne vode in totalnih napetosti. Enaba (2.9a) izraa isti pogoj z
upotevanjem strujne sile in potopljene tee zemljine. Primer, kjer je treba preveriti hidravlini
lom tal, je prikazan na sliki 10.2.
1 nivo izkopa (levo), nivo vode (desno)

2 voda
3 pesek
Slika 10.2 Primer, kjer je hidravlini lom tal lahko kritien
(2)P Doloitev karakteristinih vrednosti tlaka porne vode mora upotevati vse mone
neugodne pogoje, kot so:
tanke plasti zemljine z nizko prepustnostjo;
prostorski uinki, kot so ozki, okrogli ali pravokotni izkopi pod nivojem vode.
OPOMBA 1: Kjer imajo tla pomemben kohezijski dele strinega odpora, se nain poruitve spremeni iz hidravlinega
loma tal v poruitev zaradi vzgona. Stabilnost se nato preveri skladno z doloili poglavja 10.2, kjer se lahko dodatne
sile odpora pritejejo k tei.
OPOMBA 2: Stabilnost proti hidravlinemu lomu tal ne pomeni tudi prepreitve notranje erozije, zato naj se pojav
notranje erozije preveri neodvisno, kadar je to smiselno.
(3) Najbolj pogosti ukrepi za prepreitev poruitve zaradi hidravlinega loma tal so:
zmanjanje tlaka vode pod gmoto zemljine, ki je izpostavljena hidravlinemu lomu;
poveanje tee, ki zagotavlja odpor.
10.4 Notranja erozija
(1)P Za omejitev nevarnosti transporta zrn zemljine zaradi notranje erozije je treba uporabiti
filtrski kriterij.
113
(2)P Kjer obstaja monost, da nastopi mejno stanje nosilnosti zaradi notranje erozije, je treba
na prosti (dolvodni) povrini tal uporabiti ukrepe, kot je filtrska zaita.
(3) Naeloma se filtrska zaita izdela z uporabo naravne nekoherentne zemljine, ki izpolnjuje
primerne kriterije za filtrske materiale. V nekaterih primerih je lahko potrebnih ve filtrskih
slojev, zato da se zagotovi postopne spremembe velikosti zrn v filtru in s tem dosee zadostna
zaita tako za zemljino kot za filtrske plasti.
(4) Kot alternativa se lahko uporabijo umetni filtrski tepihi, kot so geotekstili, e se zagotovi, da
v zadostni meri prepreujejo transport drobnih delcev.
(5)P e filtrskemu kriteriju ni zadoeno, je treba dokazati, da je kritini hidravlini gradient

bistveno manji od projektne vrednosti gradienta, pri katerem se delci zemljine prinejo
premikati.
(6)P Ugotoviti je potrebno kritini hidravlini gradient za notranjo erozijo, pri emer je potrebno
upotevati vsaj sledee vidike:
smer toka;
zrnavost in oblika zrn;
slojevitost tal.
10.5 Poruitev zaradi oblikovanja kanalov
(1)P Kjer prevladujoi hidravlini in geoloki pogoji lahko vodijo do pojava oblikovanja kanalov
v tleh (glej sliko 10.3), in kjer ta pojav ogroa stabilnost ali uporabnost vodnih zgradb, je treba
predpisati ukrepe za prepreitev zaetka procesa oblikovanja kanalov. Ukrepi lahko zajemajo
uporabo filtrov ali izvajanje konstrukcijskih ukrepov za nadzor ali ustavitev toka podzemne
vode.
1 prosta gladina vode

2 piezometrini nivo v prepustni zemljini
3 slabo prepustna zemljina
4 prepustna zemljina pod nivojem tal
5 moen izvir; zaetna toka kanala
6 moen kanal
Slika 10.3 Primer pogojev, ki omogoajo nastanek kanalov
114
OPOMBA: Primerni konstrukcijski ukrepi so:
uporaba berm na suhi strani zadrevalnega nasipa, tako se mono zaetno toko kanala premakne dlje od
konstrukcije in zmanja hidravlini gradient v tej toki;
uporaba neprepustnih tepihov pod temelji vodne zgradbe, s katero se ustavi tok podzemne vode ali pa se pot
strujanja povea, s imer se hidravlini gradient znia na varno vrednost.
(2)P Med obdobjem izjemno nevarnih hidravlinih pogojev, kot so poplave, je treba podroja, ki
so obutljiva za pojav oblikovanja kanalov, redno pregledovati, da se potrebni dodatni ukrepi
lahko nemudoma izvedejo. Material za te ukrepe mora biti shranjen v bliini.
(3)P Poruitev zaradi oblikovanja kanalov mora biti prepreena z zagotavljanjem zadostne
odpornosti proti notranji eroziji tal na podrojih, kjer se lahko pojavi iztok.
(4) Takno poruitev se lahko preprei z zagotavljanjem:
zadostne varnosti proti hidravlinemu lomu tal na mestih, kjer je povrina tal horizontalna;
zadostne stabilnosti povrinskih plasti na poboju (lokalna stabilnost breine).
(5)P Ko se doloajo hidravlini pogoji iztoka vode za kontrolo poruitve zaradi hidravlinega
loma tal ali lokalne stabilnosti breine, je treba upotevati dejstvo, da lahko razpoke ali stine
ploskve med konstrukcijo in tlemi postanejo prednostne poti strujanja vode.
115
11 Globalna stabilnost
11.1 Splono
(1)P Dolobe tega poglavja je treba upotevati pri obravnavi globalne stabilnosti in premikov
tal, tako za naravne terene kot za umetna nasutja, v okolici temeljev, podpornih konstrukcij, za
naravne breine, nasipe ali izkope.
(2) Upotevati je potrebno tudi dolobe glede globalne stabilnosti posameznih konstrukcij, ki so
navedene v poglavjih 6 do 10 in 12.
11.2 Mejna stanja
(1)P Da bi zadostili osnovnim zahtevam glede stabilnosti, omejitve deformacij, trajnosti in

omejitve premikov blinjih konstrukcij ali infrastrukturnih objektov, je potrebno prouiti vsa
mona mejna stanja v tleh za konkretno lokacijo.
(2) Nekatera mona mejna stanja so:
izguba globalne stabilnosti tal in blinjih konstrukcij;
prekomerni premiki tal zaradi strinih deformacij, posedkov, vibracij ali dviga tal;
pokodbe ali zmanjana uporabnost blinjih konstrukcij, cest in infrastrukture zaradi

premikov tal.
(1) Pri izbiri vplivov za raunsko analizo mejnih stanj je potrebno upotevati seznam iz toke
2.4.2(4).
(2)P Kjer je primerno, je treba upotevati uinke naslednjih okoliin:
potek in izvedba gradbenih del;
nove breine in konstrukcije na ali v bliini konkretne lokacije;
predhodne ali e aktivne premike tal zaradi razlinih vzrokov;
vibracije;
klimatske spremembe, vkljuno s spremembo temperaturne (zmrzovanje in tajanje), suo in

monimi padavinami;
vegetacija ali odstranitev vegetacije;
delovanje ljudi in ivali;
spremembe vlanosti ali tlakov porne vode;
vpliv valov.
(3)P Pri mejnih stanjih nosilnosti je treba uporabiti projektni nivo proste vodne gladine in
podtalnice ali njuno kombinacijo iz razpololjivih hidrolokih podatkov in terenskih meritev tako,
da se upoteva najbolj neugodno stanje, ki lahko nastopi v obravnavanem projektnem stanju.
Upotevati je treba tudi monost odpovedi drena, filtrov ali zatesnitev.
116
(4) Upotevati moramo tudi monost praznjenja kanalov ali vodnih rezervoarjev zaradi
vzdrevanja ali zaradi poruitve pregrade. Za mejno stanje uporabnosti lahko uporabimo manj
kritien, bolj znailen nivo vode ali tlake porne vode.
(5) Za breine ob vodi so obiajno najneugodneji hidravlini pogoji pri stacionarnem

precejanju vode ob najvijem nivoju podtalnice in pri hitrem upadu proste vodne gladine.
(6)P Pri doloanju projektne razporeditve tlakov porne vode je potrebno upotevati mono
anizotropijo v prepustnosti in spremenljivost tal.
(1)P Globalno stabilnost terena in premike tal, bodisi naravnih ali umetnih, je treba preveriti z
upotevanjem primerljivih izkuenj v skladu s principi poglavja 1.5.2.2.
(2)P Preuiti je potrebno globalno stabilnost in premike tal z obstojeimi objekti, novimi
konstrukcijami, breinami ali izkopi.
(3) V primerih, kjer stabilnost tal ne more biti povsem preverjena pred projektiranjem, je treba
predpisati dodatne preiskave, opazovanja in analize v skladu z doloili, podanimi v 11.7.
(4) Tipini primeri, kjer je potrebno analizirati globalno stabilnost, so:
podporne konstrukcije;
izkopi, breine ali nasipi;
temeljenje na nagnjenih tleh, na naravnih pobojih ali nasipih;
temelji v bliini izkopov, vkopanih ali zasutih konstrukcij ali v bliini obale.
OPOMBA: Stabilnostni problemi ali premiki zaradi lezenja nastanejo predvsem v koherentnih zemljinah z
nagnjenim povrjem. Nestabilnost pa lahko nastopi tudi pri nekoherentnih zemljinah ali razpokani kamnini
na pobojih, katerih naklon je npr. oblikovala erozija in je blizu vrednosti kota notranjega trenja. Poveane
premike pogosto opazimo ob poveanih tlakih porne vode ali blizu povrja med procesom zmrzovanja in
tajanja.
(5)P e stabilnosti terena ne moremo dokazati brez teav, ali e ugotovimo, da premiki niso
sprejemljivi za predvideno uporabo lokacije, je treba takno lokacijo brez dodatnih
stabilizacijskih ukrepov oceniti kot neuporabno.
(6)P Projekt mora zagotoviti, da bodo lahko vsa gradbena dela na doloeni lokaciji planirana in
izvedena tako, da je verjetnost za nastanek mejnega stanja nosilnosti ali uporabnosti dovolj
majhna.
(7)P Povrja poboij, izpostavljena potencialnim vplivom erozije, je treba zaititi, kjer je to
potrebno, da se ohrani nivo varnosti.
(8) Breine morajo biti zatesnjene, zasajene ali umetno zaitene. Za breine z bermami je
potrebno znotraj berm predvideti drenani sistem.
(9)P Upotevati je treba gradbene aktivnosti, ki bi lahko vplivali na globalno stabilnost ali na
velikost premikov.
(10) Potencialno nestabilne breine se lahko stabilizirajo z:
betonsko oblogo s sidri ali brez njih;
oporniki iz gabionov, narejenih iz inate mree ali geotekstila;
117
zemljinskimi palinimi sidri;
vegetacijsko zaito;
drenanim sistemom;
kombinacijo vseh zgoraj navedenih ukrepov.
(11) Projektiranje mora biti skladno s splonimi naeli iz poglavij 8 in 9.
11.5 Mejno stanje stabilnosti
11.5.1 Stabilnostna analiza brein
(1)P Globalno stabilnost brein skupaj z obstojeimi ali nartovanimi konstrukcijami v vplivnem
obmoju je treba preveriti glede na mejni stanji nosilnosti (GEO in STR) z upotevanjem
projektnih vrednosti vplivov, odpornosti in trdnosti. Uporabiti je treba delne faktorje, kot jih
definirajo poglavja A.3.1(1)P, A.3.2(1)P in A.3.3.6(1)P.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev lahko doloi nacionalni dodatek. Priporoene vrednosti za trajna in
zaasna stanja so podane v preglednicah A.3, A.4 in A.14.
(2)P Pri analizah globalne stabilnosti tal, v zemljini ali kamnini, je potrebno upotevati vse
mone naine (oblike) poruitve.
(3) Pri izbiri raunske metode je potrebno upotevati naslednje:
slojevitost tal;
navzonost in vpadni kot diskontinuitet;
precejanje in razporeditev tlakov porne vode;
kratkorono in dolgorono stabilnost;
lezenje zaradi striga;
vrsto poruitve (krona ali poljubna poruna ploskev; prevraanje; teenje);
uporabo numerinih metod.
(4) Masa zemljine ali kamnine, omejena z drsno ploskvijo, se obiajno obravnava kot togo telo
ali ve togih teles, ki se gibljejo hkrati. Drsne ploskve ali ploskve med togimi telesi imajo lahko
razline oblike kot npr. ravne, krone in bolj komplicirane oblike. Alternativno se stabilnost
lahko preverja z metodo mejnega ravnovesja ali z metodo konnih elementov.
(5) Kjer so tla ali nasipni material relativno homogena in izotropna, se obiajno predpostavi
krona poruna ploskev.
(6) Pri breinah v slojevitih tleh, kjer je strina trdnost posameznih slojev zelo razlina, je
potrebno biti posebej pozoren na sloje z nijo strino trdnostjo. To lahko zahteva analizo z
drsno ploskvijo, ki ni krone oblike.
(7) V materialih z diskontinuitetami vkljuno s trdno kamnino in slojevito ali razpokano zemljino,
bo oblika porune ploskve delno ali v celoti pogojena z diskontinuitetami. V tem primeru je
obiajno potrebna prostorska analiza stabilnosti klinov.
118
(8) Obstojea, v preteklosti nestabilna poboja, ki se lahko ponovno aktivirajo, je treba
analizirati z uporabo krone drsine, kot tudi drsine z drugano obliko. Delni faktorji, ki jih
obiajno uporabljamo pri globalnih stabilnostnih analizah, v teh primerih lahko niso ve
primerni.
(9) V primerih, ko predpostavka o dvodimenzionalni drsni ploskvi ni ustrezna, je treba

upotevati prostorske drsne ploskve.
(10) S stabilnostno analizo je treba preveriti globalno momentno in vertikalno stabilnost drsee
mase. e horizontalnega ravnovesja ne preverjamo, je treba predpostaviti, da so medlamelne
sile horizontalne.
(11)P V primerih, ko lahko nastopi kombinirana poruitev tal in posameznih konstrukcijskih

elementov, je potrebno upotevati interakcijo med tlemi in konstrukcijo ob upotevanju razlik
med njihovimi relativnimi togostmi. Taki primeri vkljuujejo drsine, ki potekajo preko elementov
konstrukcije, kot so npr. piloti in gibke podporne stene.
OPOMBA: Pri analizi naravnih brein je dobro, da pred zaetkom projektiranja naredimo izraun z uporabo
karakteristinih vrednosti in s tem dobimo vtis o globalnem faktorju varnosti. Uporabijo naj se izkunje iz primerljivih
primerov (vkljuno s postopki preiskav).
(12) Ker se pri ugotavljanju kritine drsine ne da loiti tenostnih sil, ki vplivajo ugodno in tistih,
ki vplivajo neugodno, je potrebno upotevati morebitno nezanesljivost prostorninske tee tal
tako, da se uporabi njena zgornja in spodnja karakteristina vrednost.
(13)P Projekt mora dokazati, da pri projektnih vplivih deformacije tal zaradi lezenja in
regionalnih posedanj ne bodo povzroile nesprejemljive kode na objektih ali infrastrukturi na
povrini, znotraj ali v bliini konkretnih tal.
11.5.2 Poboja in vkopi v kamnini
(1)P Stabilnost poboij in vkopov v kamninah, je potrebno preveriti glede na translacijo in

rotacijo posameznih blokov kamnine ali veje kamninske gmote, kakor tudi glede nevarnosti
padanja skal. Posebno pozornost je treba posvetiti pritiskom, ki jih povzroa zastala voda v
razpokah.
(2)P Stabilnostne analize morajo temeljiti na zanesljivem poznavanju sistemov diskontinuitet v

kamninski gmoti ter strine odpornosti vzdol diskontinuitet in strine trdnosti intaktne kamnine.
(3) Upotevati je potrebno, da bo poruitev poboij ali vkopov v trdni kamnini z dobro
definiranimi sistemi razpok vkljuevala:
drsenje kamninskih blokov in klinov;
zvraanje blokov ali plo;
kombinacijo zvraanja in drsenja
odvisno od orientacije breine poboja glede na smeri diskontinuitet.
(4) Upotevati je treba, da lahko pride do poruitve poboja ali vkopne breine v zelo
razpokanih kamninskih gmotah in mehkih kamninah, ter vezanih zemljinah vzdol kronih ali
skoraj kronih porunih ploskev preko delov intaktne kamnine.
(5) Drsenje posameznih blokov ali klinov obiajno prepreimo tako, da zmanjamo naklon
breine z bermami, vgradimo sidra in notranje drenae. Na vkopnih breinah prepreimo
drsenje z ustrezno izbiro smeri in orientacije ela breine, tako da so premiki posameznih
blokov kinematino nemogoi.
119
(6) Zvraanje blokov obiajno prepreimo s sidri ter notranjimi drenaami.
(7) Pri preuevanju dolgorone stabilnosti poboij in vkopov je potrebno upotevati kodljiv
uinek vegetacije, okoljskih dejavnikov ali polutantov na strino odpornost vzdol diskontinuitet
in na trdnost intaktne kamnine.
(8) V zelo razpokani kamnini in pri strmih pobojih ter pobojih, kjer obstaja monost
zvraanja, kruenja, lomljenja in podora, je treba vedno analizirati nevarnost padanja skal.
(9) V primerih, ko ne moremo na zanesljiv nain prepreiti padanja skal, jih pustimo, da padejo
in jih z mreami, pregradami ali drugimi primernimi ukrepi, zaustavimo.
(10) Projekt ukrepov za ustavitev padajoih skalnih blokov in grua vzdol skalnega poboja
mora temeljiti na skrbni analizi monih trajektorij padajoega materiala.
11.5.3 Stabilnost izkopov
(1)P Preveriti je treba globalno stabilnost tal v bliini izkopa, vkljuno z izkopanimi masami in
obstojeimi konstrukcijami, cestami in intalacijami (glej poglavje 9).
(2)P Stabilnost dna izkopa je treba preveriti glede na projektne vrednosti tlakov porne vode v
tleh. Za analizo hidravlinih poruitev glej poglavje 10.
(3)P Pri globokih izkopih je treba upotevati dvig dna zaradi razbremenitve.
(1)P Projekt mora dokazati, da deformacije tal pri karakteristinih vrednostih vplivov ne bodo
povzroile mejnega stanja uporabnosti konstrukcij in infrastrukture na ali v bliini konkretnih tal.
(2) Upotevati moramo posedanje tal zaradi naslednjih vzrokov:
spremembe v pogojih podtalnice in ustreznih tlakov porne vode;
dolgotrajno lezenje v dreniranih pogojih;
zmanjanje prostornine zaradi raztapljanja globljih slojev tal;
rudarska ali podobna dela kot npr. rpanje plina.
(3) Ker analitine in numerine metode, ki so trenutno na voljo, praviloma ne omogoajo realne
ocene deformacij naravnih brein, je potrebno nastanek mejnega stanja uporabnosti prepreiti
z enim izmed naslednjih ukrepov:
z omejitvijo mobilizirane strine trdnosti;
z opazovanjem pomikov in doloanjem ukrepov za zmanjanje ali ustavitev pomikov, e je

to potrebno.
11.7 Tehnino opazovanje
(1)P Temeljna tla moramo opazovati z ustrezno opremo, e:
z rauni ali predpisanimi ukrepi ni mono dokazati, da je verjetnost nastanka mejnih stanj,
opisanih v poglavju 11.2, zadosti majhna;
predpostavke, uporabljene v raunskih analizah ne temeljijo na zanesljivih podatkih.
120
(2) Tehnino opazovanje mora biti nartovano tako, da lahko doloimo:
nivo podtalnice ali velikost tlakov porne vode v tleh, tako da lahko izvedemo ali preverimo
analizo z efektivnimi napetostmi;
horizontalne in vertikalne premike v premikajoih se tleh, da lahko napovemo nadaljnje

deformacije;
globino in obliko drsine v aktivnem plazu, da lahko doloimo trdnostne parametre tal za
projekt sanacijskih del;
hitrost premikov, da se lahko opozori na nevarnost. V taknih primerih je lahko primeren

sistem daljinskega digitalnega oditavanja merskih naprav ali uporaba daljinskega
alarmnega sistema.
121
12 Nasipi
12.1 Splono
(1)P Predpise tega poglavja je potrebno uporabiti za nasipe za majhne pregrade in za

prometnice.
(2) Za vgrajevanje in zgoanje nasutja je potrebno uporabiti doloila 5. poglavja.
12.2 Mejna stanja
(1)P Pri projektiranju nasipa je potrebno izdelati seznam mejnih stanj, ki jih je treba preveriti.
(2) Preveriti je potrebno naslednja mejna stanja:
izgubo globalne stabilnosti;
poruitev breine ali krone nasipa;
poruitev zaradi notranje erozije;
poruitev zaradi povrinske erozije ali izpiranja;
deformacije v nasipu, ki povzroijo izgubo uporabnosti, npr. prekomerni posedki ali

razpoke;
posedke in lezenje, ki povzroijo kodo ali izgubo uporabnosti okolikih konstrukcij ali
naprav in instalacij;
prekomerne deformacije na prehodnih obmojih, npr. prikljuni nasip ob krajnem mostnem

oporniku;
neuporabnost prometnih povrin zaradi klimatskih vplivov, kot npr. zmrzovanje in tajanje ali
izredno izsuevanje;
lezenje brein v obdobju zmrzovanja in tajanja;
razpadanje tamponskega materiala zaradi velikih prometnih obremenitev;
deformacije zaradi hidravlinih vplivov;
spremembe pogojev v okolju, npr. onesnaevanje povrinskih ali talnih voda, hrup ali
vibracije.
(1) Pri izbiri vplivov za izraun mejnih stanj je potrebno upotevati seznam v 2.4.2(4).
(2) Ko ugotavljamo vplive nasipov na sosednje konstrukcije ali na ojaane dele tal, je potrebno
upotevati razlike v togosti.
(3)P Projektna stanja je potrebno izbrati skladno z 2.2.
(4)P e je pomembno, moramo upotevati tudi naslednja posebna projektna stanja:
uinke gradnje, kot so izkopi blizu nasipa in vibracije zaradi razstreljevanja, vgrajevanja
pilotov ali teke mehanizacije;
122
uinke konstrukcij, ki bodo kasneje zgrajene na nasipu ali v njegovi bliini;
erozijske uinke preplavljanja, ledu, valov in deja na breine in krono;
temperaturne uinke kot npr. krenje.
(5)P Projektni nivo proste gladine vode pred nasipno breino in projektni nivo talne vode, ali
njuna kombinacija, morajo temeljiti na razpololjivih hidrolokih podatkih, tako da dobimo
najbolj neugodne pogoje, ki lahko nastopijo v obravnavanem projektnem stanju. Upotevati je
potrebno monost okvare drena, filtrov ali tesnil.
(6) Za obalne nasipe je potrebno upotevati najbolj neugodne hidravline pogoje, t.j. obiajno
stacionarno precejanje pri najvijem monem nivoju talne vode in hiter upad proste gladine
vode.
(7)P Pri doloanju projektne porazdelitve tlaka porne vode je potrebno upotevati morebitno
anizotropnost in heterogenost tal.
(8)P Pri nartovanju nasipov je potrebno pri raunu posedkov upotevati znianje efektivnih
napetosti v tleh zaradi preplavitve suhega povrja ali nasutega materiala.
(1)P Pri projektiranju nasipov je potrebno upotevati izkunje, pridobljene z gradnjo nasipov na
podobnih tleh in zgrajenih iz podobnih materialov.
(2)P Pri doloanju globine temeljenja nasipa je potrebno, e je primerno, upotevati naslednje:
dosei je potrebno primerno nosilno plast ali, kjer to ni mono, izvesti ukrepe stabilizacije;
zagotoviti je potrebno zadostno zaito pred neugodnimi klimatskimi uinki na nosilnost tal;
nivo talne vode z ozirom na monost dreniranja nasipa;
prepreiti je potrebno neugodne uinke na blinje konstrukcije ter naprave in instalacije;
kje doseemo plasti z dovolj majhno prepustnostjo.
(3) Projekt nasipa naj zagotovi:
zadovoljivo nosilnost temeljnih tal;
zadovoljivo odvodnjavanje posameznih nasutih plasti;
prepustnost nasipnega materiala za pregrade mora ustrezati projektnim kriterijem;
da so predpisani filtri ali geosintetiki, kjer je to potrebno za izpolnitev filtrskih kriterijev;
nasipni material mora ustrezati kriterijem, opisanim v 5.3.2.
(4)P Za nasipe na slabo nosilnih in zelo stisljivih tleh morajo biti postopki gradnje doloeni ob
zagotovitvi, da ni preseena nosilnost in da se med gradnjo ne pojavijo prekomerni posedki ali
premiki.
(5) Kadar se nasip na stisljivih tleh izvaja postopno, je potrebno pred nasutjem naslednjega
sloja, s piezometrskimi meritvami tlakov porne vode ugotoviti, da so le-ti upadli na sprejemljivo
nizke vrednosti.
123
(6)P Za nasipe, ki zadrujejo vodo na razlinih nivojih, je potrebno izbrati globino temeljenja ob
upotevanju prepustnosti tal ali ukrepov, potrebnih za zagotovitev vodotesnosti konstrukcije.
(7) V primeru izboljevanja tal mora biti del tal, ki ga izboljujemo, projektiran na dovolj veliki
tlorisni povrini, da se izognemo kodljivim deformacijam.
(8) Pri doloanju tee nasipa iz prostorninske tee nasutja (glej 3.3.3) je potrebno paziti, da so
pri doloanju prostorninske tee upotevana tudi zrna velikosti >20 do 60 mm. Ta pogosto niso
vkljuena v preiskave, vendar imajo lahko pomemben vpliv na prostorninsko teo.
(9)P Povrino brein nasipa, ki je izpostavljena eroziji, je potrebno zaititi. e so projektirane

berme, je potrebno doloiti odvodnjavanje berm.
(10) Breine je potrebno med gradnjo nasipa zatesniti in, kjer je to smiselno, kasneje tudi
ozeleniti.
(11) Pri nasipih, ki sluijo prometu, je treba prepreiti zmrzovanje povrine vozia. Toplotna
kapaciteta vozia, poloenega na izolacijski sloj ali na nasutje iz lahkega materiala, je lahko
dovolj visoka, da je zmrzovanje prepreeno.
(12) Prodiranje zmrzali skozi krono zemeljske pregrade mora biti omejeno na ustrezno globino.
(13) Pri projektiranju nasipnih brein je potrebno upotevati, da se med zmrzovanjem in

tajanjem lahko na breinah pojavijo premiki zaradi lezenja, ne glede na stabilnost brein v
suhih pogojih. To je posebej pomembno v prehodnih obmojih, npr. pri krajnih mostnih
opornikih.
(1)P Pri analiziranju stabilnosti nasipa ali dela nasipa je potrebno upotevati vse mone naine
poruitve, kot je navedeno v 11. poglavju.
(2) Ker so nasipi pogosto zgrajeni v razlinih fazah, z razlinimi pogoji obremenitev, je
potrebno analizo opraviti za vsako fazo posebej in pogoje doloiti v Poroilu o geotehninem
projektu.
(3)P V primeru uporabe nasutij iz lahkih materialov, kot so npr. stiropor, ekspandirana glina ali
penasti beton, je potrebno upotevati monost uinkov vzgona (glej poglavje 10).
(4)P e analiziramo nasipe, ki so sestavljeni iz razlinih nasipnih materialov, je potrebno

zagotoviti, da so trdnostni parametri posameznih materialov doloeni pri kompatibilnih
deformacijah.
(5) Kjer ceste ali vodne poti prekajo nasip, je potrebno posebno pozornost posvetiti
medsebojnim prostorskim vplivom razlinih konstrukcijskih elementov.
(6) Ko analiziramo stabilnost izboljanih tal, je potrebno upotevati uinek postopka izboljanja,
npr. spremembe mehke obutljive gline. Ker je uinek izboljanja asovno odvisen, ga ne
upotevamo dokler ni doseeno konno stanje.
(7)P Da bi se izognili mejnim stanjem, ki jih povzroajo povrinska erozija, notranja erozija ali
hidravlini pritisk, je potrebno izpolniti zahteve iz 10. in 11. poglavja.
12.6 Projektiranje na mejno stanje uporabnosti
(1)P Projekt mora pokazati, da deformacije nasipa zaradi karakteristinih vplivov ne bodo
povzroile mejnega stanja uporabnosti samega nasipa oziroma konstrukcij, cest ali instalacij in
vodov na, v ali blizu nasipa.
124
(2) Posedek nasipa na stisljivih tleh izraunamo z uporabo postopkov iz 6.6.1. Posebno
pozornost je potrebno posvetiti asovnemu razvoju posedkov zaradi konsolidacije in
sekundarnih uinkov.
(3) Upotevati je potrebno monost deformacij zaradi sprememb pogojev talne vode.
(4) V primerih, kjer je deformacije teko napovedati, naj se pretehta naine predobremenitve
oziroma izvedba poskusnih nasipov, e posebej v primerih, kjer elimo prepreiti mejno stanje
uporabnosti.
12.7 Nadzor in tehnino opazovanje
(1)P Nadzor in tehnino opazovanje nasipov morata potekati v skladu z doloili 4. poglavja.
(2) Tehnino opazovanje nasipov je potrebno uporabiti v naslednjih primerih:
ko uporabljamo opazovalno metodo (glej 2.7);
kjer je stabilnost nasipa, ki deluje kot pregrada, v veliki meri odvisna od razporeditve tlakov
porne vode v nasipu in pod njim;
kjer so zahtevani podatki o vplivu nasutja ali prometa na onesnaevanje;
kjer je potrebno nadzorovati negativne uinke na konstrukcije ali naprave in instalacije;
kjer povrinska erozija predstavlja veliko tveganje.
(3)P V primerih, kjer je zahtevan program nadzora in tehninega opazovanja, ga mora

projektant doloiti v Poroilu o geotehninem projektu (glej 2.8). Zahtevati je treba, da se
rezultate tehninega opazovanja analizira in po potrebi ustrezno ukrepa.
(4) Program tehninega opazovanja nasipa naj bi vseboval naslednje postavke:
meritve tlakov porne vode v nasipu in pod njim;
meritve posedkov celega nasip ali dela nasipa in konstrukcij, na katere vpliva nasip;
meritve horizontalnih premikov;
kontrole trdnostnih parametrov nasipnega materiala med gradnjo;
kemine analize pred, med in po gradnji, e je zahtevana kontrola onesnaenja;
opazovanja zaite pred erozijo;
kontrole prepustnosti nasipnega materiala in temeljnih tal med gradnjo;
globina prodiranja zmrzali na kroni nasipa.
(5) Gradnjo nasipov na mehkih tleh z nizko prepustnostjo je potrebno opazovati in kontrolirati z
meritvami tlakov porne vode v mehkih plasteh in z meritvami posedkov nasipnega materiala.
125
Dodatek A
(normativni)
Delni in korelacijski faktorji za mejna stanja nosilnosti ter
priporoene vrednosti
A.1 Delni faktorji in korelacijski faktorji

(1)P Pri analizah mejnega stanja nosilnosti je treba za trajna in zaasna projektna stanja
uporabljati vrednosti delnih faktorjev , za vse projektne primere pilotnih konstrukcij pa tudi
vrednosti korelacijskih faktorjev , kot so navedeni v tem dodatku.
A.2 Delni faktorji za dokaz statinega ravnovesja (EQU)

(1)P Za dokaz statinega ravnovesja (EQU) je treba za vplive uporabiti naslednje delne
faktorje F:
G;dst za neugodne trajne vplive, ki zmanjujejo stabilnost;
G;stb za ugodne trajne vplive, ki poveujejo stabilnost;
Q;dst za neugodne spremenljive vplive, ki zmanjujejo stabilnost;
Q;stb za ugodne spremenljive vplive, ki poveujejo stabilnost.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev G;dst , G;stb , Q;dst in Q;stb so za uporabo v posamezni dravi lahko podane v
nacionalnem dodatku k EN 1990:2002. Priporoene vrednosti za stavbe iz EN 1990:2002 so podane v preglednici A.1.
Preglednica A.1 - Delni faktorji za vplive (F)
Vpliv Oznaka Vrednost
Trajni
Neugodnia G;dst 1,1
Ugodnib G;stb 0,9
Spremenljivi
Neugodnia Q;dst 1,5
Ugodnib Q;stb 0
a
Zmanjuje stabilnost
b
Poveuje stabilnost
(2)P Za dokaz statinega ravnovesja (EQU) je treba za parametre zemljine uporabiti naslednje
delne faktorje M:
za tangens strinega kota;
c za efektivno vrednost kohezije;
cu za nedrenirano strino trdnost;
qu za enoosno tlano trdnost;
za prostorninsko teo.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev , c, cu, qu, in so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v
nacionalnem dodatku k temu standardu. Priporoene vrednosti so podane v preglednici A.2.
Preglednica A.2 - Delni faktorji za parametre zemljin (M)
Parametri zemljine Oznaka Vrednost
Strini kota 1,25
Efektivna kohezija c 1,25
Nedrenirana strina trdnost cu 1,4
Enoosna tlana trdnost qu 1,4
Prostorninska tea 1,0
a
Faktor se uporabi za tan '
A.3 Delni faktorji za preverjanje mejnih stanj v konstrukcijah (STR) in

geotehninih mejnih stanj (GEO)
A.3.1 Delni faktorji za vplive(F) ali uinke vplivov (E)
(1)P Pri preverjanju mejnih stanj v konstrukcijah (STR) in geotehninih mejnih stanj (GEO) je
treba uporabiti nabor delnih faktorjev A1 ali A2 za vplive (F) ali uinke vplivov (E):
G za trajne neugodne ali ugodne vplive;
Q za spremenljive neugodne ali ugodne vplive.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev G in Q so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v nacionalnem
dodatku k EN 1990:2002. Priporoene vrednosti za stavbe iz EN 1990:2002 so za nabora A1 in A2 podane v
preglednici A.3.
127
Preglednica A.3 Delni faktorji za vplive (F) ali uinke vplivov (E)
Vpliv Oznaka Nabor
A1 A2
Stalni Neugodni 1,35 1,0

G
Ugodni 1,0 1,0
Spremenljivi Neugodni 1,5 1,3

Q
Ugodni 0 0
A.3.2 Delni faktorji za parametre zemljin (M)
(1)P Pri preverjanju mejnih stanj v konstrukcijah (STR) in geotehninih mejnih stanj (GEO) je
treba uporabiti nabor M1 ali M2 naslednjih delnih faktorjev za parametre zemljin M:
qu za enoosno tlano trdnost;
za prostorninsko teo.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev , c, cu, qu, in so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v
nacionalnem dodatku k temu standardu. Priporoene vrednosti za nabora M1 in M2 so podane v preglednici A.4.
Parameter zemljine Oznaka Nabor
M1 M2
Strini kota 1,0 1,25
Efektivna kohezija c 1,0 1,25
Nedrenirana strina trdnost cu 1,0 1,4
Enoosna tlana trdnost qu 1,0 1,4
Prostorninska tea 1,0 1,0
a
128
A.3.3 Delni faktorji odpornosti (R)
A.3.3.1 Delni faktorji odpornosti za plitvo temeljenje
(1)P Za plitvo temeljenje je treba pri preverjanju mejnih stanj v konstrukcijah (STR) ter
geotehninih mejnih stanj (GEO) uporabiti nabor R1, R2 ali R3 naslednjih delnih faktorjev R:
R;v za nosilnost tal;
R;h za odpor proti zdrsu.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev R;v, in R;h so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v nacionalnem
dodatku k temu standardu. Priporoene vrednosti za nabore R1, R2 in R3 so podane v preglednici A.5.
Preglednica A.5 - Delni faktorji odpornosti (R) za plitvo temeljenje
Odpornost Oznaka Nabor
R1 R2 R3
Nosilnost R;v 1,0 1,4 1,0
Zdrs R;h 1,0 1,1 1,0
A.3.3.2 Delni faktorji odpornosti za temeljenje na pilotih
(1)P Za temeljenje na pilotih je treba pri preverjanju mejnih stanj v konstrukcijah (STR) ter
geotehninih mejnih stanj (GEO) uporabiti nabor R1, R2, R3 ali R4 naslednjih delnih faktorjev
R:
b za odpor pod konico pilota;
s za odpornost po plau pri tlano obremenjenih pilotih;
t za celotno/kombinirano odpornost tlano obremenjenih pilotov;
s;t za odpornost po plau pri natezno obremenjenih pilotih.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev b, s, t in s;t so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v
nacionalnem dodatku k temu standardu. Priporoene vrednosti za nabore R1, R2, R3 in R4 so podane v preglednici
A.6 za zabite pilote, v preglednici A.7 za uvrtane pilote in v preglednici A.8 za uvrtane pilote, izdelane z neskonnim
svedrom (CFA piloti).
129
Preglednica A.6 - Delni faktorji odpornosti (R) za zabite pilote
R1 R2 R3 R4
Konica b 1,0 1,1 1,0 1,3
Pla (tlak) s 1,0 1,1 1,0 1,3
Celotna/kombinirana (tlak) t 1,0 1,1 1,0 1,3
Pla v nategu s;t 1,25 1,15 1,1 1,6
Preglednica A.7 - Delni faktorji odpornosti (R) za uvrtane pilote
R1 R2 R3 R4
Konica b 1,25 1,1 1,0 1,6
Pla (tlak) s 1,0 1,1 1,0 1,3
Pla v nategu s;t 1,25 1,15 1,1 1,6
Preglednica A.8 - Delni faktorji odpornosti (R) za CFA pilote
R1 R2 R3 R4
Konica b 1,1 1,1 1,0 1,45
Pla (tlak) s 1,0 1,1 1,0 1,3
Pla v nategu s;t 1,25 1,15 1,1 1,6
130
A.3.3.3 Korelacijski faktorji za temeljenje na pilotih
(1)P Pri izraunu karakteristine odpornosti osno obremenjenih pilotov je treba pri preverjanju
mejnih stanj v konstrukcijah (STR) ter geotehninih mejnih stanj (GEO) uporabiti naslednje
korelacijske faktorje :
1 za srednje vrednosti izmerjenih odpornosti pri statinih obremenilnih preizkusih;
2 za najmanje vrednosti izmerjenih odpornosti pri statinih obremenilnih preizkusih;
3 za srednje vrednosti izraunanih odpornosti na osnovi rezultatov terenskih preiskav;
4 za najmanje vrednosti izraunanih odpornosti na osnovi rezultatov terenskih preiskav;
5 za srednje vrednosti izmerjenih odpornosti pri dinaminih obremenilnih preizkusih;
6 za najmanje vrednosti izmerjenih odpornosti pri dinaminih obremenilnih preizkusih.
OPOMBA: Vrednosti korelacijskih faktorjev 1, 2, 3, 4, 5 in 6 so za uporabo v posamezni dravi lahko

doloene v nacionalnem dodatku k temu standardu. Priporoene vrednosti so podane v preglednicah A.9,
A.10 in A.11.
Preglednica A.9 Korelacijski faktorji za izraun karakteristine vrednosti na podlagi

statinih obremenilnih preizkusov pilotov (n tevilo preizkuenih pilotov)
za n = 1 2 3 4 5
1 1,40 1,30 1,20 1,10 1,00
2 1,40 1,20 1,05 1,00 1,00

rezultatov terenskih preiskav (n tevilo profilov terenskih preiskav)
za n = 1 2 3 4 5 7 10
3 1,40 1,35 1,33 1,31 1,29 1,27 1,25
4 1,40 1,27 1,23 1,20 1,15 1,12 1,08
131
dinaminih obremenilnih preizkusov a, b, c, d, e (n tevilo preizkuenih pilotov)
za n = 2 5 10 15 20
5 1,60 1,50 1,45 1,42 1,40
6 1,50 1,35 1,30 1,25 1,25
a
Tabelirane vrednosti veljajo za dinamine obremenilne preizkuse.
b
Pri dinaminih obremenilnih preizkusih, analiziranih z ujemanjem merjenih
signalov, se vrednosti lahko mnoijo z modelnim faktorjem 0,85.
c
Pri uporabi zabijalnih obrazcev z merjenjem kvazi-elastinih pomikov glave
pilota med zabijanjem se vrednosti mnoijo z modelnim faktorjem 1,10.
d
Pri uporabi zabijalnih obrazcev brez merjenja kvazi-elastinih pomikov
glave pilota med zabijanjem se vrednosti mnoijo z modelnim faktorjem
1,20.
e
e so v temeljni konstrukciji uporabljeni razlini piloti, se pri izbiri tevila
testnih pilotov (n) posamezne skupine pilotov upotevajo loeno.
A.3.3.4 Delni faktorji nosilnosti za prednapeta sidra
(1)P Za prednapeta sidra je treba pri preverjanju mejnih stanj v konstrukcijah (STR) ter
geotehninih mejnih stanj (GEO) uporabiti nabor R1, R2, R3 ali R4 naslednjih delnih faktorjev
R:
a;t za zaasna sidra;
a;p za trajna sidra.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev a;t in a;p so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v
nacionalnem dodatku k temu standardu. Priporoene vrednosti za nabore R1, R2, R3 in R4 so podane v
preglednici A.12.
Preglednica A.12 - Delni faktorji odpornosti (R) za prednapeta sidra
R1 R2 R3 R4
Zaasna a;t 1,1 1,1 1,0 1,1
Trajna a;p 1,1 1,1 1,0 1,1
132
A.3.3.5 Delni faktorji odpornosti (R) za podporne konstrukcije
(1)P Za podporne konstrukcije je treba pri preverjanju mejnih stanj v konstrukcijah (STR) ter
geotehninih mejnih stanj (GEO) uporabiti nabor R1, R2 ali R3 naslednjih delnih faktorjev R:
R;v za nosilnost tal;
R;h za odpornost proti zdrsu;
R;e za (pasivno) odpornost tal.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev R;v, R;h in R;e so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v
nacionalnem dodatku k temu standardu. Priporoene vrednosti za nabore R1, R2 in R3 so podane v
preglednici A.13.
Preglednica A.13 - Delni faktorji odpornosti (R) za podporne konstrukcije
R1 R2 R3
Nosilnost R;v 1,0 1,4 1,0
Odpornost proti zdrsu R;h 1,0 1,1 1,0
Odpornost tal R;e 1,0 1,4 1,0
A.3.3.6 Delni faktorji odpornosti (R) za poboja in globalno stabilnost
(1)P Za stabilnost poboij in globalno stabilnost je treba pri preverjanju mejnih stanj v
konstrukcijah (STR) ter geotehninih mejnih stanj (GEO) uporabiti delni faktor za odpornost tal
R;e.
OPOMBA: Vrednost delnega faktorja R;e so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v nacionalnem dodatku k
temu standardu. Priporoene vrednosti za nabore R1, R2 in R3 so podane v preglednici A.14.
Preglednica A.14 - Delni faktorji odpornosti (R) za stabilnost poboij in globalno

stabilnost
R1 R2 R3
Odpornost tal R;e 1,0 1,1 1,0
133
A.4 Delni faktorji za preverjanje mejnega stanja dviga tal ali konstrukcije
(UPL)
(1)P Za preverjanje mejnega stanja dviga tal ali konstrukcije (UPL) je treba pri izraunu vplivov
uporabiti naslednje delne faktorje F:
G;dst za neugodne trajne vplive, ki zmanjujejo stabilnost;
Q;dst za neugodne spremenljive vplive, ki zmanjujejo stabilnost.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev G;dst , G;stb in Q;dst so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v
Vplivi Oznaka Vrednost
Trajni
Neugodnia G;dst 1,0
Ugodnib G;stb 0,9
Zaasni
Neugodnia Q;dst 1,5

a
Zmanjuje stabilnost
b
Poveuje stabilnost
(2)P Za preverjanje mejnega stanja dviga tal ali konstrukcije (UPL) je treba pri izraunu
parametrov zemljine uporabiti naslednje delne faktorje M:
s;t za natezno odpornost pilotov;
R za odpornost geotehninih sider.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev , c, cu, s;t, in R so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v
134
Parametri zemljine Oznaka Vrednost
Strini kota 1,25
Efektivna kohezija c 1,25
Nedrenirana strina trdnost cu 1,40
Natezna odpornost pilotov s;t 1,40
Geotehnina sidra R 1,40
a
A.5 Delni faktorji za preverjanje mejnega stanja hidravlinega loma tal

(HYD)
(1)P Za preverjanje mejnega stanja hidravlinega loma tal (HYD) je treba pri izraunu vplivov
uporabiti naslednje delne faktorje F:
G;dst za neugodne trajne vplive, ki zmanjujejo stabilnost ;
Q;dst za neugodne spremenljive vplive, ki zmanjujejo stabilnost.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev G;dst , G;stb in Q;dst so za uporabo v posamezni dravi lahko doloene v
nacionalnem dodatku k EN 1990:2002. Priporoene vrednosti so podane v preglednici A.17.
Vplivi Oznaka Vrednost
Trajni
Neugodnia G;dst 1,35
Ugodnib G;stb 0,90
Zaasni
Neugodnia Q;dst 1,50

a
Zmanjuje stabilnost
b
Poveuje stabilnost
135
Dodatek B
(informativni)
Pojasnila k delnim faktorjem pri projektnih pristopih 1, 2 in 3
B.1 Splono
(1) Za trajne in zaasne projektne primere mejnih stanj STR in GEO so v 2.4.7.3.4 opisani
trije projektni pristopi. Ti se medsebojno razlikujejo v nainu porazdelitve delnih faktorjev med
vplive, uinke vplivov, materialne lastnosti in odpornosti, kar je posledica razlinih pristopov
pri upotevanju nezanesljivosti modeliranja uinkov vplivov in odpornosti.
(2) Pri projektnem pristopu 1 sta za vsak raunski dokaz naelno zahtevani kontroli za dva
nabora faktorjev, ki jih uporabimo v dveh loenih izraunih. e je oitno, da je pri projektiranju
eden izmed naborov odloilen, ni nujno potrebno izvesti izraunov e za drugi nabor.
Obiajno se faktorje uporabi za vplive, ne pa za uinke vplivov. Izjema je navedena v
2.4.7.3.2(2). V veini primerov se faktorje uporabi za parametre zemljine, pri projektiranju
pilotov in geotehninih sider pa za odpornosti.
(3) Pri projektnih pristopih 2 in 3 je za vsak raunski dokaz zahtevan en sam izraun, nain
uporabe faktorjev pa je odvisen od vrste izrauna.
(4) Pri projektnem pristopu 2 se faktorje uporabi za vplive ali za uinke vplivov ter za
odpornosti.
(5) Pri projektnem pristopu 3 se faktorje uporabi za vplive ali za uinke vplivov od konstrukcije
ter za trdnostne (materialne) parametre tal.
B.2 Faktorji za vplive in uinke vplivov
(1) Po EN 1990:2002 je f delni faktor za vplive, ki upoteva monost neugodnega odklona

vrednosti vpliva od njegove karakteristine vrednosti. Podobno delni faktor S;d upoteva
odstopanja pri modeliranju vplivov in uinkov vplivov.
(2) EN 1990:2002 omogoa, da se S;d in f zdrui v en faktor, s katerim se mnoi Fk:
F = S;d f (B.1)
(3) Razlini pristopi v EN 1997-1 zahtevajo, da se faktorji uporabijo ali za vplive ali za uinke
vplivov. Ker bo uporaba modelnih faktorjev S;d za vplive, ki izvirajo iz tal, ostala neobvezna in
tako prepuena odloitvam posameznih drav, je pri geotehninem projektiranju zaradi
poenostavitve F vseskozi uporabljen za vplive in E za uinke vplivov (glej dodatek A,
preglednici A.1 in A.3).
To omogoa pristojnim nacionalnim organom izbiro alternativnih vrednosti za kombinacijo S;d

f.
(4) Enaba 2.6 vsebuje pri izraunu vplivov len Xk / M, kajti materialne lastnosti tal lahko v
nekaterih primerih vplivajo na vrednosti geotehninih vplivov.
(5) Pri projektnem pristopu 1 so kontrole zahtevane za dve kombinaciji naborov faktorjev, ki
jih uporabimo v dveh loenih izraunih.
Pri prvi kombinaciji se od 1 razlini faktorji obiajno uporabijo za vplive, faktorji enaki 1 pa za
uinke vplivov. V enabi 2.6 torej uporabimo F 1 in E = 1.
136
Izjemoma (izjema je navedena v 2.4.7.3.2(2)) se lahko v primerih, ko bi bilo fizikalno
nesmiselno uporabiti F 1 (primer: rezervoar s konstantno viino tekoine), uporabi F =1 in E
1.
V drugi kombinaciji se vedno uporablja E = 1, F 1 pa le za spremenljive vplive.
Tako se za projektni pristop 1, razen za izjemo omenjeno v 2.4.7.3.2(2), enaba 2.6 skri na:
E d = E { F Frep ; X k / M ; ad } (B.2).
(6) Pri projektnem primeru 2 je za vsak raunski dokaz zahtevan en sam izraun, nain
uporabe faktorjev bodisi za vplive ali za uinke vplivov pa je odvisen od vrste izrauna ter
izbire posamezne drave.
Uporabi se bodisi E 1 in F = 1 ali pa F 1 in E = 1. Ker je M = 1, se enaba 2.6 skri na:
E d = E E {Frep ; X k ; ad }, ali, (B.3.1)
E d = E { F Frep ; X k ; ad } (B.3.2)
(7) Pri projektnem pristopu 3 je zahtevan en sam izraun. Se pa pri tem pristopu razlikujeta
vpliv konstrukcije (Frep) in vpliv, ki izvira iz tal ali se prenaa preko tal in se izrauna iz Xk.
Uporabi se ali E 1 in F = 1 ali pa F 1 in E = 1. Enaba 2.6 tako postane:
Ed = E { FFrep ; X k / M ; ad }, ali (B.4.1)
Ed = EE {Frep ; X k / M; ad } (B.4.2)
B.3 Faktorji za trdnosti materiala in odpornosti

(1) Enabi 6.6 iz EN 1990:2002 in 2.7 iz EN 1997-1 sta ekvivalentni:
1 1 X
Rd = R{X i ;d ; ad } = R i i ;k ; ad (EN 1990:2002, enaba 6.6) (B.5.1)
R;d R;d m;i
1 Xk
Rd = F Frep ; ; ad , (EN 1997-1, enaba 2.7) (B.5.2)
R
(2) Vidimo, da enaba 2.7 iz EN 1997-1 vsebuje v izraunu projektnih odpornosti FFrep, kajti
velikosti vplivov lahko v nekaterih primerih vplivajo na vrednosti geotehninih odpornosti npr.
nosilnost plitvih temeljev.
(3) Privzeta vrednost pretvornega faktorja v EN 1997-1 je 1,0, saj so karakteristine trdnosti
materiala definirane tako, da so znailne za razmere na terenu in tako e vkljuujejo v
karakteristini vrednosti.
(4) Razlini pristopi, predstavljeni v tem standardu, zahtevajo, da se faktorji uporabijo bodisi
za trdnosti materiala (X) ali pa za odpornosti (R). Ti faktorji na razline naine kombinirajo
vloge materialnih faktorjev m in modelnih faktorjev odpornosti (R;d). Zaradi enostavnosti so
faktorji za trdnosti materiala (X) oznaeni z (M), faktorji za odpornosti (R) pa z R.
137
(5) Pri projektnem pristopu 1 so kontrole zahtevane za kombinacije naborov faktorjev v dveh
loenih izraunih.
Za prvo kombinacijo so za trdnost materiala in za odpornosti uporabljeni faktorji, enaki 1. V

enabi 2.7 je torej M = R = 1.
Za drugo kombinacijo je M >1, R = 1, razen za pilote in sidra.
Tako v veini primerov za projektni pristop 1 velja enaba 2.7a:
Rd = R{ FFrep ; X k / M; ad } (B.6.1.1)
Le za pilote in sidra uporabimo pri kombinaciji 2 v enabi 2.7b M = 1 in R > 1, tako da je:
R{ FFrep ; X k ; ad }
1
Rd = (B.6.1.2)
R
(6) Pri projektnem pristopu 2 se za trdnosti materiala uporabljajo faktorji, enaki 1, faktorji, veji
od 1, pa za odpornosti. Tako v enabi 2.7b uporabljamo M = 1; R > 1:
R { FFrep ; X k ; ad }
1
Rd = (B.6.2.1)
R
e je e F = 1, ima enaba 2.7b naslednjo obliko:
R{Frep ; X k ; ad }
1
Rd = (B.6.2.2)
R
(7) Pri projektnem pristopu 3 obiajno uporabljamo M >1 in R = 1. Enaba 2.7a je tako:
Rd = R{ FFrep ; X k / M; ad } (B.6.3.1)
Vendar je v nekaterih primerih potreben tudi R >1 (primer: piloti v nategu), tako da se enaba
2.7a uporabi kot:
Rd = R{ FFrep ; X k / M; ad }/ R (B.6.3.2)
138
Dodatek C
(informativni)
Vzorni postopki za doloitev mejnih vrednosti zemeljskih
pritiskov na navpine stene
C.1 Mejne vrednosti zemeljskih pritiskov

(1) Mejne vrednosti zemeljskih pritiskov na navpine stene, ki nastanejo zaradi prostorninske
tee zemljine , enakomerne vertikalne obtebe na povrju tal (q) ter ob upotevanju kohezije
zemljine (c), se raunajo na naslednji nain:
mejno aktivno stanje:
a( z ) = K a [ z + q ] 2c K a
a(z) = atan + a (pozitivne vrednosti za vertikalne pomike tal navzdol) (C.1)
mejno pasivno stanje:
p (z ) = K p [ z + q ] + 2c K p
p(z) = ptan + a (pozitivne vrednosti za vertikalne pomike tal navzgor) (C.2)
kjer je:
a adhezija (med tlemi in steno)
c kohezija v tleh
Ka koeficient horizontalnega aktivnega pritiska
Kp koeficient horizontalnega pasivnega pritiska
q vertikalna povrinska obteba
z globina, merjena od vrha stene
nagnjenost povrine tal za steno (vzpenjanje povrine tal pozitivno)
kot strinega odpora med tlemi in steno
prostorninska tea zaledne zemljine
a(z) normalna napetost pravokotno na steno v globini z (aktivno mejno stanje)
p(z) normalna napetost pravokotno na steno v globini z (pasivno mejno stanje)
a(z) tangencialna napetost na steno v globini z (aktivno mejno stanje)
p(z) tangencialna napetost na steno v globini z (pasivno mejno stanje)
139
(2) Enabi (C.1) in (C.2) se lahko uporabljata za totalne in za efektivnih napetosti, kot je
smiselno.
(3) Vrednosti koeficientov zemeljskih pritiskov se lahko odita s slik C.1.1 do C.1.4 za Ka in s
slik C.2.1 do C.2.4 za Kp. Vrednosti so bolj ali manj na varni strani.
(4) Alternativno lahko uporabimo numerini postopek, opisan v poglavju C.2.
(5) V slojevitih tleh doloimo koeficiente K glede na parametre strine trdnosti na obravnavani
globini z, ne glede na vrednosti parametrov na drugih globinah.
(6) Vmesne vrednosti aktivnih zemeljskih pritiskov med mirnim stanjem in mejnim aktivnim
stanjem lahko doloimo z linearno interpolacijo.
(7) Vmesne vrednosti pasivnih zemeljskih pritiskov med mirnim stanjem in mejnim pasivnim
stanjem lahko doloimo s parabolino interpolacijo, prikazano na sliki C.3.
Slika C.1.1 Koeficienti aktivnih zemeljskih pritiskov Ka pri horizontalnem povrju

zaledja ( = 0)
140
Slika C.1.2 Koeficienti aktivnih zemeljskih pritiskov Ka pri nagnjenem povrju zaledja
(/ = 0 in = 0)
141
(/ = 0,66)
142
(/ = 1)
143
Slika C.2.1 Koeficienti pasivnega zemeljskega pritiska Kp pri horizontalnem povrju
zaledja ( = 0)
144
Slika C.2.2 Koeficienti pasivnega zemeljskega pritiska Kp pri nagnjenem povrju
zaledja (/ = 0 in = 0)
145
zaledja (/ = 0,66)
146
zaledja (/ = 1)
147
Slika C.3 Mobilizacija pasivnega zemeljskega pritiska za nekoherentne zemljine v
odvisnosti od premika stene v
C.2 Numerini postopek za doloitev pasivnih pritiskov
(1) Naslednji postopek, ki vsebuje doloene predpostavke na varni strani, lahko uporabimo za
vse primere.
(2) Postopek je namenjen izraunu pasivnih pritiskov s trdnostnimi parametri (te predstavljajo
v nadaljevanju koliine , c, , a), ki jih vstavimo kot pozitivne vrednosti (glej sliko C.4).
(3) Poleg oznak iz 1.6 so uporabljeni e naslednji simboli:
Kc kohezijski koeficient
Kn koeficient obtebe pravokotno na povrino
Kq koeficient vertikalne obremenitve
K koeficient za teo zemljine
mt kot med povrino zaledja (v smeri pro od zidu) in smerjo tangente na drsino, ki omejuje
podroje premikajoe se zemljinske mase, na stiiu s povrino
mw kot med tangento na mejno drsno ploskev na stiiu s steno in med normalo na steno
vrednost je pozitivna, kadar je za steno tangenta odklonjena od normale na steno
navzgor
kot nagnjenosti zaledja glede na vodoravnico pozitiven, ko se poboje dviguje z

oddaljevanjem od stene
odklon stene od navpinice pozitiven, ko je zemljina nad zaledno steno zidu
zasuk tangente vzdol celotne mejne drsne ploskve pozitiven pri konveksni obliki
premikajoe se mase, ki jo omejuje mejna drsina
q splona enakomerna obteba na enoto dejanske povrine zaledja
p vertikalna enakomerna obteba na enoto horizontalne projekcije povrine zaledja
148
Slika C.4 Definicije nagnjenosti stene in zaledja, obremenitve povrja in geometrije
mejne drsne ploskve
(4) Parametra stika med zemljino in steno in a morata biti izbrana tako, da je:
a tan
=
c tan
(5) Robni pogoj na povrju tal vsebuje kot 0, ki je vpadni kot ekvivalentne povrinske
obtebe. Tako je definiran z vektorsko vsoto dveh lenov:
dejansko uinkujoe enakomerne zvezne obtebe q na enoto povrine zaledja, ki ni nujno

vertikalna, in
c cot , ki deluje kot normalna obteba.
Kot 0 je pozitiven, ko je tangencialna komponenta q usmerjena proti steni, medtem ko je

normalna komponenta usmerjena proti povrju zaledja. e je c = 0 in obteba povrja
vertikalna ali nina ter v primeru aktivnih pritiskov na splono, je 0 = .
(6) Kot mt je doloen iz robnih pogojev na povrju tal:
sin 0
cos(2m t + + 0 ) = (C.3)
sin
(7) Robni pogoj ob steni doloa mw z izrazom:
sin
cos(2m w + + ) = (C.4)
sin
Kot mw je negativen za pasivne pritiske ( > 0), e je razmerje sin /sin dovolj veliko.
(8) Zasuk tangente vzdol celotne mejne drsne ploskve je doloena s kotom , ki ga dobimo z
izrazom:
149
v = mt + mw (C.5)
(9) Koeficient obremenitve pravokotno na povrino zaledja Kn (to je zemeljski pritisk v smeri
pravokotno na steno zaradi delovanja enotne povrinske obremenitve pravokotno na zaledje)
doloimo z naslednjim izrazom, kjer se kot vstavi v radianih:
1 + sin sin(2m w + )
Kn = exp (2 tan ) (C.6)
1 sin sin(2m t + )
(10) Koeficient vertikalne obtebe na enoto horizontalne projekcije ploskve je:
K q = K n cos 2 (C.7)
kohezijski koeficient pa je:
K c = (K n 1)cot (C.8)
(11) Za koeficient tee zemljine se priblien izraz glasi:
K = K n cos cos ( ) (C.9)
Ta izraz je na varni strani. Napaka je zanemarljiva v primeru aktivnih pritiskov, medtem ko je

lahko pri pasivnih pritiskih s pozitivnimi vrednostmi znatna.
Za = 0 dobimo naslednje mejne vrednosti:
p
cos2m t = sin cos ;
c
a
cos2m w = ;
c
K q = cos 2 ;
K c = 2 + sin2m t + sin2m w ;
( v radianih), medtem ko je za K ( = 0) bolji pribliek:
sin cosmw
K = cos + (C.10)
sinmt
(12) Za aktivne pritiske se uporablja isti algoritem ob upotevanju naslednjih sprememb:
Trdnostni parametri , c, in a se vstavljajo kot negativne vrednosti.
Vrednost vpadnega kota ekvivalentne povrinske obtebe 0 je , predvsem zaradi

priblika, ki ga uporabimo za K.
(13) Tako za pasivne kot aktivne pritiske predvideva postopek za kot konveksne ukrivljenosti
mejne drsine 0.
150
(14) e ta pogoj ni izpolnjen (vsaj priblino), kot na primer pri gladki steni in dovolj nagnjenem
zaledju, ko imata in nasprotna predznaka, bo morda potrebno uporabiti druge metode. To
lahko velja tudi v primerih, ko imamo opraviti z nepravilnimi obremenitve povrja tal.
C.3 Premiki, ki mobilizirajo mejne zemeljske pritiske

(1) Prouiti je treba potrebne premike za mobilizacijo aktivnega mejnega stanja pri vertikalni
steni, ki podpira horizontalno zaledje v nekoherentnih tleh. Velikost teh premikov je odvisna
od naina premika zidu in od gostote zemljin. Preglednica C.1 podaja velikostni red kolinikov
va/h.
Preglednica C.1 Koliniki va/h
Nain premika va/h va/h

stene rahla tla gosta tla
%
%
a) 0,4 do 0,5 0,1 do 0,2
b) 0,2 0,05 do 0,1
c) 0,8 do 1.0 0,2 do 0,5
d) 0,4 do 0,5 0,1 do 0,2
Kjer je:
va premik, ki mobilizira aktivni zemeljski pritisk
h viina stene
(2) Upotevati je treba dejstvo, da so pomiki, potrebni za razvoj pasivnega mejnega stanja v
nekoherentnih tleh za navpino steno, ki podpira horizontalno zaledje, mnogo veji kot pri
151
aktivnem mejnem stanju zemeljskih pritiskov. Preglednica C.2 podaja velikostni red kolinikov
vp/h za polni pasivni zemeljski pritisk in v oklepajih za polovino velikost mejne vrednosti.
(3) Koliniki pomikov, podani v preglednici C.2, naj se v primeru, ko obravnavamo tla pod
nivojem vode, poveajo za 1,5 do 2,0 krat.
Preglednica C.2 Koliniki vp/h
Nain premika vp/h vp/h

stene rahla tla gosta tla
% %
a) 7 (1,5) do 5 (1,1) do
25 (4,0) 10 (2,0)
b) 5 (0,9) do 3 (0,5) do
10 (1,5) 6 (1,0)
c) 6 (1.0) do 5 (0.5) do
15 (1.5) 6 (1.3)
Kjer je:
vp premik, ki mobilizira pasivni zemeljski pritisk
h viina stene
152
Dodatek D
(informativni)
Vzorni primer analitine metode za izraun nosilnosti tal
D.1 Simboli, uporabljeni v dodatku D
(1) V dodatku D so uporabljeni naslednji simboli:
A' = B' L projektna efektivna povrina temeljne ploskve
b projektne vrednosti koeficientov za nagnjenost temeljne ploskve z indeksi c, q in
B irina temelja
B' efektivna irina temelja
D globina temeljenja
e ekscentrinost delujoe rezultante z indeksoma B in L
i koeficienti za nagnjenost obtebe z indeksi c (kohezija), q (obteba ob temelju) in

(lastna tea zemljine)
L dolina temelja
L' efektivna dolina temelja
m eksponent v enabah za koeficient nagnjenosti I
N koeficienti nosilnosti z indeksi c, q in
q napetost v tleh na nivoju temeljne ploskve zaradi lastne tee tal ali dodatne obtebe
q' projektna efektivna napetost v tleh na nivoju temeljne ploskve zaradi lastne tee tal
s koeficienti oblike temeljne ploskve z indeksi c, q in
V vertikalna obteba
odklon dna temeljne ploskve od horizontale
' projektna efektivna prostorninska tea zemljine pod dnom temelja
naklon sile H
(2) Oznake, uporabljene pri tej metodi, so podane na sliki D.1.
D.2 Splono
(1) Za izraun projektne vertikalne nosilnosti tal lahko uporabljamo pribline enabe, dobljene
po teoriji plastinosti in iz rezultatov preizkusov. Omogoiti morajo upotevanje naslednjih
parametrov:
strino trdnost temeljnih tal, predstavljeno s projektnimi vrednostmi cu, c' in ';
153
ekscentrinost in nagnjenost projektnih obteb;
obliko, globino in nagnjenost temelja;
nagnjenost povrine tal;
pritiske talne vode in hidravline gradiente;
spremembe v temeljnih tleh, zlasti slojevitosti.
D.3 Nedrenirani pogoji

(1) Projektna nosilnost tal se lahko izrauna po enabi:
R/A' = (+2) cu bc sc ic + q (D.1)
z brezdimenzijskimi faktorji za:
nagib temeljne ploskve: bc = 1 2 / ( + 2);
obliko temelja:
sc = 1+ 0,2 (B'/L'), za pravokoten temelj;

sc = 1,2, za kvadraten ali okrogel temelj.
nagib obremenitve, ki jo povzroa horizontalna sila H:
1 H
ic = (1 + 1 )
2 A' cu
pri emer je H A' cu.
D.4 Drenirani pogoji

(1) Projektna nosilnost tal se lahko izrauna po enabi:
R/A' = c' Nc bc sc ic + q' Nq bq sq iq + 0,5 ' B 'N b s i (D.2)
s projektnimi vrednostmi brezdimenzijskih faktorjev za:
nosilnost tal:
Nq = e tan' tan2 (45.+ '/2)
Nc = (Nq - 1) cot '
N = 2 (Nq- 1) tan ', kjer je '/2 (hrapava povrina temelja)
nagib temeljne ploskve:

bc = bq - (1 - bq)/Nc tan
bq = b = (1 - tan )2
obliko temelja:
sq = 1 + (B' / L' ) sin ', za pravokoten temelj;
sq = 1 + sin ', za kvadraten ali okrogel temelj;
s = 1 0,3 (B'/L ), za pravokoten temelj;

s = 0,7, za kvadraten ali okrogel temelj;
154
sc = (sqNq -1)/(Nq - 1) ), za pravokoten, kvadraten ali okrogel temelj;
nagib obtebe, ki ga povzroa horizontalna sila H:

ic = iq - (1 - iq)/Nc.tan ';
iq = [1 - H/(V + A'c'cot ')]m;
i = [1 - H/(V + A'c'cot ')]m+1.
kjer je:
m = mB = [2 + (B '/ L' )]/[1 + (B' / L' )], ko H deluje v smeri B';
m = mL = [2 + (L' / B' )]/[1 + (L' / B' ], ko H deluje v smeri L'.
Za primere, ko horizontalna komponenta obtebe deluje v smeri, ki oklepa kot s smerjo L',
se m doloi po enabi:
m = m = mL cos2 + mB sin2.
Slika D.1 Oznake
155
Dodatek E
(informativni)
Vzorni primer semiempirine metode izrauna nosilnosti
(1) Za doloitev projektne nosilnosti tal pri temeljenju v zemljinah lahko uporabimo tudi
terenske preiskave, kot na primer presiometer.
(2) Ko uporabljamo rezultate presiometrske preiskave, doloimo projektno nosilnost Rd

temelja, obremenjenega z vertikalno silo, iz mejnega tlaka zemljine z linearno zvezo:
Rd /A' = v;0 + k p*le (E.1)
kjer je:
k faktor nosilnosti
v;0 zaetna totalna vertikalna napetost
p*le projektni uinkoviti ekvivalentni mejni tlak (iz presiometrske preiskave)
ostale oznake pa so podane v 1.6.
(3) tevilske vrednosti faktorja nosilnosti k so v obmoju od 0,8 do 3,0, kar je odvisno od vrste
zemljine, globine temeljenja in oblike temelja.
(4) Projektni uinkoviti ekvivalentni mejni tlak (p*le) dobimo iz uinkovitega mejnega tlaka (p*l),
ki je pri presiometrskem preizkusu doloen z razliko (pl - p0), to je med izmerjenim mejnim
tlakom pl in mirnim horizontalnim tlakom p0 na globini preiskave; p0 se lahko doloi iz
kolinika mirnega zemeljskega pritiska K0, iz velikosti efektivne vertikalne napetosti v tleh
zaradi lastne tee q' in iz tlaka porne vode u, na nain p 0 = K 0q' + u.
156
Dodatek F
(informativni)
Vzorne metode za vrednotenje posedkov
F.1 Napetostno deformacijska metoda

(1) Skupni posedek temelja na koherentnih ali nekoherentnih tleh lahko s pomojo napetostno
deformacijske raunske metode doloimo na naslednji nain:
izraunamo razporeditev napetosti v tleh zaradi obremenitve temeljev; to lahko doloimo

na osnovi teorije elastinosti, kjer v splonem privzamemo homogena izotropna tla in
linearno razporeditev kontaktnih tlakov;
deformacije v tleh izraunamo iz napetosti in sicer z uporabo modulov ali drugih

napetostno-deformacijskih odnosov doloenih iz laboratorijskih preiskav (po monosti
kalibriranih glede na terenske preiskave), ali iz terenskih preiskav;
posedke doloimo z integriranjem vertikalnih deformacij; za uporabo napetostno-

deformacijske metode je potrebno izbrati zadostno tevilo tok v tleh pod temeljem in v njih
izraunati napetosti in deformacije.
F.2 Prilagojena metoda elastinosti

(1) Skupni posedek temelja na koherentnih ali nekoherentnih tleh lahko doloimo s pomojo
teorije elastinosti in z naslednjo enabo:
s = p b f / Em (F.1)
kjer je:
Em projektna vrednost modula elastinosti
f koeficient posedka
p kontaktni tlak, linearno razporejen na temeljni ploskvi
ostali simboli so definirani v toki 1.6.
(2) Vrednost koeficienta posedka f je odvisna od oblike in dimenzij temeljne ploskve, od

spremembe togosti z globino, od debeline stisljivih tal, od Poissonovega kolinika, od
razporeditve kontaktnega tlaka in od lokacije toke, za katero raunamo posedek.
(3) e ni na razpolago uporabnih rezultatov posedkov, izmerjenih na podobnih sosednjih

konstrukcijah pri podobnih pogojih, lahko projektni drenirani modul elastinosti Em
deformabilne plasti pri dreniranih pogojih doloimo iz rezultatov laboratorijskih ali terenskih
preiskav.
(4) Prilagojeno metodo elastinosti se uporablja samo v primeru, ko so napetosti v tleh take,
da ne pride do izrazitega teenja, ter e lahko napetostno deformacijsko obnaanje tal
upotevamo kot linearno. Pri uporabi prilagojene metode elastinosti v primeru nehomogenih
tal je potrebna velika previdnost.
F.3 Posedki v nedreniranih pogojih

(1) Kratkorone komponente posedka temelja v nedreniranih pogojih lahko doloimo z
napetostno deformacijsko metodo ali s prilagojeno metodo elastinosti. Privzete vrednosti za
togostne parametre (kot sta Em in Poissonov kolinik) morajo v tem primeru ustrezati
nedreniranemu stanju.
157
F.4 Posedki zaradi konsolidacije
(1) Pri izraunu posedka zaradi konsolidacije tal lahko privzamemo enodimenzionalno
deformacijo tal, pri emer uporabimo krivuljo konsolidacijskega preizkusa. Ker da setevek
posedkov v nedreniranem in konsolidiranem stanju pogosto prevelik skupni posedek, lahko
uporabimo empirine korekcije.
F.5 asovni razvoj posedka

(1) Pri koherentnih tleh lahko razvoj konsolidacijskega posedka pred koncem primarne faze
konsolidacije priblino doloimo s pomojo parametrov konsolidacije, dobljenih pri tlanem
preizkusu. e je mono, naj se stopnjo konsolidacijskega posedka doloi z vrednostmi
prepustnosti, dobljenimi pri terenskih preiskavah.
158
Dodatek G
(informativni)
Vzorna metoda za oceno nosilnosti plitvega temeljenja na
kamninah
(1) Pri ibkih in razpokanih kamninah z zaprtimi razpokami, vkljuno s kredo s poroznostjo
manj kot 35 %, lahko ocenimo nosilnost s pomojo slike G.1. Slika je zasnovana na razvrstitvi
kamnin v preglednici G.1 ob predpostavki, da lahko konstrukcija dopua posedke do 0,5 %
irine temelja. Vrednosti ocen nosilnosti za drugane posedke lahko doloimo
premosorazmerno. Pri ibkih in razpokanih kamninah z odprtimi ali zapolnjenimi razpokami je
potrebno uporabiti reducirane vrednosti ocen nosilnosti.
Preglednica G.1 Razvrstitev ibkih in razpokanih kamnin
Skupina Vrsta kamnine

1 isti apnenci in dolomiti
Karbonatni peenjaki z nizko poroznostjo
2 Magmatske kamnine
Oolitski in lapornati apnenci
Dobro vezani peenjaki
Zelo dobro vezani karbonatni muljevci
Metamorfne kamnine, vkljuno z metamorfnimi

meljastimi in glinastimi skrilavci
(poloen kliva/foliacija)
3 Zelo lapornati apnenci
Slabo vezani peenjaki
Metamorfni meljasti in glinasti skrilavci (strm

kliva/foliacija)
4 Nevezani muljevci in sedimentni skrilavci
159
1 Kamnine 1. skupine, 2 Kamnine 2. skupine 3 Kamnine 3. skupine 4 Kamnine 4. skupine,
5 Dopustni kontaktni tlak ne sme prekoraiti enoosne tlane trdnosti kamnine, e so razpoke zaprte
oziroma 50 % te vrednosti, e so razpoke odprte,
6 Dopustni kontaktni tlaki
a) zelo ibka kamnina b) ibka kamnina c) zmerno ibka kamnina d) zmerno trdna kamnina
e) trdna kamnina
f) majhna razdalja med razpokami g) srednja razdalja med razpokami

h) velika razdalja med razpokami
Razvrstitev kamnin v tiri skupine je podana v Preglednici G.1. Ocene nosilnosti na rtkanih obmojih je
potrebno doloiti po pregledu in/ali preizkusih na kamninah.
Slika G.1 Ocene nosilnosti za kvadratne tokovne temelje na kamninah

(za posedke, ki ne presegajo 0,5 % irine temelja)
160
Dodatek H
(informativni)
Mejne vrednosti deformacije konstrukcije in premika temelja
(1) Upotevati je potrebno naslednje komponente premika temelja: posedek, relativni (ali
diferenni) posedek, zasuk, nagib, relativni upogib, relativni zasuk, horizontalni pomik in
amplitudo vibracije. Definicije nekaterih terminov za premik in deformacije temelja so podane
na sliki H.1.
(2) Najveji dopustni relativni zasuki pri odprtih okvirnih konstrukcijah, okvirih s polnili ter pri
nosilnih ali kontinuirnih openih zidovih gotovo niso enaki, a se verjetno gibljejo v obmoju od
okoli 1/2000 do okoli 1/300, da v konstrukciji ne pride do mejnega stanja uporabnosti. Za
tevilne konstrukcije je sprejemljiv najveji relativni zasuk 1/500. Relativni zasuk, ki verjetno
povzroi mejno stanje uporabnosti, znaa okoli 1/150.
(3) Razmerja, ki so podana v toki (2) se nanaajo na primer, ko je osrednji del temelja
poseden bolj kot rob, kot je prikazano na sliki H.1. V nasprotnem primeru (rob poseden bolj kot
srednji del) mora biti vrednost razpolovljena.
(4) Pri obiajnih konstrukcijah s tokovnimi temelji so pogosto sprejemljivi celotni posedki do
50 mm. Sprejemljivi so lahko tudi veji posedki in sicer, e relativni zasuki ostanejo znotraj
sprejemljivih meja in e celotni posedki ne povzroajo problemov pri instalacijah in vodih, ki
vstopajo v konstrukcijo, ali povzroajo nagibanje itd.
(5) Te smernice se nanaajo na mejne posedke pri obiajnih, rutinskih konstrukcijah. Ne

smejo pa se uporabljati za zgradbe ali konstrukcije, ki niso obiajne oziroma pri katerih je
intenziteta obtebe izrazito neenakomerna.
161
a) definicije posedka , diferennega posedka p, zasuka in kotne deformacije
b) definiciji relativnega upogiba in kolinika upogiba /L
c) definiciji nagiba in relativnega zasuka
Slika H.1 Definicije premika temelja
162
Dodatek J
(informativni)
Kontrolni seznam za nadzor gradnje in tehnino opazovanje
obnaanja
J.1 Splono
Sledei seznam vsebuje pomembneje toke, ki jih je potrebno upotevati pri nadzoru gradnje
ali tehninem opazovanju obnaanja dokonane konstrukcije. Pomembnost posameznih tok
je odvisna od vrste projekta. Seznam ni izrpen. Toke, ki se nanaajo na specifine vidike
geotehninega inenirstva ali na specifine vrste del so predstavljene v poglavjih tega
standarda.
J.2 Nadzor gradnje
J.2.1 Splone kontrole
(1) Pregled pogojev v tleh, lokacije in splonega narta konstrukcije.
(2) Reim toka podtalnice in tlaka porne vode; uinki postopkov odvodnjavanja na nivo talne
vode; uinkovitost ukrepov za kontrolo dotokov precejne vode; procesi notranje erozije in
oblikovanja kanalov v tleh; kemina sestava talne vode; monost korozije.
(3) Premiki, teenje, stabilnost brein in dna izkopa, zaasni podporni sistemi; uinki na blinje
zgradbe ter naprave in instalacije; meritve zemeljskih pritiskov na podporne konstrukcije;
meritve sprememb tlakov porne vode zaradi izkopa ali obremenitve.
(4) Varnost delavcev zaradi upotevanja geotehninih mejnih stanj.
J.2.2 Tok vode in tlaki porne vode
(1) Primernost sistemov za zagotovitev kontrole tlakov porne vode v vseh vodonosnikih, kjer
lahko preseni tlak vpliva na stabilnost brein ali dna izkopa, vkljuno z artekimi tlaki v
vodonosniku pod izkopom; odstranitev vode iz sistemov odvodnjavanja; znianje nivoja talne
vode po celotnem izkopu za prepreitev hidravlinega loma tal, oblikovanja kanalov v tleh in
motenj plasti z gradbeno mehanizacijo; preusmeritev in odstranitev padavinskih ali drugih
povrinskih voda.
(2) Zmogljivo in uinkovito delovanje sistemov odvodnjavanja tekom celotnega asa gradnje,
ob upotevanju oblaganja vodnjakov, zameljevanja vodnjakov ali zbiralnikov; dotrajanost
rpalk; zamaitev rpalk.
(3) Kontrola odvodnjavanja, da se izogibamo motnjam sosednjih konstrukcij ali obmoij;

opazovanja piezometrinih nivojev; uinkovitost, delovanje in vzdrevanje eventualnih
sistemov za vraanje vode v tla.
(4) Posedanje sosednjih konstrukcij ali obmoij.
(5) Uinkovitost subhorizontalnih drenanih vrtin.
J.3 Tehnino opazovanje obnaanja

(1) Posedanje zgradb in drugih konstrukcij ob doloenih asovnih intervalih, upotevajo
posedke zaradi uinkov vibracij na pogojno stabilnih tleh.
(2) Boni pomiki in deformacije, posebno tisti, ki se nanaajo na nasutja in deponije;

konstrukcije podprte z zemljino kot so zgradbe ali veliki rezervoarji; globoki jarki.
163
(3) Piezometrini nivoji pod zgradbami ali v sosednjih obmojih, posebno e so vgrajene
globoke drenae oziroma sistemi stalnega odvodnjavanja ali e so zgradbe globoko
podkletene.
(4) Upogib ali pomik podporne konstrukcije, e upotevamo: obiajno obtebo zasipa; uinek
deponij; nasutja ali druge povrinske obtebe; vodne pritiske.
(5) Meritve iztokov iz drena.
(6) Posebni problemi:
Visokotemperaturne konstrukcije kot so kotli, vroi vodi: izsuevanje glinenih ali meljnih
tal; spremljanje temperature; premiki;
Nizkotemperaturne konstrukcije kot so kriogenske instalacije ali ohlajena obmoja:

spremljanje temperature; zmrzovanje tal; dvig zaradi zmrzali; uinki naknadnega taljenja.
(7) Vodotesnost.
(8) Meritve vibracij.
164
Nacionalni dodatek k SIST EN 1997-1
(normativni)
N1 Vsebina dodatka
(1) Ta nacionalni dodatek vsebuje navodila k tokam, ki so navedene na 8. strani SIST EN
1997-1.
OPOMBA: Navodila v zvezi s posamezno toko so dana v poglavju N2 za oznako toke.
N2 Navodila k posameznim tokam
2.1(8)
(1) Zahteve glede obsega in vsebine geotehninih raziskav, izraunov in kontrole gradnje
doloi investitor oziroma njegove strokovne slube z internim predpisom ali za vsak
posamezen projekt s projektno nalogo.
2.4.6.1(4)
(2)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti delnega faktorja F.
2.4.6.2(2)
(3)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti delnega faktorja M.
2.4.7.1(2)
(4)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti delnih faktorjev.
2.4.7.1(3)
(5)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti delnih faktorjev.
2.4.7.2(2)
(6)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti delnih faktorjev iz preglednic A.1 in
A.2.
2.4.7.3.2(3)
(7)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti delnih faktorjev iz preglednic A.3 in
A.4.
2.4.7.3.3(2)
(8)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti delnih faktorjev iz preglednic A.5,
A.6, A.7, A.8, A.12, A.13 in A.14.
2.4.7.3.4.1(1)
(9)P Uporablja se projektni pristop 2, razen pri raunu globalne stabilnosti, kjer se uporablja
projektni pristop 3.
2.4.7.4(2)
(10)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti delnih faktorjev iz preglednic A.15
in A.16.
2.4.7.5(2)
(11)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti delnih faktorjev iz preglednice
A.17.
165
2.4.8(2)
(12)P Vrednosti delnih faktorjev za mejna stanja uporabnosti so praviloma enaka 1,0, glede na
uporabljene raunske modele pa se pri analizi mejnih stanj uporabnosti lahko uporabijo
ustrezni modelni faktorji.
2.4.9(1)
(13)P Mejne vrednosti za premike temeljev je treba doloiti za vsak posamezen projekt
posebej. Pri tem se vrednosti iz informativnega dodatka H lahko uporabljajo kot vodilo v
zgodnjih fazah projektiranja.
2.5(1)
(14) Uporabljajo se lahko metode in postopki, preverjeni v primerljivih pogojih.
7.6.2.2(8)
(15)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti korelacijskih faktorjev iz
preglednice A.9.
7.6.2.2(14)
A.7 in A.8.
7.6.2.3(4)
A.7 in A.8.
7.6.2.3(5)
preglednice A.10.
7.6.2.3(8)
(19)P Pri uporabi alternativne metode se uporablja modelni faktor 1,1.
7.6.2.4(4)
preglednice A.11.
7.6.3.2(2)
A.7 in A.8.
7.6.3.2(5)
preglednice A.9.
7.6.3.3(3)
A.7 in A.8.
7.6.3.3(4)
preglednice A.10.
7.6.3.3(6)
(25)P Pri uporabi alternativne metode se uporablja modelni faktor 1,1.
8.5.2(2)
A.12.
8.6(4)
(27) Uporabljajo se lahko modelni faktorji, ki temeljijo na lokalnih izkunjah in so odvisni od
vrste tal, vrste sidra in naina vgradnje.
166
11.5.1(1)
A.4 in A.14.
A.2
in A.2.
A.3.1
A.3.
A.3.2
A.4.
A.3.3.1
A.5.
A.3.3.2
A.7 in A.8.
A.3.3.3
preglednic A.9, A.10 in A.11.
A.3.3.4
A.12.
A.3.3.5
A.13.
A.3.3.6
(37)P Upotevati je treba v dodatku A priporoene vrednosti delnega faktorja iz preglednice
A.14.
A.4
in A.16.
A.5
A.17.
167

EN1997-1 SL S Korekturami

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

EN1997-1 SL S Korekturami

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

SLOVENSKI SIST EN 1997-1

Evrokod 7: Geotehnino projektiranje Del 1: Splona pravila

Eurocode 7 Geotechnical design Part 1: General rules

Eurocode 7 Calcul gotechnique Partie 1 : Rgles gnrales

Eurocode 7 Entwurf, Berechnung und Bemessung in der Geotehnik Teil 1:

Ta dokument je trenutno vloen v postopek formalnega glasovanja.

Ta dokument nadomea ENV 1997-1:1994.

CEN/TC 250 je odgovoren za vse konstrukcijske evrokode.

Ozadje programa evrokodov

Program konstrukcijskih evrokodov obsega naslednje standarde, ki imajo na splono ve delov:

EN 1991 Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije

EN 1992 Eurocode 2: Projektiranje betonskih konstrukcij

EN 1993 Eurocode 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij

EN 1994 Eurocode 4: Projektiranje sovprenih jeklenih in betonskih konstrukcij

EN 1995 Eurocode 5: Projektiranje lesenih konstrukcij

EN 1996 Eurocode 6: Projektiranje zidanih konstrukcij

EN 1997 Eurocode 7: Geotehnino projektiranje

EN 1998 Eurocode 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij

EN 1999 Eurocode 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij

Status in podroje veljavnosti evrokodov

lanice EU in EFTA priznavajo evrokode kot referenne dokumente za naslednje namene:

kot nain za dokazovanje ustreznosti stavb in gradbenih inenirskih objektov bistvenim

kot podlago za specifikacijo pogodb za gradnjo gradbenih objektov in spremljajoe

kot ogrodje za pripravo harmoniziranih tehninih specifikacij za gradbene proizvode (EN in

Kjer se evrokodi nanaajo na gradbene objekte, so neposredno povezani z razlagalnimi

Nacionalne izdaje evrokodov

Nacionalni dodatek lahko vsebuje le podatke o parametrih, ki so v evrokodu navedeni kot

vrednosti in/ali razredi, kjer evrokodi dopuajo alternative;

vrednosti, kjer evrokodi navajajo le simbole;

postopek, e jih evrokod dopua ve.

Nacionalni dodatek lahko vsebuje tudi:

odloitev o uporabi informativnih dodatkov;

napotki o dodatnih informacijah, ki niso v nasprotju z evrokodi, za pomo uporabniku.

Zveze med evrokodi in harmoniziranimi tehninimi specifikacijami (EN in ETA) za

Harmonizirane tehnine specifikacije za gradbene proizvode morajo biti usklajene s tehninimi

Dodatne informacije o EN1997 (Eurocode 7)

EN 1997-1 podaja usmeritve projektantom in vplive za geotehnino projektiranje stavb in

EN 1997-1 je namenjen naronikom, projektantom, izvajalcem in pristojnim organom.

EN 1997-1 se uporablja skupaj z EN 1990 in EN 1991 do EN 1999.

12 poglavjem EN 1997-1 je dodan e 1 normativni dodatek in 8 informativnih dodatkov.

Nacionalni dodatek k EN 1997-1

Ta standard podaja alternativne postopke in priporoene vrednosti z opombami, ki kaejo, kje

Nacionalna izbira je v EN 1997-1 dovoljena v lenih:

2.1(8)P, 2.4.6.1(4)P, 2.4.6.2(2)P, 2.4.7.1(2)P, 2.4.7.1(3), 2.4.7.2(2)P, 2.4.7.3.2(3)P,

ter v naslednjih lenih iz dodatka A:

A.3.1, A.3.2, A.3.3.1, A.3.3.2, A.3.3.3, A.3.3.4, A.3.3.5, A.3.3.6;

1.1 Podroje uporabe

1.1.1 Podroje uporabe EN 1997

(3) EN 1997 se ukvarja z zahtevami glede trdnosti, stabilnosti, uporabnosti in trajnosti

(6) EN 1997 obravnava izvedbo del le v obsegu, ki je potreben, da so izpolnjene predpostavke

1.1.2 Podroje uporabe EN 1997-1

(2) EN 1997-1 obravnava naslednje teme:

2. poglavje: Osnove geotehninega projektiranja

3. poglavje: Geotehnini podatki

4. poglavje: Nadzor gradnje, tehnino opazovanje in vzdrevanje

5. poglavje: Nasutje, odvodnjavanje, poboljanje in armiranje tal

6. poglavje: Plitvo temeljenje

7. poglavje: Temeljenje na pilotih

9. poglavje: Podporne konstrukcije

10. poglavje: Hidravline poruitve

12. poglavje: Nasipi

(3) EN 1997-1 vsebuje dodatke A do J, ki podajajo:

v A: priporoene vrednosti delnih faktorjev varnosti; Nacionalni dodatek lahko doloi